ŠTUDIJSKA Knjižnica KRANJ, Titov trg.
MM!
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IOVAS<E UUMIIEVIM I?DP1<-CV SAVA KRANJ
vmmmm
i
plMli
KRANJ, 28. JUNIJA
LETO V — 8. ŠTEVILKA
Izdelan |e program komisije za gospodarjenje in upravljanje pri sindikalni podružnici
• BLAŽ STUDEN — GIC • Konec maja se je sestala prvič novoizvoljena komisija za gospodarjenje in upravljanje pri plenumu sindikalne podružnice. Za svojega predsednika je izvolila Štefana Marcijana, za namestnika pa Karla Padjero. Obravnavala je predlog delovnega načrta in ga v celoti sprejela.
V akciji za nadaljnje uspo- ^ sabljanje poklicnih gumarjev ^ in gumarskih tehnikov smo pripravili od 25. do 30. junija v osemletki »Lucijan Seljak« v Stražišču posebno razstavo strokovnega izobraževanja kadrov v našem podjetju. — Naslovna slika kaže prve korake bodočega gumarskega strokovnjaka v skrivnosti gumarske tehnologije
Komisija se bo redno enkrat mesečno sestajala in razpravljala o najbolj pomembnih vprašanjih gospodarjenja in upravljanja v podjetju. Redno vsak mesec, ob tromesečjih, polletjih in konec leta bo na osnovi predloženih podatkov gospodarjenja v podjetju uredila vse potrebno, da bo kolektiv seznanjen na primer o gibanjih osebnih dohodkov, o doseženi proizvodnji, o prodanih izdelkih itd.
Komisija se bo zavzemala za kar najboljšo obveščenost članov kolektiva o dogajanju v tovarni, o gospodarjenju in razvijanju delavskega upravljanja. Le tako se bomo izognili raznim neresničnim, potvorjenim govoricam, ki občutno škodijo ugledu podjetja in pridobitvam našega družbenega razvoja.
Komisija je sklenila vabiti na mesečne sestanke strokovnjake iz posameznih področij dela, kajti ti so prvi odgovorni za uspešnost gospodarjenja. Pozornost pa bo posvetila tudi delu s sindikal-
Potrebujemo 50 mladincev - bodočih poklicnih gumarjev
•	V skladu z nadaljnjo rekon-® strukcijo tovarne za poveča-® nje proizvodnje tehničnih iz-
•	delkov in pnevmatike bomo ® potrebovali v naslednjih 4 O letih okrog 370 novih stro-
•	kovno usposobljenih delav-® cev, tehnikov in visokošolskih ® strokovnjakov. Samo za le-
•	tošnja jesenska dva oddelka ® dvoletne poklicne gumarske ® šole potrebujemo 50 mladih @ ljudi s končano osemletko.
V nadaljnjih dveh letih bo poklicna gumarska šola izobraževala naslednje gumarske poklice:
® pripravljavec polizdelkov ® izdelovavec tehničnih izdelkov ® izdelovavec avtopnevmatike
Po uspešno končanem šolanju bodo poklicni delavci lahko nadaljevali izobraževanje na gumarskem oddelku Tehniške šole za kemijsko, metalurško, rudarsko in lesno-predelovalno stroko v Kranju.
Stroške šolanja za poklicne delavce in oskrbnino v mladinskem domu gumarskega izobraževalnega centra tovarne »Sava« krije v največji meri podjetje. Kandida.i za vpis morajo imeti končano osemletko in morajo biti stari od 15 do 17 let. Vsi prijavljeni kandidati bodo zdravniško in psihološko pregledani v tovarni »Sava« — prevoz na pregled plača podjetje.
PODROBNE PODATKE O POGOJIH ZA VPIS IN O SAMEM VPISU DAJE GUMARSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER TOVARNE »SAVA« — TELEFON 20-71!
nimi pododbori, da končno le zaživijo. Problemi nastajajo v ekonomskih enotah, v oddelkih, na posameznih delovnih mestih. — Tam jih je treba sproti raziskovati, analizirati in iskati najprimernejše rešitve.
Kakor vidite, je program obširen. Kadrovska sestava komisije zagotavlja, da program ne bo ostal samo na papirju in da se obetajo v delu sindikalne podružnice bistvene spremembe.
Reforma socialnega zavarovanja in prizadevanje celotnega kolektiva ni bila zaman
Ekonomske enote in delovni odnosi v njih
® RUDI BABNIK — FINANČNE SLUŽBE ® Iz tehnično-eko-® nomskega vidika je podjetje razdeljeno na posamezne organiza-@ cijske dele kot ekonomske enote. Te lahko še naprej delimo
•	na manjše obračunske enote z ozirom na specifičnost stroškov,
•	ki nastajajo na stroškovnih mestih. Večje ekonomske enote ® moramo razdeliti na več obračunskih enot, če si hočemo zagoto-® viti pregled nad dinamiko in višino stroškov ter pogoje za ® kompleksno nagrajevanje po učinku.
Vsaka ekonomska enota ima strokovnega vodjo, ki skrbi za učinkovito izvajanje sklepov samoupravnih organov. Marsikje še vedno smatrajo, da se mora vodja ekonomske enote ukvarjati s posli priganjača. Nekateri menijo, da je dober tisti vodja, ki lahko hodi z rokami v žepih po oddelkih enote, njegova glavna skrb pa je pri tem disciplina. —
Vsebinsko so to le posli, ki ne zahtevajo neke posebne sposobnosti in kvalifikacije. Za priga-njaška dela se lahko postavi ljudi, ki so manj usposobljeni; važno je le, da so pošteni in da imajo vpliv na sodelavce. Zato pri takšnem delu nenehno izgubljamo strokovnjake, saj se ti ne morejo posvečati vprašanjem or-(dalje na naslednji strani)
® ŠTEFAN HORVAT — KADROVSKE SLUŽBE ® Prav gotovo ® se še spominjate dveh rumenkastih prilog v našem listu o refor-® mi socialnega zavarovanja, ki smo ju objavili v septembru 9 lansko leto. živahne razprave po ekonomskih enotah o tej pereči 9 zadevi, ki so potem sledile, in vsa nadaljnja ukrepanja samo-9 upravnih organov niso bila zaman. Zvedeli smo namreč, da 9 smo v prvem četrtletju tega leta prihranili pri sredstvih, ki jih 9 dobivamo od komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v ® Kranju, za kritje nadomestil osebnih dohodkov med bolezen-9 skimi dopusti do 30 dni skupno 1,800.000 dinarjev.
