SK 05 Slivnica–Arja vas Leskovec pri Celju 2 . . Barbara Čeh, Mija Topličanec Leskovec pri Celju 2 Bojan Djurić, Metka Culiberg, Borut Toškan . Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 49 Leskovec pri Celju 2 Uredniški odbor Avtorici Sodelavci Recenzentki Bojan Djurić , glavni in odgovorni urednik Barbara Čeh Bojan Djurić akad. prof. dr. Biba Teržan Vanja Celin , tehnična urednica Slovenski trg 2, SI-2250 Ptuj Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Robert Žvokelj , likovni urednik cehbarbara@gmail.com Univerza v Ljubljani Univerza v Ljubljani Boris Vičič , član Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana Biserka Ribnikar , članica Mija Topličanec bojan.djuric@ff.uni-lj.si Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, doc. dr. Katarina Katja Predovnik Izdajatelj OE Ljubljana Metka Culiberg Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Tržaška 4, SI-1000 Ljubljana Biološki inštitut Jovana Hadžija, Univerza v Ljubljani Metelkova 6, SI-1000 Ljubljana mija.toplicanec@zvkds.si Znanstvenoraziskovalni center SAZU Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana Novi trg 5, SI-1000 Ljubljana Zanj culiberg@zrc-sazu.si Lektorica Jernej Hudolin , generalni direktor Martina Rotar Borut Toškan Inštitut za arheologijo ZRC SAZU Tehnična priprava publikacije Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana Vanja Celin, Nives Spudić borut.toskan@zrc-sazu.si Računalniška obdelava in priprava slik Mirko Vujasinović Fotografije Edisa Lozić, Matija Lukić, Rok Klasinc, Mija Topličanec, Elena Leghissa Načrt najdišča Gašper Rutar, Rok Klasinc, Viktor Ivanc, Mateja Ravnik Geodetske izmere Tica Sistem , d.o.o., Planina Risbe predmetov Nataša Grum, Larisa Skalerič, Jožica Hrustel Opis predmetov in tehnična obdelava risb Barbara Čeh Tisk DesignStudio , d.o.o., Maribor Naklada 50 izvodov Ljubljana, april 2015 Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplačne. http://www.zvkds.si/saas CIP - Kataložni zapis o publikaciji Vse raziskave je omogočil DARS, d.d. Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 903/904(497.4Leskovec)(0.034.2) ČEH, Barbara, 1984- Leskovec pri Celju 2 [Elektronski vir] / Babara Čeh, Mija Topličanec ; [sodelavci] Bojan Djurić, Metka Culiberg, Borut Toškan ; fotografije Edisa Lozić ... [et al.] ; načrt najdišča Gašper Rutar ...[ et al.] ; risbe predmetov Nataša Grum, Larisa Skalerič, Jožica Hrustel. - El. knjiga. - Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2015. - (Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije ; 049) ISBN 978-961-6902-92-2 (pdf) 1. Topličanec, Mija 279220736 . Kazalo Uvod  5 Katalog stratigrafskih enot  32 Prazgodovina 32 Pozni srednji vek, zgodnji novi vek 34 Najdišče  6 Recentno obdobje 52 Neopredeljeno 54 Intenzivni površinski terenski pregled  Bojan Djurić  8 Katalog gradiva  55 Izkopavanja  Barbara Čeh, Mija Topličanec 55 Arheološka izkopavanja  11 Gradivo s površinskega pregleda  Bojan Djurić 148 Mreža kvadrantov 11 Metoda dela 11 Dokumentiranje 11 Analize  152 Rastlinski ostanki  Meta Culiberg 152 Živalski ostanki  Borut Toškan 153 Opis najdišča  13 Stratigrafska slika 13 Srednja do pozna bronasta doba 16 Tipološka analiza keramike  154 Pozni srednji vek in zgodnji novi vek 18 Neopredeljeno 25 Relativna in absolutna kronologija lončenih posod  165 Časovna opredelitev najdišča  27 Faza 1 27 Kovinske in kamnite najdbe  169 Faza 2a 27 Faza 2b 27 Faza 2c 28 Sklep  171 Interpretacija struktur  29 Literatura  172 Bivalna stavba 29 Gradnja stavb 29 Ognjišče 30 Indeks stratigrafskih enot  174 Notranjost bivalne stavbe 30 Odpadne jame 31 Jarki 31 Dodatek  176 Ograde 31 . . Uvod Arheološko najdišče Leskovec 2 je sistematično raziskano arhe- ološko najdišče na AC odseku SK 05 Slivnica–Arja vas oziroma na priključku Ljubečna. Najdišče je bilo odkrito ob predhodnih ar- heoloških pregledih (Djurić 2004). Zaščitna izkopavanja, katerih naročnik je bil DARS, d.d., Družba za avtoceste v RS, je z javnim razpisom prevzelo v izvajanje pod- jetje Tica Sistem, d.o.o. Vodja zaščitnih izkopavanj je bil univ. dipl. arheolog Gojko Tica, strokovni nadzor nad arheološkimi deli pa je izvajala univ. dipl. arheologinja Danijela Brišnik z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje. Območje raziskav je zajelo travniške in njivske površine, ki le- žijo južno od avtoceste in vzhodno od Obrtne ceste–podvoz– Leskovec. Področje je na severu zamočvirjeno, na jugu dvignje- no nad okolico oziroma nad dolino potoka, ki teče na zahodni strani. Dela so potekala v več etapah leta 2005 in 2006 (Tica/ Topličanec 2005; 2006). V celoti je bilo raziskano okoli 5880 mC površine. Prva etapa arheoloških izkopavanj je potekala med 8. 6. 2005 in 1. 7. 2005, najprej v severnem delu najdišča, v sektor- ju 1, nato še v južnem delu, v sektorju 2. Sektor 1 smo jeseni med 11. 10. in 26. 10. 2005 razširili proti severu. Med 24. 4. in 26. 4. 2006 smo pri gradbenih delih izven območja arheoloških izkopavanj opravili arheološki nadzor, nato pa med 5. 5. 2006 in 12. 5. 2006 izvedli še dodatna izkopavanja v sektor- ju 3, vzhodno in južno od sektorja 1 v prvotnem izkopnem polju. Celotno najdišče se razprostira še izven raziskanega območja. Poleg direktorja izkopavanj Gojka Tice so na arheoloških izko- pavanjih sodelovali tudi njegov namestnik Rok Klasinc, Pavla Peterle Udovič, Mija Topličanec, Jasmina Bajde, Edisa Lozić, Vesna Tratnik, Boštjan Laharnar, Jure Kusetič, Elena Leghissa, Viktor Ivanc, Gašper Rutar in Matija Lukić. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 5 Najdišče Najdišče leži na delu obvoznice Celje–vzhod, ob priključku oglejene prsti, ki so zaradi zamočvirjenosti manj primerne za Ljubečna na južni strani avtoceste Celje–Maribor. Na severni gospodarno kmetijsko obdelavo1. strani je najdišče zamejeno z omenjeno avtocesto, na južni pa z V okolici obravnavanega območja Leskovec 2 je znanih več ar- manjšo depresijo, ki se vleče v smeri severovzhod–jugozahod in heoloških najdišč. V prvi vrsti gre omeniti bližnje naselbinsko ločuje obdelovalne površine oz. njive (sl. 1–4). najdišče iz mlajše železne dobe, odkrito na najdišču Leskovec Teren je blago valovit in se spušča proti severu, kjer ob močnejših pri Celju (Horvat 2013). Iz rimskega obdobja v bližnji okolici sicer deževjih zastaja voda. Celotno območje najdišča predstavljajo ni znano nobeno najdišče, vendar velika količina rimskih opek, travniške in njivske površine na nerazvitih naplavljenih prsteh, uporabljenih sekundarno v objektih, in posamezne najdbe v na- kjer so v preteklosti prevladovali travniki. Geološka osnova je se- plavinskih plasteh, ki so bile odkrite na najdišču Leskovec 2, na- stavljena iz debelejših glineno peščenih aluvialnih nanosov ve- kazujejo bližino rimskodobnega najdišča. V arheoloških plasteh činoma hudourniških pritokov Savinje. Znatne površine mastne je bila tudi znatna količina kosov marmorja, ki so ga v rimskem gline so v preteklosti izrabljali v podeželskem opekarstvu, danes obdobju lomili nad Vitanjem. Mogoče gre prav za kamen iz ru- pa samo še v opekarni v Ljubečni pri Celju. Na glinasti in ilovna- ševin rimske podeželske vile ob potoku Dajnica, južno od ce- ti podlagi voda pogosto zastaja in povzroča oglejene in psevdo ste Škofja vas–Zgornja Zadobrova, ki je izpričana s površinskimi najdbami lončenine in opeke ter odkritimi stavbnimi ostanki. V 1 Geografski položaj najdišča Leskovec 2 pri Celju na DMR 100; ©GURS. registru kulturne dediščine je vpisana kot Zadobrova - Villa ru- stica, EŠD 42532. Vila je od Leskovca po zračni liniji oddaljena dober kilometer in pol. V kulturni krajini je še danes najbolj vidna srednjeveška podoba zemljiške razdelitve kmetijskega zemljišča. Z množico drenažnih in drugih jarkov je bila dokumentirana tudi arheološko. Iz zadnje četrtine 19. stol. sta se v Ljubečni ohranili dve ope- karni, ki sta v register kulturne dediščine zapisani kot Ljubečna 1 Povzeto po Perko/Orožen Adamič (1998). 2 http://giskds.situla.org/giskd/ 2 Položaj najdišča na geografski karti znotraj AC trase, M 1:100 000; vir: Atlas Slovenije, ©Mladinska knjiga Založba, d.o.o. 20.00 00.00 80.00 60.00 40.00 20.00 00.00 80.00 60.00 40.00 20.00 00.00 80.00 60.00 40.00 20.00 00.00 80.00 60.00 40.00 20.00 00.00 80.00 60.00 40.00 20.00 00.00 80.00 60.00 40.00 20.00 00.00 80.00 60.00 42.0+ 42.0+ 41.9+ 41.9+ 41.9+ 41.9+ 41.9+ 41.8+ 41.8+ 41.8+ 41.8+ 41.8+ 41.7+ 41.7+ 41.7+ 41.7+ 41.7+ 41.6+ 41.6+ 41.6+ 41.6+ 41.6+ 41.5+ 41.5+ 41.5+ 41.5+ 41.5+ 41.4+ 41.4+ 41.4+ 41.4+ 41.4+ 41.3+ 41.3+ 40.00 42.0+ - Čatrova opekarna (EŠD 10775) in Ljubečna - Ropanova opekar- V Leskovcu je torej mogoče domnevati naselitev vsaj s konca 15. na, EŠD 10774, iz 20. st. pa opekarna v Začretu (EŠD 10776). Na obi- stoletja pa vse do konca 19. stoletja. Ker na Franciscejskem kata- lico gline na tem območju kaže tudi toponim Glinsko vzhodno od stru poselitev na najdišču Leskovec 2 ni vrisana, se zgornja meja Ljubečne. obstoja tako premakne na začetek 19. st. Glede na materialne O naselitvi Leskovca v preteklosti govorijo nekateri zapisi. Celjski najdbe, predvsem keramično gradivo, gre za naselitev v drugi urbar iz leta 1498 Ljubečno kot Lubietz navaja v zvezi z Žepino, polovici 15. stoletja pa vsaj do sredine 17. stoletja. Leskovcem in Začretom. V vseh treh naseljih je bilo enajst kme- tov, med njimi tudi Jurče v Leskovcu (Leskovčan), v urbarju na- veden kot Jursche Loskowiz (Orožen 1971, 479). V katastrski ob- čini Trnovlje, v katero so sodila štiri naselja, Trnovlje, Leskovec, Ljubečna in Začret, so leta 1561 za Leskovec navedene tri kmetije (Orožen 1971, 476, 477). Iz zgodovinskih virov je razvidno tudi, da so bile skoraj vse kme- tije iz Leskovca podložne gradu Tabor v Laškem, ki so ga leta 1487 požgali Turki. Od teh kmetij so bile tri urbarialne in dve domini- kalni (Orožen 1971, 479). V 16. in 17. stoletju je po velikih kmečkih uporih vlada začela uvajati t. i. rektifikacijske urbarje, v katerih so bile davščine določene in so fevdalni posestniki začeli razde- ljevati med ljudi graščinsko zemljo, med katero so šteli tudi goz- dove in pašnike. Tako je nastalo precej novih kmetij in kmetijic, glede katerih dajatve urbarialno niso bile vezane. Stare kmetije so označevali kot urbarialne, nove pa so dobile ime gospoščin- skih ali dominikalnih kmetij (Smerdel 1988). V času Marije Terezije (1717–1780) se je z uvedbo terezijanskega katastra ta razlika za- brisala (Orožen 1971, 426). Kmetijstvo in gozdarstvo sta bili v savinjsko–kozjanski regiji no- silca gospodarstva tudi v 17., 18. in 19. stoletju, ko so se po prene- hanju turških vpadov, ropanj in epidemij ter po zadušitvi kmeč- kih uporov življenjske razmere izboljšale. Z njimi se je izboljšalo tudi gmotno stanje vaščanov (Deu 2001, 129) in tako se je naseli- tev povečala. 4 Panoramski pogled na najdišče pred pričetkom izkopavanj (leto 2005). Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 7 Intenzivni površinski terenski pregled Bojan Djurić Intenzivni površinski pregled je na najdišču, zaznanem pri ek- (sl. 5, 6). Območje leži južno od avtoceste Ljubljana–Šentilj in stenzivnem arheološkem pregledu v aprilu 2004 (Djurić/Tica vzhodno od Obrtne ceste – podvoz – Leskovec. Na severni strani 2004), v oktobru istega leta opravila ekipa pod vodstvom B. je območje zamočvirjeno in v južnem delu dvignjeno nad okoli- Djurića (Djurić 2004). Opravljen je bil v mreži 10 × 10 m na par- co oz. nad dolino pritoka Ložnice na zahodni strani. Prekrivale so celah št. 1001/2, 3, 4, 1002, 1004/1, 2, 3, 1015/1, 2 in 3 k. o. Trnovlje ga travniške in njivske površine. V času pregleda so bile njivske površine v južnem delu brez posevkov, tako da je bila stopnja vi- 5 Trasa AC odseka SK 05 Slivnica–Arja vas in območje intenzivnega pre-dljivosti na njih enotno dobra (uporabljanih je bilo 5 stopenj vi- gleda na lokaciji Leskovec 2 na digitalnem ortofoto posnetku, DOF5, dljivosti) in opredeljena s stopnjo 4, na severnih travniških povr- list H252161A in idejni projekt DARS; M 1:10 000; ©GURS, ©DARS. 00.00 1.4+ 29 šinah pa je bil izpeljan podpovršinski pregled s kopanjem testnih 50.00 1.4+ 30 lukenj, velikih 40 × 40 × 40 cm (Dodatek). 00.00 1.5+ 31 20.00 00.00 80.00 60.00 40.00 20.00 00.00 80.00 60.00 40.00 20.00 00.00 80.00 60.00 40.00 20.00 00.00 80.00 60.00 40.00 20.00 00.00 80.00 60.00 40.00 20.00 00.00 80.00 60.00 40.00 20.00 00.00 80.00 60.00 Na pregledani površini je bilo pobranih 2282 artefaktov 42.0+ 42.0+ 41.9+ 41.9+ 41.9+ 41.9+ 41.9+ 41.8+ 41.8+ 41.8+ 41.8+ 41.8+ 41.7+ 41.7+ 41.7+ 41.7+ 41.7+ 41.6+ 41.6+ 41.6+ 41.6+ 41.6+ 41.5+ 41.5+ 41.5+ 41.5+ 41.5+ 41.4+ 41.4+ 41.4+ 41.4+ 41.4+ 41.3+ 41.3+ 40.00 42.0+ 50.00 1.5+ 32 (Dodatek, sl. 7–11). Med artefakti prevladujejo kosi gradbenega materiala, predvsem opeke (skupaj 1822 kosov oz. 79,84 % vseh 00.00 1.6+ 33 artefaktov), odlomki (predvsem moderne in novoveške) kerami- 34 338 337 336 335A 335 334A 334 333A 333 332 331A 331 330A 330 328 327 326 325 324 323 322 321A 321 320 319 318 317A 317 316A 316 315A 315 314 313 ke (skupaj 431 kosov oz. 18,89 %; prevladujejo odlomki loncev, 00.00 1.7+ 35 vrčev in glaziranih skled različnih velikosti), tem pa sledijo kosi 50.00 1.7+ 36 stekla (16 kosov oz. 0,70 %), kosi žlindre (13 kosov oz. 0,57 %) in 00.00 1.8+ 37 kosi železa (11 kosov oz. 0,48 %), kar vse kaže na dokaj čiste nji- 50.00 1.8+ 38 vske površine (skupno 1,27 % modernih nekeramičnih artefak- tov). Med fragmenti keramike je bilo odkritih 35 kosov (8,12 %) 00.00 1.9+ 39 prazgodovinske in 21 kosov (4,87 %) rimskodobne keramike. 50.00 1.9+ 40 Določitev keramike je opravil avtor. 00.00 2.0+ 41 Na pregledanem območju je bilo izkopanih sedem (7) testnih jar- 50.00 2.0+ 42 kov (TJ) velikosti 1 × 1 m (sl. 11). 00.00 2.1+ 43 Distribucija prazgodovinskih in rimskodobnih artefaktov ter nji- 50.00 2.1+ 44 00.00 hovo število je na pregledani površini potrdilo obstoj ostalin 2.2+ 45 0.00 5 prazgodovinske in rimskodobne starosti. Testni jarki so pokaza- 2.2+ li, da ležijo ostaline najdišča pod 19–35 cm debelo ornico na in v 6 Trasa AC odseka SK 05 Slivnica–Arja vas in območje intenzivnega pre-meljasti geološki osnovi. gleda na Franciscejskem katastru, SI AS 177/C/F/C44, lista A01 in A04; M 1:10 000, georeferenciran; ©Arhiv Slovenije. 00.00 1.4+ 29 7 Diagram površinskih najdb keramike v %. 50.00 1.4+ 30 prazgodovinska keramika 8,12 % .00 00.00 1.5+ 31 rimskodobna keramika 4,87 % 20.00 00.00 80.00 60.00 40.00 20.00 00.00 80.00 60.00 40.00 20.00 00.00 80.00 60.00 40.00 20.00 00.00 80.00 60.00 40.00 20.00 00.00 80.00 60.00 40.00 20.00 00.00 80.00 60.00 40.00 20.00 00.00 80.00 60 42.0+ 42.0+ 41.9+ 41.9+ 41.9+ 41.9+ 41.9+ 41.8+ 41.8+ 41.8+ 41.8+ 41.8+ 41.7+ 41.7+ 41.7+ 41.7+ 41.7+ 41.6+ 41.6+ 41.6+ 41.6+ 41.6+ 41.5+ 41.5+ 41.5+ 41.5+ 41.5+ 41.4+ 41.4+ 41.4+ 41.4+ 41.4+ 41.3+ 41.3+ 40.00 42.0+ 50.00 1.5+ 32 novoveška in moderna keramika 87,01 % 00.00 1.6+ 33 34 338 337 336 335A 335 334A 334 333A 333 332 331A 331 330A 330 328 327 326 325 324 323 322 321A 321 320 319 318 317A 317 316A 316 315A 315 314 313 00.00 1.7+ 35 50.00 1.7+ 36 00.00 1.8+ 37 50.00 1.8+ 38 00.00 1.9+ 39 50.00 1.9+ 40 00.00 2.0+ 41 50.00 2.0+ 42 00.00 2.1+ 43 50.00 2.1+ 44 00.00 2.2+ 45 50.00 2.2+ Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 8 0 0 50. 4+ 1. 30 0 0 50. 4+ 1. 30 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 00. 5+ 1. 31 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 00. 5+ 1. 31 80. 60. 40. 20. 00. 80. 60. 40. 20. 00. 80. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 8+ 8+ 8+ 8+ 8+ 7+ 7+ 7+ 7+ 7+ 6+ 80. 60. 40. 20. 00. 80. 60. 40. 20. 00. 80. 41. 41. 41. 41. 41. 41. 41. 41. 41. 41. 41. 8+ 8+ 8+ 8+ 8+ 7+ 7+ 7+ 7+ 7+ 6+ 41. 41. 41. 41. 41. 41. 41. 41. 41. 41. 41. 0 0 50. 5+ 1. 32 0 0 50. 5+ 1. 32 0 0 00. 6+ 1. 33 0 0 00. 6+ 1. 33 8 Razprostranjenost prazgodovinske in rimskodobnekeramike; 9 Razprostranjenost novoveške in moderne keramike; M 1:2500. M 1:2500. prazgodovinska keramika 1–5 1 6–10 0 0 50. 6+ 1. 0 0 50. 6+ 1. 2 11–15 3 16–20 4 21 in več 5 in več 0 0 00. 7+ 1. 35 0 0 00. 7+ 1. 35 antična keramika 1 2 3 0 0 50. + 7 1. 36 0 0 50. + 7 1. 36 4 5 in več 0 0 50. 4+ 1. 30 0 0 50. 4+ 1. 30 0 0 00. 8+ 1. 37 0 0 00. 8+ 1. 37 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 00. 5+ 1. 31 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 00. 5+ 1. 31 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 80. 60. 40. 20. 00. 80. 60. 40. 20. 00. 80. 80. 60. 40. 20. 00. 80. 60. 40. 20. 00. 80. 8+ 8+ 8+ 8+ 8+ 7+ 7+ 7+ 7+ 7+ 6+ 8+ 8+ 8+ 8+ 8+ 7+ 7+ 7+ 7+ 7+ 6+ 0 0 50. 8+ 1. 38 0 0 50. 8+ 1. 38 41. 41. 41. 41. 41. 41. 41. 41. 41. 41. 41. 41. 41. 41. 41. 41. 41. 41. 41. 41. 41. 41. 0 0 50. 5+ 1. 32 0 0 50. 5+ 1. 32 0 0 00. 9+ 1. 39 0 0 00. 9+ 1. 39 10m 10m 0 0 00. 6+ 1. 33 0 0 00. 6+ 1. 33 10 Razprostranjenost novoveškega in modernega gradbenega materiala; 11 Pregledane površine najdišča s testnimi jarki in razprostranjenost 0 0M 1: 50.25 9+00 1. 0 . st 0ekl 50. 40 a, 9+ že1.leza 40 in plastike; M 1:2500. 1–10 železo 11–20 steklo 0 0 50. 6+ 1. 0 0 50. 6+ 1. 21–30 plastika TJ 1 0 0 00. 0 0 31–400+ 2. 00. 0+ 2. 41 41 41 in več TJ 2 0 0 00. 7+ 1. 35 0 0 00. 7+ 1. 35 0 0 0 0 50. 0+ 50. 2. 0+ 2. 42 TJ 3 42 TJ 4 0 0 50. + 7 1. 36 0 0 50. + 7 1. 36 TJ 6 TJ 5 0 0 00. 8+ 1. 37 0 0 00. 8+ 1. 37 0 0 50. 8+ 1. 38 0 0 50. 8+ 1. 38 TJ 7 0 0 00. 9+ 1. 39 0 0 00. 9+ 1. 39 10m 10m Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 9 0 0 50. 9+ 1. 40 0 0 50. 9+ 1. 40 0 0 00. 0+ 2. 0 0 00. 41 0+ 2. 41 0 0 50. 0 0+ 0 2. 50. 0+ 42 2. 42 0 0 . 0 0 + 6 . 1 3 3 13 Sektorska razdelitev najdišča in lokacija presekov; M 1:1000. raziskano območje C K sonda C J presek C I P6 C H 0 0 . 0 5 + 6 . 1 C G C F P8 P7 C E C D C C P1 C B SEKTOR 1 P2 C A BZ BV BU 0 0 . 0 0 + 7 . 1 5 3 P 9 BT P 5 BS BR SEKTOR 3 BP P10 BO BN BM BL BK BJ 6 3 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 BC BB BA A Z 0 0 . 0 0 + 8 . 1 7 3 A V A U A T A S SEKTOR 2 A R A P A O A N A M A L 0 0 . 0 5 + 8 . 1 8 3 A K A J A I A H P4 A G P3 A F 5m A E 19 20 21 22 23 24 25 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 10 0 0 . 0 0 + 9 . 1 9 3 0 0 . 0 0 + 6 . 1 3 3 Arheološka izkopavanja C K C J C I P6 C H 0 0 . 0 5 + 6 . 1 C G C F P8 P7 C E C D C C P1 Mreža kvadrantov stratigrafske sekvence na najdišču (npr. presek P2, sl. 14). Sonde C B SEKTOR 1 so rabile tudi kot kanali za odvajanje meteorne in podtalne P2 vode, zaradi katere je bilo izkopavanje na severnem delu najdi- C A šča, v sektorju 1, še posebej težavno. Po strojni odstranitvi pre- BZ mešanih plasti smo očistili (ročno strganje) celotno površino naj- BV Za potrebe dokumentiranja najdb smo na najdišču vzpo- dišča in zamejili arheološke ostaline, katere smo izkopali ročno. BU stavili relativni koordinatni sistem s fiktivnim izhodiščem 0 0 . 0 0 + 7 . 1 5 3 P 9 BT x = 524227,395, y = 123099,782 v absolutnem (Gauss–Krueger) ko- Dokumentiranje P 5 BS ordinatnem sistemu. Relativna mreža je bila usmerjena na se- BR SEKTOR 3 ver, velikost kvadrantov je bila 5 × 5 metrov. Kvadrante smo po abscisni osi označili s številkami od 1 do 46, po ordinatni osi pa s BP P10 črkami (AA–CO) (sl. 13). Izkopno polje je bilo razdeljeno na tri sek- BO torje. Sektor 1 je obsegal kvadrante BU–CE 22–38, sektor 2 kva- Vse stratigrafske enote (dalje SE) smo dokumentirali opisno, fo- BN drante AC–BE 15–29, sektor 3 pa BJ–BZ 30–40. tografsko (digitalne fotografije in diaposnetki; skupaj 3037 di- BM gitalnih fotografij, približno 427 diaposnetkov in 3 interpretira- BL Metoda dela ne fotografije t. i. INFO kot delovna fotografija) in risarsko. Gre ˇ BK za klasično risbo presekov, uporabo totalne postaje in georefe- BJ rencirane digitalne fotografije – fotoskice. Skupno smo izdela- 6 3 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 li 9 risb presekov (poimenovani s črko P) in 15 georeferenciranih › fotoskic. Dokumentiranje s totalno postajo je zajemalo izmere › Dela smo začeli s strojnim odstranjevanjem ornice in travna- obrisov, višin in profilov arheoloških ostalin, izkopnega polja in › te ruše s horizontom A (SE 1); vsebovala je premešane prazgo- sond. Meritve so bile izvajane v relativnem koordinatnem siste- › dovinske, rimske, srednjeveške in novoveške najdbe. Istočasno mu, s tem da so za višine podane absolutne vrednosti. › z odstranjevanjem ornice smo vzdolž celotnega roba izkopne- Pri opisnem dokumentiranju smo za opise posameznih SE upora- › ga polja izkopali vrsto kontrolnih geoloških sond, da bi ugotovili bljali interne obrazce, ki temeljijo na predlogi Obrazca za opis SE › BC ˇ ˇ 14 Presek P2; M 1:100. BB ˇ ˇ SE 1 – ornica BA SE 7 – geološka osnova A Z › SE 61 – geološka osnova 0 0 . 0 0 + 8 . 1 7 3 A V › SE 65 – koluvij A U › SE 66 – koluvij › A T SE 82 – jama › SE 84 – jama A S SEKTOR 2 › SE 86 – jama A R › SE 88 – jama A P ˇ oglje A O ˇ ˇ keramika A N gradbeni material A M A L 0 0 . 0 5 + 8 . 1 8 3 A K A J A I A H P4 A G P3 A F A E 19 20 21 22 23 24 25 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 11 0 0 . 0 0 + 9 . 