Novosti na področju zdravstvenega varstva
Nadalje, ne bi vseboval reševalnih prevozov, ki niso nujno polrebni, kot tijdi ne zdravil, ki niso nujno potreb-na in bodo določena s strani Zdravs-tvene skupnosti Slovenije. Prav tako v zagotovljenem programu ne bi več bile zajete storitve zobne protetike, neobvezna cepljenja ter estetske ope-racije, ki niso posledica poškodb aii bolezni ali poškodbe izven dela. To-rej gre za pomembne spremembe pir zagotovljenem programu zdravslve-nega varslva, ki je v širšem družbe-nem interesu in kot tako zato opre-deljen z zakonom. Standarde in nor-mativc za uresničevanje zagotovlje-ncga programa bi predpisal prislojni republiški upravni organ oz. variant-no Zdravstvena skupnosi Slovenije.
PROSTOVOLJNO ZAVA-ROVANJE
Zdravstvene sioritve, ki ne bi bile zajete v okviru zagotovljenega pro-grama, bi delovni ljudje in občani lahko zagotavljali v okviru združene-ga dela ali s posebnim prostovoljnim zavarovanjem. Prostovoljno zavaro-vanje naj bi zajemalo naslednje rizi-ke: zdravljenje v zdraviliščih, ko ne gre za nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, uporabo reševalnih pre-vozov, ki niso nujno polrebni, zdra-vila, ki ne bodo Sla v breme SIS, sto-ritve zobne protetike, neobvezna cepljenja, kozmetičneoperacije in ce-lozdravstvene storitve, ki so potrebne zaradi poškodb izven dela. Na sled-nje posebcj opozarjamo, po variant-nem predlogu, naj bi bile le-te vklju-čene v zagolovljeni program. S pro-stovoljnim zavarovanjem bi si lahko tudi zagolovili pravico do zdravstve-nih storitev brez participacije.
PARTICIPACIJA
Posebej naj opozorimo, da je par-licipacija v predlagani koncept vgra-jena kot pomemben institut z eko-nomskimi in vzgojnimi učinki. Za-kon izrecno določa, v katerih prime-rih participacija ne bi bila dopustna. Tako bi bili participacije oproščeni novorojenčki, dojenčki in predšolski otroci, otroci v osnovnih šolah, dija-ki, študentje, ženske v zvezi z noseč-nostjo, porodom in materinstvom. Panicipacije tudi ne bi plačevali upo-rabniki zdravstvenih sloritev v zvezi z odkrivanjem, preprefevanjem in od-krivanjem nalezljivih bolezni, za ka-tere je obvezno zdraviliščno zdravlje-nje ter za zdravljenje duševnih bole-zni in bolezni zasvojenosii. Participa-cije bi bili TAKO KOT doslej opro-ščeni borci, socialno ogrožene osebe ter osebe v zvezi z zdravljenjem in ne-go na domu. Posebej kaže opozoriti, da bo višina participacije tudi odvisna od tega, kako gospodarno bomo ravnali s sredstvi, ki bodo lahko zagotovljena z zdravstvenim varsivom s strani SIS, to je od racionalnega obnašanja ne le uporab-nikov, temveč tudi izvajalcev v zdravs-tvu. Ze dalj časa je namreč znano, da sredstva, zbrana s prispevno stopnjo v okviru SIS ne zadoščajo za kritje vseh potreb. Zato se ohranja participacija, preko prostovoljnega zavarovanja pa skuša kol vir pridobiti tudi osebna sreds-tva občanov. Tak sistem seveda tudi predpostavlja, da bi moraJo priti do do-ločenih sprememb tudi pri predpisova-
nju prispevnih stopenj, kar bi omogoča-lo maneverski prostor za oblikovanje ve-čjih OD in s tem za prenos bremena tudi na osebno uporabo. Bolj kot doslej se zaostruje odgovornost posameznika za ohranitev in krepitev lastnega zdravja. Zanj ne more biti odgovoma le družba, oziroma posamezne institucije, temveč tudi vsak posameznik. Takšna koncepci-ja v načelu zato ne bi smela biti sporna, gre pa za izvedbene rešitve, ki pa ne bi smele biti takšne, da bi resnične bolnike odvračale od koriščenja zdravstvenega varstva, ker ne bi zmogli tovrstnih bre-men. Zato jc prav, da dodobra prevetri-mo predlagane rešitve, kajti javna raz-prava je prav temu namenjena.
V prihodnje naj bi koristniki tudi sami plačcvali stroške zdravstvenih storitev za pridobitev vozniškega dovoljenja in stro-ške v zvezi z odškodninskimi zahtevki. K racionalnemu obnašanju naj bi vsekakor prispevalo tudi določilo, da bi sami nosili tudi stroške za nabavo novih protetiCnih in ortopedskih pripomočkov, oča) in drugih aparatov, ki bi jih z malomarnim ravnanjem poškodovali ali izgubili. Prav gotovo bodo mnogi soglašali s lem, da bi prizadeti sami krili stroške zdravstvenih storitev, denimo zdravljenje alkoholi-kov.
PRIVATNA PRAKSA
Že dolgo časa je bila v naši družbi pri-sotna ideja o privatni praksi ludi na po-dročju zdravstvenega varstva. V bodoče bi jo lahko, pod z zakonom določenimi pogoji, opravljali zdravniki, zdravniki specialisti, zobozdravniki, dipl. ing. far-macije, zobotehniki, fizioterapevti kot tudi medicinske sestre. Le-ti bi lahko za-poslovali tudi potrebne strokovne delav-cc oziroma druge delavce s tem, da bi po variantnem predlogu števiulo le-teh bilo omejeno na 5. Privatno prakso naj bi imeli le tisti, ki ne bi bili zaposleni v združenem delu. Obstaja pa tudi pre-dlog, da bi iahko oseba, ki je v delovnem razmerju, imela ,,popoldansko prakso", največ do 1/3 polnega delovnega časa. Ce bi s lem soglašala njena organizadja oziroma varianmi predlog, naj taka po-poldanska praksa ne bi bila dopustna. Gre za zelo pomembno rešitev, o kateri bi morali biti občani Šiške povedaii svoje mncnje.
Končno naj še opozorimo, da se pre-dvideva tudi uvedba posebnega nadzora nad izvajanjem programa zdravstvenega varslva, ki naj bi zagotavljal kvaliteto dela zdravstvenih organizacij, kot tudi pravilnost obračunavanja zdravstvenih storitev za oblikovanje in učinkovitejše izvajanje politike zdravstvencga varslva oziroma strategije razvoja pa bo lahko pomembno vlogo odigral strokovni svet, ki bi imel predsednika in 12 članov iz vrsl priznanih strokovnjakov in znanstveni-kov ter bi obstajal bodisi pri republiškem upravnem organu ali Zdravstveni skup-nosti Slovenije.
Anka TOM1NŠEK