O tem je razpravljala dokaj obširno na zadnjem zasedanju skupščina kolektiva v ponedeljek, 17. junija. Po podatkih, ki so preverjeni, je naša tovarna prihranila pri sredstvih za nadomestilo osebnih dohodkov med bolezenskimi dopusti do 30 dni 1,700.000 dinarjev, gumarski institut 50.000 dinarjev in naš obrat na Vrhniki 63.000 dinarjev, dočim je imel gumarski izobraževalni center 10 tisoč dinarjev izgube. Ugodno je tudi dejstvo, da so se v letos-
Ekonomske enote bodo neposredno vplivale na disciplino
Disciplina v našem podjetju je taka, da disciplinska komisija pri skupščini komaj zmore sproti razčiščevati vse disciplinske prekrške. Ker delovna disciplina neposredno vpliva na proizvodnjo in s tem na dohodek vsake ekonomske enote in ker je osrednja
komisija preobremenjena z delom, bodo v bodoče odločale o lažjih disciplinskih prekrških posebne disciplinske komisije po ekonomskih enotah. V tehničnih izdelkih so tako komisijo izvolili 18. junija, drugje pa te dni.
(dalje na naslednji strani)
njem prvem četrtletju bolniški dopusti zmanjšali v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta za 70,5 odstotka in da kažejo podatki iz meseca maja in junija na nadaljnje upadanje. Zaradi tega pada tudi število izgubljenih delovnih dni na račun bolezni. Tako se je na primer le-to zmanjšalo v mesecu maju na 1696 delovnih dni, dočim smo še aprila izgubili zato 2104 delovne dni. — Največji padec je bil v pnevmatikami I — kar za 250 delovnih dni. To je prav gotovo presenet-(dalje na naslednji strani)
Pocenili smo pensi-on v počitniškem domu Crikvenica
9 BLAŽ STUDEN — GIC ® Na zadnji seji izvršnega odbora sindikalne podružnice, 17. junija, smo razpravljali o cenah pensio-nov v naših počitniških domovih. Potem, ko smo se pozanimali v počitniških domovih drugih podjetij, smo ugotovili, da je naš pension v Crikvenici po 1400 din na dan odločno previsok. Predlagali smo zadnjemu zasedanju skupščine, naj bi ceno znižali na 1200 dinarjev. Skupščina je naš predlog sprejela.
Dnevni pension v drugih počitniških domovih delovnih organizacij se giblje med 1000 in 1200 dinarji. Pension v našem domu v Crikvenici, ki je znašal prej 1400 dinarjev, pa je bil odločno previsok, posebej še, ker letos ni več dopoldanske in popoldanske malice in ne več pijače, kakor je bilo to lani. Skupščina je tudi (dalje na naslednji strani)
Jureta Požka iz pnevmatikar-ne I poznate. Pred dvema letoma je uspešno končal gumarsko šolo in se zaposlil kot kon-fekcionar avtoplaščev. Je eden izmed najboljših delavcev v ekonomski enoti. Kljub dobremu zaslužku pa se je prijavil ha razpis za vpis v gumarski oddelek tehniške srednje šole v Kranju.
... Delo in šola, življenje med tovariši je oblikovalo mladega človeka!
Ko smo se odločili, da objavimo v današnji številki razgovor z njim, je bilo treba zavrteti telefonsko številko 40. Toda Jure ni utegnil. Zato smo se dogovorili za popoldanski čas ...
»Veste,« je pripovedoval svetlolasi mladenič iz Bele krajine, »četudi se zaradi zaslužka ne
smem pritoževati, saj zaslužim sedaj tudi do 50.000 dinarjev, hočem izpopolniti svoje znanje. Res, delo v pnevmatikami mi je všeč in tudi s sodelavci se dobro razumem, toda učenje mi nikdar ni povzročalo preglavic. Zakaj ne bi sedaj, ko sem še mlad, poskusil na tehniški šoli in morda kasneje še na univerzi?«
Jure je eden izmed mladih delavcev, ki so se prvi vključili v znano akcijo savskega kluba mladih proizvajavcev za povečanje produktivnosti. Normo presega povprečno za sto odstotkov. Po njegovem mnenju hitrost pri delu ne zmanjšuje kvalitete izdelkov, če človek pazi in je prisoten tudi duševno. Seveda pa morajo polizdelki in ostali material odgovarjati tehnološkim predpisom.
Ko se je razgovor zasukal na prosti čas in na delo ter življenje v našem mladinskem domu, je Jure nadaljeval:
».. . Sedaj stanujem v privatni sobi, toda komaj čakam, da se preselim v naš mladinski dom. Menim, da je name močno vplival prav kolektivni duh mojih sodelavcev - mladincev, da sem kljuboval slabi družbi. Ker preživim skoraj ves prosti čas v družbi s svojimi sodelavci in ker delam v naši mladinski organizaciji in sem predsednik savske taborniške organizacije, za domotožje niti ni časa. Seveda pa prav rad odpotujem, če prilika nanese, domov. Kdo si ne želi snidenja z domačini, obujanja spominov na otroška leta itd.?!«
Tak je naš Jure! Postaven, krepak fant, ki ve kaj hoče in na katerega kolektiv vedno lahko računa. Ko je prišel pred petimi leti v Kranj, si ni mogel predstavljati, kaj bo prinesla prihodnost. Toda delo in šola, življenje med tovariši so oblikovali mladega človeka —- takega, ki je lahko vsakomur za zgled .. .!
Božo Cvetkovič je Mudi gumarsik tehnik
rt te že kdaj sedeli za dolgo mizo, N okrog katere je sedela skupina profesorjev, inženirjev in strokovnjakov in odgovarjali na vprašanja, ki so vam jih ti zastavljali?
Ne? No, ne bojte se ...! Pripovedujemo vam o vtisih, ki jih je imel naš sodelavec, ki je prisostvoval 3. junija letos zaključnemu delu diplomskega izpita prvih gumarskih tehnikov.
V morda dokaj skromno, skoraj kar preskromno urejeni učilnici naše poklicne gumarske šole so se tega dne vrstili pred člani izpitne komisije Tehniške šole za kemijsko, metalurško, rudarsko in lesno-predelovalno stroko iz Ljubljane naši absolventi gumarskega oddelka. Z zagovorom svojih diplomskih nalog so prestali še poslednjo preskušnjo pred pomembnim, življenjskim dogodkom — opravljenim diplomskim izpitom za gumarskega tehnika.
Vtisi so dokaj bežni, kajti vloge in občutki tistih, ki so zagovarjali svoje naloge, so se razlikovali od občutkov opa-zovavca ...
Upam, da bom imel dovolj časa za praktično uresničitev svoje diplomske naloge
in izpraševavci ter prisluhnili zaključnim besedam predsednika komisije. Ko je poudaril, da so vsi kandidati zagovor uspešno opravili in s tem tudi diplomski izpit, smo občutili olajšanje, ki ga je težko opisati. Kako tudi ne, ko je bil večletni trud, samoodpovedovanje in napor poplačan in njihov cilj uresničen!
In potem tako hitra pristnost, tovariška toplina, ko so se komaj diplomirani tehniki ogreli in kot stari znanci pogovarjali ž izpraševavci ter člani komisije. Kar neopazno, samo po sebi je bila diploma z izpitom naenkrat tam daleč za njimi, kot da bi se zbrali k obletnici v letu 1968 ali kdaj pozneje. Govorili so o delu v tovarni, o svojih bodočih načrtih, o tem, da bi se radi vpisali v prvi letnik gumarske višje šole, pa o počitnicah, o domačih zadevah itd.