1 9 3 16 Kompozitni načrt; M 1:1000. raziskano območje C K prazgodovina CK C J pozni srednji vek in zgodnji novi vek C I recentno obdobje 945 CJ C H neopredeljeno 867 943 941 927 925 905 geologija C G 893 907 889 883 855 899 903 939 917 CI 937 909 931 881 C F 887 933 841 833 901 835 843 885 849 847 861 C E 859 837 895 845 839 853 955 726 863 712 CH 724 776 C D 734 728 722 710 784 761 732 913 740 730 720 778 C C 782 796 767 738 736 718 807 798 780 792 957 CG 716 714 SEKTOR 1 759 744 973 969 706 963 C B 763 742 806 747 757 755 682 644 642 794 680 635 911 765 753 959 790 C A 678 646 640 696 688 686 811 670 800 698 638 915 CF 690 920 650 BZ 694 654 692 674 648 745 652 684 658 676 828 830 919 666 660 637 BV 672 621 607 598601 625 619 662 664 629 615 977 975 CE 613 BU 623 10 78 6 596 BT 702 594 593 CD 48 810 831 BS 631 565 704 6 569 3 BR SEKTOR 3 587 10 9 581 577 567 CC BP 11 579 559 583 575 561 30 563 585 97571 99 BO 1104 23 17 27 CB 95 25 BN 91 SEKTOR 1 13 93 32 501 48 19 73 70 78 BM 505 34 54 76 22 507 80 72 71 36 50 60 CA BL 503 74 38 46 58 77 40 21 29 52 84 86 88 511 44 BK 521 517 42 BZ 531 513 509 525 BJ 515 523 527 545 13 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 865 535 543 78 BV 533 553 539 1001 802 537 557 1006 1014 BU 949 804 967 983 951 964 964 948 1102 987 BT 825 48=1009 823 989 826 999 BC 819 997 BS BB 804 SEKTOR 3 BA 995 991 BR A Z 993 982 A V BP 531=1017 A U A T 1104 BO A S SEKTOR 2 1107 A R 1109 1115 BN 1019 1111 A P 1019 1121 A O BM A N 1115 A M 1041 BL A L 1030 1025 1023 A K 10391035 1034 1031 1027 1024 1038 1026 BK 1029 A J 1032 1040 1037 1033 1036 A I 1043 BJ A H A G BI A F 5m A E 19 20 21 22 23 24 25 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 14 BC BB BA AZ AV AU AT AS SEKTOR 2 AR 130 AP 141 144 AO AN 138 AM AL AK AJ 109 AI 105 AH 103 AG 107 AF AE 19 20 21 22 23 24 25 17a Detajlni kompozitni načrt; M 1:500. raziskano območje prazgodovina CK pozni srednji vek in zgodnji novi vek recentno obdobje 945 CJ neopredeljeno 867 943 941 927 925 905 893 907 889 883 855 899 903 939 917 CI 937 909 931 881 887 933 841 833 901 835 843 885 849 847 861 859 837 895 845 839 853 955 726 863 712 CH 724 776 734 728 722 710 784 761 732 913 740 730 720 778 782 796 767 738 736 718 807 798 780 792 957 CG 716 714 759 744 973 969 706 963 763 742 806 747 757 755 682 644 642 794 680 635 911 765 753 959 790 678 646 640 696 688 686 811 670 800 698 638 915 CF 690 920 650 694 654 692 674 648 745 652 684 658 676 828 830 919 666 660 637 672 621 607 598601 625 619 662 664 629 615 977 975 CE 613 623 10 78 6 596 702 594 593 CD 48 810 831 631 565 704 6 569 3 587 10 9 581 577 567 CC 11 579 559 583 575 561 30 563 585 97571 99 1104 23 17 27 CB 95 25 91 SEKTOR 1 13 93 32 501 48 19 73 70 78 505 34 54 76 22 507 80 72 71 36 50 60 CA 503 74 38 46 58 77 40 21 29 52 84 86 88 511 44 521 517 42 BZ 531 513 509 525 515 523 527 545 13 865 535 543 78 BV 533 553 539 1001 802 537 557 1006 1014 BU 949 804 967 983 951 964 964 948 1102 987 BT 825 48=1009 823 989 826 999 819 997 BS 804 SEKTOR 3 995 991 BR 993 982 BP 531=1017 1104 BO 1107 1109 1115 BN 1019 1111 1019 1121 BM 1115 1041 BL 1030 1025 1023 10391035 1034 1031 1027 1024 1038 1026 BK 1029 1032 1040 1037 1033 1036 1043 BJ BI 5m 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 15 BC BB BA AZ AV AU AT AS SEKTOR 2 AR 130 AP 141 144 AO AN 138 AM AL AK AJ 109 AI 105 AH 103 AG 107 AF AE 19 20 21 22 23 24 25 16 Kompozitni načrt; M 1:1000. raziskano območje C K prazgodovina CK C J pozni srednji vek in zgodnji novi vek C I recentno obdobje 945 CJ C H neopredeljeno 867 943 941 927 925 905 geologija C G 893 907 889 883 855 899 903 939 917 CI 937 909 931 881 C F 887 933 841 833 901 835 843 885 849 847 861 C E 859 837 895 845 839 853 955 726 863 712 CH 724 776 C D 734 728 722 710 784 761 732 913 740 730 720 778 C C 782 796 767 738 736 718 807 798 780 792 957 CG 716 714 SEKTOR 1 759 744 973 969 706 963 C B 763 742 806 747 757 755 682 644 642 794 680 635 911 765 753 959 790 C A 678 646 640 696 688 686 811 670 800 698 638 915 CF 690 920 650 BZ 694 654 692 674 648 745 652 684 658 676 828 830 919 666 660 637 BV 672 621 607 598601 625 619 662 664 629 615 977 975 CE 613 BU 623 10 78 6 596 BT 702 594 593 CD 48 810 831 BS 631 565 704 6 569 3 BR SEKTOR 3 587 10 9 581 577 567 CC BP 11 579 559 583 575 561 30 563 585 97571 99 BO 1104 23 17 27 CB 95 25 BN 91 SEKTOR 1 13 93 32 501 48 19 73 70 78 BM 505 34 54 76 22 507 80 72 71 36 50 60 CA BL 503 74 38 46 58 77 40 21 29 52 84 86 88 511 44 BK 521 517 42 BZ 531 513 509 525 BJ 515 523 527 545 13 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 865 535 543 78 BV 533 553 539 1001 802 537 557 1006 1014 BU 949 804 967 983 951 964 964 948 1102 987 BT 825 48=1009 823 989 826 999 BC 819 997 BS BB 804 SEKTOR 3 BA 995 991 BR A Z 993 982 A V BP 531=1017 A U A T 1104 BO A S SEKTOR 2 1107 A R 1109 1115 BN 1019 1111 A P 1019 1121 A O BM A N 1115 A M 1041 BL A L 1030 1025 1023 A K 10391035 1034 1031 1027 1024 1038 1026 BK 1029 A J 1032 1040 1037 1033 1036 A I 1043 BJ A H A G BI A F 5m A E 19 20 21 22 23 24 25 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 14 BC BB BA AZ AV AU AT AS SEKTOR 2 AR 130 AP 141 144 AO AN 138 AM AL AK AJ 109 AI 105 AH 103 AG 107 AF AE 19 20 21 22 23 24 25 17a Detajlni kompozitni načrt; M 1:500. raziskano območje prazgodovina CK pozni srednji vek in zgodnji novi vek recentno obdobje 945 CJ neopredeljeno 867 943 941 927 925 905 893 907 889 883 855 899 903 939 917 CI 937 909 931 881 887 933 841 833 901 835 843 885 849 847 861 859 837 895 845 839 853 955 726 863 712 CH 724 776 734 728 722 710 784 761 732 913 740 730 720 778 782 796 767 738 736 718 807 798 780 792 957 CG 716 714 759 744 973 969 706 963 763 742 806 747 757 755 682 644 642 794 680 635 911 765 753 959 790 678 646 640 696 688 686 811 670 800 698 638 915 CF 690 920 650 694 654 692 674 648 745 652 684 658 676 828 830 919 666 660 637 672 621 607 598601 625 619 662 664 629 615 977 975 CE 613 623 10 78 6 596 702 594 593 CD 48 810 831 631 565 704 6 569 3 587 10 9 581 577 567 CC 11 579 559 583 575 561 30 563 585 97571 99 1104 23 17 27 CB 95 25 91 SEKTOR 1 13 93 32 501 48 19 73 70 78 505 34 54 76 22 507 80 72 71 36 50 60 CA 503 74 38 46 58 77 40 21 29 52 84 86 88 511 44 521 517 42 BZ 531 513 509 525 515 523 527 545 13 865 535 543 78 BV 533 553 539 1001 802 537 557 1006 1014 BU 949 804 967 983 951 964 964 948 1102 987 BT 825 48=1009 823 989 826 999 819 997 BS 804 SEKTOR 3 995 991 BR 993 982 BP 531=1017 1104 BO 1107 1109 1115 BN 1019 1111 1019 1121 BM 1115 1041 BL 1030 1025 1023 10391035 1034 1031 1027 1024 1038 1026 BK 1029 1032 1040 1037 1033 1036 1043 BJ BI 5m 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 15 BC BB BA AZ AV AU AT AS SEKTOR 2 AR 130 AP 141 144 AO AN 138 AM AL AK AJ 109 AI 105 AH 103 AG 107 AF AE 19 20 21 22 23 24 25 CK 945 CJ 867 943 941 927 925 905 893 907 889 883 855 899 903 939 917 CI 937 909 931 881 887 933 841 833 901 835 843 885 849 847 861 859 837 895 845 839 853 955 726 863 712 CH 724 776 734 728 722 710 784 761 732 913 740 730 720 778 782 796 767 738 736 718 807 798 780 792 957 CG 716 714 759 744 973 969 706 963 763 742 806 747 757 755 682 644 642 794 680 635 911 765 753 959 790 678 646 640 696 688 686 811 670 800 698 638 915 CF 690 920 650 694 654 692 674 648 745 652 684 658 676 828 830 919 666 660 637 672 621 607 598601 625 619 662 664 629 615 977 975 CE 613 623 10 78 6 596 702 594 593 CD 48 810 831 631 565 704 6 569 3 587 10 9 581 577 567 CC 11 579 559 583 575 561 30 563 585 97571 99 1104 23 17 27 CB 95 25 91 SEKTOR 1 13 93 32 501 48 19 73 70 78 505 34 54 76 22 507 80 72 71 36 50 60 CA 503 74 38 46 58 77 40 21 29 52 84 86 88 511 44 521 517 42 BZ 531 513 509 525 515 523 527 545 13 865 535 543 78 BV 533 553 539 1001 802 537 557 1006 1014 BU 949 804 967 983 951 964 964 948 1102 987 BT 825 48=1009 823 989 826 999 819 997 BS 804 SEKTOR 3 995 991 BR 993 982 BP 531=1017 1104 BO 1107 1109 1115 BN 1019 1111 1019 1121 BM 1115 1041 BL 1030 1025 1023 10391035 1034 1031 1027 1024 1038 1026 BK 1029 1032 1040 1037 1033 1036 1043 BJ BI 17b Detajlni kompozitni načrt; M 1 22 :500. 23 24 25 26 pa je 27 bila do 28kumenti 29rana le 30 ena. Ost 31 ale stoj 32 ke, tako 33 v prvih 34 dveh 35 36 37 38 39 40 raziskano območje kakor v tretji vrsti so se predvidoma nadaljevale izven meje izko- prazgodovina pa. Objekt je podoben objektom, odkritim na najdišču Leskovec pozni srednji vek in zgodnji novi vek pri Celju (Horvat 2013), ki so opredeljeni v poznolatenski čas. Naš recentno obdobje objekt pa datiramo v moderno obdobje oziroma v čas po opu- neopredeljeno stitvi jarkov, kajti vkop ene izmed stojk sta sekala zasutje in rob jarka SE 1041. Iz novejšega časa sta tudi vkop SE 1001, v katerem je bil lesen kol (SE 1002, 1003), in jama SE 1014 z drobci žlindre. Odkrili smo tudi precejšnje število jam, zapolnjenih s svetlejšo rumenkasto ali sivkasto meljasto glino, ki se pojavljajo po vsem južnem in zahodnem delu sektorja. Nekaj smo jih poskusno iz- BC kopali do polovice, vendar so se izkazale za sedimentne zapol- nitve manjših, verjetno naravnih kotanj v geološki podlagi ali za živalske rove ali ostanke ornice (SE 56, SE 64, SE 120, SE 122, SE 124, BB SE 126, SE 128, SE 132, SE 134, SE 136, SE 529, SE 541, SE 546–551, SE 555, SE 588–590, SE 594, SE 603, SE 605, SE 609, SE 611, SE 617, BA SE 627, SE 633, SE 638, SE 656, SE 700, SE 708, SE 724, SE 749, SE 751, SE 769, SE 771, SE 774, SE 786, SE 788, SE 809, SE 814, SE 816, SE 821, AZ SE 869, SE 871, SE 873, SE 875, SE 877, SE 879, SE 851, 857, SE 859, SE 891, SE 897, SE 923, SE 929, SE 935, SE 947, SE 971, SE 985, SE 987, AV SE 990–999, SE 1004, SE 1005 = 1, SE 1010, SE 1021, SE 1102, SE 1121, SE 1124; sl. 16). Druge arheološke vkopane jame smo glede na najdbe uvrstili v AU tri različna časovna obdobja: v srednjo do pozno bronasto dobo, pozni srednji vek in novi vek. V precejšnjem številu ni bilo najdb, AT zato jih ne moremo časovno opredeliti. Na podlagi lege in obli- ke smo jih nekaj pripisali poznosrednjeveški do zgodnjenovove- AS ški poselitvi. SEKTOR 2 AR 130 Srednja do pozna bronasta doba AP 141 144 AO Prazgodovinskemu obdobju lahko pripišemo večino arheolo- ških ostalin v sektorju 2 in šest v severnem delu sektorja 1. V tem AN obdobju se je na skrajnem južnem območju izkopnega polja za- 138 polnila večja naravna kotanja z različnimi naplavinskimi plastmi (SE 111–115, SE 119). V osrednjem delu kotanje je bila v plasti SE 112 AM večja količina odlomkov prazgodovinske keramike in drobcev oglja. Zato domnevamo, da so se na območju sektorja 2 dogajale AL različne dejavnosti v zvezi z naselbino na bregu kotanje oziroma v bližini zamočvirjenega območja (sl. 18, 19). AK Prazgodovinska poselitev se je kazala tudi v pojavljanju manjših, plitvih jam s keramičnimi odlomki. V jamah so bili poleg kerami- AJ ke tudi drobci oglja, kosi ožgane gline, mogoče ostanki hišnega 109 ometa, manjše oblice in lomljenci. Glede na slabo ohranjenost je težko določiti namembnost teh jam. Sestava njihovih zasutij AI kaže na shrambne ali odpadne jame in kurišča, ki so običajno v 105 naselbinah. AH V osrednjem delu sektorja 2 smo odkrili jamo s keramiko (SE 138), 103 ognjišče s sledovi oglja in prežgane gline (SE 141) ter manjšo jamo AG 107 ob njem (SE 144). Jama za ognjišče (SE 141), približno 2 m dolga, 0,8 m široka in 0,2 m globoka, je bila zapolnjena z močno pre- AF žgano prstjo (SE 139), z večjo količino drobcev oglja in prežgane gline ter dvema odlomkoma keramike (SE 140; sl. 20). Ob njej je bila manjša jama SE 144, ki bi po obliki ustrezala jamam za stojke AE in bi lahko predstavljala ostanek stoječe konstrukcije ob ognji- 5m šču. Jama SE 138 (sl. 21), južno od ognjišča, je bila zapolnjena z 19 20 21 22 23 24 25 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 16 SE 1 - ornica SE 110 - plast meljaste gline SE 111 - koluvij SE 112 - koluvij SE 113 - koluvij SE 114 - koluvij SE 115 - koluvij 18 Presek P3; M 1:100. SE 116 - plast SE 1 – ornica SE 114 – koluvij SE 119 – koluvij SE 117 - plast SE 110 - plast meljaste gline SE 115 – koluvij oglje SE 118 - plast SE 111 – koluvij SE 116 – plast keramika SE 1 - ornica SE 119 - koluvij SE 112 – koluvij SE 117 – plast SE 110 - plast meljaste gline oglje SE 113 – koluvij SE 118 – plast SE 111 - koluvij keramika SE 112 - koluvij SE 113 - koluvij SE 114 - koluvij SE 115 - koluvij AJ 25 AI 25 AH 25 AG 25 AF 25 SE 116 - plast SE 117 - plast 1 119 SE 118 - plast 110 117 SE 119 - koluvij z = 245,90 1 oglje 111 112 113 keramika 114 115 118 116 117 AJ 25 AI 25 AH 25 AG 25 AF 25 1 119 110 117 z = 245,90 1 111 112 113 114 115 118 116 117 zaobljenimi, precej preperelimi in prežganimi peščenjakovi- 20 Jama (SE 141) za ognjišče. mi kamni različnih velikosti in manjšimi nekarbonatnimi kamni, pomešanimi z večjo količino keramičnih odlomkov (53 kosov, G370–376). V skrajnem severnem delu sektorja 1 je bilo še šest jam (sl. 16, 17, 22), SE 722, SE 853, SE 927, SE 955 in SE 889, zapolnjenih s podob- nim zasutjem z drobci ožgane gline, oglja in oblicami ter kosi ke- ramike (npr. G365, G368, G367). Med njimi so bile tudi jame, ki pa niso vsebovale keramičnih najdb. V jami SE 887 so bili tako od- lomki prazgodovinske kakor novoveške keramike. 19 Del preseka P3 z označenimi plastmi v poglobitvi kotanje. 21 Jama (SE 138) s keramiko. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 17 22 20 Načrt prazgodovinskih struktur; M 1:250. raziskano območje prazgodovina CJ29 CJ30 CJ31 927 CJ32 CJ33 CJ34 CK CJ29 CJ30 CJ31 9 8 2 8 7 9 CJ32 CJ33 CJ34 945 CJ 887 889 867 943 941 925 D 905 CI29 CI30 887 CI31 CI32 CI33 CI34 893 883 Poslopje 907 855 899 903 939 917 CI 937 881 iz tramov 933 841 909 901 C 833 835 853 955 931 843 885 CI29 CI30 CI31 CI32 CI33 CI34 849 847 861 SV ograda 837 845 839 863 722 895 726 712 CH 853 955 Ograda 776 734 728 784 710 761 732 913 722 740 730 720 778 780 782 796 CH29 CH30 CH31 CH32 CH33 CH34 767 738 736 718 807 798 716 714 792 957 CG 759 744 973 706 969 963 763 742 806 765 747 757 A 755 682 644 642 635 794 CH29 CH30 CH31 CH32 CH33 CH34 753 959 911 678 680 646 640 790 696 688 686 811 670 652 650 800 698 915 CF SEKTOR 1 Z ograda 690 920 694 674 E 654 Lopa JV ograda 692 648 745 658 637 684 676 828 830 919 660 672 666 CG29 CG30 CG31 CG32 CG33 CG S 3 EKT 4 OR 1 621 625 598 601 662 664 629 CE 623 977 975 615 613 607 78 619 593 S ograda 596 CG29 CG30 CG31 CG32 CG33 CG34 702 CD 48 810 831 631 565 704 569 587 AR18 AR19 AR20 AR21 AR22 AR23 9 581 577 567 CC 579 559 561 583 30 563 585 575 AR18 AR19 AR20 AR21 AR22 AR23 97571 99 141 1104 25 23 27 CB 144 17 95 91 SEKTOR 1 13 93 32 501 Objekt 141 19 73 70 78 48 505 34 54 76 AP18 AP19 AP2 1 0 44 22 AP21 AP22 AP23 507 80 72 71 36 50 60 CA 503 74 38 46 58 77 40 21 29 52 AP18 AP19 AP20 AP21 AP22 AP23 84 86 88 511 44 521 517 42 BZ 513 509 525 515 523 527 545 13 543 AO18 AO19 AO20 AO21 AO22 AO23 865 535 78 BV 533 531 553 539 802 537 AO18 AO19 AO20 AO21 AO22 AO23 557 BU B 804 951 983 964 138 AN18 AN19 AN20 AN21 AN22 AN23 964 948 949 BT 967 825 48=1009 138 823 989 826 AN18 AN19 AN20 AN21 AN22 AN23 SEKTOR 2 819 BS 804 SEKTOR 3 5m SEKTOR 2 AM18 AM19 AM20 AM21 AM22 AM23 BR Pozni srednji vek in zgodnji novi vek Zgoraj omenjene jame za stojke bi lahko z drugimi jamami, ki 982 AM18 AM19 AM20 AM21 AM22 AM23 so potekale ob severozahodni (SE 19, SE 27, SE 91, SE 93, SE 95, BP 1019 531=1017 SE 97) in jugovzhodni (SE 21, SE 36, SE 38, SE 40, SE 42, SE 80, SE 513, SE 517, SE 521, SE 523) stranici objekta, skupaj z vodoravno polože- 1104 BO nim brunom (SE 527), ki je potekal med dvema jamama (SE 515 in 1107 V tem obdobju se je na večjem delu najdišča razprostirala manjša SE 525) in se je v severozahodnem koncu zaključil s stojko SE 511, 1109 1115 1019 BN naselbina, najverjetneje kmečkega značaja. V to fazo smo opre- predstavljale neko obliko stoječe strukture ali strešne konstruk- 1111 delili vse arheološke ostaline na področju sektorjev 1 in 3 (sl. 16, cije (sl. 25). 17, 23). Glede na najdbe in predvsem glede na karakteristična V severozahodnem vogalu objekta je bilo postavljeno preprosto BM ustja keramičnih posod sodi objekt v pozni srednji vek in zgodnji kamnito ognjišče (SE 70; sl. 26) iz ožganih peščenjakov, apnen- 1115 novi vek oziroma v čas med 15. in 17. stoletjem. čevih in skrilavih kamnov, velikih do 15 × 20 cm, in oglja; tudi ze- BL Osnovni objekt je predstavljala večja kvadratna jama SE 77, s mljena plast uporabe hodne površine (SE 71) je bila na tem me- 1041 stranicami dolžine 5,6 m in globine do 0,27 m (sl. 24, 25). Dno je stu delno prežgana. Poleg dobro ohranjene keramike (36 kosov; BK bilo presekano z več jamami (SE 76, SE 501, SE 503, SE 505, SE 507), G63–66) sta bila na ognjišču odkrita še kamnit brus (G67) in del severno od objekta pa je bil pravokotno nanj položen tudi vo- kamnitih žrmelj. Kamnito strukturo ognjišča so dopolnjevali kosi BJ doraven tram (SE 99), ki ga je na njegovem južnem koncu zaklju- antičnih strešnikov, tegul, verjetno prinešenih iz rimskodobnih čeval ploščat kamen lomljenec (SE 72) kot podpora za navpično ruševin, ki so morale biti še vidne v prostoru in so bile tako dobro bruno oziroma steber. dostopen vir gradbenega materiala. BI 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 18 23 Načrt poznosrednjeveških in zgodnjenovoveških struktur; M 1:500. raziskano območje pozni srednji vek in zgodnji novi vek jame A–E CK 945 CJ 867 943 941 925 D 905 893 883 Poslopje 907 855 899 903 939 917 CI 937 881 iz tramov 933 841 909 901 C 833 835 931 843 885 849 847 861 SV ograda 837 845 839 863 895 726 712 CH Ograda 776 734 728 784 710 761 732 913 740 730 720 778 780 782 796 767 738 736 718 807 798 716 714 792 957 CG 759 744 973 706 969 963 763 742 806 765 747 757 A 755 682 644 642 635 794 753 959 911 678 680 646 640 790 696 688 686 811 670 652 650 800 698 915 CF Z ograda 690 920 694 674 E 654 Lopa JV ograda 692 648 745 658 637 684 676 828 830 919 660 672 666 621 625 598 601 662 664 629 CE 623 977 975 615 613 607 78 619 593 S ograda 596 702 CD 48 810 831 631 565 704 569 587 9 581 577 567 CC 579 559 561 583 30 563 585 575 97571 99 1104 25 23 27 CB 17 95 91 SEKTOR 1 13 93 32 501 Objekt 19 73 70 78 48 505 34 54 76 22 507 80 72 71 36 50 60 CA 503 74 38 46 58 77 40 21 29 52 84 86 88 511 44 521 517 42 BZ 513 509 525 515 523 527 545 13 543 865 535 78 BV 533 531 553 539 802 537 557 BU B 804 951 983 964 964 948 949 BT 967 825 48=1009 823 989 826 819 BS 804 SEKTOR 3 BR 982 BP 1019 531=1017 1104 BO 1107 1109 1115 1019 BN 1111 BM 1115 BL 1041 BK BJ BI 5m 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 19 Notranjost objekta se je ob uporabi najprej zapolnila s plastjo te- keramike (110 kosov; G68–79). Plast je v severovzhodnem delu mno sive do temno sivkasto rjave meljaste gline SE 74, ki je vse- že rahlo poškodoval kasnejši jarek (SE 78). V tej fazi je bila verje- bovala majhen delež oglja in večjo količino keramičnih odlomkov tno delno popravljena stoječa struktura v jugozahodnem voga- (535 kosov; G3–62; sl. 27). Posebej zanimiv je odlomek ostenja z lu objekta z navpičnim stebrom, katere podpornik je predstavljal okrasom v sgraffito tehniki (G74). SE 72, večji peščenjakov kamen (15 × 24 × 25 cm), okoli katerega in Prvo plast rabe hodne površine objekta in ognjišče je prekri- pod katerim je bilo 25 kosov keramike (G80–83). la plast SE 71 zelo temno sivkasto rjave meljaste gline in podobne V tretji fazi rabe objekta je bila čez vse omenjene strukture na- teksture kakor SE 74, v kateri je bilo prav tako večje število kosov ložena zemljenega plast, ki je bila zaradi kasnejšega posega 24 Bivalni objekt. 25 Načrt struktur bivalnega objekta; M 1:250. raziskano območje 587 pozni srednji vek 567 577 I. faza uporabe 581 579 559 575 561 II. faza uporabe 563 585 III. faza uporabe CC29 CC30 97 30 CC3 57 1 1 CC32 CC33 583 99 25 23 17 27 95 91 1104 93 32 CB29 7 C 3 B30 501 CB31 CB32 34 CB 4 3 8 3 78 19 70 505 76 Objekt 22 80 72 507 71 36 74 38 503 77 46 40 29 CA29 CA30 CA 2 3 1 1 CA32 CA33 44 84 86 88 511 42 517 521 513 509 525 515 523 527 BZ29 BZ30 BZ31 BZ32 BZ33 13 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 20 razdeljena na dva dela, SE 22 in SE 23. Čez severovzhodni del bi- območju kmetije, ki so mogoče ostanek shrambnih jam, ki so valne stavbe je bil namreč v obdobjih po opustitvi speljan odtoč- bile po koncu rabe izpraznjene in zasute z bolj ali manj sterilno ni jarek SE 78, usmerjen severozahod–jugovzhod. ilovico. Ostale večje jame v širši okolici so vsebovale drobce oglja Plast SE 22 v zahodnem delu je vsebovala večje število keramičnih in/ali prežgano prst ter praviloma en odlomek keramike; merile odlomkov (191 kosov; G108–147, G197–201), drobce oglja, manjše so največ 2 m, globoke so bile največ 0,30 m: SE 84, SE 86, SE 88, število ožganih različnih kamnov, velikih do 13 × 17 cm, in nekaj SE 509. Vsebovale so zelo podobno temno sivkasto rjavo prst me- novodobnih kosov opek. Med najdbami smo dokumentirali tudi ljaste gline, ki je v vseh delovala rahlo prežgano oziroma je bila več železnih žebljev in železno pasno spono (G158). Plast olivno v stiku z ognjem. Njihove funkcije ne moremo jasno opredeliti, rjave meljaste gline SE 23 v severovzhodnem delu objekta je bila verjetno pa so v nekem trenutku rabile tudi kot kurišče. Vse šti- ovalne oblike, dolga 6 m in široka 2,80 m, z manjšim odstotkom ri opisane jame so ležale v smeri približno vzhod–zahod, zaradi keramičnih odlomkov (56 kosov, G143–147). SE 22 in SE 23 sta sku- oddaljenosti od objekta (okoli 10 m) niso bile njegov sestavni del. paj merili približno 7,5 × 5 m in sta prvotno imeli obliko pravilne- Verjetno pa so ostanek dejavnosti v sklopu kmetije. ga pravokotnika. Jamam v vzhodnem in južnem delu sektorja 1, v povprečju ve- Tudi v plasti SE 23 je bilo v severozahodnem delu postavljeno likim do 0,40 m in globokim do 0,20 m, ki spominjajo na jame ognjišče iz različnih kamnov (SE 30; sl. 28), velikih do 22 × 14 cm, za stojke, ni mogoče zanesljivo opredeliti namembnosti (SE 32, in kosov rimskih tegul (16 kosov), podobno ognjišču SE 70 v prvi SE 34, SE 44, SE 46, SE 52, SE 54, SE 58, SE 60, SE 533, SE 535, SE 537, fazi. Znotraj ognjišča je bilo 45 kosov keramike (G148–153). Obe SE 539, SE 543, SE 545, SE 553, SE 557). Zapolnjene so bile s temno plasti (SE 22 in SE 23) z ognjiščem (SE 30) pričata o drugi preno- sivo do temno sivkasto rjavo meljasto glino z največ 10 % drob- vljeni fazi rabe objekta in razširitvi oziroma porazdelitvi struktur cev oglja. objekta proti severovzhodu. Posebno zanimiva je še manjša, plitva jama SE 29 (sl. 29) ju- V neposredni okolici objekta je bilo še nekaj jam, ki bi jih lahko govzhodno od objekta, ki je vsebovala večjo količino kosov interpretirali kot posledico delovanja in bivanja na t. i. manipu- lativnem oziroma delovnem prostoru okoli bivalnega objekta. 28 Ognjišče SE 30 z odlomki rimskih opek (tegul). Zahodno od objekta, ob severnem profilu izkopnega polja sek- torja 1, smo dokumentirali še dve večji jami (SE 17, SE 585), ki ni- sta vsebovali nobenih najdb. V vzhodnem delu jo je presekala jama za stojko (SE 25), katere zasutje je vsebovalo večjo količi- no različnih kamnov. Podobna je bila ostalim večjim jamam na 26 Ognjišče SE 70. 27 Detajl razpršenosti keramike v plasti hodne površine SE 74. 29 Jama SE 29 z večjo količino različnih odlomkov keramike. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 21 zgodnje novoveške keramike (tako drobce kakor tudi večje kose Na območju med jarkom SE 48 in jamama SE 831 in SE 810 je bilo do 17 × 5 cm; skupaj 45 kosov, npr. G159). Rabila bi lahko kot od- dokumentiranih več jam, ki bi lahko predstavljale jame za stojke padna jama, saj so bili keramični kosi zelo različni in so pripadali (SE 559, SE 561, SE 563, SE 565, SE 567, SE 569). več različnim posodam. Nekakšno ločnico proti severnemu delu najdišča predstavlja se- Nekako severozahodno od objekta in odpadne jame SE 17 s stojko rija v nepravilni liniji ohranjenih jam za stojke v kvadrantih CE 30 SE 25, v kv. CC 30–31 je bilo še nekaj jam za stojke (SE 583, SE 581, do CE–F 34–35 (SE 598, SE 601, SE 607, SE 613, SE 615, SE 619, SE 621, SE 579, SE 575, SE 571), ki pa se jih ne da povezati v smiselno celo- SE 623, SE 625, SE 629, SE 660, SE 662, SE 664, SE 975, SE 977; mo- to. Jama SE 575 je v zasutju vsebovala tudi ostanek kola oziroma goče še SE 635, SE 637), ki bi utegnila predstavljati ogrado, mo- stojke. goče za ločitev dveh prostorov aktivnosti, severni delovni oziro- Dalje od objekta, na območju kvadrantov CC–CD 29–35, neka- ma agrarni del posesti od bivalnega objekta (sl. 23). Jame SE 660, ko v pasu širine 10 do 12 m, ni bilo ohranjenih večjih struktur SE 662 in SE 664 so še vsebovale ostanke kola. razen nekaj jamic, podobnih jamam za stojke (sl. 23, 24). Le v V zahodnem delu je bila tako tik za omenjeno ogrado v kvadran- vzhodnem delu pasu sta bili dve večji jami, ki pa jima ne more- tih CF–CG 30–32 dokumentirana skupina jam z odlomki kerami- mo določiti namembnosti; skrajno vzhodno je bila podolgova- ke (G195, G98) in jam za stojke, ki bi glede na številne keramič- ta jama SE 831 z jamo za stojko zahodno ob njej SE 704 ter jama ne najdbe (SE 684, SE 686, SE 688, SE 690, SE 692, SE 694, SE 696, SE 810, ki jo je v severnem delu sekala jama za stojko SE 593. SE 698, SE 828, SE 830, SE 674, SE 753, SE 755, SE 757, SE 759, SE 761, Zahodno ob njej je bila plast SE 594, ostanek ornice v poglobljeni SE 763, SE 765, SE 767, SE 738, SE 740, SE 742, SE 744, SE 959, SE 747) geološki osnovi ali hodne, delovne površine ob jami. Vzhodno od utegnile predstavljati ograjen prostor, mogoče neke vrste ogra- nje je bila jama za stojko SE 702 z ostanki kola. do za živino ali shrambo za delovne pripomočke. V zasutjih jam SE 757 in SE 761 so se ohranili ostanki kola, v jami SE 692 pa tudi odlomek rimske keramike (G15). 