Mih KRANJSKI ZVON ^^JUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO. ^T^VIzdaja: mestni župni urad v Kranju. / I Izhaja zadnji teden v mesecu. L. 1935. Št. 9. Posamezna štev. 1 Din. Za mladino Pričenja se novo šolsko leto. Starši vpisujejo svoje °'r»ke v razne šole, prihajajo nove skrbi za roditelje n mladino. Koliko truda in skrbi za stariše, učitelje |)a ludi zu mladino čaka v novem šolskem letu. Ali bo ^-la trud tudi rodil sadove? Danes radi tožimo čez S^c'UnJo mladino, morda niso te tožbe neupravičene? , °hkokrai izprašujejo stariši danes, kam bi dali svo-Je8fl sina ali hčer, da se tam popravi. Neredko toži ka-'"ali: „Jaz ga ne morem več obvladati, doma ga ne Oremo nadzirali; če bo doma, se bo izgubil; kam naj jja Pošljemo"? Najbrže ne bo prazno tarnanje, da je a'ies mladina v splošnem slabša kakor je bila. da je *am prezgodaj dozorela, da je lahkomiselna, da oei Veg tako ne ubogajo, kakor včasih . . . Kje so temu vzroki ? Današnje socialne in kulturne razmere v resnici "'no vplivajo na vzgojo otrok. Kolikokrat se starši sami pri najboljši volji ne |. reJ0 pečati dovolj z vzgojo svojih otrok. Oče in ma-"""atii za delom bodisi v tovarno, v urad ali dru-da moreta vzdrževati družino. Otroci so neredko g PuŠčeni drugim ali pa sami sebi. Otrok, brez stalne-l(' "U('zorstva. in brez zadostnega vpliva staršev, bo ostal in postal dober. Kolikokrat se v Kranju in kftU tahko opazi dijake in osnovno šolsko mladino, 11 M1 se potikajo okrog, se kopljejo brez nadzorstva, I . (||.l<> po polju in mestu, oprezu je jo po vrtovih in de-()|'J" 8kodo. Vse (o so slike pomankl j i ve vzgoje! Če se $L ^e v zgodnji mladosti nauči nekakega, vagabund-Ka življenja, ne bo nikdar nič kaj prida iz njega. ^ Kranju bi bilo nujno potrebno dnevno zavetišče padino, kjer bi otroci bili preko dneva, ko staršev °Ula. V dnevnem zavetišču bi morali dobiti otroci .'e'" bi se pripravljali na šolo, igrišče, kjer bi se mla- l^'.()'dai) hrano, tam bi bilo stalno 'grtda. pod vestnim nadzorstvom. Delavci in vsi, ll(> morejo imeli svojih otrok pod lastnini nadzor- <>|, ''' (ez dan tja dali svoje otroke, ki bi bili tako \h1 l"°Vui1' pred slabimi vplivi ulice, slabe družbe in lli sanja. V • }.„ 'Uicencijeva družba v Tržiču ima tako dnevno /; ls<*°> kjer je do 100 otrok v varstvu šolskih sester. a.l starši pripeljejo svojo deco v zavetišče, popol- dan pa, ko odhajajo iz tovarne, pridejo po otroke, ali pa otroci sami gredo ob določeni uri domov. Moderno socialno življenje nujno zahteva taka dnevna zavetišča, tudi v Kranju je krvavo potrebno. V Tržiču prispeva tovarna Clanzmann in Gassner za vse otroke svojih delavcev toliko, da ima vsak otrok opoldan v zavetišču kosilo, poleg tega pa ista tovarna še podpira zavod, da more vzdrževati sestre in ves obrat. To je v resnici lepo socialno delo! Ali bi ne bilo kaj takega mogoče tudi v Kranju? Vincencijeva družba v Kranju bi prav rada priredila tako dnevno zavetišče, če bi jo zadostno podpirali merodajni faktorji: podjetniki in občina. ludi za srednješolsko mladino je potrebno nadzorstvo, da ne zahaja v slabo družbo in ne pohaja po raznih kotih in prireditvah, kjer bi pač ne smela biti. Prvo pri vzgoji mladine je pač to, da se odstranijo vsi slabi vplivi, ki bi mogli kvarno vplivati na mlado dušo. Večkrat opazujem v mestu in okolici dijake in dijakinje, ki cele dneve posvete „športu" in drugim