In ker smo poskusili skozi izpit in poznejši razgovor z Božom Cvetkovičem prikazati na-
Reforma socialnega zavarovanja in prizadevanje celotnega kolektiva ni bilo zaman
(nadaljevanje s 1. str.)
Ijiv podatek, saj je bila prav ta ekonomska enota zaradi velikega bolniškega staleža vedno problematična. Običajno je imela enkrat večji stalež od tovarniškega povprečja!
Poleg omenjenega prihranka pa imamo še okrog 500.000 dinarjev, ki smo jih prejeli na račun stroškov za kritje zdravstvenega varstva poškodb pri delu. Ker pa doslej še nismo prejeli nobenega izračuna o dejanskih stroških in ker vemo, da je vsak mesec pri nas kar precej nezgod pri delu ter na poti na delo ali z dela, zaenkrat ni moč trditi, ali smo ta denar prihranili ali ne! Skoraj bi si upal trditi, da ta sredstva ne bodo zadostovala za kritje vseh stroškov. To pa zato, ker nam je določila skupščina komunalne skupnosti socialnega zava-
rovanja Kranj prenizek odstotek.
Da si zagotovimo nadaljnje zmanjševanje števila nezgod pri delu ter nezgod na poti na delo in z dela in da zmanjšamo samo težavnost teh nezgod, je skupščina sklenila, da je treba nadalje izpopolnjevati delovna mesta in jih urejati tako, da bo delo povsod varno.
Ker so podatki o naraščanju stroškov za socialno zavarovanje v naši občini zelo zanimivi, smo sklenili v nekaj prihodnjih številkah našega lista z grafičnimi ponazoritvami in primernimi komentarji prikazati glavne značilnosti in nujne ukrepe, da se razmere kar najbolje ublaži!
Ekonomske enote in delovni odnosi v njih
Naši mehaniki imajo vedno polne roke dela — na sliki jih vidite pri demontiranju strojne naprave v obratu II
Ekonomske enote bodo neposredno vplivale na disciplino
». . . Usten zagovor diplomske naloge delate pred izpitno komisijo, ki jo sestavljajo .. .« je govoril s svečanim, poudarjenim glasom predsednik izpitne komisije prof. Fakin našemu znancu Božu Cvetkoviču, ko je prišla vrsta za zagovor nanj. Stal je pred skupino ljudi, da v razgovoru pove, kako si je zamislil izdelovanje prešanih tehničnih izdelkov v vbrizgavanje v kalup . . .
Tudi z Edijem, Jožetom, Tinetom pa Vladom, Rudijem in Janko je bilo tako. Najprej so morali prestati formalni del, spoznati člane komisije in vse podrobnosti, ki so povezane z diplomskim izpitom.
In kako je bilo potem, po opravljenih formalnostih? Izpraševavci Silvo Mravlje, ing. Bruno Skumavc, Rudi Babnik ter člani izpitne komisije so res poskrbeli, da je začetna napetost, trema in negotovost v nekaj minutah skopnela.
»Kaj mislite, tovariš Cvetkovič,« je vpraševal ing. Skumavc, »ali bi bilo pri sedanjih strojih za proizvodnjo tehničnih izdelkov smotrno uvesti postopek z vbrizgavanjem v kalup?«
Božo ni pomišljal, saj je imel odgovor že na jeziku. Povedal je vse tisto, kar je dognal med pripravljanjem svoje diplomske naloge. Ko ni mogel vsega povedati z besedami, je prijel
za kredo in narisal na tablo skico kalupa, pa prerez preše, in tako dalje. Bil je res zagovor v pravem pomenu besede. Včasih je vse kazalo tako, da je izpit že zdavnaj mimo, saj sta se kandidat in izpraševavec pogovarjala tako prizadeto, pregledovala skice v diplomski nalogi, kakor da gre za delovni sestanek dveh tovarišev pred prevzemom nove naloge v proizvodnji . . .
In tako je bilo donekle z vsakim izmed kandidatov. Kazalci na uri so se vrteli — enim hitreje, drugim počasneje. — V hladni učilnici so se menjavale situacije — uradnim formalnim uvodom predsednika izpitne komisije so sledile minute tišine, potem prva vprašanja izpraše-vavcev, odgovori kandidatov, pa spet kratki premori, ki jih je motil šelest papirja na veliki mizi . . .
Na dvorišču pred učilnico pa so stali tisti, ki so še čakali, da pridejo na vrsto za zagovor, pa tisti, ki so zagovor že opravili in se pomenkovali z izpraševavci ter nekaterimi člani komisije. Bili so to trenutki velike napetosti, resničnega olajšanja, trenutki, ko je eden spodbujal drugega in hkrati dušil svojo tremo.
Pa kako tudi ne, ko so morali zadnjič pokazati, ali so v minulih letih osvojili v učilnici, pri svojem vsakdanjem' delu in pri knjigah vse tisto, kar študijski program in kolektiv tovarne od njih pričakuje.
Takole buren je bil razgo-vor med Božom in izpraševalcem o dopustnih tolerancah med ustnim zagovorom diplomske naloge
In ko je prišla iz učilnice Janka, poslednja izmed kandidatov, se je napetost približala vrhuncu. Potem so se zbrali vsi — Tine, Jože, Janka, Rudi, Edi, Božo in Vlado, člani komisije
(nadaljevanje s 1. str.)
Osrednja disciplinska komisija bo v bodoče obravnavala le težje primere kršitve discipline, kot so tatvine, večkratno neopravičeno izostajanje z dela in podobno. To je potrebno zato, da bodo obstojala za presojo teh kršitev enotna merila v vsem podjetju. O lažjih kršitvah pa bodo odločali člani ekonomskih enot. Ti kršitelje iz svoje srede pač najbolje poznajo, prav tako pa tudi okoliščine, v katerih kršitev nastane. Če se bo disciplina v enoti
zmanjšala, se bo zmanjšal tudi dohodek vseh njenih članov. Če pa bodo zaposleni v enoti znali ustvariti prave, tovariške medsebojne odnose in če se bodo vsi zavzeli za uspeh enote, bo to ugodno vplivalo tudi na višino njihovih osebnih dohodkov.
Hkrati z izvolitvijo vseh disciplinskih komisij v ekonomskih enotah bodo izdelana tudi navodila za njihovo delo. V njih bodo prikazane njihove pravice in dolžnosti in seveda navodila v pomoč pri delu.
Naivec nezgod pri transportu
▲ Gumarski tehniki po di-^ plomi, njihovi izpraševavci in člani izpitne komisije so se slikali, da bo spomin na ta pomemben dogodek trajnejši
še prve tehnike, prisluhnimo razgovoru omizja!
». .. Čudna je bila moja pot v Kranj leta 1948, ko me je ministrstvo za kemično industrijo poslalo v gumarsko šolo. Takrat si nisem mislil, da bo postal Kranj moj novi domači kraj in da se nanj tako navežem.