30 Delno izpraznjena jama E in strukture ob njej. Manjše leseno poslopje, lopo, bi lahko predstavljala tudi skupi- na jam in jame za stojke v osrednjem delu najdišča v kvadrantih CF–G 33–34 (SE 666, SE 658, SE 654, SE 650, SE 652, SE 648, SE 640, SE 646, SE 644, SE 642, SE 806, SE 718, SE 973, SE 682, SE 680, SE 678, SE 716, SE 714). V sklopu predvidenega objekta sta bili do- kumentirani dve večji jami. Poleg že navedene jame SE 806, ki ni vsebovala najdb, je bila dokumentirana tudi jama, poimeno- vana jama E (sl. 23, 30, 31) z jamo SE 811 in zapolnjena z več zasu- tji SE 812, SE 921, SE 962, SE 965 ter naknadno vkopanima jamama SE 920 in SE 745. Gre za shrambno jamo, katere dno je bilo naj- prej utrjeno, nato je bila zapolnjena z več zasutji, v katerih pa ni bilo ohranjenih najdb ali kakršnihkoli drugih vidnih ostankov rabe. Jama je bila dvakrat prekopana za ponovno rabo (SE 920 in SE 745). Najverjetneje gre pri takšnih oblikah jam za shrambne jame za pridelek, npr. za žito, ki so jih po koncu rabe zasuli z raz- ličnim lokalnim materialom, geološki osnovi podobnim zasutjem sive ali rumene meljaste gline. Ob jami E v osrednjem delu najdišča sta bili na jugozahodni in severovzhodni strani vkopani še dve manjši krožni jami SE 672 in SE 670 ter večja ovalna jama SE 676 (sl. 30, 31). V njunih zasutjih je bilo večje število prodnikov apnenčevega peščenjaka in nekar- bonatnih lomljencev za podporo vertikalnega stebra, verjetno za 31 Presek P8, jama E; M 1:50. SE 7 SE 962 SE 61 SE 965 SE 812 vzorec za fitolite CF32 CE32 z = 248,28 928 962 7 965 812 61 811 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 22 32 Delno izkopana jama A; v ospredju vkop SE 911 in v ozadju vkop SE 957. neko stoječo konstrukcijo. Vsebovali sta tudi drobce oglja in ož- gane gline. V zasutju jame SE 672 je bilo odkrito tudi dno z oste- njem keramičnega lončka (G100). V jamo E je bila v JZ delu naknadno vkopana še manjša jama SE 919, ki je imela v zasutju SE 918 tudi kos rimske opeke. Poleg jame E so bile na celotnem območju odkrite še druge po- dobne jame za shranjevanje: jama A (SE 911, SE 957), jama B (SE 967, SE 949, SE 951), jama C/D (SE 881, SE 883). Vse te jame so bile skoraj ovalne oblike, dolge od 2 do 3 m in z ohranjeno globi- no do okoli 0,5 m, zapolnjene z močno temno rjavo prstjo z veli- ko vsebnostjo organskih snovi. Pri vseh smo dokumentirali na- knadne vkope v njihova zasutja, ki so lahko posledica čiščenja oziroma praznjenja odpadnih organskih snovi ali pa je šlo za po- 33 Delno izpraznjena jama B. večanje jame. Jama A (SE 911) je ležala ob vzhodnem robu sektorja 1 (sl. 23, 32). Poleg plasti za utrjevanje jame SE 963 je vsebovala še zasutje SE 910. Vanjo je bila naknadno vkopana jama SE 957, zapolnjena s SE 956. V SZ delu je bila delno vanjo vkopana tudi jama SE 798. Severovzhodno od jame A je bila še jama SE 913 brez najdb, južno pa možna jama za stojko SE 915. Jama B (SE 967, SE 949, SE 951), ki je imela več časovnih hori- zontov, je ležala v jugozahodnem delu sektorja 1 (sl. 23, 33, 34). V 1. fazi je bila jame SE 967 utrjena s plastjo SE 966, ki je bila raz- vidna šele iz preseka odpadne jame (P9), nato je bila vanj vko- pana jama SE 951, zapolnjena z zasutjem SE 950, vse skupaj pa je presekala jama SE 949, zapolnjena z zasutjema SE 948 in SE 964. 34 Presek jame B, P9; M 1:50. SE 7 SE 948 SE 964 oglje SE 61 SE 950 SE 966 BU28 BT28 z = 247,91 7 950 964 7 948 966 61 35 Presek jame C/D, P6; M 1:50. SE 880 SE 961 SE 7 CI33 CI34 z = 248,12 880 961 7 880 881 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 23 Jama C (SE 881) se je nahajala ob severnem robu izkopnega po- rumene gline geološke osnove so bila zelo podobna in so vse- lja (sl. 23, 35). Zapolnjena je bila z dvema zasutjema SE 880 in bovala le drobce ožgane gline, kose oglja in keramike. Ob jami SE 960. Vanjo je bila vkopana jama D SE 883 z zasutji SE 961 in SE 710 je bila dokumentirana tudi manjša jama, mogoče jama za SE 882. stojko SE 712. Tri odpadne jame (A, C/D in E) so se nahajale severno od bival- Severovzhodno od objekta, v kv. CI–CJ 36–37 (SE 837, SE 839, ne stavbe (sl. 23), jama B pa je bila južno od nje. Od stavbe so bile SE 843, SE 841, SE 899, SE 867, SE 945, SE 943, SE 905, SE 907, oddaljene več kakor 20 m in zaradi tega niso sodile v njen ožji SE 909, SE 903, SE 901, SE 885), in jugovzhodno od objekta, v kv. kontekst, ampak v sklop kmetije. Jama B je bila ena izmed na- CG–CH 35–36 (SE 782, SE 784, SE 800, SE 790, SE 794, SE 792, SE 969, jjužnejših struktur v sklopu kmetije. Ob njej je bilo dokumentira- SE 796, SE 778, SE 780), sta bili dokumentirani dve skupini stojk in nih tudi nekaj stojk (SE 823, SE 819). jam v vzporednih linijah, najverjetneje ostanek ograde (sl. 23). Južno od omenjene jame C/D v severnem osrednjem delu, v kv. V prvi skupini stojk se je ohranil tudi vzporedno položen tram CH–I 32–33, bi ohranjene jame za stojke ter jame s keramiko (negativ SE 843) med dvema stojkama (SE 839 in SE 841). V ja- in hišnim ometom (SE 720, SE 863, SE 855, SE 861, SE 736, SE 732, mah za stojko SE 885 in SE 939 pa sta se ohranila tudi ostanka SE 734, SE 730, SE 728, SE 726, SE 847, SE 845) utegnile predstavlja- kola (sl. 45). Ob SE 939 sta bili še dve stojki SE 941 in SE 917, ki ju ne ti ostanek ograde ali prostor aktivnosti ob jami sami. Jami SE 732 moremo povezati z omenjenimi linijami. in SE 734 sta imeli v zasutjih ohranjene tudi kole oziroma stoj- Med objektom in južno ogrado je bila vkopana jama SE 706 oval- ke. Skupina jam in jame za stojke zahodno od nje (SE 895, SE 849, ne oblike, prav tako brez izpovednih najdb v zasutju SE 705, ki SE 933, SE 931, SE 893, SE 925, SE 937) so bile prepletene s prazgo- bi opredelile funkcijo jame. Podobna je bila jama SE 983, do- dovinskimi strukturami in jih ne moremo zagotovo povezati v kumentirana v skrajnem vzhodnem delu najdišča, v sektorju 3, funkcionalno celoto. ovalne oblike z zasutjem sivkasto rjave meljaste gline z drob- V severovzhodnem delu sektorja 1 in vzhodno od omenjenih ci oglja (SE 980) brez izpovednih najdb, ki bi opredelile funkcijo struktur je posebej zanimiva skupina štirih med sabo enakomer- jame. Južno in vzhodno od te jame sta bili dokumentirani še dve no oddaljenih jam večjih dimenzij s stopničasto poglobljenim stojki brez izpovedne funkcije. Jama za stojko SE 989 je v zasutju dnom, usmerjenim proti središču objekta (SE 710, SE 833, SE 776, SE 988 vsebovala le drobce oglja, verjetno ostanke kola. SE 835; sl. 23, 36). Najverjetneje gre za neko obliko jam za nav- Severovzhodno od odpadne jame B ter ob jarkih SE 531 in SE 804 pično postavljene trame, za skedenj ali kozolec. Njihova zasu- so bile še jame SE 825, SE 802, SE 865, ki pa nimajo jasne funkcije. tja iz temno rjavega glinenega melja s premešanimi kosi sive in V zahodnem delu sektorja 1 je bila dokumentirana serija treh vzporednih linearnih struktur, jarkov (SE 9 = 82, SE 13, SE 531 36 Izpraznjena jama SE 776. = 1017), ki so se nadaljevale tudi v sektor 3, širokih od 0,60 do 1,60 m in globokih 0,15 do 0,30 m. Dalje proti vzhodu smo do- kumentirali še dva podobna jarka (SE 78, SE 48). Jarek SE 531 = 1017 je v najjužnejšem delu sektorja 1 presekal plitev starejši ja- rek SE 804, ki se je v jugozahodnem delu sektorja 3, najnižji toč- ki območja, razširil v kotanjo (SE 1119), zapolnjeno z več sedimen- tnimi plastmi, ki so vsebovale veliko organskih snovi (SE 1113, SE 1116–1118; sl. 37); te so po vsej verjetnosti nastajale pri zastaja- nju stoječe ali počasi tekoče vode in akumuliranju usedlin. Tudi zasutje jarka SE 78, ki je delno poškodoval severovzhodni vogal bivalnega objekta, je vsebovalo tako rimskodobne (G359, fra- gment temno modrega steklenega ročaja in 4 kose rimske opek) kakor poznosrednjeveške in zgodnjenovoveške najdbe (50 ko- sov keramike; G166–185). Ob njem je bila v skrajnem zahodnem robu izkopnega polja dokumentirana tudi jama SE 631, mogoče 37 Presek kotanje P10. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 24 za stojko. Ob jarku SE 1017 pa še tri jame za stojke SE 1107, SE 1109 Neopredeljeno in SE 1111. Enako usmeritev od SZ proti JV je imela tudi plast SE 89 = 1104, ki pa se razlikuje od ostalih jarkov po širini (2,60 m) in globini (≤0,10 m). Interpretirali smo jo kot zapolnitev poglobitve, kota- nje, nastale kot posledica naravnega, hudourniškega delovanja Edina antropogena struktura (SE 100–102, SE 142, SE 103; sl. 40– vode, saj je bila teksturno zelo podobna ornici, vsebovala pa je 42) v skrajnem južnem delu izkopnega polja sektorja 2 ob paleo- premešan sklop najdb od srednjega veka do danes. strugi je bila večja pravokotna jama, zapolnjena z ogljem (SE 102, Od navedenih se loči predvsem po usmeritvi jarek SE 1115, ki je SE 142) in močno prežganimi stenami (SE 100, SE 101). potekal v smeri severovzhod–jugozahod, pravokotno na ostale Ob njej je bila še jama, ki je presekala drenažni jarek, vendar pa (sl. 38). Vanj se je v severovzhodni polovici stekal jarek SE 1019, ki nobena ni vsebovala najdb, tako da so časovno teže določljive, je potekal od zaključka jarka SE 1017 proti vzhodu. Po nekaj me- najverjetneje pa sodijo v moderni čas. trih sta se združena jarka stekala v jarek SE 1104. V skrajnem juž- V plitvo podolgovato pravokotno jamo je bila najprej nasuta nem delu izkopnega polja, na prostoru kasnejšega objekta, smo plast ohlajenega oglja ali kosi lesa, saj stene in dno niso bili pre- dokumentirali še zadnji jarek SE 1041. Ta je potekal prav tako v žgani (SE 142). Robovi jame so bili nato na treh straneh (razen na smeri sever–jug. Ob jarku SE 1115 je bila dokumentirana še plast SE 1122, mogoče kot del jarka SE 1019. 40 Presek zemljenih plasti v jami SE 103. Usmeritev jarkov od SZ proti JV ustreza zemljiški razdelitvi parcel s Franciscejskega katastra. Njihov nastanek povezujemo s pose- litvijo območja in pripravo obdelovalnih površin. V rabi pa so bili verjetno vse do modernega obdobja (sl. 39), ko je bil zgrajen nov sistem odvodnjavanja in uvedena nova parcelacija območja. 38 Odlomek novoveške pokrovke v zasutju jarka SE 1115. 41 Presek zemljenih plasti v jami SE 103. 39 Izsek iz Franciscejskega katastra z izkopnim poljem in dokumentiranimi jarki; M 1:5000. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 25 vzhodni daljši stranici) premazani s plastjo ilovice, ki je bila naknadno izpostavljena žganju oz. visokim temperaturam (SE 100). Ta je bila zopet premazana s plastjo ilovice (SE 101), vendar samo po robovih in delno proti notranjosti jame. Vse skupaj je prekri- vala oziroma zapolnjevala ovalna plast ilovice, premešana z ve- čjo količino kosov in drobcev oglja (SE 102). Namembnost jame SE 103 je negotova. Njena oblika in najdbe v njej spominjajo na jame za shranjevanje oglja iz peči, lahko za metalurško ali lončarsko dejavnost, ki so bile postavljene običaj- no pred pečjo samo. Jama lahko predstavlja tudi ostanek kope za kuhanje oglja. Vendar pa je zaradi pomanjkanja oziroma neo- hranjenosti zgornjih delov tezo skoraj nemogoče potrditi. Glede na to, da so analizirani vzorci lesa pripadali izključno hrastu, pa gre jamo pogojno pripisati novoveškemu obdobju (sl. 45). 42 Presek (P4) zemljenih plasti v jami SE 103; M 1:20. SE 100 SE 103 SE 101 SE 142 SE 102 rovka rovka z = 246.32 102 100 101 101 100 142 103 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 26 Časovna opredelitev najdišča Najdišče Leskovec 2 je mogoče glede na izkopane arheološke Faza 2a ostaline razdeliti v več faz. V vseh treh sektorjih so bile prisotne tudi rimskodobne najdbe. Gre za stekleni ročaj posodice (G359) in pet odlomkov različnih lončenih posod (G360–364). Na najdi- šču ni bila ugotovljena rimska poselitev, zato je verjetno, da so bile najdbe prinesene od drugod, iz nekega rimskega najdišča v V to fazo sodijo jama stavbe (SE 77) ter jame v in ob njej (SE 76, okolici. Večinoma so bile odkrite v ornici SE 1 in uporabljene pri SE 501, SE 503, SE 505, SE 507 in tram SE 99, ki je bil skupaj s pod- gradnji konstrukcije ognjišč3. pornim kamnom konstrukcijski element stavbe). Glede na mere Ostaline smo glede na najdbe razdelili na tri poselitvene faze: jame (6 × 5 m) gre za enoprostorno stavbo. V fazo 2a sodita tudi Faza 1 – prazgodovina – bronasta doba, odpadni jami C (SE 881) in E (SE 811) ter 1. faza rabe odpadne jame Faza 2 – pozni srednji vek in zgodnji novi vek s tremi podfazami, B (SE 967). V naslednji fazi smo hodno površino opredelili kot Faza 3 – recentno obdobje. SE 74. Faza 2a je glede na dva odlomka lončenih loncev (G1, G2) datira- Faza 1 na v 15. oziroma prvo polovico 16. stoletja. Faza 2b V grobem lahko poselitev območja Leskovca 2 v srednji do po- zni bronasti dobi opišemo kot redko in razpršeno, kar pa je lahko tudi stanje ohranjenosti, saj so se arheološke ostaline v sever- Jama SE 77 je bila zapolnjena z zasutjem SE 74, za katero menimo, nem delu najdišča pojavljale v isti plasti kakor poznosrednjeve- da gre za najstarejšo ohranjeno hodno površino znotraj prosto- ške in novoveške. Južni, nižji del območja, izpostavljen popla- ra. Na robovih stavbe so se nahajale stojke (SE 36, SE 38, SE 40, vljanju oziroma zamakanju terena, je bil že v prazgodovinskem SE 42, SE 80, SE 93, SE 95, SE 511, SE 515). Med dvema je bilo odkri- obdobju skromno poseljen. V strojni sondi ob J profilu (sl. 18, to vodoravno položeno bruno (SE 527), sicer nekaj več kakor 2 m P3) smo na skrajnem jugovzhodnem robu dokumentirali na- oddaljeno od stavbe, ki je verjetno skupaj s stojkami sestavni plavinske plasti z večjo količino drobcev prazgodovinske kera- del konstrukcije stavbe. Ob robu hodne površine znotraj objek- mike (SE 112, SE 113), ki so prekrile sterilne nanose. Glede na zna- ta je bil odkrit podporni kamen za steber (SE 72), prav tako grad- čilne odlomke keramike, na primer v jami SE 138 (G6–12), gre za beni člen stavbe. Severozahodno od stavbe sta ležali jami (SE 17, naselbinsko keramiko, datirano v čas Bd C in Bd D. Večinoma gre SE 585), v katerih ni bilo najdb. za odlomke loncev in skled z ornamentom nalepljenih navpič- Severozahodni kot notranjosti stavbe je zavzemalo ognjišče nih in vodoravnih razčlenjenih reber. Samo en odlomek ustja z (SE 70), ki se je ohranilo v mlajšo fazo. Stavba je bila v rabi dalj apliciranim rebrom iz SE 138 nosi tudi vrezan okras nad rebrom časa, njeni prebivalci pa so jo prenavljali oziroma spreminjali in pod njim (G367). Najboljše primerjave imajo leskovški najdbe v nekatere stavbne značilnosti. Da gre za bivalno stavbo, je mogo- Rabelčji vasi, ki je datirana v konec srednje in začetek pozne bro- če sklepati predvsem na podlagi ognjišča (SE 70) in lončenih po- naste dobe (Strmčnik Gulič 1988–89), Olorisu (Dular/Šavel/Tecco sod, večinoma kuhinjskega posodja, med katerim prevladujejo Hvala 2002) in Podsmreki (Murgelj 2008). lonci, ohranjene pa so tudi sklede (G42, G44, G45) in drugo. V fazo 2b sodita odpadna jama A (SE 911) in druga faza rabe od- padne jame B (SE 951). V severovzhodnem vogalu sektorja 1 se je nahajal vodoravno položen tram (SE 843), ki je skupaj s stojkami tvoril ogrado. Jama SE 585 se je navezovala na jamo SE 17 in morda sta skupaj 3 Skupno gre za 24 rimskodobnih opek. V sektorju 1 sta bila v SE 1 prisotna dva kosa, v SE 22 ena tegula, v SE 30 dva kosa in v SE 918 en kos. V sektor-predstavljali le eno jamo, ki jo je v vzhodnem delu sekala jame ju 3 je bilo v SE 1 prisotnih 13 kosov. V SE 1, brez podatka o sektorju, je bilo za stojko SE 25. Morda gre za isto jamo, ki je imela odpadno ali odkritih še pet kosov antičnih opek. Ob tem je zanimiva prisotnost more- shrambno funkcijo. bitne srednjeveške vsekakor pa novoveške opeke. Tudi te so bile prinese- ne od drugod, saj na najdišču ni bila odkrita zidana stavba. Gre za 27 ko- Ostale jame so morda rabile za postavitev ograd. V tej fazi je sov opeke. V sektorju 1 je bil v SE 22 prisoten en srednjeveški kos, v SE 70 očitna ureditev okolice stavbe, pot je bila utrjena, izkopane so pa en srednjeveški ali novoveški kos. V sektorju 3 je bilo v SE 1 odkritih 19 srednjeveških kosov. V SE 1, brez podatkov o sektorju, so bili prisotni štirje bile jame, ki so verjetno del ograd. Najverjetneje gre za kmeti-srednjeveški kosi in dva novoveška kosa opeke. jo: z bivalno stavbo, ogradami, morda namenjenimi za živali, in Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 27 spremljajočimi objekti, morebitnimi odpadnimi ali shrambnimi jamami. Glede na drobne predmete, najdene v navedenih strukturah in plasteh, je faza 2b datirana v zgodnjenovoveško obdobje med drugo polovico 16. do začetka 17. stoletja. Faza 2c V tem času je prišlo do nove ureditve prostora. Na mestu bivalne stavbe je bila odkrita nova hodna površina SE 22 in SE 23, ločena s kasnejšim drenažnim jarkom SE 78. Znotraj stavbe se je nahaja- lo ognjišče SE 30. Glede na ognjišče kakor tudi večjo količino lon- čenega posodja, predvsem kuhinjskega posodja, je šlo tudi v tej fazi za bivalno stavbo iz konca 16. oziroma 17. stoletj. Po celotnem sektorju 1 je bilo odkritih večje število stojk, naj- več v njegovem vzhodnem delu. Morda gre za ostanke ograd. Med stojkami je treba izpostaviti eno zahodno od bivalne stavbe (SE 19), v kateri je bil odkrit ostanek kola (SE 73). Tik ob objektu, jugovzhodno od njega, je bila odpadna jama SE 29. Štiri jame (SE 84, SE 86, SE 88, SE 509) jugozahodno od stavbe je mogoče opredeliti kot občasna kurišča na prostem. Z drugih najdišč namreč vemo, da so bile odprte površine na območju kmetije prav tako pomembne kakor notranjost stavb, saj so se nekatera gospodinjska opravila dogajala zunaj. V to fazo sodita še odpadna ali shrambna jama D (SE 883) in tre- tja faza rabe odpadne jame B (SE 949). Večina stojk in drugih jam je bila razpršena po celotnem sektorju 1, največ v severnem delu, verjetno od ograd. Večina arheoloških ostalin v sektorju 3 sodi v fazo 2c. Gre za jar- ke, ki se nadaljujejo iz sektorja 1. Glede na potek jarkov je mo- goče sklepati na drenažni sistem, s katerim je bilo omogočeno kmetovanje na sicer zamočvirjenem terenu. Ob jarkih so bile še posamezne stojke in druge jame. Fazo 2 je bilo torej mogoče razdeliti na tri dele: 2a, 2b in 2c. Med fazo 2a in 2b ni jasne ločnice, najverjetneje gre za kontinuite- to bivanja brez prekinitve. Izrazite spremembe je mogoče opaziti med fazo 2b in 2c. Zato sklepamo, da je šlo pri najdišču Leskovec 2 za bivalno stavbo, morda kmetijo, z dvema časovnima horizon- toma rabe, 2a/2b in 2c. Na Franciscejskem katastru stavbe niso vrisane, kar kaže, da je življenje na tem mestu ugasnilo že pred letom 1825, ko je bila opravljena katastrska izmera na območju k. o. Trnovlje, v katero je sodilo tudi območje Leskovca. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 28 Interpretacija struktur Med zgoraj opisanimi strukturami so nekatere zanimive za po- Na slovenskem podeželju je bila še v 18. in 19. stoletju izbira gra- drobnejšo interpretacijo. Gre za bivalni objekt, jarke in različne diva povezana z naravnimi danostmi (Sedej 1988). Prevladovala jame, med njimi tudi stojke. sta les in kamen, poleg tega še pesek, blato, apnena malta, tr- stje, praprot in slama. Konec 19. stoletja se jima je pridružila Bivalna stavba še opeka (Deu 2001, 34). Po Valvasorju sodeč so bile podeželske hiše običajno iz lesa. Te hiše sodijo v tehničnem pogledu v dru- žino brunastih ali kladnih stavb. Stene so bile narejene iz ročno tesanih brun, naloženih vodoravno drugo na drugo (Karlovšek 1939, 36) in vpetih v vogalne ali tudi stranske oporne sohe (Deu Hodne površine in jame za stojke v sklopu vkopa SE 77 je mogo- 2001, 130). Streho so nosili nosilni tramovi brez notranjih ste- če interpretirati kot bivalno stavbo, na kar je mogoče sklepati po brov. Najdaljši tram je rabil za vezni tram – prečnik (Astill 1988, prisotnosti ognjišč in velikega števila drobnih najdb, predvsem 54). Strehe hiš so bile prvotno krite s skodlami ali s slamo (Deu lončene kuhinjske posode. Še v 19. stoletju je veljalo, da je bival- 2001, 130). Naklon streh naj bi bil sicer okrog 40 do 45 stopinj na stavba rabila za skupno življenje družine, njihovih proizvo- (Karlovšek 1939, 41). Čeprav naj bi bila strop in dimnik po F. Bašu dnih sredstev in pridelkov. Bivanjske funkcije so potekale šir- splošni pridobitvi stanovanjske hiše na Slovenskem že po 16. sto- še, v okviru kmečke posesti in ne samo v okviru stanovanjskega letju, je bilo še proti koncu 19. stoletja ponekod na podeželju ve- objekta (Keršič 1988, 333). liko hiš brez stropov, ki bi ločili podstrešje od spodnjih prostorov, Kakšno vrsto poselitve je predstavljala ta bivalna stavba? Je šlo in tudi brez dimnikov (Keršič 1988, 330). Pri bivalni stavbi, odkri- res za kmetijo? ti na najdišču Leskovec 2, niso uporabili kompleksnejšega grad- Na poselitev slovenskega podeželja je močno vplivala srednje- benega načina. Vse kaže, da gre za način gradnje s stojkami, ki veška načrtna kolonizacija pod vodstvom zemljiških gospoščin. so bile vkopane v tla. Stavba je imela leseno ogrodje, zgrajeno iz Ustanovljena so bila naselja najrazličnejših tipov, tudi hkrati v opornikov in stebrov. Verjetno je bila sploh vsa hiša lesena, ope- istem okolišu. Ponekod so v tem času rastle samotne kmetije in ka še ni bila nekaj vsakdanjega. O tem pričajo tudi rimske opeke, razložena naselja s celki. Naseljevanje v vaseh v veliki meri iz- odkrite pri ognjišču. Opeka je bila obravnavana kot nekaj drago- vira iz te dobe (Blaznik 1940, 613). V 15. in 16. stoletju, v obdobju cenega, verjetno tudi nenavadnega, pa vendar zelo uporabnega. zgodnjega kapitalizma na naših tleh, je splošni gospodarski ra- Vsekakor gre za bivalno stavbo, o čemer pričajo večja količina ke- zvoj vodil do vse hitrejše in izrazitejše gospodarske diferenciacije ramičnega gradiva, odkritega v njej, in dve ognjišči. na vasi (Blaznik 1940, 168). Kljub drugačnim interesom zemljiških Bivalna stavba je bila vsaj deloma vkopana v tla, čeprav okrog gospodov je večinski del podeželja zajel proces drobljenja kme- nje ni bila ohranjena sočasna hodna površina. Glede na podat- tij. Vzroki so različni, npr. dedovanje, prezadolženost kmetov, ke iz literature bi bilo bolj običajno, če bi bila hiša postavljena na možnosti intenzivne izrabe zemlje ipd. Delitev kmetij sta pospe- površino tal. Relevantna so izkopavanja z madžarskega prostora, ševala tudi bližina mest in razvito trgovanje s parcelami (Blaznik kjer je bil ugotovljen transilvanski tip hiše. Ta se je razvil v času 1940, 169). Zlasti od 15. stoletja dalje je za vasi na našem podeže- med 14. in 16. stoletjem, in sicer iz enoprostorne, v zemljo vkopa- lju značilen tudi pojav kajžarstva, ki se je razmahnilo predvsem v ne hiše, ki je trajala do 15. stoletja. Še v 15. in 16. stoletju so lah- 16. stoletju (Blaznik 1940, 170). Iz 16. in 17. stoletja izvirajo številne ko bile v vaseh eno- ali dvoprostorne lesene hiše ali hiše s ste- samotne kmetije (Blaznik 1940, 614). nami iz “zamazanega” šibja. V 16. stoletju so sicer bolj običajne In takšen primer morda predstavlja tudi stavba na najdišču dvo- ali triprostorne hiše z ilovnato pečjo, okrašeno s pečnicami Leskovec 2. Kakor smo že ugotovili, gre za dve ločeni fazi (2a/b in (Paloczi Horvath 2000, 317). 