igram, pohajkujejo okrog, da se mora človek čuditi, kdaj se ta mladina sploh še kaj uči. Koncem leta pa letajo starši okrog profesorjev in moledujejo za rede in zatrjujo, „kako priden je njih sinček", ki je imel le smolo v šoli itd. Če se mlad človek ne nauči resnega dela. ne bo nikdar kaj prida iz njega. Starši in gospodinje morajo pač skrbeti, da se mladina resno uči, da šole ne smatra kot neke igre, ki jo igraš ali ne, kakor se ti zljubi. Res so potrebne za mladino tudi igre, razvedrilo in počitnice, toda resno delo mora biti prvo. Šola ne sme biti samo nekako neprijetno prekinjenje počitnic, iger in zabave! Od resnega študija gotovo odvrača pretiran šport. Danes je to moda! Saj je prav v gotovi meri, toda zdi se, da je športa danes med šolsko mladino preveč in se po pravici neredko pritožujejo vzgojitelji da so njih gojenci zaostali v učenju radi športa. Kako se bo učil, če kar iz šole leti na športni prostor, če med učenjem in med poukom sanjari o golih in rekordih? Poleg tega pa še te sirove igre, ki jih neredko opazuje naša mladina pri raznih športnih prireditvah . . ! Te gotovo ne vplivajo hlažilno na mlade duše! Vsekakor je dolžnost vseh vzgojnih faktorjev, da varujejo našo mla- Stran 2. KRANJSKI ZVON Štev. !>■ dino pred pretiranim športom, ki ovira študij ter telesno in duševno kvari mladino. Kadar se med mladino pojavijo v večji meri kake nečednosti ali celo zločini, takrat se kaj radi izprnšu-jemo. kako je moglo do lega prili! Toda takrat je to že prepozno. Prej je treba pazili in odstraniti vse, kar kvarno vpliva na moralno vzgojo mladine. Tudi v Kranju je več lakili prilik, ki nič kaj hlažilno ne vplivajo na našo mladino. Naj omenim le par stvari! Tik pred gimnazijo in po celem mestu se neredko rn/.obeša.jo razni plakati, ki vabijo v kino k predstavam. Na teli plakatih sem neredko opazil slike in napise, ki absolutno morajo kvarno vplivali na mladega človeka, da kar požira lake napise;. Že napis: za mladino neprimerno, je lak. da le draži radovednost! Dovolil bi si opozorili naše kinopod jel n ike. da so v vesli dolžni skrbeli, da ne pride na njih lelake in še manj pa v njih predstave nič takega, "kar žali moralo in sramežljivost. Merodajni laklorji morajo pa ludi poskrbeli za lo. da se ne žali javna morala. Že leia in lela gledamo lo neokusnosl, ko v sredi mesta za Narodnim domom ob lepem vremenu igrajo razne igre odrasli v kopalnih hlačkah in lo celo ženske!! Tega ni menda na eelem svetu! Pojdite v Italijo, ali na Irancosko rivijero, nikjer ne dovoljujejo, da bi kopalci hodili po meslu v kopalnih kostumih. To je drugod samo posebi umevno in če se kdo v lem oziru pregreši, ga policija kaznuje. Pri nas pa ni niti kopališča kje v bližini, kar sredi mesta, na javnem trgu, tik pred gimnazijo, se vrše Igre v kopalnih oblekah! Kakor sem že od več sirani slišal, se naša mladina za le igre zelo, zelo zanima, pa ne ioliko radi iger samih .... Proli laki kršilvi javne morale in javne dostojnosti moram kot župnik ugovarjali in obžalovati, da naša nravstvena policija to pusti! Ena največjih kug za mladino je slabo člivo. Tudi tega nam v Kranju ne manjka! Pred par meseci je nekdo prinesel pokazal brošuro, ki jo je konfiscira! — mladini dekletom. Kar zgrosil sem se, ko sem pogledal v knjigo! Hrvaški judje izdajajo razne pikantne brošure in le se kolporlirajo po naši domovini kol „znanstvene" knjige, ki