Sedaj je najhuje za menoj. Upam, da bom imel dovolj časa za praktično uresničitev svoje diplomske naloge. Računam, da mi bo tovariš Smukavc tudi v bodoče pomagal in svetoval. In če bodo razmere dopustile, se čez leto ali dve vpišem v višjo gumarsko šolo ...«
$ Taki so bežni vtisi z zaključnega izpita naših prvih tehnikov. Kdor se te dni pripravlja za vpis v prvi letnik gumarskega oddelka Tehniške šole za kemijsko, metalurško, rudarsko in lesnopredelovalno stroko, naj stopi tudi do Rudija, Vlada, Janke ali koga drugega izmed naših prvih tehnikov. Prav radi bodo svetovali to in ono, kar bo pač koga zanimalo .. .
® RUDI NADIŽAVEC — Kadrovske službe ® V maju je bilo osem obratnih nezgod, zaradi katerih smo izgubili 100 delovnih dni. Poglejmo si jih nekoliko po-bliže!
• K. R. iz električne delavnice _	„	.	— se je s tovornim avtomobilom
in 'sli v pokoj Jože Pelci in Valen- pri zavijanju zaletel v nasproti tin Svete itz prevlek valje,v,_ Karla vozeči trolejbus. Zaradi lažjih po-šuštaršič, Marija Beton, Albin Haf-	je holoval 5 dni.
Spomnimo se nekdanjih sodelavcev in naših jubilantov
e BLAŽ STUDBN — G/C ©
Nedolgo tega so se poslovili od nas
Ijeval prednost pri vožnji iz dvorišča na glavno cesto in se zaletel v drugega mopedista. Boloval je 7 dni.
Največ nezgod je bilo torej pri notranjem transportu, kar daje misliti, da bo treba nekaj ukreniti!
(nadaljevanje s 1. str.)
ganizacije in tehnologije dela. Še večji razlog, ki govori proti takšnemu priganjaškemu vodenju, pa je navada, da ljudje hitro zapadejo izvajanju nekakšne »oblasti« nad sodelavci v ekonomski enoti. Strokovni vodje premeščajo sodelavce, jih kaznujejo, predlagajo za odpust itd. Zaradi tega se ustvarja delovno okolje, ki spominja na najemne odnose in vzdržuje psihozo mezdnih odnosov. V takšnih pogojih dela izzovejo ukrepi in nalogi predpostavljenega zelo pogosto odpor, zaradi česar delovni učinek pade, namesto da bi se povečal.
V takih pogojih delavci ne občutijo potrebe, da je treba s svojim delom dosegati maksimalne proizvodne učinke. Njihova pozornost je velikokrat usmerjena v miselnost, da je treba dajati od sebe samo najnujnejše potrebno. V njihovi zavesti osebni dohodki in življenjski standard nimajo organske povezave z rezultati njihovega dela in upravljanja. — Zato je razumljivo, da so različni vzroki, ki danes vplivajo na to, da še vlada med ljudmi najemna miselnost. K temu mnogo prispevajo odnosi med ljudmi, zlasti odnosi izrazite podrejenosti in nadrejenosti; to je odnosi, kjer so eni združeni zato, da mislijo, organizirajo, odločajo, kaznujejo in zagotavljajo disciplino, in kjer so drugi samo za to, da izpolnjujejo svoje obveznosti.
Izkušnje so pokazale, da je takšnemu načinu gledanja na delo znotraj ekonomske enote že zdavnaj odzvonilo. V novih pogojih dela obstojajo veliko večje možnosti, da se v proizvodnem procesu usklade odnosi med ljudmi ter tako omogoči povečanje delovnega učinka.
Namesto izrazitega odnosa podrejenosti in nadrejenosti, ki je že preživel, stremimo v sodobni ekonomski enoti za odnosi v srni-
Odslej sprejem novih delavcev 1. In 16. v mesecu
e JANKO BAJDE — KADROVSKE SLUŽBE © Skupščina kolek-© tiva je sprejela na zasedanju 4. junija letos poleg plana kadrov © in plana izobraževanja tudi sklepe, ki zagotavljajo uresničitev © teh planov. Eden takih ukrepov je tudi posvečen sprejemu © novih delavcev.
Potreba po organiziranem sprejemanju novih delavcev se kaže že precej časa. Po lanskoletni omejitvi nadaljnjega zaposlovanja novih kadrov tudi vprašanje sprejemnega postopka ni bilo tako pereče. Glede na letošnje, a predvsem glede na perspektivne potrebe po kadrih pa je bilo nujno potrebno uvesti organiziran sprejem novih delavcev. — Na to je vplivalo tudi dejstvo, da kadrov primanjkuje in da praktično ni mogoče dobiti nove delavce kar »čez noč«. Na organiziran spre-
jemni postopek je vplivala tudi potreba po teamski (skupinski) obdelavi posameznih kandidatov, saj traja tak postopek tudi do deset dni.
Tako kakor zahteva organizacija proizvodnje na višji ravni ustrezno organizirano pripravo proizvodnje, pravočasno nabavo surovin, polizdelkov, pravočasno pripravo strojev, orodij itd., zahteva proizvodnja tudi pravočasno planiranje potrebnih kadrov — bodisi na račun planiranih potreb ali na račun kritja potreb
zaradi fluktuacije. Tako pravočasno planiranje, ki je tudi istočasno, zagotavlja zmanjšanje izpadov v proizvodnji.
Pod organiziran sprejem spada tudi določitev sprejemnih dni. Skupščina je sprejela sklep, da se v bodoče sprejema nove delavce samo 1. in 16. v vsakem mesecu. Ta sklep zavezuje šefe ekonomskih enot, da 14 dni prej javljajo potrebe po novih delavcih službi za delovne odnose. Le tako bo ta lahko pridobila primerne kandidate in opravila potrebno teamsko obdelavo ter pripravila gradivo za obravnavo na komisijah za sklenitev in odpoved delovnega razmerja.
Da bo delo v bodoče lahko nemoteno potekalo, naj se šefi
nar in Antonija Škrjanc. Istočasno je proslavljal 25. obletnico neprekinjenega dela, v našem podjetja 7 o-maa Župane, \ki se redno vozi na delo In z dela s kolesom iz Bajnega vrha.
Kakor je običaj, je pripravil za vse upokojene delavce in za jubilanta Tomaža skromno zakusko. Predstavniki organov 'Upravljanja in kolektiva so izrabili priložnost in izročili vsem povabljencem skromna darila in nagrade, ki jim pri padajo.
Vsem nekdanjim, sedaj že upokojenim sodelavcem se zahvaljujemo za trud, ki so ga vložili v razvijajočo se tovarno. Četudi jih ni več med nami, bomo ostali se vedno v tesnih stikih bo-disi s časopisom »Sava«, občasno pa se bomo tudi srečali na kakem skupnem izletu!