2c), arhitekturi teh dveh faz pa ležita ena na drugi. Pri bivalni stavbi v Leskovcu 2 gre zelo verjetno za enocelično stavbo4. Enoprostorne hiše so bile v poznem srednjem in še v no- Gradnja stavb vem veku prisotne, vendar redke. Primerjave za tloris je mogo- če najti pri nekaterih zgodnjesrednjeveških stavbah, ki so hiši iz Leskovca precej podobne. Ena takšnih hiš je ena od vkopanih hiš 4 Druga, glede na ostaline na najdišču manj verjetna možnost je, da gre pri naši bivalni stavbi za ostanek nekakšne polkleti, nad katero bi se lah-Na najdišču Leskovec 2 gre za leseno arhitekturo. Tako lahko ko nahajala večcelična stavba, postavljena na površini tal. Takšnega ugi- sklepamo na podlagi odkritih stojk, ki so ležale okrog deloma banja ne gre izključiti zato, ker gre za agrarno, natančneje poljedelsko okolje in je bivalna stavba ohranjena samo v svojem negativu. Vendar če vkopanega objekta. ostanemo zvesti sledovom poselitve, kakršni so bili odkriti na najdišču, lahko z veliko večjo verjetnostjo trdimo, da gre za enocelično stavbo. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 29 43 Březno, ena izmed hiš iz 6./7. stoletja (po Ježek/Klapšteˇ/Tomašek 2002, 348). m 0 1 2 z najdišča Březno na severozahodu Češke (sl. 43; Ježek/Klápšteˇ/ Na območju Anglije so raziskane podeželske srednjeveške stavbe Tomášek 2002, 348). Gre za stavbo iz 6. do 7. stoletja. Po dimen- na splošno obravnavane kot površno zgrajene, tudi začasne, in zijah je sicer precej manjša (stavba v Leskovcu namreč meri v to naj bi bil glavni razlog, da so jih nenehno obnavljali. Nekateri fazi 2a/b približno 6 × 6 metrov, v fazi 2c pa 6 × 8 m), tloris pa je domnevajo, da stavbe niso trajale več kakor 20 let, vendar se podoben. drugi s tem ne strinjajo (Astill 1988, 40). Etnološki viri iz 19. sto- Podobnosti je mogoče najti tudi s hišami z območja severnega letja z našega področja pričajo, da naj bi hiša preživela tudi več dela Karpatske kotline, današnje Slovaške (sl. 44). Gre za najdišče generacij, če so zanjo skrbeli in je bila stalno naseljena. Vsak novi Bajč – Medzi kanalmi (Ruttkay 2002, 268). Hiše so imele ognjišče s gospodar jo je navadno popravljal in izboljševal, če je le imel za kamnito ali ilovnato konstrukcijo. Sicer so na tem območju vko- to gmotne zmožnosti (Keršič 1988, 334). Glede na to, da se na pane hiše kot podeželske bivalne stavbe, redko sicer, uporabljali podlagi časovne izpovednosti lončenine na najdišču Leskovec 2 vse do 20. stoletja. gibljemo nekje med 15. in 17. stoletjem, lahko sklepamo, da gre za krajšo časovno sekvenco poselitve. 44 Bajč – Medzi kanalmi, izbor vkopanih hiš od 7. do 9. stoletja (po Ognjišče Ruttkay 2002, 268). Ognjišče je znak za bivalno hišo (Astill 1988, 54). Njegov razvoj je vplival na horizontalni razpored prostorov, na konstrukcijo ostrešja, stropov itd. (Vilfan 1970, 561). V bivalni stavbi v Leskovcu sta bili odkriti dve ognjišči (iz faze 2b in 2c) brez posebne grajene konstrukcije. Notranjost bivalne stavbe Etnološke primerjave na slovenskem prostoru iz 19. stoletja ka- žejo, da so bila tla v dimničnih hišah in tam, kjer je bilo ognjišče, običajno prstena, ilovnata. Takih tal skoraj ni bilo mogoče čistiti (Keršič 1988, 375). Glede na opremo notranjosti stavb, predvsem pa glede na vrsto ognjišča in/ali peči ločimo več različnih tipov m 0 5 bivalnih hiš, ognjiščnice in dimnice. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 30 Za ognjiščnico je značilno odprto ognjišče, pomaknjeno k ste-samo sebe in svoje socialno in naravno okolje. Meje je mogo- ni ali pa se nahaja na tleh sredi prostora. Dim se dviga v ostreš- če definirati na različne načine, denimo kot fizične, simbolne, je, ker stropa ni. Ognjišče je dostopno s treh ali z vseh štirih stra- pravne ali upravne. Funkcija ograje je bila tako organizacija rabe ni (Keršič 1988, 337). Ognjiščnice so bile praviloma enocelične zemlje, onemogočanje dostopa do njiv, kjer raste setev, in do se- zgradbe (Vilfan 1970, 562). nožet živalim. Gre torej za pretežno ekonomsko funkcijo ogra- Dimnica naj bi bila po Meliku ostanek najstarejše oblike hiš, torej je (Andersson 1997, 584, 586) in tako naj bi bilo tudi v primeru enocelične lesene stavbe z ognjiščem na sredini; na splošno naj ograd na najdišču Leskovec 2. bi bila tip kmečkega doma v srednjem veku (Vilfan 1970, 567). Stavba v Leskovcu bi lahko predstavljala ognjiščnico. V fazi 2c lahko mogoče na podlagi odkrite lončaste ali skledaste pečnice (G145) sklepamo tudi na prisotnost peči. Odpadne jame Nekatere večje jame, poimenovane s črkami od A do E, smo opre- delili kot odpadne jame. Zelo verjetno gre za odpadno jamo tudi v primeru jame SE 29. Ta je vsebovala večjo količino različnih ko- sov keramike. Vse jame so bile večkrat uporabljene in zasute. V njih ali tik ob njih pa so bile vkopane tudi manjše jame, mogoče za stojke neke stoječe konstrukcije. Jarki Celotno najdišče razen severnega dela je prepredeno z jar- ki. Vsi jarki razen enega (SE 1115) so potekali vzporedno, v smeri severozahod–jugovzhod. Podobni jarki so bili odkriti na najdišču Gornje njive pri Dolgi vasi, kjer so nekateri nastali že v času obstoja rimske naselbi- ne. „…Njihov namen in funkcija sta zelo različna, uporabljali so jih za odvajanje odvečne vode pri poplavah iz naselbin, kot jarke za zajetje rib pri upadanju večjih voda, kot ograde za živino…“ (Kerman 2008, 32). Kakor Gornje njive je tudi najdišče Leskovec 2 ležalo na močvirnatem območju, zato so tudi tukaj verjetno jar- ke uporabljali kot drenažne jarke za odvajanje narasle vode pri obilnih padavinah. Glede na jarek v sektorjih 1 in 3, ki se pokriva s parcelno mejo na Franciscejskem katastru, pa so utegnili imeti tudi funkcijo zamejevanja njiv (prim. Astill 1988, 77, 78). Jarki so glede na drobne najdbe v njihovih zasutjih nastajali so- časno s poselitvijo, za odvodnjavanje bivalnega in agrarnega območja. Njihova raba in urejevanje pa sta zajemala daljše ča- sovno obdobje. Ograde V Leskovcu 2 je mogoče sklepati na obstoj ograd okrog stavbe in v njeni neposredni bližini. Pri jarkih sicer ni mogoče izpostaviti njihove ločevalne, zamejitvene funkcije, pri ogradah pa je ta ve- liko bolj očitna. Meje oz. ločnice so pomemben element za razumevanje pose- litve, saj nam lahko pokažejo, kako je skupina ljudi opredelila Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 31 Katalog stratigrafskih enot Risbe struktur so v merilu 1:50, razen kjer je navedeno drugače. Prazgodovina SE 112 – plast SE 138 – jama Odkrita je bila v sektorju 2, kv. AF–G Odkrita je bila v sektorju 2, kv. AN 21. SE 722 – jama 24–25. Bila je nepravilne oblike v Bila je okrogle oblike v tlorisu, veli- Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CH tlorisu, temno sivkasto rjave barve s kosti 0,6 × 0,54 m. Vkopana je bila 33. V tlorisu je bila ovalne oblike, B A kamni, ogljem in oksidi. Med najd- v geološko osnovo 0,13 m. Zasutje velikosti 0,45 × 0,30 m. Vkopana je bami je bila rimska keramika: kv. AF (SE 137) je bilo zelo temno sivkasto bila v geološko osnovo 0,20 m. Zasu- A B 24 – 1 fragment ostenja, 17 kosov rjave barve z nekarbonatnimi kamni, tje (SE 721) je bilo sivo rjave barve z prazgodovinske keramike, med njimi peščenjaki, ogljem in ožgano gli- drobci keramike (G1) in ogljem. tudi fragment roba ustja (G369). no. Odkritih je bilo več kot 44 kosov prazgodovinske keramike, med nji- mi 3 fragmenti roba ustja z ostenjem (G370, G371, G373), 4 fragmenti dna in ostenja (G372, G374–376). SE 141 – jama za ognjišče Odkrita je bila v sektorju 2, kv. AP 20. D Bila je ovalne oblike v tlorisu, veli- kosti približno 2 m × 0,8 m. Vkopa- B na je bila v geološko osnovo 0,2 m. Zapolnjena je bila z močno prežga- A nim zasutjem (SE 139) in z večjo ko- A B ličino drobcev oglja in prežgane gli- C ne ter dvema odlomkoma keramike (SE 140). C D SE 144 – jama za stojko SE 853 – jama SE 927 – jama Odkrita je bila v sektorju 2, kv. AP Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CH 31. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CJ 31. 20. Bila je nepravilne okrogle obli- Bila je ovalne oblike v tlorisu, veli- Bila je nepravilne okrogle oblike v ke v tlorisu, velikosti približno kosti 0,50 × 0,35 m. Vkopana je bila tlorisu, premera 0,35 m. Vkopana je 0,3 × 0,2 m. Vkopana je bila v geo- v geološko osnovo 0,17 m. Zasutje bila v geološko osnovo 0,11 m. Za- loško osnovo 0,2 m. Zasutje (SE 137) (SE 852) je bilo rjave barve z rumeno sutje (SE 926) je bilo rjave in rume- je bilo zelo temno sivkasto rjave bar- ilovico in ogljem. V njem je bil odkrit ne barve z ogljem. V njem sta bila ve z ogljem in ožgano glino. 1 kos prazgodovinske keramike. odkrita 2 kosa prazgodovinske ke- ramike, fragment ostenja z rebrom (G368). Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 32 SE 887 – jama Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CI 31. Bila je ovalne oblike v tlorisu, ve- likosti 0,43 × 0,32 m. Vkopana je A bila v geološko osnovo 0,25 m. Za- B sutje (SE 886) je bilo rjave barve s A B skrilastimi, nekarbonatnimi kamni, hišnim ometom in ogljem. V njem sta bila odkrita 2 kosa prazgodovin- ske keramike, od tega 1 fragment dna (G366), ter fragmenti novoveške sklede (G220). SE 889 – jama Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CI 31. Bila je nepravilne ovalne obli- ke v tlorisu, velikosti 0,86 × 0,57 m. A Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje (SE 888) je bilo rjave barve z B oblicami, hišnim ometom in ogljem. A B V njem je bilo odkritih 12 kosov prazgodovinske keramike, med njimi tudi fragment roba ustja z ostenjem (G367). SE 955 – jama Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CH 32. B Bila je ovalne oblike v tlorisu, veli- A kosti 0,63 × 0,34 m. Vkopana je bila A B v geološko osnovo 0,26 m. Zasutje (SE 954) je bilo rjave barve z nekar- bonatnimi oblicami, hišnim ometom in ogljem. V njem so bili odkriti 3 kosi prazgodovinske keramike. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 33 Pozni srednji vek, zgodnji novi vek SE 9 = 82 – jarek SE 13 – jarek SE 17 – jama Odkrit je bil v sektorju 1, kv. CA–CC Odkrit je bil v sektorju 1, kv. CA, Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CB 30. 25–27, BZ 28. V tlorisu je bil linearne CB 26–27, BV–Z 28–29. V tlori- V tlorisu je bila ovalne oblike, veli- B oblike, velikosti 23 × do 1,6 m. Vko- su je bil linearne oblike, velikosti kosti 2,3 × 0,85 m. Vkopana je bila A pan je bil v geološko osnovo 0,28 m. 19,6 × 0,65 m. Vkopan je bil v geo- v geološko osnovo 0,33 m. Zasutje Zasutje (SE 8 = 81) je bilo zelo temno loško osnovo 0,12 m. Zasutje (SE 12) (SE 16 = 584) je bilo zelo temno sive A B sivo rjave barve z ogljem. V zasutju so je bilo olivno rjave barve z oblicami, barve z ogljem. bili odkriti fragmenti 1 novoveškega ogljem in keramiko. lonca (G154), 1 posode zaprte obli- ke (G155) in 1 sklede (G156). Poleg tega je bil odkrit tudi 1 železen že- belj (G157). SE 19 – jama za stojko Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CA 30. V tlorisu je bila nepravilne oval- B ne oblike, velikosti 0,55 × 0,48 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,42 m. Kol (SE 73) v jami je bil ogla- A te oblike, velikosti 0,10 × 0,05 m in A B dolžine 0,17 m. Kol je bil črne bar- ve, gre za oglje. Zasutje jame SE 18 je bilo rjave barve z ogljem. SE 21 – jama za stojko SE 27 – jama za stojko SE 29 – odpadna jama Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CA 31. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CB Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CA 32. V tlorisu je bila ovalne oblike, veli- 30. V tlorisu je bila oglate oblike, V tlorisu je bila ovalne oblike, veli- kosti 0,62 × 0,36 m. Vkopana je bila velikosti 0,84 × 0,68 m. Vkopana je kosti 0,53 × 0,40 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,16 m. Zasutje bila v geološko osnovo 0,3 m. Zasu- v geološko osnovo 0,05 m. Zasutje (SE 20) je bilo zelo temno sivkasto tje (SE 26) je bilo zelo temno sivkasto (SE 28) je bilo temno sivkasto rjave rjave barve z apnenci, peščenjaki, rjave barve s peščenjaki in ogljem. barve in je vsebovalo več kosov ke- skrilavci in ogljem. Jama je bila na dnu poškodovana ramike, med drugim tudi fragmente z živalskim rovom in je vsebovala 1 novoveškega lonca. kos prazgodovinske keramike in fra- gmente novoveškega vrča (G158). Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 34 SE 22 – hodna površina so bili tudi fragmenti 16 novoveških Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CA–B loncev (G108–123), 1 vrča (G124), 30–32. V tlorisu je bila oglate obli- 6 posod zaprte oblike (G125–130), ke, velikosti 6,5 × 6,3 m. Nahaja- 2 skled (G131, G132) in 6 neopre- la se je nad SE 74 in SE 71. Zasutje je deljenih posod (G133–138). Poleg bilo zelo temno sivkasto rjave bar- tega je bila odkrita 1 železna pa- ve z apnenci, peščenjaki, skrilav- sna spona (G158) in 3 železni žeblji ci in ogljem. V zasutju je bila odkri- (G140–142). ta opeka: kv. CB 31 – 1 kos rimske tegule in 1 srednjeveški kos. Odkriti SE 23 – hodna površina tega je bil odkrit še 1 železen pred- Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CB 31, met (G147). 32. V tlorisu je bila nepravilne oval- ne oblike, velikosti 6 × 2,8 m. Delno se je nahajala nad SE 74 in SE 71. Zasutje je bilo olivno rjave barve z nekarbonatnimi kamni, peščenja- ki, skrilavci in ogljem. V zasutju so bili odkriti fragmenti 1 novoveške- ga lonca (G143), 1 posode zaprte oblike (G144), 1 pečnica (G145) in 1 neopredeljena posoda (G146). Poleg SE 25 – jama za stojko Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CB, CC 30. V tlorisu je bila nepravilne okro- A gle oblike, velikosti 0,24 × 0,38 m. B Vkopana je bila v geološko osnovo 0,19 m. Zasutje (SE 24) je bilo temno A B sivkasto rjave barve s skrilavci, pešče- njakovimi oblicami in ogljem. V za- sutju je bila odkrita prazgodovinska keramika – 1 fragment ostenja. SE 30 – ognjišče čja koncentracija kamnov in rimskih SE 32 – jama za stojko SE 34 – jama Odkrito je bilo v sektorju 1, kv. CB, opek v sekundarni uporabi, med nji- Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CB 32. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CB 33. CC 31. Ognjišče je bilo v tlorisu ne- mi v kv. CB 31: 1 rimski kos in 1 kos V tlorisu je bila nepravilne okrogle V tlorisu je bila ovalne oblike, veli- pravilne oglate oblike, velikosti tegule, verjetno rimske. V zasutju so oblike, premera 0,35 m. Vkopana je kosti 0,39 × 0,32 m. Vkopana je bila 2,4 × 2,2 m. Vkopano je bilo v ge- bili odkriti še fragmenti 3 novoveških bila v geološko osnovo 0,18 m. Za- v geološko osnovo 0,18 m. Zasutje ološko osnovo manj kot 0,1 m. Za- loncev (G148–150), 1 vrča (G151), 1 sutje (SE 31) je bilo temno sivkasto (SE 33) je vsebovalo oglje in drob- sutje je bilo olivno rjave barve z posode zaprte oblike (G152) in 1 ne- rjave barve z ogljem, oksidi in drob- ce opeke. apnenčastimi in peščenjakovimi ka- opredeljene posode (G153). ci opeke. mni, apnenčastimi in peščenjako- vimi oblicami, lomljenci skrilavca in ogljem. Dokumentirana je bila ve- Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 35 SE 36 – jama SE 38 – jama za stojko SE 40 – jama za stojko SE 42 – jama za stojko Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CA Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CA Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CA Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CA 32. 32. V tlorisu je bila nepravilne okro- 33. V tlorisu je bila nepravilne okro- 32. V tlorisu je bila nepravilne okro- V tlorisu je bila nepravilne ovalne gle oblike, velikosti 0,25 × 0,20 m. gle oblike, velikosti 0,30 × 0,21 m. gle oblike, velikosti 0,30 × 0,26 m. oblike, velikosti 0,5 × 0,3 m. Vkopa- Vkopana je bila v geološko osnovo Vkopana je bila v geološko osnovo Vkopana je bila v geološko osnovo na je bila v geološko osnovo 0,22 m. 0,09 m. Zasutje (SE 35) je vsebovalo 0,19 m. Zasutje (SE 37) je bilo te- 0,07 m. Zasutje (SE 39) je bilo zelo Zasutje (SE 41) je bilo zelo temno sive oglje in okside. mno sive do temno sivo rjave barve z temno sivkasto rjave barve z nekar- barve z ogljem. ogljem in oksidi. bonatnimi kamni. SE 44 – jama SE 46 – jama SE 48 – jarek vinske keramike, 3 novoveških lon- Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CA Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CA Odkrit je bil v sektorju 1, kv. CA–B cev (G160–162) in 1 pokrova (G163). 33. V tlorisu je bila nepravilne oval- 33. V tlorisu je bila nepravilne ogla- 32–34, BV–Z 34–36. V tlori- Odkrit je bil tudi železen predmet ne oblike, velikosti 0,18 × 0,12 m. te oblike, velikosti 0,26 × 0,24 m. su je bil linearne oblike, velikosti (G164). V sektorju 3 je dokumentiran Vkopana je bila v geološko osnovo Vkopana je bila v geološko osnovo 14,7 × 0,8 m. Vkopan je bil v geo- kot jarek SE 1008. 0,08 m. Zasutje (SE 43) je bilo zelo 0,1 m. Zasutje (SE 45) je bilo temno loško osnovo manj kot 0,08 m. Za- temno sivkasto rjave barve z ogljem. sivo rjave barve z ogljem in oksidi. sutje (SE 47 = 1009) je bilo temno V zasutju je bil odkrit železen žebelj sivo rjavkaste do olivno zelene barve (G165). z ogljem, oksidi in opeko. V zasutju so bili odkriti fragmenti 1 prazgodo- SE 50 – jama SE 52 – jama za stojko SE 54 – jama SE 58 – jama za stojko Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CA–B Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CA 35. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CA–B Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CA 36. 35. V tlorisu je bila nepravilne oval- V tlorisu je bila oglate oblike, veli- 35. V tlorisu je bila ovalne oblike, V tlorisu je bila ovalne oblike, veli- ne oblike, velikosti 0,43 × 0,38 m. kosti 0,34 × 0,32 m. Vkopana je bila velikosti 0,4 × 0,3 m. Vkopana je bila kosti 0,29 × 0,25 m. Vkopana je bila Vkopana je bila v geološko osnovo v geološko osnovo 0,09 m. Zasutje v geološko osnovo 0,08 m. Zasutje v geološko osnovo 0,12 m. Zasutje 0,24 m. Zasutje (SE 49) je bilo temno (SE 51) je bilo temno sivo rjave barve (SE 53) je bilo olivno rjave barve z (SE 57) je bilo temno sivo rjave barve sivo rjave barve z ogljem. z ogljem in opeko. ogljem, oksidi in opeko. z ogljem in opeko. SE 60 – jama SE 71 – hodna površina cev (G68–74), 2 posodi zaprte oblike SE 76 – jama za stojko Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CA Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CA–B (G75, G76), 2 pokrova (G77, G78) in Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CA 30. 37. V tlorisu je bila nepravilne oval- 30–32. V tlorisu je bila oglate obli- 1 neopredeljena posoda (G79). V tlorisu je bila ovalne oblike, veli- ne oblike, velikosti 0,43 × 0,27 m. ke, velikosti 6,5 × 5,2 m, debeline kosti 0,65 × 0,45 m. Vkopana je bila Vkopana je bila v geološko osnovo 0,07 m. Nahajala se je nad SE 74. v geološko osnovo 0,27 m. Zasutje 0,18 m. Zasutje (SE 59) je bilo olivno Zasutje je bilo zelo temno sivkasto (SE 75) je bilo temno sive do temno rjave barve. rjave barve s peščenjaki, apnenci, sivkasto rjave barve z ogljem. V zasu- ogljem in opeko. Odkriti so bili fra- tju sta bila odkrita fragmenta 2 po- gmenti 7 poznosrednjeveških lon- znosrednjeveških loncev (G1, G2). SE 70 – ognjišče in večji kosi oglja. Posamezni pešče- Odkrito je bilo v sektorju 1, kv. CB njaki so nosili sledove ognja. Med 31. Bilo je nepravilne ovalne obli- najdbami sta bila dokumentirana ke, velikosti 2,35 × 2 m. Vkopano je tudi kamen za žrmlje in brus. Odkrita bilo v hodno površino SE 71 0,1 m je bila opeka: 1 verjetno srednjeveški globoko. Zasutje je bilo temno rjave kos. V zasutju so bili odkriti fragmen- barve z apnenčastimi, peščenimi in ti 2 poznosrednjeveških loncev (G63, drugimi kamni ter ogljem. Na zaho- G64), 1 sklede (G65) in 1 neoprede- dni strani so se nahajale lise. Znotraj ljene posode (G66). strnjeno postavljenih kamnov je bila večja koncentracija prežgane ilovice Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 36 SE 72 – lomljenec peščenjaka Odkrit je bil v sektorju 1, kv. BA 30. Lomljenec je bil nepravilne okrogle oblike, premera 0,42 m, debeli- ne 0,15 m. Vkopan je bil v SE 74. Ob njem so se nahajali fragmenti 3 po- znosrednjeveških loncev (G80–82) in 1 neopredeljene posode (G83). SE 74 – hodna površina znotraj veških loncev (G3–30, G41), 4 vr- bivalne stavbe (M 1:100) čev (G31–34), 6 posod zaprtih oblik Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CA–B (G35–40), 4 skled (G42–45), 3 po- B 30–32. V tlorisu je bila ne- krovov (G46–48) in 8 neopredeljenih pravilne oglate oblike, veliko- posod (G49–56). Odkriti so bili tudi sti 6,12 × 5,20 m. Z vkopom SE 77 4 železni žeblji (G57–60) in 2 druga je bila vkopana v geološko osnovo železna predmeta (G61, G81). manj kot 0,1 m. Plast je bila temno sive do temno sivkasto rjave bar- ve z apnenčastimi kamni, peščenimi oblicami, nekarbonatnimi kamni in marmorjem. Nekateri peščenjaki in A skrilavci so bili ožgani, večinoma so se kamni in keramika nahajali v za- A B hodni tretjini plasti. V zasutju so bili odkriti fragmenti 28 poznosrednje- SE 78 – jarek zasutju so bili odkriti fragmenti 11 SE 80 – jama za stojko SE 84 – jama Odkrit je bil v sektorju 1, kv. CA, CB novoveških loncev (G166–176), 1 Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CA Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CA, BZ 30–32, BV–Z 32–35. V tlorisu je bil posode zaprte oblike (G177), 1 skle- 32. V tlorisu je bila ovalne oblike, 29. V tlorisu je bila nepravilne oval- nepravilne linearne oblike, velikosti de (G178), 3 pokrovov (G179–181) in velikosti 0,34 × 0,33 m. Vkopana je ne oblike, velikosti 2,18 × 0, 83 m. 28,9 × 1,9 m. Vkopan je bil v geo- 1 oljenke (G182). Odkriti so bili tudi bila v geološko osnovo 0,15 m. Za- Vkopana je bila v geološko osnovo loško osnovo in v hodne površi- 3 železni predmeti (G183–185). sutje (SE 79) je bilo temno sive barve 0,32 m. Zasutje (SE 83) je bilo temno ne SE 74, SE 71, SE 22, SE 23 0,12 m z ogljem. sivo rjave barve z ogljem in oksidi ter globoko. Zasutje (SE 69) je bilo te- je bilo proti dnu rahlo prežgano. mno sivkasto rjave barve z nekarbo- natnimi kamni, ogljem in opeko. V SE 86 – jama SE 88 – jama SE 89 = 518 = 519 = 1104 – plast odkriti fragmenti 2 novoveških loncev Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CA, BZ Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CA, BZ Odkrita je bil v sektorju 1, kv. CB 27– (G186, G187) in 3 železni predmeti 29. V tlorisu je bila nepravilne ovalne 29. V tlorisu je bila nepravilne oval- 29, CA 29, 30, BV–Z 30–32. V tlori- (G188–190). oblike, velikosti 1,33 × 0,67. Vkopa- ne oblike, velikosti 0,85 × 0,58 m. su je bila nepravilne linearne oblike, na je bila v geološko osnovo 0,27 m. Vkopana je bila v geološko osnovo velikosti 29,3 × 2,48 m in debeline Zasutje (SE 85) je bilo zelo temno sivo 0,11 m. Zasutje (SE 87) je bilo temno do 0,1 m. Sestavljala jo je meljasta rjave barve z oksidi in je bilo delno sivkasto rjave barve z ogljem in oksi- glina temno sivkasto rjave barve z prežgano. di ter je bilo rahlo prežgano. ogljem in opeko. Med najdbami je bila rimska keramika: kv. CA–B 28 – 1 fragment ostenja. V plasti so bili Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 37 SE 91 – jama za stojko SE 93 – jama za stojko SE 95 – jama za stojko SE 97 = 573 – jama za stojko Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CB Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CB Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CB 31. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CB, 31. V tlorisu je bila nepravilne okro- 31. V tlorisu je bila nepravilne okro- V tlorisu je bila ovalne oblike, veli- CC 31. V tlorisu je bila ovalne obli- gle oblike, velikosti 0,32 × 0,30 m. gle oblike, velikosti 0,33 × 0,31 m. kosti 0,48 × 0,3 m. Vkopana je bila ke, velikosti 0,22 × 0,16 m. Vkopa- Vkopana je bila v geološko osnovo Vkopana je bila v geološko osnovo v geološko osnovo 0,35 m. Zasu- na je bila v geološko osnovo 0,12 m. 0,15 m. Zasutje (SE 90) je bilo temno 0,25 m. Zasutje (SE 92) je bilo temno tje (SE 94) je bilo temno sive do te- Zasutje (SE 96 = 572) je bilo temno sive do temno sivkasto rjave barve sive do temno sivkasto rjave barve z mno sivkastorjave barve z apnenci in sive do temno sivkasto rjave barve z z ogljem. ogljem in opeko. ogljem. Jama za stojko je bila prese- ogljem in opeko. kana z jarkom SE 78. SE 99 – tram ali bruno SE 503 – jama za stojko SE 505 – jama za stojko Odkrit je bil v sektorju 1, kv. CB 31. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CA 30. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CA Tram ali bruno je bilo v tlorisu line- V tlorisu je bila ovalne oblike, veli- 32. V tlorisu je bila nepravilne ogla- arne oblike, velikosti 2,75 × 0,18 m. kosti 0,31 × 0,27 m. Vkopana je bila te oblike, velikosti 0,41 × 0,37 m. Vkopan oziroma položen je bil v/ v geološko osnovo 0,25 m. Zasutje Vkopana je bila v geološko osnovo na geološko osnovo 0,05 m. Zasutje (SE 502) je bilo temno sivkasto rjave 0,14 m. Zasutje (SE 504) je bilo te- (SE 98) je bilo temno sive do temno barve z ogljem in oksidi. mno rjave barve z ogljem in opeko. sivkasto rjave barve z ogljem. Sredina jame je bila napolnjena s svetlejšo olivno rjavo zemljo, kot bi A B A bil kol izruvan in nato jama zapol- B njena naknadno s sterilno zemljo. SE 501 – jama za stojko Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CB 31. V tlorisu je bila nepravilne okro- A gle oblike, velikosti 0,29 × 0,25 m. B Vkopana je bila v geološko osnovo A B 0,24 m. Zasutje (SE 500) je bilo zelo temno sive barve z grobim peskom, apnenčastimi in peščenjakovimi ka- mni in ogljem. V zasutju se je nahajal zaobljen nekarbonatni drobnozrnat pesek, ki drugje ni bil dokumentiran. SE 507 – jama za stojko SE 509 – jama SE 511 – jama za stojko SE 513 – jama za stojko Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CA Odkrita je bila v sektorju 1, kv. BZ Odkrita je bila v sektorju 1, kv. BZ Odkrita je bila v sektorju 1, kv. BZ 31. 30–31. V tlorisu je bila ovalne obli- 30. Jama je bila v tlorisu ne- 31. V tlorisu je bila nepravilne oval- V tlorisu je bila ovalne oblike, veli- ke, velikosti 0,56 × 0,40 m. Vkopa- pravilne ovalne oblike, veliko- ne oblike, velikosti 0,64 × 0,44 m. kosti 0,32 × 0,28 m. Vkopana je bila na je bila v geološko osnovo 0,14 m. sti 0,75 × 0,54 m. Vkopana je bila Vkopana je bila v geološko osnovo v geološko osnovo 0,37 m. Zasutje Zasutje (SE 506) je bilo rjave barve v geološko osnovo 0,13 m. Zasutje 0,34 m. Zasutje (SE 510) je bilo te- (SE 512) je bilo temno sivkasto rjave z ogljem; bilo je marmorirano in je (SE 508) je bilo zelo temno sivkasto mno sivkastorjave barve s skrilastimi barve z ogljem in ožgano glino. vsebovalo drobce svetlo olivno rja- rjave barve z ogljem. kamni in ogljem. ve barve. SE 515 – jama za stojko SE 517 – jama za stojko SE 521 – jama za stojko SE 523 – jama za stojko Odkrita je bila v sektorju 1, kv. BZ Odkrita je bila v sektorju 1, kv. BZ Odkrita je bila v sektorju 1, kv. BZ Odkrita je bila v sektorju 1, kv. BZ 31. 32. V tlorisu je bila nepravilne oval- 32. V tlorisu je bila nepravilne oval- 31. V tlorisu je bila nepravilne oval- V tlorisu je bila ovalne oblike, veli- ne oblike, velikosti 0,33 × 0,30 m. ne oblike, velikosti 0,3 × 0,27 m. ne oblike, velikosti 0,26 × 0,20 m. kosti 0,21 × 0,14 m. Vkopana je bila Vkopana je bila v geološko osnovo Vkopana je bila v geološko osnovo Vkopana je bila v geološko osnovo v geološko osnovo 0,30 m. Zasutje 0,16 m. Zasutje (SE 514) je bilo te- 0,25 m. Zasutje (SE 516) je bilo te- 0,14 m. Zasutje (SE 520) je bilo te- (SE 522) je bilo temno sivkasto rjave mno do zelo temno sivkasto rjave mno sivkasto rjave barve z ogljem. mno sivkasto rjave barve z ogljem in barve z ogljem. barve z ogljem in ožgano glino. ožgano glino. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 38 SE 525 – jama za stojko SE 527 – bruno SE 531 = 1017 – jarek SE 533 – jama Odkrita je bila v sektorju 1, kv. BZ 32. Odkrito je bilo v sektorju 1, kv. BZ Odkrit je bil v sektorju 1, kv. BV–Z Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CV V tlorisu je bila ovalne oblike, veli- 31–32. Bruno je bilo v tlorisu ne- 28–29. V tlorisu je bil linearne obli- 28. V tlorisu je bila nepravilne ogla- kosti 0,23 × 0,24 m. Vkopana je bila pravilne linearne oblike, veliko- ke, velikosti 7,86 × 0,68 m. Vkopan te oblike, velikosti 0,48 × 0,44 m. v geološko osnovo 0,16 m. Zasutje sti 1,88 × 0,23 m. Vkopano je bilo je bil v geološko osnovo 0,17 m, Vkopana je bila v geološko osnovo (SE 524) je bilo temno sivkasto rjave v geološko osnovo 0,05 m. Zasutje delno tudi v jarek SE 804. Zasutje 0,07 m. Zasutje (SE 532) je bilo te- barve z ogljem. (SE 526) je bilo temno sivkasto rja- (SE 530) je bilo zelo temno sivkasto mno sivkasto rjave barve z ogljem. ve barve. rjave barve s skrilastimi in drugimi kamni ter ogljem. V zasutju so bili odkriti fragmenti novoveškega lonca (G191) in železen žebelj (G192). SE 535 – jama SE 537 – jama za stojko SE 539 – jama SE 543 – jama Odkrita je bila v sektorju 1, kv. BV Odkrita je bila v sektorju 1, kv. BV Odkrita je bila v sektorju 1, kv. BV 37 Odkrita je bila v sektorju 1, kv. BV 37. V tlorisu je bila nepravilne okro- 37. V tlorisu je bila nepravilne okro- V tlorisu je bila ovalne oblike, veli- 36. V tlorisu je bila nepravilne okro- gle oblike, velikosti 0,64 × 0,51 m. gle oblike, velikosti 0,35 × 0,26 m. kosti 0,43 × 0,30 m. Vkopana je bila gle oblike, velikosti 0,46 × 0,40 m. Vkopana je bila v geološko osnovo Vkopana je bila v geološko osnovo v geološko osnovo 0,36 m. Zasutje Vkopana je bila v geološko osnovo 0,1 m. Zasutje (SE 534) je bilo olivno 0,14 m. Zasutje (SE 536) je bilo oliv- (SE 538) je bilo temno sivkasto rjave 0,11 m. Zasutje (SE 542) je bilo oliv- rjave barve z ogljem. no rjave barve z ogljem. barve z ogljem. no rjave barve z ogljem. SE 545 – jama za stojko SE 553 – jama za stojko SE 557 – jama za stojko SE 559 – jama za stojko Odkrita je bila v sektorju 1, kv. BZ 36. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. BV Odkrita je bila v sektorju 1, kv. BV 29. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CC V tlorisu je bila ovalne oblike, veli- 29. V tlorisu je bila nepravilne okro- V tlorisu je bila ovalne oblike, veli- 33. V tlorisu je bila okrogle oblike, kosti 0,32 × 0,27 m. Vkopana je bila gle oblike, velikosti 0,56 × 0,50 m. kosti 0,4 × 0,26 m. Vkopana je bila premera 0,24 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,11 m. Zasutje Vkopana je bila v geološko osnovo v geološko osnovo 0,33 m. Zasutje v geološko osnovo 0,07 m. Zasutje (SE 544) je bilo olivno rjave barve z 0,14 m. Zasutje (SE 552) je bilo te- (SE 556) je bilo temno sivkasto rjave (SE 558) temno sivo rjave barve je ogljem. mno sivkasto rjave barve z ogljem. barve z ogljem. vsebovalo drobce oglja. SE 561 – jama za stojko SE 563 – jama za stojko SE 565 – jama za stojko SE 567 – jama za stojko Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CC Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CC Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CD32. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CC32. 33. V tlorisu je bila okrogle oblike, 33. V tlorisu je bila nepravilne ogla- V tlorisu je bila nepravilne oval- V tlorisu je bila nepravilne oval- premera 0,12 m. Vkopana je bila te oblike, velikosti 0,47 × 0,44 m. ne oblike, velikosti 0,20 × 0,18 m. ne oblike, velikosti 0,25 × 0,21 m. v geološko osnovo 0,12 m. Zasutje Vkopana je bila v geološko osnovo Vkopana je bila v geološko osnovo Vkopana je bila v geološko osnovo (SE 560) je vsebovalo oglje. 0,2 m. Zasutje (SE 562) temno sivo 0,09 m. Zasutje (SE 564) temno sivo 0,06 m. Zasutje (SE 566) temno sivo rjave barve je vsebovalo drobce oglja. rjave barve je vsebovalo drobce oglja. rjave barve je vsebovalo drobce oglja. SE 569 – jama za stojko SE 571 – jama za stojko SE 575 – jama SE 577 – jama za stojko Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CD31. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CB Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CC 31. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CC V tlorisu je bila nepravilne oval- 31. V tlorisu je bila nepravilne okro- V tlorisu je bila ovalne oblike, veli- 31. V tlorisu je bila nepravilne okro- ne oblike, velikosti 0,19 × 0,20 m. gle oblike, velikosti 0,25 × 0,20 m. kosti 0,53 × 0,36 m. Vkopana je bila gle oblike, velikosti 0,14 × 0,13 m. Vkopana je bila v geološko osnovo Vkopana je bila v geološko osnovo v geološko osnovo 0,34 m. Zasutje Vkopana je bila v geološko osnovo 0,11 m. Zasutje (SE 568) temno sivo 0,10 m. Zasutje (SE 570) je bilo te- (SE 574) je bilo rjave barve s pešče- 0,1 m. Zasutje (SE 576) je bilo temno rjave barve je vsebovalo drobce oglja mno rjave barve z ogljem. nimi kamni in ogljem. Na dnu jame sivo rjave barve z ogljem. in 20 % skrilastih kamnov, velikosti so bili odkriti ostanki kola in na južni 10 × 7 cm. steni vkopa fragmenti novoveškega lonca (G193/212). Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 39 SE 579 – jama za stojko SE 581 – jama za stojko SE 583 – jama za stojko SE 587 – jama za stojko Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CC 30. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CC 30. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CC 30. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CC 30. V tlorisu je bila ovalne oblike, veli- V tlorisu je bila ovalne oblike, veli- V tlorisu je bila okrogle oblike, pre- V tlorisu je bila ovalne oblike, veli- kosti 0,21 × 0,15 m. Vkopana je bila kosti 0,23 × 0,17 m. Vkopana je bila mera 0,2 m. Vkopana je bila v geolo- kosti 0,28 × 0,26 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,24 m. Zasutje v geološko osnovo 0,08 m. Zasu- ško osnovo 0,2 m. Zasutje (SE 582) je v geološko osnovo 0,03 m. Zasutje (SE 578) je vsebovalo oglje. tje (SE 580) je bilo sivo rjave barve z bilo temno sivo rjave barve z ogljem. (SE 586) je bilo temno sivo rjave bar- ogljem in 1 kosom keramike. ve z ogljem. SE 585 – jama SE 593 – jama za stojko Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CC Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CE 33. 29, CC 30. V tlorisu je bila nepravil- V tlorisu je bila nepravilne polkro- ne oblike, velikosti 2,42 × 0,99 m. žne oblike, velikosti 0,25 × 0,22 m. Vkopana je bila v geološko osnovo Vkopana je bila v geološko osnovo 0,07 m. Zasutje (SE 584) je bilo oliv- 0,07 m. Zasutje (SE 592) je bilo te- no rjave barve z ogljem. mno sivo rjave barve z ogljem in 1 kosom keramike. SE 596 – jama za stojko SE 598 – jama za stojko SE 601 – jama za stojko SE 607 – jama za stojko Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CE 33. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CE Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CE Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CE V tlorisu je bila ovalne oblike, ve- 33. V tlorisu je bila ovalne oblike, 33. V tlorisu je bila nepravilne oval- 33. V tlorisu je bila nepravilne oval- likosti 0,21 × 0,15 m. Vkopana je premera 0,13 m. Vkopana je bila ne oblike, velikosti 0,18 × 0,17 m. ne oblike, velikosti 0,14 × 0,11 m. bila v geološko osnovo 0,1 m. Zasu- v geološko osnovo 0,05 m. Zasutje Vkopana je bila v geološko osnovo Vkopana je bila v geološko osnovo tje (SE 595) je bilo temno sivo rjave (SE 597) je bilo temno sivo rjave bar- 0,21 m. Zasutje (SE 599) je bilo te- 0,1 m. Zasutje (SE 606) je bilo sivo barve z ogljem. V stojki je bil odkrit ve z ogljem. mno sivo rjave barve. rjave barve. ostanek kola. SE 609 – jama za stojko SE 613 – jama za stojko SE 615 – jama za stojko SE 619 – jama za stojko Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CE Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CE 33. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CE Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CE 33. V tlorisu je bila nepravilne oval- V tlorisu je bila ovalne oblike, veli- 32. V tlorisu je bila nepravilne okro- 31. V tlorisu je bila nepravilne okro- ne oblike, velikosti 0,14 × 0,12 m. kosti 0,22 × 0,12 m. Vkopana je bila gle oblike, velikosti 0,14 × 0,13 m. gle oblike, velikosti 0,24 × 0,21 m. Vkopana je bila v geološko osnovo v geološko osnovo 0,1 m. Zasutje Vkopana je bila v geološko osnovo Vkopana je bila v geološko osnovo 0,09 m. Zasutje (SE 608) je bilo oliv- (SE 612) je bilo temno sive barve s 0,38 m. Zasutje (SE 614) je bilo oliv- 0,1 m. Zasutje (SE 618) je bilo olivno no rjave barve. skrilastimi kamni in ogljem. no rjave barve z drobci oglja. rjave barve z nekarbonatnimi kamni. SE 621 – jama za stojko SE 623 – jama za stojko SE 625 – jama SE 629 – jama Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CE Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CE Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CE Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CE 30. 31. V tlorisu je bila okrogle oblike, 31. V tlorisu je bila nepravilne okro- 30. V tlorisu je bila nepravilne oval- V tlorisu je bila ovalne oblike, veli- premera 0,16 m. Vkopana je bila gle oblike, velikosti 0,18 × 0,17 m. ne oblike, velikosti 0,66 × 0,48 m. kosti 0,43 × 0,37 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,15 m. Zasutje Vkopana je bila v geološko osnovo Vkopana je bila v geološko osnovo v geološko osnovo 0,18 m. Zasutje (SE 620) je bilo olivno rjave barve z 2 0,06 m. Zasutje (SE 622) je bilo oliv- 0,5 m. Zasutje (SE 624) je bilo zelo (SE 628) je bilo temno sivo rjave bar- drobcema keramike. no rjave barve z 2 % nekarbonatnih temno sivo rjave barve z ogljem. ve s peščenimi oblicami in ogljem. kamnov, velikosti 3 × 2 cm in drobci oglja, velikosti do 0,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 40 SE 631 – jama za stojko SE 635 – jama za stojko SE 637 – jama SE 640 – jama Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CD 28. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CG Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CF Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CG 34. V tlorisu je bila ovalne oblike, veli- 35. V tlorisu je bila okrogle oblike, 35. V tlorisu je bila okrogle oblike, V tlorisu je bila ovalne oblike, veli- kosti 0,37 × 0,26 m. Vkopana je bila premera 0,16 m. Vkopana je bila velikosti 0,30 m. Vkopana je bila kosti 0,38 × 0,24 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,13 m. Zasutje v geološko osnovo 0,15 m. Zasutje v geološko osnovo 0,12 m. Zasutje v geološko osnovo 0,08 m. Zasutje (SE 630) je bilo zelo temno sivo rja- (SE 634) je bilo olivno rjave barve. (SE 636) je bilo olivno rjave barve z (SE 639) je bilo temno sivo rjave bar- ve barve z ogljem in 2 kosoma ke- drobci oglja. ve s hišnim ometom in ogljem. ramike. SE 642 – jama za stojko SE 644 – jama za stojko SE 646 – jama za stojko SE 648 – jama za stojko Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CG Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CG Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CG Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CF 34. 34. V tlorisu je bila nepravilne oval- 34. V tlorisu je bila nepravilne oval- 34. V tlorisu je bila nepravilne okro- V tlorisu je bila nepravilne okrogle ne oblike, velikosti 0,22 × 0,17 m. ne oblike, velikosti 0,34 × 0,26 m. gle oblike, velikosti 0,48 × 0,46 m. oblike, velikosti 0,38 m. Vkopana je Vkopana je bila v geološko osnovo Vkopana je bila v geološko osnovo Vkopana je bila v geološko osnovo bila v geološko osnovo 0,26 m. Za- 0,17 m. Zasutje (SE 641) je bilo te- 0,28 m. Zasutje (SE 643) je bilo te- 0,18 m. Zasutje (SE 645) je bilo te- sutje (SE 647) je bilo temno sivo rjave mno sivo rjave barve z drobci oglja, mno sivo rjave barve z drobci oglja. mno sivo rjave barve z drobci oglja. barve z drobci oglja. ožgane gline in drobnim peskom. SE 650 – jama za stojko SE 652 – jama za stojko SE 654 – jama za stojko SE 658 – jama za stojko Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CF Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CF Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CF 33. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CF 33. 33. V tlorisu je bila nepravilne oval- 33. V tlorisu je bila nepravilne okro- V tlorisu je bila nepravilne kvadratna V tlorisu je bila skoraj okrogle obli- ne oblike, velikosti 0,45 × 0,32 m. gle oblike, velikosti 0,26 × 0,24 m. oblike, velikosti 0,37 m. Vkopana je ke, velikosti 0,42 m. Vkopana je bila Vkopana je bila v geološko osnovo Vkopana je bila v geološko osnovo bila v geološko osnovo 0,14 m. Za- v geološko osnovo 0,2 m. Zasutje 0,16 m. Zasutje (SE 649) je bilo te- 0,2 m. Zasutje (SE 651) je bilo temno sutje (SE 653) je bilo temno sivo rjave (SE 657) je bilo temno sivo rjave bar- mno sivo rjave barve z drobci oglja. sivo rjave barve z drobci oglja. barve z drobci oglja. ve z drobci oglja in ožgane gline. SE 660 – jama za stojko SE 662 – jama za stojko SE 666 – jama za stojko Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CF 34. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CF 34. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CF V tlorisu je bila nepravilne okrogle V tlorisu je bila nepravilne okrogle 33. V tlorisu je bila skoraj pravoko- oblike, premera 0,18 m. Vkopana je oblike, premera 0,16 m. Vkopana je tne oblike, velikosti 0,26 × 0,23 m. bila v geološko osnovo 0,5 m. Zasutje bila v geološko osnovo 0,26 m. Za- Vkopana je bila v geološko osnovo (SE 659) je bilo temno sivo rjave bar- sutje (SE 661) je bilo temno sivo rjave 0,15 m. Zasutje (SE 665) je bilo te- ve z ogljem. Na dnu jame so bili od- barve z ogljem. Na dnu jame so bili mno sivo rjave barve z drobci oglja. kriti ostanki kola. odkriti ostanki kola. SE 664 – jama za stojko (M 1:20) A Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CE 34. V tlorisu je bila nepravilne okrogle B oblike, premera 0,16 m. Vkopana je A B bila v geološko osnovo 0,22 m. Za- sutje (SE 663) je bilo zelo temno sivo rjave barve z ogljem. V jami so bili odkriti ostanki kola. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 41 SE 776 – jama SE 778 – jama za stojko SE 782 – jama za stojko SE 784 – jama Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CH 35, Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CH 36. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CH Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CH 36. V tlorisu je bila nepravilne okro- V tlorisu je bila ovalne oblike, veli- 36. V tlorisu je bila nepravilne okro- 36. V tlorisu je bila nepravilne okro- gle oblike, velikosti 1,18 × 1,1 m. kosti 0,37 × 0,33 m. Vkopana je bila gle oblike, velikosti 0,37 × 0,33 m. gle oblike, velikosti 0,40 × 0,36 m. Vkopana je bila v geološko osnovo v geološko osnovo 0,08 m. Zasutje Vkopana je bila v geološko osnovo Vkopana je bila v geološko osnovo 0,4 m. Zasutje (SE 775) je bilo sivo (SE 777) je bilo rjave barve z ogljem. 0,13 m. Zasutje (SE 781) je bilo rja- 0,17 m. Zasutje (SE 783) je bilo sivo rjave barve z ogljem in drobci ke- ve barve s hišnim ometom, ogljem in rjave barve. ramike. drobci keramike. SE 790 – jama za stojko SE 792 – jama SE 794 – jama za stojko SE 796 – jama za stojko Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CG 36. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CG Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CG Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CG V tlorisu je bila nepravilne okrogle 36. V tlorisu je bila ovalne oblike, 36. V tlorisu je bila ovalne oblike, 36. V tlorisu je bila ovalne oblike, oblike, velikosti 0,39 m. Vkopana je velikosti 0,70 × 0,42 m. Vkopana je velikosti 0,21 × 0,10 m. Vkopana je velikosti 0,30 × 0,21 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,13 m. Za- bila v geološko osnovo 0,18 m. Za- bila v geološko osnovo 0,15 m. Za- bila v geološko osnovo 0,11 m. Za- sutje SE 789 je bilo zelo temno sivo sutje (SE 791) je bilo sivo rjave barve sutje (SE 793) je bilo sivo rjave barve sutje (SE 795) je bilo sivo rjave barve rjave barve z manjšo količino drob- z ogljem. z ogljem. V jami so bili odkriti ostan- z ogljem. V jami so bili odkriti ostan- cev oglja. ki kola. ki kola. SE 798 – jama (M 1:100) SE 800 – jama za stojko SE 802 – jama Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CG 37. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CF 36. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. BV V tlorisu je bila nepravilne ovalne V tlorisu je bila nepravilne okrogle 28. V tlorisu je bila nepravilne oval- B oblike, velikosti 0,8 × 0,3 m. Vko- A oblike, velikosti 0,19 m. Vkopana je ne oblike, velikosti 1,25 × 0,53 m. pana je bila v zasutje jame SE 957 bila v geološko osnovo 0,11 m. Za- Vkopana je bila v geološko osnovo A B in geološko osnovo 0,12 m. Zasu- sutje SE 799 je bilo zelo temno sivo 0,18 m. Zasutje (SE 801) je bilo sivo tje (SE 797) je bilo sivo rjave barve rjave barve z manjšo količino drob- rjave barve z ogljem. z ogljem. cev oglja. SE 806 – jama Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CG B D 34. V tlorisu je bila okrogle oblike, premera 0,5 m. Vkopana je bila v C geološko osnovo 0,16 m. Prvo za- A sutje (SE 805) je bilo rjavo rumen- kaste barve z ogljem, drugo zasutje (SE 807) pa sivo rjave barve z nekar- A B bonatnimi kamni in ogljem. C D SE 810 – jama Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CE 33. V tlorisu je bila nepravilne linear- ne oblike, velikosti 1,95 × 0,36 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,1 m. Zasutje (SE 591) je bilo temno sivo rjave barve s hišnim ometom in ogljem. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 45 SE 674 – jama SE 676 – jama SE 678 – jama SE 680 – jama Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CF 32. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CF 32. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CF 33, Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CF V tlorisu je bila ovalne oblike, veli- V tlorisu je bila ovalne oblike, veli- CG 33. V tlorisu je bila ovalne oblike, 33. V tlorisu je bila okrogle oblike, kosti 0,59 × 0,59 m. Vkopana je bila kosti 1,22 × 0,53 m. Vkopana je bila velikosti 0,5 × 0,46 m. Vkopana je velikosti 0,30 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,18 m. Zasutje v geološko osnovo 0,05 m. Zasutje bila v geološko osnovo 0,23 m. Za- v geološko osnovo 0,21 m. Zasutje (SE 673) je bilo zelo temno sivo rja- (SE 675) je bilo zelo temno sivo rjave sutje (SE 677) je bilo temno sivo rjave (SE 679) je bilo temno sivo rjave bar- ve barve z ogljem in nekarbonatni- barve z ogljem. barve s hišnim ometom in ogljem. ve z drobci oglja. mi kamni. SE 682 – jama za stojko SE 684 – jama SE 686 – jama SE 688 – jama za stojko Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CG Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CF Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CF Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CF 31. 