so jih spisali „zdrnvniki". Te knjige so prava polnijševalnica, ki naravnost uči, kako je treba vršili spolne ekscese, da ne pride do kakih neljubih posledic. Naša dijaška in druga mladina dobi take knjige v roke. pa tudi knjige, ki so od Cerkve imenoma prepovedane, ker naravnost razširjajo krivo vero in nemoralo. Starši in vzgojitelji so dolžni skrbeli za lo, da mladina ne dobi v roke kvarnih knjig. Šolske oblasti naj pregledajo vse knjižnice, ki se jih poslužuje dijašlvo. če morda nimajo kaj takega kar nasprotuje veri in morali! ( e ni dovelj jamstva za lo, da mladina res dobi le solidno člivo v dolični knjižnici, naj se strogo prepove izposojevali si lam knjige. Kopanje naše mladine je tudi v Kranju zelo delikatna stvar. Na to zadevo sem že večkrat opozarjal, pa se zdi. da starši Se vedno dovoljujejo, da se mladina kar mešano koplje po raznih bregovih in grmovih! Iz moralnega in vzgojnega stališča je za Kranj vsekak<»r potrebno, da se kaj kmal u napravi cencll<, ljudsko kopališče, kjer se bo mladina kopala pod j'|V' nim nadzorstvom. Način izpeljave tega spada |'a(' v okvir občinskega gospodarstva, o tem naš list ne 1'" debatiral. Mislim pa.da ga ni v Kranju človeka, ki I ifjoge) trdili, da je kopališče nepotrebno iz sanitarni'; in morda ludi iz I iifško-promel uih o/i rov. pa če bi vSI li oziri ne bili dovelj tehtni, je moralni ozir vsekal."1 tako močan, da se mi zdi, da je nujno polrebno. jM dobimo javno, ceneno ljudsko kopališče, kjer bi sC mladina ludi brez.vstopnino mogla kopali, da se.n.rajjg potikala po raznih kolih, kjer je nihče ne nadzira. Ena izmed temeljnih zahtev vsake resne vzgoje P" je: zatajevanje, oziroma navajanje mladine k prem*' govanju. Moderna vzgoja je vse preveč mehkužn*' Naše matere v leni oziru mnofgo greše! /e malem" otroku se vse rado dovoljuje v obleki, jedi in pri igr# či. Naše maiere. ne vse, a mnoge, preveč razvajaj? svoje ljubljenčke in lako se zgodi, da se v najbolj*1'1 družinah mladina ne zna ničesar odreči, da išče vSt' preveč le užilkov in ugodja pa se tako poleni ne i"("'C ustavljati svojim strastem in poželjeti ju ... O teW '" se dale napisali cele knjige! Tu le na kratko opozori* na lo! Nikdar ne boste svojih otrok kaj prida vzgoj1'1' če jih od mladega ne boste navajali k odpovedi, k /fl' tajevanju! Na eno bi sedaj v jeseni opozoril! Naša mladi1"' krade sadje po vrtovih kakor srake! Koliko škode n11' pravi pri lem ludi na drevju! Saj danes v Kranju i" v okolici skoro več ne sineš sadili sadnega drevja. ke ga sadiš le za to. da I i ga polomijo in okrade jo! Mi*'""' da bi bilo prav, če bi sedaj v jeseni po vseh naših SO' lah mladini predavali o lem, da je ludi tatvina sadi" greh. Morda bi bilo prav, če bi vse šole naprosile B šega najboljšega strokovnjaka v leni oziru g. raVB tel ju Žirovnika, da bi po vseh šolah napravil nekaj *° zadevnih predavanj. On zna tako nazorno in lepo P*f, davati, da bi ga mladina z užitkom poslušala, 'e' vsaj nekaj zaleglo! Od tatvine sadja po vrtovih Pr ide mladina k tatvini po „šlaniih" in trgovinah; lft p smo lelo slišali, kako se je vršilo lo po Kranju kar ;ros. In končno, kar je glavno, naj povdarjam še ver' vzgojo! Kaj pomaga vse; pridigovanje, če pa ni je' morale: strahu božjega in milosti! Otrok mora ved k« edr" da je to in ono greh, da žali Boga, tla je to in ono in moralno, nedovoljeno ker je od Roga prepoved"11'' da