Naši upokojenca in jubilanti skupaj s predsednikom sindikalne podružnice — od leve proti desni stojijo Valentin Svete, petindvajsetletnik po stažu v tovarni Tomaž Zupan, Klara Šuštaršič, predsednik sindikalne podružnice Blaž Studen, Antonija Škrjanc, Jože Peci, Marija Beton in Albin Hafnar
škodb je boloval 5 dni.
© H. M. iz valjarne II — si je pri razrezovanju plošč za pred-grevanje na dvovaljčniku poškodoval desno nogo, ker mu je spodletel nož. Boloval je 8 dni.
© N. P. iz tehničnih služb — je peljal z materialom naložen voziček in pri tem zadel ob stroj, da si je poškodoval prst leve roke. V maju je boloval 17 dni, nekaj dni pa še tudi v juniju.
© D. V. iz valjarne I — je bil žrtev zastarele navijalne naprave pri trovaljčnem kalandru. Ko je napravo popravil, se je uščipnil v sredinec leve roke in boloval 8 dni.
© K. J. je izbiral za preskus vzorca v skladišču primeren kalup. Eden izmed kalupov se je prevrnil in mu poškodoval nogo, da je v maju boloval 20 dni, nekaj dni pa tudi v juniju.
© V. M. iz valjarne I — se je zaradi neprevidnosti s pločevinasto posodo uščipnil v kazalec leve roke in boloval 6 dni.
© P. I. iz valjarne I — si je stisnil sredinec in prstanec pri polaganju lesenega zaboja na paleto in boloval 22 dni.
© J. V. iz valjarne I — je boloval 7 dni, ker si je pri nalaganju gumiranega blaga na voziček poškodoval zapestje leve roke.
© M. J. iz tehničnih izdelkov — je med vožnjo z mopedom izsi-
Pravna pomoč članom kolektiva
© BORUT ŠNUDERL — Ka drovske službe © Kaj rado se zgodi, da potrebuje kdo od nas nasvete, kako naj ravna v različnih pravnih zadevah. Včasih nas zanima, kakšne pravice imamo po tem ali onem pravilniku, drugič, katere dolžnosti nam nalaga zakon ali kak drug državni predpis ali pa ne vemo, kako naj uveljavimo ali zavarujemo svoje pravice. Ker ne poznamo prava, se lahko primeri, da pravico do nečesa prepozno uveljavljamo ter jo zato izgubimo ali pa se zaradi vsake malenkosti zatekamo po pomoč k advokatu. V zapletenih zadevah je to že potrebno, v večini primerov pa bi nam lahko pomagal tudi kdo drug!
Plenum sindikalne podružnice je zato imenoval na eni zadnjih sej tudi tričlansko KOMISIJO ZA PRAVNO POMOČ. Komisija dela pri sindikalni podružnici. Njeni člani so se že sestali in določili program svojega dela.
Člani kolektiva, ki si žele pravnih nasvetov in strokovnih pojasnil,, naj to pismeno ali ustno sporočijo komisiji za pravno pomoč pri sindikalni podružnici. Pisma naj oddajajo v sindikalni pisarni ali pa pri dežurnih vratarjih, dokler ne bodo postavljeni v vseh treh obratih posebej za to narejeni nabiralniki. Kdor se bo hotel sam pogovoriti o kaki pravni zadevi, naj se predčasno dogovori po telefonu na št. 26 s pravnikom za razgovor v dopoldanskem ali popoldanskem času. — Pravnikova pisarna komisije za pravno pomoč je poleg uredništva časopisa »Sava«. Ker med delovnim časom za take razgovore ne bo časa, naj prihajajo delavci iz dopoldanske izmene po
končanem delu, delavci popoldanske izmene pa pred pričetkom svojega dela. O DNEVU, KI BO DOLOČEN ZA TAKE POGOVORE, BOMO ŠE NAKNADNO SPOROČILI V NAŠEM LISTU IN NA ZIDNEM LISTU. Komisija bo vsak teden pismene zadeve pregledala in strokovno obdelala, da bo lahko svetovala pota in rešitve. Odgovore na vprašanja splošne narave pa bo objavljal tudi naš list v posebni rubriki.
slu sodelovanja med delovnimi ljudmi. V naši ekonomski enoti ni nobenega razloga, da se pojavljajo med delavci in vodjo ekonomske enote kakršna koli nasprotja. Vsi — delavci in vodja — so zainteresirani za čim večji delovni učinek, saj nagrajujemo po učinku posameznikov in ekonomske enote kot celote. — Vodja ekonomske enote kot strokovno usposobljen strokovnjak se lahko v celoti posveti organizacijskim in tehnološkim problemom, lahko analizira stroške ter poišče možnosti za njihovo zmanjšanje. Zato so delavci zainteresirani za njegovo delo, aktivnost in ugotovitve, seveda pa tudi predloge, ki jih pripravi. — življenjsko so zainteresirani za možnosti boljšega izkoriščanja strojev, materiala in za zniževanje proizvodnih stroškov. Zaradi tega se obračajo na vodjo ekonomske enote kot strokovnjaka, ki ima potrebno znanje in ki jim lahko vedno svetuje primerne ukrepe.
Povprečnemu delavcu je bilo precej tuje tudi to, da bi kvalificiran strokovnjak prejemal visoke osebne dohodke. V sodobni in prav oblikovani ekonomski enoti občutijo vsi delavci veliko potrebo po izkušenem strokovnjaku, ki lahko mnogo prispeva k učinkovitosti dela cele enote. Zato so pripravljeni določiti tudi večjo začetno osnovo osebnih dohodkov, kot so jim jih določili centralni samoupravni organi.
Pri klasičnem pojmovanju ustroja in organizacije podjetja poznamo tri osnovne funkcije:
—	upravljanje
—	vodenje
—	izvrševanje
V skladu z našim družbenim sistemom so vsi pripadniki ene ekonomske enote istočasno upravljavci in izvrševavci. Zalo preostane samo razčlenitev tretje funkcije, to je funkcije strokovnega vodenja.
Ni dvoma, da je v ekonomski enoti potrebno operativno ukrepanje. To se pravi, da mora nekdo v proizvodnem procesu odločati, kaj in kako se bo delalo. Nesporno je, da sodi to v okvire strokovnega organiziranja proizvodnega procesa. Delo na tem področju delavci zaupajo svojim sodelavcem, ki imajo za to potrebno sposobnost in znanje. To so neposredni organizatorji proizvodnje, zato ne moremo več govoriti o vodenju, temveč govorimo o organiziranju. Torej ni več vodenje v tistem smislu, da ima vodja oblast nad ljudmi! Vodja ekonomske enote torej organizira delo v imenu in mandatu tistih, na katere se njegova organizacijska aktivnost nanaša! Klasične vodilne funkcije tako postopoma preraščajo v organizacijske funkcije!

Nekateri sklepi upravnega odbora
Na zadnji seji, ki je bila 1. in sc nadaljevala 6. junija, je upravni odbor sprejel tudi nekaj sklepov za izboljšanje kvalitete v proizvodnji.