33. V tlorisu je bila nepravilne okro- 31. V tlorisu je bila nepravilne okro- 31. V tlorisu je bila nepravilne okro- V tlorisu je bila ovalne oblike, ve- gle oblike, velikosti 0,40 × 0,38 m. gle oblike, velikosti 0,87 × 0,80 m. gle oblike, velikosti 0,74 × 0,70 m. likosti 0,50 × 0,43 m. Vkopana je Vkopana je bila v geološko osnovo Vkopana je bila v geološko osnovo Vkopana je bila v geološko osnovo bila v geološko osnovo 0,2 m. Zasu- 0,17 m. Zasutje (SE 681) je bilo sivo 0,14 m. Zasutje (SE 683) je bilo sivo 0,26 m. Zasutje (SE 685) je bilo sivo tje (SE 687) je bilo sivo rjave barve z rjave barve z ogljem in kosi keramike. rjave barve z nekarbonatnimi kamni rjave barve z nekarbonatnimi kamni drobci oglja. in ogljem. in ogljem. SE 690 – jama SE 692 – jama SE 694 – jama za stojko SE 696 – jama za stojko Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CF Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CF Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CF 31. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CF 30, 31. V tlorisu je bila nepravilne oval- 31. V tlorisu je bila nepravilne oval- V tlorisu je bila ovalne oblike, veli- 31. V tlorisu je bila nepravilne oval- ne oblike, velikosti 0,50 × 0,35 m. ne oblike, velikosti 1,04 × 0,53 m. kosti 0,37 × 0,28 m. Vkopana je bila ne oblike, velikosti 0,36 × 0,24 m. Vkopana je bila v geološko osnovo Vkopana je bila v geološko osnovo v geološko osnovo 0,15 m. Zasutje Vkopana je bila v geološko osnovo 0,09 m. Zasutje (SE 689) je bilo sivo 0,28 m. Zasutje (SE 691) je bilo sivo (SE 693) je bilo sivo rjave barve z ne- 0,19 m. Zasutje (SE 695) je bilo sivo rjave barve z ogljem. rjave barve z nekarbonatnimi ka- karbonatnimi kamni, hišnim ome- rjave barve z apnenčastimi oblicami, mni, apnenčastimi in peščenjakovimi tom, ogljem in drobci keramike. ogljem, drobci keramike in železnim oblicami ter ogljem. Med najdbami predmetom (G214). je bila rimska keramika: 1 fragment ustja (G360) in fragmenti novoveške- ga lonca (G195). SE 698 – jama za stojko SE 702 – jama za stojko SE 704 – jama za stojko SE 706 – jama Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CF Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CE 33. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CD Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CG 35. 30. V tlorisu je bila nepravilne oval- V tlorisu je bila ovalne oblike, veli- 34. V tlorisu je bila nepravilne okro- V tlorisu je bila ovalne oblike, veli- ne oblike, velikosti 0,30 × 0,25 m. kosti 0,23 × 0,16 m. Vkopana je bila gle oblike, velikosti 0,14 × 0,12 m. kosti 2,03 × 0,90 m. Vkopana je bila Vkopana je bila v geološko osnovo v geološko osnovo 0,15 m. Zasutje Vkopana je bila v geološko osnovo v geološko osnovo 0,18 m. Zasutje 0,33 m. Zasutje (SE 697) je bilo sivo (SE 701) je bilo sivo rjave barve s hi- 0,09 m. Zasutje (SE 703) je bilo oliv- (SE 705) je bilo sivo rjave barve z ne- rjave barve z apnenčastimi oblicami, šnim ometom in ogljem. Na površini no rjave barve. karbonatnimi kamni, posameznimi ogljem in drobci ožgane gline. je bil dokumentiran 1 kos keramike. kosi ožgane gline in ogljem. V jami so bili odkriti ostanki kola. SE 710 – jama SE 712 – jama za stojko SE 714 – jama za stojko SE 716 – jama Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CH 35. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CH Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CG Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CG 34. V tlorisu je bila okrogle oblike, pre- 34. V tlorisu je bila nepravilne oval- 34. V tlorisu je bila ovalne oblike, V tlorisu je bila ovalne oblike, veli- mera 1,2 m. Vkopana je bila v geo- ne oblike, velikosti 0,26 × 0,18 m. velikosti 0,15 × 0,10 m. Vkopana je kosti 0,43 × 0,35 m. Vkopana je bila loško osnovo 0,3 m. Zasutje (SE 709) Vkopana je bila v geološko osnovo bila v geološko osnovo 0,4 m. Zasu- v geološko osnovo 0,13 m. Zasutje je bilo sivo rjave barve s peščenimi 0,17 m. Zasutje (SE 711) je bilo te- tje (SE 713) je bilo sivo rjave barve z (SE 715) je bilo rjave barve z ogljem. in skrilastimi kamni, hišnim ometom mno sivo rjave barve z drobci oglja. ogljem. V jami so bili odkriti ostan- V zasutju je bil tudi železen žebelj in ogljem. ki kola. (G210). Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 43 SE 718 – jama za stojko SE 720 – jama SE 726 – jama SE 728 – jama Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CG 33. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CH Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CH 33. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CH V tlorisu je bila skoraj okrogle obli- 33. V tlorisu je bila ovalne oblike, V tlorisu je bila ovalne oblike, veli- 33. V tlorisu je bila nepravilne oval- ke, velikosti 0,48 m. Vkopana je bila velikosti 0,55 × 0,39 m. Vkopana je kosti 0,51 × 0,20 m. Vkopana je bila ne oblike, velikosti 0,62 × 0,30 m. v geološko osnovo 0,12 m. Zasutje bila v geološko osnovo 0,23 m. Zasu- v geološko osnovo 0,19 m. Zasutje Vkopana je bila v geološko osno- (SE 717) je bilo temno sivo rjave bar- tje (SE 719) je bilo sivo rjave barve z (SE 725) je bilo rjave barve s hišnim vo 0,08 m. Zasutje (SE 727) je bilo ve z drobci oglja. drobci keramike in ogljem. ometom, ogljem in 1 drobcem ke- sivo rjave barve s hišnim ometom in ramike. ogljem. SE 730 – jama SE 732 – jama za stojko SE 734 – jama za stojko SE 736 – jama Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CH 33, Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CH Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CH 32. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CF 32, 34. V tlorisu je bila nepravilne oval- 32. V tlorisu je bila ovalne oblike, V tlorisu je bila okrogle oblike, pre- CG 32. V tlorisu je bila ovalne oblike, ne oblike, velikosti 1,1 × 0,48 m. velikosti 0,18 × 0,12 m. Vkopana je mera 0,12 m. Vkopana je bila v geo- velikosti 0,64 × 0,33 m. Vkopana je Vkopana je bila v geološko osnovo bila v geološko osnovo 0,3 m. Zasu- loško osnovo 0,2 m. Zasutje (SE 733) bila v geološko osnovo 0,17 m. Za- 0,1 m. Zasutje (SE 729) je bilo sivo tje (SE 731) je bilo sivo rjave barve z je bilo zelo temno sivo rjave barve z sutje (SE 735) je bilo sivo rjave barve rjave barve s hišnim ometom, kosom ogljem. V jami so bili odkriti ostan- ogljem. V jami so bili odkriti ostan- z ogljem. keramike in ogljem. ki kola. ki kola. SE 738 – jama za stojko SE 740 – jama za stojko SE 742 – jama SE 744 – jama za stojko Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CG 31. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CG Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CG 32. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CG V tlorisu je bila nepravilne okrogle 32. V tlorisu je bila nepravilne okro- V tlorisu je bila nepravilne ovalne 32. V tlorisu je bila nepravilne okro- oblike, premera 0,35 m. Vkopana je gle oblike, premera 0,30 m. Vkopa- oblike, velikosti 1 × 0,7 m. Vkopa- gle oblike, velikosti 0,42 × 0,37 m. bila v geološko osnovo 0,11 m. Za- na je bila v geološko osnovo 0,08 m. na je bila v geološko osnovo 0,12 m. Vkopana je bila v geološko osnovo sutje (SE 737) je bilo rjave barve s hi- Zasutje (SE 739) je bilo rjave barve z Zasutje (SE 741) je bilo sivo rjave bar- 0,1 m. Zasutje (SE 743) je bilo sivo šnim ometom in ogljem. V zasutju je ogljem. ve s peščenimi kamni, nekarbona- rjave barve z ogljem. bil tudi železen žebelj (G211). tnimi oblicami, hišnim ometom in ogljem. SE 747 – jama za stojko SE 753 – jama SE 755 – jama SE 757 – jama za stojko Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CG Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CG 31. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CG 31. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CG 32. V tlorisu je bila nepravilne okro- V tlorisu je bila nepravilne oblike, V tlorisu je bila ovalne oblike, veli- 31. V tlorisu je bila ovalne oblike, gle oblike, velikosti 0,31 × 0,26 m. velikosti 0,86 × 0,78 m. Vkopana je kosti 0,7 × 0,5 m. Vkopana je bila velikosti 0,19 × 0,12 m. Vkopana je Vkopana je bila v geološko osnovo bila v geološko osnovo 0,16 m. Zasu- v geološko osnovo 0,32 m. Zasutje bila v geološko osnovo 0,16 m. Za- 0,07 m. Zasutje (SE 746) je bilo rja- tje (SE 752) je bilo sivo rjave barve z (SE 754) je bilo sivo rjave barve s hi- sutje (SE 756) je bilo sivo rjave barve ve barve z ogljem in 1 drobcem ke- 1 kosom keramike in ogljem. šnim ometom, ogljem, drobci kera- z ogljem. V jami so bili odkriti ostan- ramike. mike in železnim žebljem (G212). ki kola. SE 759 – jama za stojko SE 761 – jama za stojko SE 765 – jama SE 767 – jama za stojko Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CG 30. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CG Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CG 30. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CG 30. V tlorisu je bila nepravilno okrogle 32. V tlorisu je bila okrogle oblike, V tlorisu je bila ovalne oblike, veli- V tlorisu je bila okrogle oblike, veli- oblike, velikosti 0,13 m. Vkopana je premera 0,12 m. Vkopana je bila kosti 0,46 × 0,38 m. Vkopana je bila kosti 0,35 m. Vkopana je bila v geo- bila v geološko osnovo 0,18 m. Zasu- v geološko osnovo 0,22 m. Zasu- v geološko osnovo 0,09 m. Zasutje loško osnovo 0,1 m. Zasutje (SE 766) tje (SE 758) je bilo sivo rjave barve. tje (SE 760) je bilo sivo rjave barve z (SE 764) je bilo sivo rjave barve. je bilo rjave barve z ogljem. ogljem. V jami so bili odkriti ostan- ki kola. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 44 SE 776 – jama SE 778 – jama za stojko SE 782 – jama za stojko SE 784 – jama Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CH 35, Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CH 36. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CH Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CH 36. V tlorisu je bila nepravilne okro- V tlorisu je bila ovalne oblike, veli- 36. V tlorisu je bila nepravilne okro- 36. V tlorisu je bila nepravilne okro- gle oblike, velikosti 1,18 × 1,1 m. kosti 0,37 × 0,33 m. Vkopana je bila gle oblike, velikosti 0,37 × 0,33 m. gle oblike, velikosti 0,40 × 0,36 m. Vkopana je bila v geološko osnovo v geološko osnovo 0,08 m. Zasutje Vkopana je bila v geološko osnovo Vkopana je bila v geološko osnovo 0,4 m. Zasutje (SE 775) je bilo sivo (SE 777) je bilo rjave barve z ogljem. 0,13 m. Zasutje (SE 781) je bilo rja- 0,17 m. Zasutje (SE 783) je bilo sivo rjave barve z ogljem in drobci ke- ve barve s hišnim ometom, ogljem in rjave barve. ramike. drobci keramike. SE 790 – jama za stojko SE 792 – jama SE 794 – jama za stojko SE 796 – jama za stojko Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CG 36. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CG Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CG Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CG V tlorisu je bila nepravilne okrogle 36. V tlorisu je bila ovalne oblike, 36. V tlorisu je bila ovalne oblike, 36. V tlorisu je bila ovalne oblike, oblike, velikosti 0,39 m. Vkopana je velikosti 0,70 × 0,42 m. Vkopana je velikosti 0,21 × 0,10 m. Vkopana je velikosti 0,30 × 0,21 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,13 m. Za- bila v geološko osnovo 0,18 m. Za- bila v geološko osnovo 0,15 m. Za- bila v geološko osnovo 0,11 m. Za- sutje SE 789 je bilo zelo temno sivo sutje (SE 791) je bilo sivo rjave barve sutje (SE 793) je bilo sivo rjave barve sutje (SE 795) je bilo sivo rjave barve rjave barve z manjšo količino drob- z ogljem. z ogljem. V jami so bili odkriti ostan- z ogljem. V jami so bili odkriti ostan- cev oglja. ki kola. ki kola. SE 798 – jama (M 1:100) SE 800 – jama za stojko SE 802 – jama Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CG 37. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CF 36. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. BV V tlorisu je bila nepravilne ovalne V tlorisu je bila nepravilne okrogle 28. V tlorisu je bila nepravilne oval- B oblike, velikosti 0,8 × 0,3 m. Vko- A oblike, velikosti 0,19 m. Vkopana je ne oblike, velikosti 1,25 × 0,53 m. pana je bila v zasutje jame SE 957 bila v geološko osnovo 0,11 m. Za- Vkopana je bila v geološko osnovo A B in geološko osnovo 0,12 m. Zasu- sutje SE 799 je bilo zelo temno sivo 0,18 m. Zasutje (SE 801) je bilo sivo tje (SE 797) je bilo sivo rjave barve rjave barve z manjšo količino drob- rjave barve z ogljem. z ogljem. cev oglja. SE 806 – jama Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CG B D 34. V tlorisu je bila okrogle oblike, premera 0,5 m. Vkopana je bila v C geološko osnovo 0,16 m. Prvo za- A sutje (SE 805) je bilo rjavo rumen- kaste barve z ogljem, drugo zasutje (SE 807) pa sivo rjave barve z nekar- A B bonatnimi kamni in ogljem. C D SE 810 – jama Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CE 33. V tlorisu je bila nepravilne linear- ne oblike, velikosti 1,95 × 0,36 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,1 m. Zasutje (SE 591) je bilo temno sivo rjave barve s hišnim ometom in ogljem. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 45 SE 804 – jarek (M 1:100) Odkrit je bil v sektorju 1, kv. BT 32, BU 29. V tlorisu je bil nepravil- ne linearne oblike, velikosti 14,3 m × 1,9 m. Vkopan je bil v geološko osnovo 0,2 m. Zasutje (SE 803) je bilo rjave barve z ogljem in keramiko ter hišnim ometom. Nadaljuje se v kota- njo SE 1119. A B B A SE 819 – jama SE 823 – jama za stojko SE 825 – jama SE 826 – jama Odkrita je bila v sektorju 1, kv. BS–T Odkrita je bila v sektorju 1, kv. BT 29. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. BT 29, Odkrita je bila v sektorju 1, kv. BT 29. V tlorisu je bila ovalne oblike, V tlorisu je bila nepravilne okrogle 30. V tlorisu je bila nepravilne ovalne 29–30. V tlorisu je bila nepravilne velikosti 0,31 × 0,27 m. Vkopana je oblike, premera 0,18 m. Vkopana je oblike, velikosti 1,1 × 0,8 m. Vkopa- ovalne oblike, velikosti 1,1 × 0,8 m. bila v geološko osnovo 0,08 m. Zasu- bila v geološko osnovo 0,04 m. Zasu- na je bila v geološko osnovo 0,14 m. Vkopana je bila v geološko osnovo tje (SE 817) je bilo rjave barve z enim tje (SE 822) je bilo rjave barve. Zasutje (SE 824) je bilo sivo rjave bar- 0,14 m. Zasutje (SE 818) je bilo sivo drobcem keramike. ve z ogljem in drobci keramike. rjave barve z ogljem in drobci ke- ramike. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 46 SE 811, SE 745, SE 920 – jama E, in rjave barve. Zasutje je bilo do- krita je bila v sektorju 1, kv. CF 33. je bila jama ovalne oblike, veliko- odpadna jama kumentirano v preseku. 2. zasutje V tlorisu je bila nepravilne oval- sti 2,35 × 1,06 m. Vkopana je bila v Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CF 32, SE 812 je bilo rjave barve z ogljem. ne velikosti 1,65 × 1 m. Vkopana je zasutji SE 962 in SE 921. Zapolnje- 33. Odpadna jama E je bila v tlorisu 3. zasutje SE 962, verjetno zasutje bila delno v jamo SE 811 z zasutjem na je bila s sivo rjavo meljasto glino nepravilne ovalne oblike, veliko- odpadne jame, je bilo rjave barve. SE 962 in delno v geološko osno- SE 668. sti 2,06 × 1,48 m. Vkopana je bila v 4. zasutje SE 921, je bilo sivkasto rja- vo. Zasutje SE 667 je bilo temno sivo geološko osnovo 0,44 m. 1. zasutje ve barve z ogljem. rjave barve. Na SZ delu pa je bil va- SE 965, mogoče gre za utrditev vko- V drugi fazi rabe je bila na JV delu njo narejen vkop SE 920. Odkrit je pa, je bilo nepravilne okrogle oblike vanjo vkopana jama SE 745. Od- bil v sektorju 1, kv. CF 32. V tlorisu B B A A A B A B B SE 828 – jama SE 830 – jama za stojko SE 831 – jama Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CF 31. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CF 31. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CD V tlorisu je bila nepravilne ovalne V tlorisu je bila ovalne oblike, veli- 34. V tlorisu je bila nepravilne oval- oblike, velikosti 0,58 × 0,34 m. Vko- kosti 0,22 × 0,18 m. Vkopana je bila ne oblike, velikosti 1,3 × 0,32 m. pana je bila v geološko osnovo. Za- v geološko osnovo 0,09 m. Zasutje Vkopana je bila v geološko osnovo sutje (SE 827) je bilo sivo rjave barve (SE 829) je bilo rjave barve z drobci 0,2 m. Zasutje (SE 772) je bilo sivo A A B z ogljem. oglja in ožgane gline. rjave barve. SE 835 – jama Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CI 36. B V tlorisu je bila nepravilne okrogle oblike, velikosti 1,1 × 1 m. Vkopa- na je bila v geološko osnovo 0,41 m. A Zasutje (SE 834) je bilo sivo rjave in rumene barve s hišnim ometom ter A B ogljem. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 47 SE 833 – jama SE 837 – jama SE 839 – jama za stojko SE 841 – jama za stojko Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CI 35. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CI 36. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CI 36. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CI V tlorisu je bila okrogle oblike, pre- V tlorisu je bila nepravilne okrogle V tlorisu je bila nepravilne ovalne 36. V tlorisu je bila nepravilne oval- mera 0,95 m. Vkopana je bila v ge- oblike, premera 0,4 m. Vkopana je oblike, velikosti 0,5 × 0,3 m. Vkopa- ne oblike, velikosti 0,31 × 0,28 m. ološko osnovo. 1. zasutje (SE 832) bila v geološko osnovo 0,14 m. Za- na je bila v geološko osnovo 0,05 m. Vkopana je bila v geološko osnovo je bilo sivo rjave barve z nekarbo- sutje (SE 836) je bilo sivo rjave barve Zasutje (SE 838) je bilo zelo temno 0,13 m. Zasutje (SE 840) je bilo zelo natnimi kamni in ogljem. 2. zasutje z ogljem. sivo rjave barve z ogljem. temno sivo rjave barve z ogljem in (SE 952) je bilo svetlo sive in rumene vključki rumene ilovice. barve. Dokumentirana je bila le juž- na polovica jame, severna je bila po- škodovana z vkopom za drenažo. SE 843 – horizontalno položen tram Odkrit je bil v sektorju 1, kv. CI 36. V tlorisu je bil tram linearne oblike, ve- A B likosti 1,92 × 0,12 m. Vkopan je bil v geološko osnovo 0,15 m. Zasutje A B (SE 842) je bilo rjave barve z ogljem. SE 845 – jama SE 847 – jama SE 849 – jama za stojko SE 855 – jama Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CI Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CI Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CI Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CI 33. V tlorisu je bila nepravilne oval- 33. V tlorisu je bila nepravilne okro- 32. V tlorisu je bila okrogle oblike, 34. V tlorisu je bila nepravilne oval- ne oblike, velikosti 0,22 × 0,21 m. gle oblike, velikosti 0,44 × 0,40 m. premera 0,11 m. Vkopana je bila ne oblike, velikosti 0,42 × 0,30 m. Vkopana je bila v geološko osno- Vkopana je bila v geološko osno- v geološko osnovo 0,37 m. Zasutje Vkopana je bila v geološko osno- vo 0,24 m. Zasutje (SE 844) je bilo vo 0,1 m. Zasutje (SE 846) je bilo (SE 848) je bilo sivo rjave barve s hi- vo 0,1 m. Zasutje (SE 854) je bilo sivo rjave barve s hišnim ometom in sivo rjave barve s hišnim ometom in šnim ometom in ogljem. V jami so sivo rjave barve s hišnim ometom in ogljem. ogljem. bili odkriti ostanki kola. ogljem. SE 861 – jama SE 863 – jama SE 865 – jama SE 867 – jama Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CI 33. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CH 33. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. BV Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CJ 36. V tlorisu je bila nepravilne okrogle V tlorisu je bila nepravilne okrogle 28. V tlorisu je bila ovalne oblike, V tlorisu je bila ovalne oblike, ve- oblike, premera 0,3 m. Vkopana je oblike, premera 0,4 m. Vkopana je velikosti 0,44 × 0,25 m. Vkopana je likosti 0,72 × 0,41 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,1 m. Zasu- bila v geološko osnovo 0,1 m. Zasu- bila v geološko osnovo 0,11 m. Za- bila v geološko osnovo 0,1 m. Zasu- tje (SE 860) je bilo sivo rjave barve z tje (SE 862) je bilo sivo rjave barve z sutje (SE 864) je bilo sivo rjave barve tje (SE 866) je bilo sivo rjave barve drobci oglja. drobci oglja. z ogljem. z ogljem. SE 881 – jama C, odpadna jama SE 883 – jama D, odpadna jama (M 1:100) 883 Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CI A Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CI B 33. Odpadna jama je bila v tlorisu 33. Jama C je bila nepravilne oval- nepravilne ovalne oblike, velikosti ne oblike, velikosti 2,75 × 1,1 m. 881 1,5 × 0,75 m. Vkopana je bila delno Vkopana je bila v geološko osnovo v geološko osnovo, delno v odpadno 0,5 m. Prvo zasutje SE 880 je bilo jamo E (vkop SE 881). Prvo zasutje rjave barve z nekarbonatnimi kamni, SE 961 je bilo rjave barve in je bilo A B hišnim ometom in ogljem. Vsebova- sestavljeno iz gline. Drugo zasutje lo je drobce keramike, drugo zasutje SE 882 je bilo rjave, sive in rumene SE 960 pa je bilo sestavljeno iz me- barve s hišnim ometom in ogljem. ljaste gline. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 48 Katalog gradiva Izkopavanja Barbara Čeh, Mija Topličanec Predmeti so v katalogu razvrščeni glede na sektor in nato glede Okrajšave na stratigrafski položaj, v katerem so bili odkriti. To pomeni, da SE stratigrafska enota so razvrščeni po fazah, in sicer od nastarejšega do najmlajšega. kv. kvadrant Kjer je bilo mogoče, so skupaj zbrani enaki tipi posod. sek. sektor Vsakega od njih spremlja opis. Opis in risba predmeta imata ena- u. ustje ko kataloško številko. Kataloška številka posameznega kosa je d. dno navedena tudi v tehnološki bazi podatkov. Predmeti so prikazani pr. premer v merilu 1:2, v enem primeru pa v merilu 1:1. Pri tej izjemi je meri- v. višina lo dodatno označeno, pri ostalih merilo ni posebej navedeno. dl. dolžina š. širina Opis sestavljajo naslednji podatki: vel. velikost - kataloška številka predmeta, ohr. ohranjen/a - SE, kvadrant in sektor, rek. rekonstrukcija - opredelitev predmeta, abs. absoluten/a - mere, - lončarska masa, - barva notranje in zunanje površine in morebitni okras, - morebitne opombe, - tipološka opredelitev. Pri nekeramičnih predmetih je ta opis prilagojen. Večina posod je bila izdelana na lončarskem kolesu, zato tega podatka posebej ne navajam. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 55 Prazgodovina (srednja in pozna bronasta doba) 1 SE 721, kv. CH 33, sek. 1, inv. št. PMC PR 5522 Fragment ostenja posode z rebrom. Izdelava iz dronozrnate lončarske mase. Notranja površina je sivo črna, zunanja površina je rjave barve. Okras: členjeno rebro, členjeno z od- tisom šila. Vel. 2,6 × 3,3 cm. 2 SE 886, kv. CI 31, sek. 1, inv. št. PMC PR 5523 Fragment dna posode. Izdelava iz drobnozrnate lončarske mase. No- tranja in zunanja površina sta rjave barve. Pr. d. 12 cm. 3 SE 888, kv. CI 31, sek. 1, inv. št. PMC PR 5524 Fragment roba ustja z ostenjem lon- ca. Izdelava iz grobozrnate lončarske mase. Notranja površina je sivo črna, rob ustja je rjav, zunanja površina je lisaste, rjave barve. Okras: členjeno navpično rebro, členjeno z odtisom šila. Vel. 7,6 × 11,1 cm. 4 SE 926, kv. CJ 31, sek. 1, inv. št. PMC PR 5525 Fragment ostenja čaše z rebrom. Iz- delava iz grobozrnate lončarske mase. Notranja in zunanja površina sta lisaste, rjave barve. Okras: čle- njeno rebro, členjeno s ščipanjem. Vel. 5,7 × 6 cm. 5 SE 112, kv. AF 22, sek. 2, inv. št. PMC PR 5526 Fragment roba ustja posode. Izdela- va iz drobnozrnate lončarske mase. Notranja površina je poškodovana, lisaste, rjave in sivo črne barve, zu- nanja površina je sivo črne barve. Pr. u. 18 cm. 6 SE 137, kv. AN 21, sek. 2, inv. št. PMC PR 5527 Fragment roba ustja z ostenjem lon- ca. Izdelava iz drobno- in grobo- zrante lončarske mase. Notranja površina je sive barve, zunanja po- vršina je lisaste, rjave in temno rjave barve. Okras: členjeno rebro, členje- no z odtisom nohta, na rebru manjši držaj. Pr. u. 21,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 56 M 1:2 1 2 3 4 5 6 SE 112 5 SE 137 6 SE 721 1 SE 886 2 SE 888 3 SE 926 4 57 Recentno obdobje SE 1, SE 1005 – ornica kosi ožgane gline, kosi antične in (G257–263), 20 odlomkov skled in V sektorju 2 so se v ornici nahajali Odkrita je bila v vseh sektorjih in v novoveške opeke, odlomki rimske pekačev (G264–283), 6 odlomkov odlomki lonca (G329), posode zaprte vseh kvadrantih. Plast je bila v tlo- keramike (G363), 16 novodobnih pokrovov (G284–289), 1 kos stekle- oblike (G330), pokrova (G331), skle- risu in preseku oglate oblike. Bila je kosov stekla in 23 kosov žlindre iz nice (G290) in 9 odlomkov neopre- de (G333) in neopredeljene posode rjave barve s peščenjaki, skrilavci in novejšega časa. V ornici so se na- deljenih posod (G291–299). Najdeni (G332), poleg tega pa še 2 kovinska ogljem. V plasti so bile odkrite najd- hajali tudi zgodnjenovoveški kosi: so bili še 3 železni žeblji (G300–302) predmeta (G334, G335). be iz več obdobij: 36 kosov prazgo- 35 odlomkov loncev (G221–255), in 14 drugih železnih predmetov V sektorju 3 so se v ornici nahaja- dovinske keramike (med njimi fra- 1 odlomek morebitnega vrča (G256), (G303, G304, G306–317). li odlomki lonca (G340) in sklede gment roba ustja z ostenjem, G377), 7 odlomkov posod zaprtih oblik (G341). SE 2 – sedimentna plast v SE 3 – pokrov kanala iz opek in SE 6 – nasutje za pot iz SE 10 – jarek strugi ali zapolnitev depresije zasutega grušča opečnatih zidakov Odkrit je bil v sektorju 1, kv. CD, CE geološke osnove Odkrit je bil v sektorju 1, kv. CD Odkrito je bilo v sektorju 1, kv. CD 23. Jarek je bil nepravilne linearne Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CB, 22–24. Struktura je bila linearne 22–24. Nasutje je bilo nepravilne li- oblike v tlorisu, velikosti 7,55 × manj CC, CD 24–25. Plast je bila nepra- oblike v tlorisu in preseku, velikosti nearne oblike v tlorisu in preseku, kot 1 m. Vkopan je bil v geološko vilne oblike v preseku in velikosti 10,8 × 6,3 m, debeline 0,3 m. Bila je velikosti 10,35 m × manj kot 4,3 m. osnovo 0,35 m. Zasutje (SE 4) je bilo 8 × 6,23 m v tlorisu. Bila je temno rdeče barve. V grušču je bil odkrit 1 Bilo je temno sive barve s kosi skri- črne do zelo temno rjave barve s kosi sive barve s kamni. V plasti sta bila kos žlindre iz novejšega časa. lavca. V plasti je bil odkrit fragment skrilavca in ogljem. V njem je bil od- odkrita 2 kosa prazgodovinske ke- čaše (G216). krit 1 kos žlindre iz novejšega časa. ramike. Jarek ni bil v celoti izkopan. SE 11 – jama z ostankom SE 15 – testna jama SE 67 – plast nasutja, verjetno SE 68 – plast nasutja ob drenaže z razdrobljeno Odkrita je bila v sek. 1, kv. CB 29. za utrditev drenažnega jarka drenažnem jarku betonsko cevjo Jama je bila v tlorisu kvadratne obli- Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CC 22. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CC 22. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CC 23, ke, velikosti 0,42 × 0,38 m. Vkopa- Nasutje je bilo nepravilne oblike v Nasutje je bilo nepravilne oblike v 24. Jama je bila ovalne oblike v tlo- na je bila v geološko osnovo 0,1 m. tlorisu. Bilo je pisano rumene, modro tlorisu. Bilo je temno sive in rjavkaste risu, velikosti 1,27 × 1,2 m. Vkopa- Zasutje SE 14 je bilo temno sivo rjave sive do črne barve z nekarbonatnimi barve z nekarbonatnimi kamni; gre na je bila v geološko osnovo 0,5 m. barve z 2 % oglja. Jama je bila izko- kamni. V tlorisu plast ni bila doku- za marmorirano glino. V plasti so bili Zasutje (SE 5) je bilo zelo temno siv- pana pri terenskih pregledih. mentirana. odkriti fragmenti novoveškega lon- kasto rjave barve s kosi skrilavca in ca (G196). betonsko cevjo. V zasutju sta bila odkrita 2 kosa stekla iz najnovejšega časa, fragmenti lonca (G215) in žele- zen žebelj (G305). SE 109 – jarek SE 130 – jarek SE 600 – drenažni jarek SE 633 – ostanek ornice Odkrit je bil v sektorju 2, kv. AF, AF Odkrit je bil v sektorju 2, kv. AL 19. Odkrit je bil v sek. 1, kv. CD–E 28–CE Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CG 35. 20–24. Bil je linearne oblike v tlori- Jarek je bil linearne oblike v tlori- 35. Jarek je bil linearne oblike v tlo- V tlorisu je bila nepravilne okrogle su, velikosti 35,5 × 0,6 m. Vkopan je su, velikosti 40,6 × 0,4 m. Vkopan je risu, velikosti 40 × 1,43 m. Vkopan oblike, velikosti 0,24 m. Vkopana je bil v geološko osnovo 0,5 m. Zasu- bil v geološko osnovo 0,5 m. Zasutje je bil v geološko osnovo. Vseboval je bila v geološko osnovo 0,1 m. Zasu- tje (SE 108) je bilo temno sive barve (SE 129) je bilo rjave barve s cevjo in kose skrilavca in opečnate zidake. tje (SE 632) je bilo zelo temno sivo s cevjo in novodobno opeko. Gre za novodobno opeko. rjave barve z manjšo količino drob- jarek za drenažno cev, zasuto z gru- cev oglja. ščem in zemljenim zasutjem. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 52 SE 638 – ostanek ornice SE 656 – ostanek ornice SE 786 – jama za stojko SE 788 – jama za stojko Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CF Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CF 34. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CG 36. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CG 35. 33–35, CG 33–35. Plast je bila ne- Plast SE 655 z negativom SE 656 je V tlorisu je bila nepravilne okrogle V tlorisu je bila nepravilne okrogle pravilne linearne oblike v tlorisu, ve- bila nepravilne okrogle oblike v tlo- oblike, velikosti oblike, velikosti likosti 13 × pribl. 1 m. Bila je rjave risu, velikosti 0,15 m in globine 0,02 0,18 m. Vkopana je bila v geološko 0,18 m. Vkopana je bila v geološko barve s hišnim ometom in ogljem. m ter temno sive do temno sivo rja- osnovo 0,1 m. Zasutje SE 785 je bilo osnovo 0,1 m. Zasutje SE 787 je bilo ve barve. zelo temno sivo rjave barve z manjšo zelo temno sivo rjave barve z manjšo količino drobcev oglja. količino drobcev oglja. SE 851 – jama rastlinskega SE 891 – jama SE 897 – živalski rov SE 947 – ostanek ornice nastanka Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CI 31. Odkrit je bil v sektorju 1, kv. CI 33. V Odkrita je bila v sektorju 1, kv. BT 28. Odkrita je bila v sektorju 1, kv. CI V tlorisu je bila nepravilne okrogle tlorisu je bil nepravilne ovalne obli- V tlorisu je bila ovalne oblike, veli- 32. V tlorisu je bila nepravilne oval- oblike, velikosti 0,25 m. Vkopana je ke, velikosti 0,74 × 0,3 m. Vkopan je kosti 0,27 × 0,17 m. Vkopana je bila ne oblike, velikosti 0,55 × 0,45 m. bila v geološko osnovo 0,12 m. Za- bil v geološko osnovo 0,05 m. Zasutje v geološko osnovo 0,08 m. Zasutje Vkopana je bila v geološko osnovo sutje (SE 890) je bilo temno sivo rjave (SE 896) je bilo temno sivo rjave bar- (SE 946) je bilo rjave barve. 0,08 m. Zasutje (SE 850) je bilo sivo barve z ogljem. ve z ogljem in drobci hišnega ometa. rjave barve z ogljem. Živalski rov je verjetno poškodoval jamo za stojko. Zasutje je vsebovalo železen predmet G352. SE 1001 – jama za stojko SE 1006 – jama SE 1010 – jama SE 1014 – jama Odkrita je bila v sektorju 3, kv. BV Odkrita je bila v sektorju 3, kv. BU Odkrita je bila v sektorju 3, kv. BR Odkrita je bila v sektorju 3, kv. BU 38. Bila je nepravilne okrogle obli- 38. Bila je nepravilne oblike v tlorisu, 39. V tlorisu je bila nepravilne oval- 39. Bila je nepravilne oblike v tlori- ke v tlorisu, velikosti 0,21 × 0,18 m. velikosti 1 × 0,75 m. Vkopana je bila ne oblike, velikosti 0,42 × 0,39 m. su, premera 0,15 m. Vkopana je bila Vkopana je bila v geološko osnovo v geološko osnovo 0,09 m. Zasutje Vkopana je bila v geološko osnovo v geološko osnovo. Zasutje (SE 1015) 0,3 m. Zasutje (SE 1003) je bilo te- (SE 1007) je bilo temno sivkasto rjave 0,07 m. Zasutje (SE 1011) je bilo te- je bilo temno sive barve z drob- mno sivkasto rjave barve. V stojki se barve z drobci oksidov in posamezni- mno sivkasto rjave barve. ci žlindre. je nahajal tram (SE 1002) kvadratne mi kosi žlindre. oblike, velikosti 0,21 × 0,15 m, de- beline 0,3 m. SE 1021 – jama SE 1023 – stojka SE 1024 – dvojna stojka SE 1025 – stojka Odkrita je bila v sektorju 3, kv. BM Odkrita je bila v sektorju 3, kv. BL Odkrita je bila v sektorju 3, kv. BL Odkrita je bila v sektorju 3, kv. BL 36. 35. V tlorisu je bila nepravilne oval- 37. Bila je okrogle oblike v tlorisu, 37. Bila je nepravilne okrogle obli- Stojka je bila nepravilne okrogle obli- ne oblike, velikosti 0,24 × 0,23 m. premera 0,08 m. Kol je bil zasajen ke v tlorisu, velikosti 0,18 × 0,12 m ke v tlorisu, velikosti 0,2 × 0,18 m. Vkopana je bila v geološko osno- v geološko osnovo. Stojka ni bila iz- in premera 0,18 m. Kol je bil zasa- Kol je bil zasajen v geološko osnovo. vo 0,02 m. Zasutje (SE 1022) je bilo kopana. jen v geološko osnovo. Stojka ni bila Stojka ni bila izkopana. olivno rjave barve z ogljem. Morda je izkopana. jama naravnega izvora, povezana z zadrževanjem vode v bližnjem jarku SE 1115. SE 1026 – stojka SE 1027 – stojka SE 1029 – stojka SE 1030 – stojka Odkrita je bila v sektorju 3, kv. BK–BL Odkrita je bila v sektorju 3, kv. BK Odkrita je bila v sektorju 3, kv. BK 36. Odkrita je bila v sektorju 3, kv. BK 36. Bila je nepravilne okrogle obli- 36. Bila je nepravilne ovalne oblike v Bila je nepravilne okrogle oblike v 36. Bila je nepravilne ovalne oblike v ke v tlorisu, velikosti 0,26 × 0,2 m. tlorisu, velikosti 0,2 × 0,12 m. Kol je tlorisu, velikosti 0,23 × 0,2 m. Kol je tlorisu, velikosti 0,16 × 0,1 m. Kol je Kol je bil zasajen v geološko osnovo. bil zasajen v geološko osnovo. Stojka bil zasajen v geološko osnovo. Stojka bil zasajen v geološko osnovo. Stojka Stojka ni bila izkopana. ni bila izkopana. ni bila izkopana. ni bila izkopana. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 53 SE 1031 – stojka SE 1032 – stojka SE 1033 – dvojna stojka SE 1034 – stojka Odkrita je bila v sektorju 3, kv. BK 35. Odkrita je bila v sektorju 3, kv. BK 35. Odkrita je bila v sektorju 3, kv. BK 35. Odkrita je bila v sektorju 3, kv. BK 35. Bila je nepravilne ovalne oblike v tlo- Bila je nepravilne ovalne oblike v tlo- Bila je ovalne oblike v tlorisu, veli- Bila je nepravilne ovalne oblike v tlo- risu, velikosti 0,26 × 0,23 m. Kol je risu, velikosti 0,18 × 0,14 m. Kol je kosti 0,16 in 0,18 × 0,08 in 0,18 m. risu, velikosti 0,20 × 0,16 m. Kol je bil zasajen v geološko osnovo. Stojka bil zasajen v geološko osnovo. Stojka Kol je bil zasajen v geološko osnovo. bil zasajen v geološko osnovo. Stojka ni bila izkopana. ni bila izkopana. Stojka ni bila izkopana. ni bila izkopana. SE 1035 – dvojna stojka SE 1036 – stojka SE 1037 – stojka SE 1038 – stojka Odkrita je bila v sektorju 3, kv. BK Odkrita je bila v sektorju 3, kv. BK Odkrita je bila v sektorju 3, kv. BK 35. Odkrita je bila v sektorju 3, kv. BK 35. 35. Bila je nepravilne ovalne oblike 35. Bila je nepravilne okrogle oblike Bila je nepravilne ovalne oblike v tlo- Bila je nepravilne ovalne oblike v tlo- v tlorisu, velikosti 0,17 × 0,12 m in v tlorisu, velikosti 0,12 × 0,10 m. Kol risu, velikosti 0,17 × 0,10 m. Kol je risu, velikosti 0,17 × 0,10 m. Kol je premera 0,07 m. Kol je bil zasajen je bil zasajen v jarek SE 1041. Stojka bil zasajen v geološko osnovo. Stojka bil zasajen v geološko osnovo. Stojka v geološko osnovo. Stojka ni bila iz- ni bila izkopana. ni bila izkopana. ni bila izkopana. kopana. SE 1039 – stojka SE 1040 – stojka SE 1043 – stojka Odkrita je bila v sektorju 3, BK 34. Odkrita je bila v sektorju 3, kv. BK 34. Odkrita je bila v sektorju 3, kv. BJ Bila je nepravilne ovalne oblike v tlo- Bila je nepravilne ovalne oblike v tlo- 34–35. Bila je okrogle oblike v tlori- risu, velikosti 0,15 × 0,10 m. Kol je risu, velikosti 0,18 × 0,10 m. Kol je su, premera 0,12 m. Kol je bil zasa- bil zasajen v geološko osnovo. Stojka bil zasajen v geološko osnovo. Stojka jen v geološko osnovo. Stojka ni bila ni bila izkopana. ni bila izkopana. izkopana. Neopredeljeno SE 103 – jama krivala plast ožgane gline (SE 100), Odkrita je bila v sektorju 2, v kv. AH le-to pa plast olivno rjave gline 22. V tlorisu je bila pravoko- (SE 101) z večjo količino drobcev ož- tne, podolgovate oblike, velikosti gane gline. Celotna jama je bila nato 2,38 × 0,86 m. V geološko osnovo je zapolnjena z zasutjem (SE 102) iz te- bila vkopana do 0,23 m (ravno do mno sivo rjave gline z drobci ožgane rahlo konkavno dno se je proti jugu gline in kosi oglja. strukture rahlo poglobilo). Zapolnje- na je bila najprej s plastjo oglja in zoglenelimi kosi lesa (SE 142). Oglje- no plast je ob stranicah jame pre- Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 54 Katalog gradiva Izkopavanja Barbara Čeh, Mija Topličanec Predmeti so v katalogu razvrščeni glede na sektor in nato glede Okrajšave na stratigrafski položaj, v katerem so bili odkriti. To pomeni, da SE stratigrafska enota so razvrščeni po fazah, in sicer od nastarejšega do najmlajšega. kv. kvadrant Kjer je bilo mogoče, so skupaj zbrani enaki tipi posod. sek. sektor Vsakega od njih spremlja opis. Opis in risba predmeta imata ena- u. ustje ko kataloško številko. Kataloška številka posameznega kosa je d. dno navedena tudi v tehnološki bazi podatkov. Predmeti so prikazani pr. premer v merilu 1:2, v enem primeru pa v merilu 1:1. Pri tej izjemi je meri- v. višina lo dodatno označeno, pri ostalih merilo ni posebej navedeno. dl. dolžina š. širina Opis sestavljajo naslednji podatki: vel. velikost - kataloška številka predmeta, ohr. ohranjen/a - SE, kvadrant in sektor, rek. rekonstrukcija - opredelitev predmeta, abs. absoluten/a - mere, - lončarska masa, - barva notranje in zunanje površine in morebitni okras, - morebitne opombe, - tipološka opredelitev. Pri nekeramičnih predmetih je ta opis prilagojen. Večina posod je bila izdelana na lončarskem kolesu, zato tega podatka posebej ne navajam. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 55 Prazgodovina (srednja in pozna bronasta doba) 1 SE 721, kv. CH 33, sek. 1, inv. št. PMC PR 5522 Fragment ostenja posode z rebrom. Izdelava iz dronozrnate lončarske mase. Notranja površina je sivo črna, zunanja površina je rjave barve. Okras: členjeno rebro, členjeno z od- tisom šila. Vel. 2,6 × 3,3 cm. 2 SE 886, kv. CI 31, sek. 1, inv. št. PMC PR 5523 Fragment dna posode. Izdelava iz drobnozrnate lončarske mase. No- tranja in zunanja površina sta rjave barve. Pr. d. 12 cm. 3 SE 888, kv. CI 31, sek. 1, inv. št. PMC PR 5524 Fragment roba ustja z ostenjem lon- ca. Izdelava iz grobozrnate lončarske mase. Notranja površina je sivo črna, rob ustja je rjav, zunanja površina je lisaste, rjave barve. Okras: členjeno navpično rebro, členjeno z odtisom šila. Vel. 7,6 × 11,1 cm. 4 SE 926, kv. CJ 31, sek. 1, inv. št. PMC PR 5525 Fragment ostenja čaše z rebrom. Iz- delava iz grobozrnate lončarske mase. Notranja in zunanja površina sta lisaste, rjave barve. Okras: čle- njeno rebro, členjeno s ščipanjem. Vel. 5,7 × 6 cm. 5 SE 112, kv. AF 22, sek. 2, inv. št. PMC PR 5526 Fragment roba ustja posode. Izdela- va iz drobnozrnate lončarske mase. Notranja površina je poškodovana, lisaste, rjave in sivo črne barve, zu- nanja površina je sivo črne barve. Pr. u. 18 cm. 6 SE 137, kv. AN 21, sek. 2, inv. št. PMC PR 5527 Fragment roba ustja z ostenjem lon- ca. Izdelava iz drobno- in grobo- zrante lončarske mase. Notranja površina je sive barve, zunanja po- vršina je lisaste, rjave in temno rjave barve. Okras: členjeno rebro, členje- no z odtisom nohta, na rebru manjši držaj. Pr. u. 21,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 56 M 1:2 1 2 3 4 5 6 SE 112 5 SE 137 6 SE 721 1 SE 886 2 SE 888 3 SE 926 4 57 7 SE 137, kv. AN 21, sek. 2, 13 SE 1, kv. CF 4–3, sek. 1, inv. št. PMC PR 5528 inv. št. PMC PR 5534 Fragment roba ustja z ostenjem lon- Fragment roba ustja z ostenjem po- ca. Izdelava iz drobnozrnate lončar- sode. Izdelava iz drobnozrnate lon- ske mase. Notranja površina je sive čarske mase. Notranja površina je barve, zunanja površina je lisaste, sive barve, zunanja površina je lisa- rjave barve. Pr. u. 18,9 cm. ste, rjave barve. Pr. u. 20 cm. 8 SE 137, kv. AN 21, sek. 2, inv. št. PMC PR 5529 Fragment dna posode. Izdelava iz drobnozrnate lončarske mase. No- tranja površina je sivo črna, zunanja površina je lisaste, rjave in sive bar- ve. Pr. d. 11,5 cm. 9 SE 137, kv. AN 21, sek. 2, inv. št. PMC PR 5530 Fragment roba ustja z ostenjem po- sode. Izdelava iz grobozrnate lon- čarske mase. Notranja površina je lisaste, sivo črne in rjave barve, zu- nanja površina je lisaste, temno rja- ve in rjave barve. Kot pustilo upo- rabljeni manjši apnenci velikosti do 0,4 cm. Vel. 2,4 × 7,3 cm. 10 SE 137, kv. AN 21, sek. 2, inv. št. PMC PR 5531 Fragment ostenja posode z rebrom. Izdelava iz zelo grobozrnate lončar- ske mase. Notranja površina je lisa- ste, rjave barve, zunanja površina je lisaste, rjave in rdeče barve. Okras: členjeno rebro, slabo ohranjeno. Vel. 10,5 × 11 cm. 11 SE 137, kv. AN 21, sek. 2, inv. št. PMC PR 5532 Fragment ustja z ostenjem poso- de. Izdelava iz finozrnate lončarske mase. Notranja in zunanja površina sta sivo črne barve. Na obeh straneh fragmetna sta kavdratna in polkro- žna izseka (morda za vezavo/popra- vilo posode?). Pr. u. 13,5 cm. 12 SE 137, kv. AN 21, sek. 2, inv. št. PMC PR 5533 Fragment dna z ostenjem posode. Izdelava iz drobnozrante lončarske mase. Notranja površina je svetlo rjave barve, zunanja površina je li- saste, svetlo rjavo rdečkaste barve. Pr. d. 7,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 58 M 1:2 7 8 9 10 11 12 13 SE 137 7–12 SE 1 13 59 Rimsko obdobje (1.–4. stol.) 14 SE 69, kv. CB 32, sek. 1, inv. št. PMC R 25524 Steklena posoda, ročaj posodice iz temno modrega stekla. Dl. 2,2 cm, pr. 0,6 cm. 15 SE 691, kv. CF 31, sek. 1, inv. št. PMC R 25525 Fragment ustja posode. Izdelava iz drobnozrnate lončarske mase. No- tranja in zunanja površina sta sivo črne barve, površina je luknjičasta. Pr. u. 11,9 cm. 16 SE 1, kv. CA 31, sek. 1, inv. št. PMC R 25526 Fragment pokrova amfore. Izde- lava iz finozrnate lončarske mase (LM28). Notranja in zunanja površi- na sta svetlo rdeče barve. Na spodnji ploskvi dna odtis kamnov in peska. Na sredini je poškodovana luknja. Vel. 6,6 × 10,2 cm. 17 SE 110, kv. AU–V 19–25, sek. 2, inv. št. PMC R 25527 Fragment ustja posode. Izdelava iz drobnozrnate lončarske mase. No- tranja površina je lisaste, rjave in temno rjave barve, zunanja površina je lisaste, rjave barve. Okras: globo- ko metličenje (morda glavničenje). Pr. u. 17,2 cm. 18 SE 1, kv. CF 4–3, sek. 1, inv. št. PMC R 25528 Fragment ostenja posode. Izdelava iz finozrnate lončarske mase. Notra- nja površina je lisaste, sivo črne in svetlo rdeče barve, zunanja površina je svetlo rdeče barve. Vel. 3 × 2,8 cm. 19 SE 1, sek. 3, inv. št. PMC R 25529 Fragment ročaja posode. Izdelava iz finozrnate lončarske mase (LM09). Notranja in zunanja površina sta svetlo rdeče barve. Vel. 5,8 × 4,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 60 M 1:1 14 M 1:2 14 15 16 17 18 19 SE 1 16, 18, 19 SE 69 14 SE 110 17 SE 691 15 61 Pozni srednji vek (faza 2a, 15. stol.–prva pol. 16. stol.) Zgodnji novi vek (faza 2b, druga pol. 16.–začetek 17. stol.) 20 SE 75, kv. CA 30, sek. 1, 22 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, inv. št. PMC SVR 1 inv. št. PMC NV 46 Lonec – fragment roba ustja z oste- Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz zelo finozrnate njem. Izdelava iz finozrnate lončar- lončarske mase (LM51). Notranja in ske mase (LM58). Notranja in zuna- zunanja površina sta sivo črne bar- nja površina sta sive barve. Ostanki ve. Ostanki hrane. Pr. u. 14,3 cm, hrane. Pr. u. 17,2 cm, ohr. v. 2,3 cm. ohr. v. 1,7 cm. 23 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, 21 SE 75, kv. CA 30, sek. 1, inv. št. PMC NV 47 inv. št. PMC SVR 2 Lonec – fragment roba ustja z oste- Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lončar- njem. Izdelava iz finozrnate lon- ske mase (LM65). Notranja in zuna- čarske mase (LM58). Notranja in nja površina sta svetlo rjave barve. zunanja površina sta sive barve. Sive lise na notranji in zunanji po- Pr. u. 12,6 cm, ohr. v. 2,5 cm. vršini. Ostanki hrane. Pr. u. 18,2 cm, ohr. v. 2,6 cm. 24 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 48 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lon- čarske mase (LM58). Notranja in zu- nanja površina sta sivo črne barve. Sive lise na zunanji površini. Ostan- ki hrane. Okras: horizontalna ka- nelura na zunanji površini ramen. Pr. u. 17,6 cm, ohr. v. 8,1 cm. 25 SE 74, kv. CA, CB 30, 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 49 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lončar- ske mase (LM65). Notranja in zuna- nja površina sta rdečkaste barve. Sive lise na notranji in zunanji povr- šini. Pr. u. 15 cm, ohr. v. 2,3 cm. 26 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 50 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz zelo finozrna- te lončarske mase (LM51). Notranja in zunanja površina sta sivo črne barve. Ostanki hrane. Pr. u. 15 cm, ohr. v. 3 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 62 M 1:2 20 21 22 23 24 25 26 SE 75 20, 21 SE 74 22–26 63 27 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, 33 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 51 inv. št. PMC NV 57 Lonec – fragment roba ustja z oste- Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lon- njem. Izdelava iz finozrnate lončar- čarske mase (LM31). Notranja in zu- ske mase (LM34). Notranja in zuna- nanja površina sta rdečkasto sive nja površina sta rdečkaste barve. barve. Sive lise na notranji in zu- Sivo črne lise na zunanji površini. nanji površini. Ostanki hrane. Pr. u. 12 cm, ohr. v. 2,4 cm. Ohr. v. 2,2 cm. 28 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 52 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lončar- ske mase (LM34). Notranja in zuna- nja površina sta rdečkaste barve. Pr. u. 14,1 cm, ohr. v. 2,1 cm. 29 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 53 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lončar- ske mase (LM29). Notranja in zuna- nja površina sta rdečkaste barve. Okras: horizontalni žlebovi na zu- nanji površini ramen. Pr. u. 18,5 cm, ohr. v. 5,2 cm. 30 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 54 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lončar- ske mase (LM39). Notranja in zuna- nja površina sta svetlo rjave barve. Sivo črne lise na notranji in zunanji površini. Okras: horizontalna ka- nelura na zunanji površini ramen. Pr. u. 15,7 cm, ohr. v. 4,4 cm. 31 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 55 Lonec – fragment roba ustja in dna z ostenjem. Izdelava iz zelo finozrna- te lončarske mase (LM71). Notranja in zunanja površina sta svetlo rja- ve barve. Rdečkaste in svetlo rjave lise na notranji in zunanji površini. Pr. u. 17,5 cm, v. 12,1 cm. 32 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 56 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lončar- ske mase (LM58). Notranja in zuna- nja površina sta svetlo rjave barve. Sive lise na notranji in zunanji po- vršini. Ostanki hrane. Pr. u. 16,8 cm, ohr. v. 3 