se je treba iz ljubezni do Roga temu in onemu o< . či. ( e ni ozira do Boga, če ni strahu božjega, vsi <>i motivi odpadejo! Treba je pa tudi molitve in zi,K .i mentov! Vsa Vzgoja brez božje pomoči, brez božje 1 ^ losti, je prazna! Človek je slab. k hudemu nagBj . tudi otrok! Treba mu je božje pomoči, da prema? ^ svoje strasti! In lo pomoč dobi pri molitvi in sVVffl kranienlih! Zalo. starši, ki vam je na tem, da o° . vzgojile svojo mladino: učile jo molili, učile jo \ ljubiti, vodite jo k božjemu Učeniku, k obhajil"' 1,11 , vsaj vsak mesec, pa tudi sami jo s svojim vzg»e< Jtev. 9. KRANJSKI ZVON Stran 3. nii!'l'C k 'm.iboljšcmu vzgojitelju, pa se vam ne ho ur vaša vzgoja ponesrečila! Župnija Kranj Oznanilo za september PrV' "e<^ k"1'0 Prva nedelja, ob 6. sv. maša ' "-postavljenim Najsvetejšim, mesečno sv. obhajilo Rosice. Pop ura molitve po novih knjižicah, st t- ^,V" P6*®^ v mesecu, oh 6. sv. maša pred i/,po-Pet^ SV" R' '' !*S|' Matere Božje. Zjutraj in ob 9. služba božja v sluvj1 ('erkvi po navadi. Pri Sv. Jošlu romarski shod, bo Sjj * °b 6. in 9. uri. Popoldan ob 2. pridiga in proce-Ujj ''"'ovščine žalostne Matere božje. Ta dan popolni I S(,„. |kj za tiste, ki sprejmejo sv. zakramente in obi-ktjv 0 kapelico Žalostne Matere Božje na sv. stopnicah, na Poi-cijunkulo. utl). • septembra, sv. Matevž evangelist, sv. maša v 0yki za sosesko. i *j septembra, 15. ned. po bink. kvatrna ned., služ-tiinj. po navadi v župni cerkvi. Popoldan ob 2. li- in križev pot ter molitve za mrtve. %$] ' sePtembra, 16. ned. po bink. sv. Mihael nadangel * božja ob 6. in 9. v farni cerkvi, ob 9. v Drulovki. Poročeni: 4. a v g. Bajt Franc, lov. del. iz Nove Oselice in Burnik Marija, tov. del. iz Žirov. It. avg. Arh Ivan, krojaški pomočnik iz Leskovca pri Krškem in Demšar Alojzija iz Bukovšice. 1.8. avg. Češenj Franc, tov. del. iz Dobrave pri Jesenicah in Arh Karolina iz Ribnega. 2I>. avg. Gradišar Vincenc, kovač iz Ručke in Jožefa Žibert iz Šmarjete pri Novem mestu. 25'. avg. Žun Franc, tov. del. iz M oš pri Smledniku in Ana Eržen lov. del. iz Sred. Bilnja. Umrli: 1. Lovrenc Zupane, hišar v Slražišču. oženjen, star ii7 let. Umrl 31; julija. Razno Izlet cerkvenega pevskega zbora se je letos vršil dne II. avgusta. Ogledali smo si Cerkniško jezero in ložko dolino z gradom Snežnik. Nabirka za Hrastnik. V nedeljo, dne II. avgusta je v Kranju pri vseh dopoldanskih službah božjih g. Ža-lar, kaplan iz Hrastnika cerkvene govore, v katerih je popisal versko stanje delavske naselbine v Hrastniku Med službo božjo sla pobirala za novo cerkev v 11 lastniku dva rudarja v svojih uniformah. Darovanje za hrastniško cerkev je prineslo: Din 13.617 v gotovini, 5 prstanov, 2 križca, 3 zlate verižice. 1 zlata ura, 1 cekin. G. Žal ar se vsem župljanom iskreno zahvaljuje za izredno obilne darove. Lepo je. da sle se kranjski župljani tako sijajno odzvali prošnji za pomoč pri zidavi nove cerkve v Hrastniku; želeli bi bilo, da bi s tako vnemo podpiral) tudi svojo župno cerkev, ki ima še ca 120.000 Din dolga za popravila! Red v cerkvi. Pred nekaj tedni sem prosil ženske, ki so stale med moškimi v ozkem hodniku pri zakristiji, naj gredo v cerkev ali v kapelo. V cerkvi in v kapeli je bilo še polno prostora, pa so se drenjale med moškimi v tem hodniku! Nekaj jih je ubogalo, par jih je pa ostenlativno zapustilo cerkev. Ena je celo glasno zaklicala, da