1.	Oba komercialna direktorja sta odgovorna za takojšnjo ureditev vsega potrebnega, da bodo domače in uvozne surovine pravočasno nabavljene. Pri samem prevzemu se je treba strogo držati obstoječih predpisov o kvaliteti materiala.
2.	Do skrajnih možnih mer je treba zaostriti vhodno kontrolo surovin in vse neodgovarjajoče takoj reklamirati, da ne bo zaradi slabe kvalitete surovin reklamacij kupcev naših izdelkov.
Neodgovarjajoče surovine je treba vračati dobaviteljem.
3.	Strogo se je treba držati zahteve po minimalnih zalogah surovin in vsega reprodukcijskega materiala. V primeru pomanjkanja posameznih surovin je treba takoj obvestiti vse odgovorne službe v podjetju, da skupno določijo slučajne zamenjave in nabavo drugih odgovarjajočih surovin.
4.	Zaostriti je treba odgovornost pri sodelovanju med nabavnimi službami in kontrolnim laboratorijem, da bodo vse surovine pravočasno preskušene. Zaradi tega ne sme priti do zastojev v proizvodnji.
Mladinci smo si ogledali RTV Ljubliana in papirnico Vevče
© TONI ŠTERN — , Tehnične službe © Ekskurzije so bile in so še vedno ena izmed oblik dela kluba mladih proizvajavcev. Drži pa, da je slabo, če zavzema ta oblika osrednje mesto. Pri nas menimo, naj bodo strokovne ekskurzije spodbuda in nagrada najmarljivejšim članom kluba za delo v preteklosti.
na in v papirnico Vevče. V studijskih prostorih RTV smo si ogledali, kako nastaja program za posamezne oddaje. Po ogledu smo povabili gostitelje, naj nas ob priliki obiščejo. V vevški papirnici so nam po ogledu same tovarne priredili zakusko. Razgo-varjali smo se o delu mladinskih aktivov, o proizvodnji, o kadrih
^ Člani kluba mladih proizvajalcev, ki so se udeležili ekskurzije v RTV Ljubljana in papirnico Vevče
V četrtek, 13. junija, smo priredili ekskurzijo v RTV Ljublja-
in o perspektivnem programu njihovega in našega podjetja.
Ne bom popoln v svojem poročilu, če ne pohvalim vseh udeležencev, ki so bili vseskozi disciplinirani. S tem se pri nas doslej kdo ve kako namreč nismo mogli pohvaliti!
5.	Ker uvozna služba ne zmore opravljati vse zahtevnejših nalog zaradi premajhnega števila ustreznih strokovnih sodelavcev, sta oba komercialna direktorja zadolžena skupno s kadrovskimi službami problem pomanjkanja kadrov rešiti.
6.	Zaradi stalnih menjav surovin in zakasnelih dobav se morajo sodelavci gumarskega instituta ukvarjati z reševanjem tekočih proizvodnih težav. Razvojno delo zato močno trpi. Zato je treba tehnične službe strokovno okrepiti in zagotoviti zanje potrebne kadre.
Vsi odgovorni za delo posameznih strokovnih služb so zadolženi pripraviti podrobne predloge in pismena poročila do dne 2. julija.
Pocenili smo pensi-on v počitniškem domu Crikvenica
(nadaljevanje s 1. str.)
znižala prenočitvene stroške v našem počitniškem domu na Pokljuki od 300 na 200 dinarjev in odobrila nabavo potrebne opreme.
© Na sklep skupščine o poce-© nitvi dnevnega pensiona v po-© čitniškem domu Crikvenica © posebej opozarjamo zato, ker © lahko sedaj letujete samo za © 400 dinarjev na dan — po 800 © dinarjev na dan za dobo de-© setih dni pa krije stroške © podjetje iz sklada osebnih © dohodkov in iz sklada skupne © porabe!
S tedenskim izhajanjem našega časopisa so se prispevki tudi časovno precej spremenili. Da vam omogočimo, dragi bravci, redno dostavljanje »Save« na domove po pošti, moramo vedeti predvsem za vaše TOČNE IN POPOLNE NA-SLOVE! Zato povejte sodelavcem, ki lista morda redno ne prejemajo naj ČIMPREJ SPOROČIJO SVOJ TOČEN NASLOV tov. Trobčevi — oddelek za delovne odnose. POŠTA NAMREČ VSAK TEDEN VRNE NEKAJ DESETIN IZVODOV ČASOPISA ZARADI NETOČNIH ALI NEPOPOLNIH NASLOVOV!
UREDNIŠTVO
tokrat nekaj nasvetov tistim, ki bi je moderna restavracija, nekaj de- cialitet srbske kuhinje, kot so nc. ® radi preživeli prijeten nedeljski setin metrov stran v borovem in primer čevapčiči in ražnjiči, ne ©
dan nekje na Gorenjskem.
Če vam je do kopanja v topli in čisti vodi in če ste navdušeni za družinski piknik, potem se odločite za Šobčev bajer pri Radovljici. Avtobusne zveze iz Kranja so zelo ugodne. Če. imate primeren šotor, se podajte na izlet že v soboto popoldne.
Kakšen je ta že močno popularen Šobčev bajer? Sredi s smrekami in drugim drevjem porasle zelene trate je lično jezerce s čisto,
dragih. Če ste vešči priprave spe
Pogled
bajerja
okolico
piranje
na del Šobčcvega in lepo urejeno s prostori za cam-
Tokrat vam predlagamo cenen nedeljski izlet k Sob-čevem balerin pri Radovljici
Mesec dni vas že seznanjamo s cenenimi obmorskimi letovišči, pri tem pa smo kar pozabili na vse tiste, ki nimajo časa odpotovati na dopust za daljši čas. Zato
zelenomodro vodo. Jezersko dno je prekrito z izpranim peskom, obala pa povsod utrjena, zato ni nikjer ne blata in ne odvratnega vodnega rastlinja. Poleg jczerca
smrekovem gozdičku pa lične \ve- pozabite vzeti s seboj roštilj in kend hišice v tipičnem gorenjskem pripravljeno meso. Zaradi jedače slogu.	in pijače ne skrbite, kajti tam-T
Okolica nudi dovolj priložnosti kajšnja restavracija je kar dobro za resničen oddih v krogu svojih založena z vsem potrebnim.
Za otroke, ki še ne znajo plavati, je v jezercu poseben bazen s plitko vodo. Dovolj je tudi prostora za igre z Žogo, za perjanico itd.
Kdor je navdušen za ribolov, naj si preskrbi pravočasno dovolilnico. Bližnja Sava Dolinka nudi idealno priliko za lov na postrvi in amerikanke. In če vam ribiška sreča ne obrne hrbta, se utegnete 'mastiti celo z ribami!
»Kaj pa cene in turistična taksa?« boste ugovarjali. . . Da, nekaj desetakov bo pač treba odšteti tudi za to. Zavoljo cen v restavraciji pa ne skrbite, kajti v vseh kranjskih lokalih so višje.
Za vse podrobnejše informacije se obračajte neposredno na TURISTIČNI BIRO RADOVLJICA, kjer- vam bodo rade volje rezervirali tudi wekend hišico, če. se odločite z.a letovanje ob Šob-čevem bajerju. Tam boste tudi
zvedeli za avtobusne zveze Radovljice ali do Lesc.
do
■nojem SKRAJŠANI DELOVNI l ČAS je postal med našimi ljudmi zadnje čase tako^ zelo popularen, da mu moram posvetiti tudi jaz malo pozornosti. Ker sem ie po naravi nagnjen k jezikanju, bom naštel nekaj »cvetk«, ki kažejo, kako nekateri razumejo predvideno skrajšano delo. Imena »racionalizatorjev« sem si seveda izmislil, primeri pa so resnični!
Anzl Pop’ndekl iz pnevmatikar-ne I je on dan po plači praktično preskusil predvideno olajšanje, čeprav ga je delo čakalo, je prišel v tovarno z več kot enourno zamudo. Smilil se mi je izmenski delovodja, ki ga je dolgo časa zaman čakal pri vratarski loži.. .!
Katrca Župca. Fonzl Lač’nberger in švelca Zamudnik pa trenirajo za skrajšani delovni čas že precej časa. Na kosilo v delavsko restavracijo hodijo deset ali pa celo
več minut pred 14. uro. Seveda so njihove pisalne mize zato že ob pol dveh pospravljene ...!
Primož Frnikula iz... (oh, saj takih je kar preveč, da bi našteval še ekonomske enote) pa si skrajšuje delovni čas s tem, da tu pa tam pogleda malo v kozarček. Ne, to ni prav nič zlagano. Kar pri disciplinski komisiji se prepričajte, da je res tako...!
Primere in tiste, ki se še tako ali drugače »pripravljajo« na skrajšani delovni čas, bi lahko še našteval. Toda bodi dovolj. Upam, da se vsi našteti in ne-našteti kmalu oglAijjo pri naši komisiji za racionalizacije in tehnične izboljšave. Upam, da bodo prejeli za že v praksi preskušene časa primerne nagrade?
In da se tudi sam odzovem pozivu uredništva k sodelovanju v razpravi o skrajšanem delovnem času, se obračam na vse svoje bravce s prošnjo, naj mi pošiljajo napisane domiselne in originalne predloge. Saj veste, tudi meni se mudi, da pridemo čimprej do »angleške« sodobte!
Vas pozdravlja vaš (ne)priljubljeni Pepe Lez’nga!
Ali poznaš
prometne
znake?
Junij gre h kraju, zato smo tudi z objavljanjem nagradnega tekmovanja »ALI POZNAŠ PROMETNE ZNAKE« nekoliko pohiteli. Kakor ste brali v zadnji številki našega lista, smo že podelili prve nagrade. Zares zanimivo pa je, da je bilo v prvem kolu od 77 oddanih odgovorov le 17 pravilnih. Večina reševavcev se je namreč uštela že pri prvem vprašanju, kjer je pravilen odgovor pod C — nevaren padec ceste za 10 odst. No, zaradi prekratkega roka smo prejeli v drugem kolu znatno manj odgovorov. Kdo so bili izžrebanci, berite pod naslovom »Izž.rebani so bili«.
Kakor vselej tudi tokrat razpisujemo deset denarnih nagrad po 500 dinarjev za pravilne rešitve. Upoštevali bomo samo tiste, ki jih bomo prejeli v uredništvo, ali ki jih bodo dobili dežurni vratarji do vključno sobote, 6. julija!
VPRAŠANJE št. 1: Kaj pomeni prometni znak?
A — križišče s cesto, ki ima prednost?
B — ustavi, križišče cest C — prepoved ustavljanja
VPRAŠANJE št. 2. Kaj označuje prometni znak?
A — prehod za pešce B — križišče ceste z železniško progo v ravnini brez zapornic
C — križišče ceste z železniško progo v ravnini z zapornicami
VPRAŠANJE št. 3: Kaj pomeni prometni znak?
A — dovoljen promet za osebne avtomobile in motorna kolesa
B — prepovedan promet za vsa motorna vozila
C — prepovedan promet za vsa motorna kolesa VPRAŠANJE št. 4: Kaj pomeni prometni znak?
A — sedež organizacije Rdečega križa B — bolnišnica C — reševalna postaja VPRAŠANJE št. 5: Kaj pomeni prometni znak?
A — križišče s stransko cesto B — splošna nevarnost C — križišče s cesto, ki ima prednost
VPRAŠANJE št. 6: Prometni znak opozarja na:
A — dvojni ovinek, prvi v desno
B — več zaporednih ovinkov C — valovito cesto VPRAŠANJE št. 7: Kaj označuje prometni znak?
A — prepovedano prehitevanje B — dovoljeno prehitevanje C — obvezen odstop prednosti VPRAŠANJE št. 8: Kaj pomeni prometni znak?
A — delo na cesti B — prehod za pešce C — prehod za otroke Pri odgovarjanju na posamezna vprašanja obkrožite s svinčnikom črko pred pravilnim odgovorom!
PRIIMEK IN IME:
mm
V maju slabo, sai smo bili s 356 podrtimi Keglji šele 6.
• AVGUST POTUŠEK - Sta-tistično-analitska služba • V majskem krožkovnem tekmovanju za pokal Kranja smo nastopili nekompletni in se uvrstili s 356 podrtimi keglji komaj na šesto mesto. To je res nezadovoljstvo in velik neuspeh za nas!
Posamezniki so bili takole uspešni — prva števila pomenijo podrte keglje, druga pa zgrešene mete:	Potušek 52—0, To-
plak 52—3, Podjed 45—4, Gornik 38-2, Rakovec 30—2, Voršič 38-5, Pogorelec 27—5, Košnjek 30—7, Žnidaršičeva 30—8 in Dolenčeva 13—12.
Posamezni tekmujoči krožki so se takole zvrstili, v majskem kolu: 1. Elektro - Kranj 409, 2. Planika 408, 3. Iskra B 384, 4. Tekstilindus 377, 5. Iskra A 367, 6. Sava 356,	7. Elektrarna »Sa-
va« 341, 8. Kovinar 333, 9. Gradis 274.
Konec junija bosta na sporedu še dve koli, julija in avgusta pa bo počitek. Prvenstvo se bo nadaljevalo septembra. Toda mi ne bomo počivali, saj nas čaka vsakoletno tekmovanje športnih kolektivov gumarske, usnjarske in čevljarske stroke ob priliki jesenskega zagrebškega velesejma.