sedaj nikdar več ne pride v cerkev. Pripominjam, da sem jih prav lepo prosil, naj gredo na žensko stran in v cerkev ali v kapelo in naj ne sloje med moškimi na tem tesnem prostoru, pa ni nič pomagalo. Ženske so moške že skoro izrinile iz naše cerkve in nekatere hočejo z vso silo jemali moškim še ono malo prostora, dasi ga imajo na ženski strani odveč. Take brezobzirnosti in netaknosti župnik ne sme trpe-i v cerkvi. Približno v istem času sem v nedeljo pozval vse, naj se ne drenjajo pri vratih, kjer je taka gneča, da ljudje ne morejo v cerkev, dasi je spredaj v cerkvi še polno prostora. Z ozirom na lo sem prejel sledeče pismo: „Prosimo, da nas ne izganjate pri službi božji pred allar. Me prihajamo pravočasno, da si dobimo svoj priljubljeni prostor. Tiste, ki ostanejo pred cerkvijo, imajo lahko polovico prazne cerkve, pa ne bodo šle naprej. Pridejo zadnje in ko je zadnji blagoslov, pa odidejo. Ako ne morete preprečiti, da bi „Ie-nuharice" ostajale zunaj cerkve, pa nastavite reditelja. Stran 4. KRANJSKI ZVON Štev 9. ki bo napravil po sredi cerkve prostor, da bodo mogle v.cerkev, da jih bo malo sram, ko jih bo vse videlo, da zamujajo. V Ameriki zapro takoj cerkev, ko se prične sv. maša in ne more nihče v cerkev, kdor pride prepozno. Pa še v Kranju tako naredite, da ne bodo vso mašo pokale vrata . . Saj imajo vse prireditve reditelje, pa naj jih ima tudi služba božja. " To pismo ima nekaj prav praktičnih nasvetov. Vendar pa mislim, da bi se mogel napraviti red brez reditelja tako, da bi vsak, ki pride v cerkev, šel kolikor mogoče naprej in bi zadaj ostajalo prazno za one, ki pridejo kasneje. Če se pa vsak ustavi le pri vratih, je tam res taka gneča, da ni mogoče v cerkev. Prosim torej vseprav lepo, da ne ostajate pri cerkvenih vratih, ampak greste stati spredaj. V Ameriki vem, da so se pogosto tamkajšnji duhovniki jezili nad „Kranjci", ki so edini med vsemi narodi postajali pri cerkvenih vratih ali celo zunaj cerkve. Vseh žensk pa, ki ostajajo pri cerkvenih vratih, ne smemo obsojati. Nekatere namreč res ne zdrže v cerkvi, ker jim. prihaja slabo. Te so upravičene, da ostanejo pri cerkvenih vratih. Res je pa to, da je teh najmanj med njimi in da bi večina onih, ki stoje zunaj, lahko šla v cerkev, ko bi hotele . . . Onim ženam, katerim v cerkvi prihaja slabo, bi svetoval, da hodijo v cerkev na oratorij nad zakristijo, kjer je za kakih 10 oseb še prostora, lahko pa ostajajo tudi zunaj pri vratih. Z novim šolskim letom se zopet prične šolska sv. maša ob 9. uri. Lepo prosim vse, da nihče ne prihaja v cerkvene klopi med šolsko sv. mašo, ker so vse klopi pri tej maši rezervirane za šolsko mladino. Prosim pa tudi, da pri tej maši ne postajate ne pod korom in ne v sredi cerkve, da je mogoč pregled čez vso mladino radi nadzorstva. Duh. svetnik l'Y. Pokom: Kranjski župniki 59.) Anton Pad. Mežnarec, sprva 9 mesecev administrator kot tamošnji kaplan, nato pa mestni župnik in dekan, duhovni svetnik, od svoje cerkvene umestitve dne 9. dec. 1874. do svoje smrti vsled sladkorne bolezni dne II. junija 1900. Doma je bil pri „Resmanu" hši. 2. na Selu v lepi brezniški župniji, kjer se je narodi! zemljaku Janezu in njegovi ženi Mirni Jeglič dne 13. junija 18^3. v god svojega patrona, kakor je bil tudi pokopan čez 67 let na svojega godu dan. Po dovršenih ljudskih in gimnazijskih študijah si je izbral duhovniški slan za svoj bodoč poklic. — V mašnika posvečen je bil dne 22. julija 1856. Po svoji slovesni novi maši je sprva prišel na Šenturško goro nad Cer-kljami v pomoč k svojemu ujcu Ani. Jegliču, odkoder se preseli za mestnega kaplana v Kranj dne 19. aprila 1857. Tukaj je služboval kot kaplan 17 let do 1. aprila 1874., ko mu je škof poveril oskrbništvo mestne kranjske župnije, pa tudi dekanije, kar je vestno izvrševal do časa, ko je bil nameščen župnikom in dekanom. Mežnarec je bil na pol Kranjec. Njegov oče se f priženil iz Kranja na Selo v brezniško župnijo. BiU srednje čokate postave, črnih bistrih oči, pa okrog stega obraza in plešaste glave. Mož je bi goreč in l,e^ morno delaven v svojem vzvišenem poklicu. Kranj" župnijo je povzdignil v vsakem oziru. Bil kmetova in velik prijatelj živinoreje. Vsak pondeljek si P'.v|j del sprehajati se po živinskem trgu in se pogovarja1 s kmeti o živinorejskih zadevah, zato je bil spl'^' priljubljen in spoštovan. Bil je vesel družabnik, <*°" voditelj mladih duhovnikov. Pri njem je vladal str red. Pod njim je morala dekanijska duhovščina še sili matrika k pregledu in podpisu. Vsakogar je spreJ ljubeznivo in pogostil, zato je imel vedno d°v° , M" je(l"i' obiskovalcev. — Mežnarec: je tudi ljubil lepoto božje. Jako lepili cerkev, kakor jih Kranj ima se1 j— —.—j —- g ni imel še nikdar poprej. Kdo ve, koliko tisočakov porabil, samo v čast božjo. Pa tudi koliko skrbi je ® ral imeti, da je vse tako okusno in pravilno popraVj in si stem nabral v tem dolgem času 43 letnega s bovanja v vinogradu Gospodovem, obilno zasluZ^J samo v Kranju za večnost. Vsa prenovljena rožnivenska cerkev, katero .1' knezoškof dr. Jakob Missia posvetil na rožnivenska jj deljo 1892.*), nam priča s svojo notranjščino, ko je bila njegova gorečnost za jiovzdigo časti prehlad D. M., kraljice sv. rožnega venca. — j Clerkev sv. Fabijana inSebastijana vPungartu, k' ■ je 1. 1877. popolnoma prenovila s pomočjo dobrotni^ vpokojenega župnika Tomaža Sežun z darom 4000 B j" in leta 1881. je okrasil po stenah s slikami iz življe11 sv. Roka slikar Bradaška Matija iz Kranja, nam »A veliko vnemo pokojnega Mežnarca za časi božjo i" poto hiše božje. Cerkev sv. Jožefa na Hujali more pričati o s Mežnarčevi, kako je 1882. zedinil kapelico Mariji"1^, zaročen ja s cerkvijo, ki je bila poprej zapuščena P cerkve. .,, Zvonovi na Primskovem pri cerkvi Marij10 : vnebozelja. veliki 1877. in srednji 1893. nam tud* ' nanjala, kakor tudi v novejšem času lepo prenov IJJ, cerkev, kako gorečo skrb je imel pokojni dekan 1 j. narec za dobrobit svojih cerkva. Isto nam sveclo'1'.)" 1892. prenovljeni nllarji na Rupi v cerkvi sv. M1«1 ■ Magdalene. j Posebno skrb in pozornost pa je obrnil P M dekan Mežnarec na mestno župno cerkev, katero J( ^ pojx>lnoma prenoviti I. 1892""*) in jo slovesno P°sV^e. dne 9. oktobra knezoškof dr. Jakob Missia i. I. Vsajaj na oprava je gotiški zidavi primerna: krase j° u allarji, dičijo visoka barvana okna, zaljšajo s'e"jj(i slike, ki sicer delajo očesu težo s svojo preobložena' ^ a vendar je v smislu gotike. Lahko rečemo, da T"^()|i-pa ni bila nikdar, tudi takrat ne, ko je bila nova. ko tisočakov je v tem delu skritih, to zna le p0* dekan sam in pa Rog. *) Lavtižar, I. Kranj. **) Lavtižar 1. c. Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: M. Škerbec, župnik v Kranju. - Za tiskarno Tiskovnega društva: France Uhernl^