KEGLJANJE
Jeseni tudi SAVA venski conski ligi
s
DUŠAN REBOLJ — KADROVSKE SLUŽBE # Pretekli teden se je uradno končalo gorenjsko rokometno prvenstvo. Kakor smo že poročali, so zmagale v konkurenci Duplje pred »Savo«, Križami, Radovljico, itd. S tem so si novi prvaki Gorenjske priborili pravico nastopati jeseni v slovenski conski ligi. Pred dnevi pa so nas obvestili, da bo jeseni sodelovala v ljubljanski conski ligi poleg Dupelj, »Iskre«, Šentvida, Krima in nekaterih drugih ljubljanskih ter dolenjskih klubov tudi naša »Sava«. To je prav gotovo lep uspeh naših rokometašev in spodbuda za nadaljnje razvijanje tega športa v kolektivu.
zavladal
Pri pozdravu bo treba stati bolj strumno — s tekme med Savo in žabnico — od leve proti desni stojijo Pirih, Todorovič, Dolšak, Bohinc, Pen> Rus, Zorman, Rebolj in sodnik Šparovec
Ker je skoraj že zavladal po gorenjskih igriščih mir — konec meseca bo še v Kranju občinski sindikalni turnir kranjskih delovnih kolektivov, je prav, če si še poslednjič ogledamo končno prvenstveno lestvico vseh gorenjskih moštev in vrstni red tistih, ki so tekmovala v konkurenci.
Proti Planiki smo izbojevali samo remi 4:4
Duplje	22	20 0	2	407:267	40
Mladost B	22	17 0	5	466:313	34
SAVA	22	15 0	7	507:316	30
Križe	22	13 0	9	411:401	26
Tržič B	22	11 2	9	348:296	24
Radovljica	22	11 1	10	379:353	23
Storžič	22	10 2	10	290:340	22
Žabnica	22	9 0 13		360:372	18
Savica	22	8 1	13	295:446	17
Tržič C	22	6 1	15	171:286	13
Triglav	22	6 0 16		222:275	12
Iskra B	22	4 0	18	229:400	8
Vrstni red moštev v				konkuren-	
ci: Duplje 28 točk, Sava 18, Križe 16, Radovljica 12, Storžič 11, Žabnica 10, Triglav 8 in Savica 7 točk.
Moštvo PNEVMATIKARNE I je imelo veliko dela z vratar-y jem VALJARNE II Omanom
e CIRIL DOMINKO — Pnevmatikama I © Pretekli mesec smo se pomerili savski nogometaši z vrstniki iz Planike. Računali smo na izdatno zmago, toda zaradi slabe igre v drugem polčasu smo se morali zadovoljiti z remijem 4:4.
Za našo tovarno so nastopili: Reš, Sinkovič, Mitrovič, Zaletel I, Bec, Hlebec, Zaletel II, Dominko, Feher, Zorman in Stare. Tekmo je dobro sodil Gros iz Planike. Za naše moštvo so dosegli gole Feher v 24. in v 32. minuti, Bec v 17. in Zorman v 53. minuti.
Prve minute igre so pripadle nam. Pritiskali smo na planiška vrata in izsilili nekaj kotov. Enega smo tudi izkoristili, ko je Bec od planiškega igravca odbito žogo poslal v mrežo. Po nekaj nadaljnjih napadih je bil v kazenskem prostoru zrušen Feher. — Sodnik je dosodil najstrožjo kazen, ki jo je Feher izkoristil. Nedolgo potem je dosegel naš tretji gol spet Feher.
Izžrebani so bili
Za drugo kolo nagradnega tekmovanja »ALI POZNAŠ PROMETNE ZNAKE« je uredništvo pravočasno prejelo 33 odgovorov. Komisija je vse odgovore pregledala. Žreb je dodelil po 500 dinarjev:
Peter Markovič, Janez Brtonceij, Iva Podpeskar, Janez Kokalj, Jana Kavčič, Stane Čebašek, Zofka Groze! j „ Pepca Trbanc, Jožica Škr-janc in Ivanka Snedic.
V drugem polčasu pa se je slika na igrišču ob Planiki čisto spremenila. Domačini so nevarno pritisnili in kmalu tudi dosegli svoj prvi gol, nato pa (zaradi nesporazuma med Rešem in Zaletelom I) še drugega. Sledila je še poslednja naša uspela akcija, ki jo je zaključil z učinkovitim strelom v črno Zorman. Potem pa smo tako popustili, da so dosegli domačini še dva gola.
To ie bil pa res dvoboi v pravem pomenu besede
® CIRIL DOMINKO — PNEVMA-® TI K ARNA I © F središču po-© zornosti ljubiteljev namiznega © tenisa je bil te dni dvoboj med © moštvoma pnevmatikarne II in ® pnevmatikarne I. Zasluženo je ® zmagala pnevmatikama II s 5:3 © in dokazala že sredi prvenstva, ® da ima najboljšo ekipo.
Kdor je prisostvoval vsem doslej odigranim dvobojem, mora priznati, da so bile nekatere igre zares lepe in borbene. Primer požrtvovalnosti so kadrovske službe, ki so že dva dvoboja nesrečno iz,-gubile. Lahko bi celo pripravile največje presenečenje in premagale pnevmatikama II. Nerazumljivo pa je, zakaj sta tako nedisciplinirani moštvi mehanične delavnice II in tehničnih služb B? že nekajkrat nista prišli ob napovedanem času k tekmovanju! Je mar potem čudno, če se prvenstvo počasi odvija in če je za nami komaj polovica?
Prvenstvena lestvica je trenutno naslednja:
Pnevmatikama I 5 6 1 32:11 Pnevmatikama II 5 5 0 25:1 Tehnični izdelki 4 3 1 17:8 Gumarska šola A 5 2 3 11:15 Gumarska šola B 2 11 5:5 Kadrovske službe 3 12 9:10 Stiskama	3 2 1 1:11
Tehnične službe A 4 13 10:15 Tehnične službe B 3 0 3 0:15 Mehanična	4 0 4 0:20
V času od 16. do 29. julija bo organiziral center za telesno vzgojo in izpopolnjevanje strokovnih kadrov ljubljanske okrajne zveze za telesno vzgojo v Rovinju tečaj za rokometne vaditelje. Iz našega kolektiva se ga bosta udleežila Tone Zorman in Vojislav Mitrovič.
Toneta Zormana smo naprosili za kratek pomenek. Na vprašanje, zakaj se je prijavil za vaditeljski rokometni tečaj, je odgovoril:
»Vzljubil sem rokomet in želim si spoznati vse skrivno-
sti ter finese te igre. čutim pa tudi veselje, da bi vadil mlade igravce rokometa. Ker bomo imeli jeseni okrog petdeset novih učencev v poklicni gumarski šoli in ker jim bo podjetje tudi nudilo možnosti za športno udejstvovanje, bom lahko pomagal pri razvijanju rokometa na šoli.«
Tone pa ni samo dober športnik. Po uspešno končani gumarski šoli se ni pomiril. Nekdanja želja, da bi se vpisal na tehniško srednjo šolo, ga je letos napeljala, da se je prijavil k razpisu za vpis v gumarski oddelek tehniške srednje šole. Upa, da bo sprejet in da se bo lahko nadalje strokovno izpopolnjeval.
Tonetova največja športna želja pa je, da bi se savsko moštvo kar najbolje odrezalo v slovenski conski ligi in da bi enkrat le premagali rokometaše iz Dupelj.