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 64 M 1:2 28 27 29 30 31 32 33 SE 74 65 34 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, 40 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 58 inv. št. PMC NV 64 Lonec – fragment roba ustja z oste- Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lon- njem. Izdelava iz finozrnate lončar- čarske mase (LM34). Notranja in ske mase (LM39). Notranja in zuna- zunanja površina sta rdečkasto nja površina sta svetlo rjave barve. sive barve. Sive lise na notranji in Sive lise na notranji in zunanji po- zunanji površini. Pr. u. 16,9 cm, vršini. Ostanki hrane. Pr. u. 16,1 cm, ohr. v. 3,8 cm. ohr. v. 2,9 cm. 35 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, 41 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 59 inv. št. PMC NV 65 Lonec – fragment roba ustja z oste- Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lon- njem. Izdelava iz finozrnate lončar- čarske mase (LM29). Notranja in zu- ske mase (LM42). Notranja in zuna- nanja površina sta rdečkasto sive nja površina sta rdečkaste barve. barve. Sive lise na notranji in zunanji Sive lise na notranji in zunanji povr- površini. Ohr. v. 2,5 cm. šini. Pr. u. 16,9 cm, ohr. v. 4 cm. 36 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, 42 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 60 inv. št. PMC NV 66 Lonec – fragment roba ustja z oste- Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lon- njem. Izdelava iz finozrnate lončar- čarske mase (LM31). Notranja in zu- ske mase (LM65). Notranja in zuna- nanja površina sta rdečkasto sive nja površina sta svetlo rjave barve. barve. Sive lise na notranji in zu- Sive lise na notranji površini. Ostan- nanji površini. Ostanki hrane. ki hrane. Pr. u. 19 cm, ohr. v. 2,6 cm. Ohr. v. 2,1 cm. 37 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 61 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lončar- ske mase (LM65). Notranja in zuna- nja površina sta rdečkaste barve. Sive lise na notranji in zunanji povr- šini. Pr. u. 16,8 cm, ohr. v. 2,6 cm. 38 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 62 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lončar- ske mase (LM38). Notranja in zuna- nja površina sta svetlo rjave barve. Ostanki hrane. Ohr. v. 2 cm. 39 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 63 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lončar- ske mase (LM34). Notranja in zuna- nja površina sta svetlo rjave barve. Svetlo rdeče lise na zunanji površini. Ohr. v. 2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 66 M 1:2 34 35 36 37 38 39 40 41 42 SE 74 67 43 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, 49 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 67 inv. št. PMC NV 73 Lonec – fragment roba ustja z oste- Lonec – fragment dna z ostenjem. njem. Izdelava iz finozrnate lončar- Izdelava iz finozrnate lončarske ske mase (LM31). Notranja in zuna- mase (LM65). Notranja in zuna- nja površina sta rdečkaste barve. nja površina sta svetlo rjave barve. Pr. u. 18,9 cm, ohr. v. 2,5 cm. Sive lise na zunanji površini. Ostanki hrane. Pr. d. 10 cm, ohr. v. 2,4 cm. 44 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 68 50 SE 74, kv. CB 31, sek. 1, Lonec – fragment roba ustja z oste- inv. št. PMC NV 74 njem. Izdelava iz finozrnate lončar- Vrč – fragment roba ustja z oste- ske mase (LM26). Notranja in zuna- njem. Izdelava iz finozrnate lon- nja površina sta svetlo rjave barve. čarske mase (LM58). Notranja in zu- Pr. u. 17,9 cm, ohr. v. 2,4 cm. nanja površina sta sivo črne barve. Ohr. v. 2,2 cm. 45 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 69 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lon- čarske mase (LM32). Notranja in zu- nanja površina sta rdečkasto sive barve. Sive lise na notranji in zunanji površini. Pr. u. 24,1 cm, ohr. v. 2 cm. 46 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 70 Lonec – fragment dna z ostenjem. Izdelava iz finozrnate lončarske mase (LM26). Notranja in zunanja površina sta rdečkaste barve. Sve- tlo rjave lise na zunanji površini. Pr. d. 10,2 cm, ohr. v. 11,1 cm. 47 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 71 Lonec – fragment dna z ostenjem. Izdelava iz finozrnate lončarske mase (LM63). Notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Sivo črne lise na notranji in zunanji po- vršini. Ostanki hrane. Pr. d. 11,9 cm, ohr. v. 1,5 cm. 48 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 72 Lonec – fragment dna z ostenjem. Izdelava iz finozrnate lončarske mase (LM31). Notranja in zunanja površina sta rdečkaste barve. Sive lise na notranji in zunanji površini. Pr. d. 9,3 cm, ohr. v. 2,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 68 M 1:2 43 44 45 46 47 48 49 50 SE 74 69 51 SE 74, kv. CB 31, sek. 1, 56 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 75 inv. št. PMC NV 80 Vrč – fragment ročaja. Izdelava iz Zaprta oblika – fragment dna z oste- finozrnate lončarske mase (LM65). njem posode. Izdelava iz finozrna- Notranja in zunanja površina sta te lončarske mase (LM31). Notranja rdečkaste barve. Svetlo rjave lise in zunanja površina sta sive barve. na notranji in zunanji površini. Rdečkasto sive lise na notranji povr- Ohr. v. 9,7 cm, ohr. š. 3,5 cm. šini. Pr. d. 8,8 cm, ohr. v. 2,8 cm. 52 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, 57 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 76 inv. št. PMC NV 81 Vrč – fragment ostenja. Izdelava iz Zaprta oblika – fragment dna z oste- finozrnate lončarske mase (LM31). njem posode. Izdelava iz finozrna- Notranja in zunanja površina sta te lončarske mase (LM63). Notranja rdečkaste barve. Svetlo rjave lise na in zunanja površina sta svetlo rja- zunanji površini. Okras: horizontal- ve barve. Sivo črne lise na notra- ne kanelure na zunanji površini ra- nji in zunanji površini. Pr. d. 8,7 cm, men. Morda gre za vrč s presegajo- ohr. v. 1,5 cm. čim ročajem. Vel. 1,9 × 2,7 cm. 58 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, 53 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 82 inv. št. PMC NV 77 Zaprta oblika – dno z ostenjem po- Vrč – fragment ostenja. Izdelava iz sode. Izdelava iz finozrnate lon- finozrnate lončarske mase (LM29). čarske mase (LM49). Notranja in Notranja in zunanja površina sta zunanja površina sta rdečkaste bar- rdečkaste barve. Svetlo rjave lise na ve. Sive lise na zunanji površini. zunanji površini. Okras: horizontal- Pr. d. 6,8 cm, ohr. v. 0,8 cm. na kanelura na zunanji površini ra- men. Morda gre za vrč s presegajo- čim ročajem. Ohr. v. 3,6 cm. 54 SE 74, kv. CB 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 78 Zaprta oblika – dno z ostenjem po- sode. Izdelava iz finozrnate lončar- ske mase (LM23). Notranja in zuna- nja površina sta svetlo rjave barve. Sive lise na notranji površini. Ostan- ki hrane. Na notranji strani t. i. polž, sled izdelave na lončarskem kole- su. Pr. d. 10,2 cm, ohr. v. 5,1 cm. 55 SE 74, kv. CB 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 79 Zaprta oblika – dno z ostenjem po- sode. Izdelava iz finozrnate lon- čarske mase (LM31). Notranja in zunanja površina sta sive bar- ve. Rdečkaste lise na zunanji po- vršini. Vboklo dno. Pr. d. 6,8 cm, ohr. v. 2,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 70 M 1:2 51 52 53 54 55 56 57 58 SE 74 71 59 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 83 Zaprta oblika – fragment dna z oste- njem posode. Izdelava iz finozrna- te lončarske mase (LM65). Notranja in zunanja površina sta rdečkaste barve. Sivo črne lise na notranji po- vršini. Svetlo rdeče lise na zunanji površini. Deformirano dno tekom iz- delave. Pr. d. 10 cm, ohr. v. 7,3 cm. 60 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 84 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lončar- ske mase (LM58). Notranja in zuna- nja površina sta sive barve. Sivo črne lise na notranji površini. Ostanki hrane. Ohr. v. 2 cm. 61 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 85 Skleda – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz zelo finozrna- te lončarske mase (LM51). Notranja in zunanja površina sta sive barve. Pr. d. 21,5 cm, ohr. v. 3,6 cm. 62 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 86 Skleda – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lon- čarske mase (LM31). Notranja in zu- nanja površina sta sivo črne barve. Ohr. v. 1,9 cm. 63 SE 74, kv. CB 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 87 Skleda – fragment dna z ostenjem. Izdelava iz zelo finozrnate lončar- ske mase (LM46). Notranja in zu- nanja površina sta sive barve. Sivo črne lise na notranji in zunanji po- vršini. Ostanki hrane. Pr. d. 6,8 cm, ohr. v. 3,2 cm. 64 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 88 Skleda – fragment dna z ostenjem. Izdelava iz finozrnate lončarske mase (LM65). Notranja in zunanja površina sta sive barve. Sivo črne lise na zunanji površini. Pr. d. 7 cm, ohr. v. 2,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 72 M 1:2 59 60 61 62 63 64 SE 74 73 65 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, 71 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 89 inv. št. PMC NV 95 Pokrov – fragment roba ustja z oste- Neopredeljeno – fragment dna z njem. Izdelava iz finozrnate lončar- ostenjem posode. Izdelava iz fi- ske mase (LM56). Notranja in zuna- nozrnate lončarske mase (LM58). nja površina sta sive barve. Ostanki Notranja in zunanja površina sta hrane. Pr. u. 28,8 cm, ohr. v. 2,9 cm. rdečkaste barve. Pr. d. 10,8 cm, ohr. v. 1 cm. 66 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 90 72 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, Pokrov – fragment roba ustja z oste- inv. št. PMC NV 96 njem. Izdelava iz finozrnate lon- Neopredeljeno – fragment dna z čarske mase (LM65). Notranja in ostenjem posode. Izdelava iz finozr- zunanja površina sta svetlo rjave nate lončarske mase (LM38). Notra- barve. Sive lise na notranji površini. nja in zunanja površina sta sive bar- Pr. u. 16,2 cm, ohr. v. 1,4 cm. ve. Pr. d. 9 cm, ohr. v. 1,1 cm. 67 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, 73 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 91 inv. št. PMC NV 97 Pokrov – fragment roba ustja z oste- Lonec (?) – fragment ostenja. Izde- njem. Izdelava iz finozrnate lončar- lava iz finozrnate lončarske mase ske mase (LM31). Notranja in zuna- (LM70). Notranja in zunanja povr- nja površina sta svetlo rjave barve. šina sta svetlo rjave barve. Sive lise Sive lise na notranji in zunanji povr- na notranji površini. Okras: rebro in šini. Pr. u. 19,2 cm, ohr. v. 1,7 cm. vtiskovanje z vrhom prsta na zunanji površini ostenja. Motiv: horizontal- 68 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, na linija. Vel. 4,8 × 6,4 cm. inv. št. PMC NV 92 Neopredeljeno – fragment dna po- 74 SE 74, kv. CB 31, sek. 1, sode. Izdelava iz finozrnate lončar- inv. št. PMC NV 98 ske mase (LM58). Notranja in zuna- Neopredeljeno – polikromna sgraf- nja površina sta rdečkaste barve. fito keramika. Fragment ostenja. Iz- Sivo črne lise na notranji površini. delava iz finozrnate lončarske mase Lončarski znak. Vel. 5,1 × 2,9 cm. (LM13). Notranja in zunanja površina sta svetlo rdeče barve. Okras: engo- 69 SE 74, kv. CA 30, 31, CB 31, birani premaz bele barve na zuna- sek. 1, inv. št. PMC NV 93 nji površini. Prozorna bela glazura Neopredeljeno – dno z ostenjem na notranji in zunanji površini. Po- posode. Izdelava iz finozrnate lon- slikava na žgani površini s podgla- čarske mase (LM25). Notranja in zu- zurnimi barvami na zunanji površi- nanja površina sta rdečkaste barve. ni ostenja. Sgraffito vrezovanje na Pr. d. 9,1 cm, ohr. v. 2,5 cm. zunanji površini ostenja. Motiv: pa- sovi, horizontalna in poševna linija. 70 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, Vel. 3 × 2,6 cm. inv. št. PMC NV 94 Neopredeljeno – fragment dna z ostenjem posode. Izdelava iz zelo finozrnate lončarske mase (LM67). Notranja in zunanja površina sta sive barve. Slabo ohranjen lončarski znak. Pr. d. 16 cm, ohr. v. 1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 74 M 1:2 65 66 71 67 68 72 73 69 70 74 SE 74 75 75 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 99 Neopredeljeno – fragment ostenja posode. Izdelava iz finozrnate lon- čarske mase (LM40). Notranja in zu- nanja površina sta sive barve. Okras: horizontalno rebro na zunanji povr- šini ostenja. Ohr. v. 7,5 cm. 76 SE 74, kv. CB 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 100 Kovinski predmet, železen žebelj. Dl. 3,1 cm, pr. glavice 1,6 cm. 77 SE 74, kv. CB 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 101 Kovinski predmet, železen žebelj. Dl. 0,8 cm, pr. glavice 1,6 cm. 78 SE 74, kv. CA 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 102 Kovinski predmet, železen žebelj. Dl. 2 cm, pr. glavice 1,7 cm. 79 SE 74, kv. CA 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 103 Kovinski predmet, železen žebelj. Dl. 1,5 cm, pr. glavice 1,4 cm. 80 SE 74, kv. CA 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 104 Kovinski predmet, železo. Vel. 2,4 × 2,3 cm. 81 SE 74, kv. CB 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 105 Kovinski predmet, verjetno železen okov. Vel. 5,7 × 5,4 cm. 82 SE 70, kv. CB 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 106 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz zelo finozrnate lončarske mase (LM67). Notranja in zunanja površina sta rdečkaste bar- ve. Pr. u. 23,8 cm, ohr. v. 3,1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 76 M 1:2 75 76 77 78 79 80 81 82 SE 74 75–81 SE 70 82 77 83 SE 70, kv. CB 31, sek. 1, 89 SE 71, kv. CA 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 107 inv. št. PMC NV 113 Lonec – fragment roba ustja z oste- Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lončar- njem. Izdelava iz zelo finozrnate ske mase (LM29). Notranja in zuna- lončarske mase (LM67). Notranja in nja površina sta sive barve. Sivo črne zunanja površina sta rdečkaste bar- lise na notranji in zunanji površini. ve. Svetlo rdeče lise na notranji in Pr. u. 13,9 cm, ohr. v. 2,2 cm. zunanji površini. Ohr. v. 1,8 cm. 84 SE 70, kv. CB 31, sek. 1, 90 SE 71, kv. CA 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 108 inv. št. PMC NV 114 Skleda – fragment roba ustja z oste- Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lon- njem. Izdelava iz finozrnate lon- čarske mase (LM42). Notranja in zu- čarske mase (LM34). Notranja in nanja površina sta rdeče barve. zunanja površina sta svetlo rja- Pr. u. 19,4 cm, ohr. v. 1,7 cm. ve barve. Rdečkaste lise na notranji in zunanji površini. Pr. u. 19,8 cm, 85 SE 70, kv. CB 31, sek. 1, ohr. v. 2,8 cm. inv. št. PMC NV 109 Neopredeljeno – fragment ostenja 91 SE 71, kv. CA 30, 31, sek. 1, posode. Izdelava iz zelo finozrna- inv. št. PMC NV 115 te lončarske mase (LM66). Notra- Lonec – fragment roba ustja z oste- nja in zunanja površina sta rdeč- njem. Izdelava iz finozrnate lončar- kaste barve. Sive lise na notranji ske mase (LM34). Notranja in zuna- površini. Okras: rebro in vtiskovanje nja površina sta rdečkaste barve. z vrhom prsta na zunanji površini Ohr. v. 3,2 cm. ostenja. Motiv: horizontalna linija. Vel. 3,6 × 3,7 cm. 92 SE 71, kv. CA 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 116 86 SE 70, kv. CB 31, sek. 1, Lonec – fragment roba ustja z oste- inv. št. PMC NV 110 njem. Izdelava iz finozrnate lončar- Odlomek ploščatega brusnega ka- ske mase (LM31). Notranja in zuna- mna. Vel. 11,2 × 7,9 × 4,8 cm. nja površina sta rdečkaste barve. Sive lise na notranji in zunanji povr- 87 SE 71, kv. CA 31, sek. 1, šini. Pr. u. 15,4 cm, ohr. v. 3 cm. inv. št. PMC NV 111 Lonec – fragment roba ustja z oste- 93 SE 71, kv. CB 31, sek. 1, njem. Izdelava iz finozrnate lončar- inv. št. PMC NV 117 ske mase (LM39). Notranja in zuna- Lonec (?) – fragment dna z oste- nja površina sta sive barve. Ostanki njem. Izdelava iz finozrnate lon- hrane. Pr. u. 18,3 cm, ohr. v. 1,5 cm. čarske mase (LM65). Notranja in zunanja površina sta sive barve. 88 SE 71, kv. CA 31, sek. 1, Pr. d. 10,6 cm, ohr. v. 2,9 cm. inv. št. PMC NV 112 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lončar- ske mase (LM63). Notranja in zuna- nja površina sta rdečkaste barve. Svetlo rdeče lise na zunanji površini. Pr. u. 20,7 cm, ohr. v. 2,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 78 M 1:2 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 SE 70 83–86 SE 71 87–93 79 94 SE 71, kv. CA 31, sek. 1, 100 SE 72, kv. CA 30, sek. 1, inv. št. PMC NV 118 inv. št. PMC NV 124 Zaprta oblika – fragment dna z oste- Lonec – fragment roba ustja z oste- njem posode. Izdelava iz finozrna- njem. Izdelava iz finozrnate lončar- te lončarske mase (LM39). Notranja ske mase (LM26). Notranja in zuna- in zunanja površina sta sive barve. nja površina sta rdečkaste barve. Rdečkaste lise na notranji in zunanji Pr. u. 15,1 cm, ohr. v. 2,9 cm. površini. Pr. d. 10 cm, ohr. v. 1,9 cm. 101 SE 72, kv. CA 30, sek. 1, 95 SE 71, kv. CA 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 125 inv. št. PMC NV 119 Lonec – fragment roba ustja z oste- Zaprta oblika – fragment ostenja njem. Izdelava iz zelo finozrnate posode. Izdelava iz finozrnate lon- lončarske mase (LM51). Notranja in čarske mase (LM19). Notranja in zu- zunanja površina sta rdečkaste bar- nanja površina sta rdečkaste barve. ve. Sive lise na notranji in zunanji Svetlo rjave lise na notranji površini. površini. Pr. u. 15,4 cm, ohr. v. 3 cm. Okras: horizontalno rebro na zunanji površini ostenja. Vel. 8 cm × 5,4 cm. 96 SE 71, kv. CB 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 120 Pokrov – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lončar- ske mase (LM34). Notranja in zuna- nja površina sta svetlo rjave barve. Sive lise na notranji in zunanji po- vršini. Ostanki hrane. Pr. u. 14,8 cm, ohr. v. 3,2 cm. 97 SE 71, kv. CA 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 121 Pokrov – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz zelo finozrna- te lončarske mase (LM67). Notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Sive lise na notranji in zunanji površini. Ohr. v. 2 cm. 98 SE 71, kv. CA 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 122 Neopredeljeno – fragment dna po- sode. Izdelava iz zelo finozrnate lončarske mase (LM46). Notranja in zunanja površina sta sive barve. Sive lise na notranji površini. Lončarski znak. Vel. 5,5 × 6 cm. 99 SE 72, kv. CA 30, sek. 1, inv. št. PMC NV 123 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lončar- ske mase (LM34). Notranja in zuna- nja površina sta rdečkaste barve. Sive lise na notranji in zunanji povr- šini. Pr. u. 17,3 cm, ohr. v. 2,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 80 M 1:2 95 94 96 98 97 99 100 101 SE 71 94–98 SE 72 99–101 81 102 SE 72, kv. CA 30, sek. 1, inv. št. PMC NV 126 Neopredeljeno – fragment dna po- sode. Izdelava iz finozrnate lončar- ske mase (LM33). Notranja in zuna- nja površina sta svetlo rjave barve. Sive lise na notranji in zunanji po- vršini. Vboklo dno. Pr. d. 11 cm, ohr. v. 1 cm. 103 SE 74, kv. CA 30, CB 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 127 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lon- čarske mase (LM72). Notranja in zu- nanja površina sta rdečkasto sive barve. Svetlo rdeče lise na zunanji površini. Pr. u. 28,3 cm, ohr. v. 5 cm. 104 SE 71, kv. CA 30, 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 128 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz zelo finozrna- te lončarske mase (LM51). Notranja in zunanja površina sta sive barve. Rdečkasto sive lise na notranji po- vršini. Ostanki hrane. Pr. u. 18,8 cm, ohr. v. 16,2 cm. 105 SE 74, kv. CA 31, inv. št. PMC NV 129 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lončar- ske mase (LM34). Notranja in zuna- nja površina sta bledo rjave barve. Sive in rdečkaste lise na notranji in zunanji površini. Pr. u. 15,8 cm, ohr. v. 5,7 cm. 106 SE 74, kv. CA 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 130 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lon- čarske mase (LM58). Notranja in zu- nanja površina sta sive barve. Sive lise na notranji in zunanji površini. Okras: horizontalen žleb na zuna- nji površini ramen. Pr. u. 18,1 cm, ohr. v. 2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 82 M 1:2 102 103 104 105 106 SE 71 104 SE 72 102 SE 74 103, 105, 106 83 107 SE 71, kv. CA 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 131 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz zelo finozrnate lončarske mase (LM51). Notranja in zunanja površina sta rdečkasto sive barve. Sive lise na notranji in zuna- nji površini. Ostanki hrane. Okras: horizontalna kanelura na zuna- nji površini ramen. Pr. u. 13,3 cm, ohr. v. 14,8 cm. 108 SE 74, kv. CA 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 132 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lončar- ske mase (LM34). Notranja in zuna- nja površina sta rdečkaste barve. Sive lise na notranji in zunanji po- vršini. Okras: horizontalne kane- lure na zunanji površini ramen. Pr. u. 20,2 cm, ohr. v. 8,4 cm. 109 SE 71, kv. CA 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 133 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lon- čarske mase (LM58). Notranja in zu- nanja površina sta sivo črne barve. Pr. u. 16 cm, ohr. v. 3 cm. 110 SE 74, kv. CA 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 134 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz zelo finozrna- te lončarske mase (LM64). Notranja in zunanja površina sta rdečka- ste barve. Sive lise na notranji in zunanji površini. Ostanki hrane. Pr. u. 17,4 cm, ohr. v. 3,1 cm. 111 SE 74, kv. CB 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 135 Lonec – ustje z ostenjem in dno. Iz- delava iz finozrnate lončarske mase (LM29). Notranja in zunanja površina sta rdečkaste barve. Sivo črne lise na zunanji površini. Pr. u. 14,3 cm, re- konstruirana v. 16,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 84 M 1:2 107 108 109 110 111 SE 71 107, 109 SE 74 108, 110, 111 85 112 SE 74, kv. CB 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 136 Lonec. Izdelava iz zelo finozrna- te lončarske mase (LM51). Notra- nja in zunanja površina sta rdečka- sto sive barve. Sive lise na notranji in zunanji površini. Ostanki hrane. Okras: horizontalne kanelure na zu- nanji površini ramen. Pr. u. 16,5 cm, ohr. v. 16,2 cm. 113 SE 74, kv. CA 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 137 Lonec. Izdelava iz finozrnate lon- čarske mase (LM31). Notranja in zu- nanja površina sta sivo črne bar- ve. Bledo rjave lise na notranji in zunanji površini. Ostanki hrane. Okras: horizontalni žlebovi na zu- nanji površini ramen in ostenja. Pr. u. 16,7 cm, v. 17,2 cm. 114 SE 71, kv. CA 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 138 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lon- čarske mase (LM70). Notranja in zunanja površina sta sive barve. Rdečkasto sive lise na zunanji po- vršini. Ostanki hrane na ramenih. Okras: horizontalna linija na zuna- nji površini ramen. Pr. u. 15,9 cm, ohr. v. 2,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 86 M 1:2 112 113 114 SE 71 114 SE 74 112, 113 87 115 SE 70, kv. CB 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 139 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lončar- ske mase (LM60). Notranja in zuna- nja površina sta svetlo rjave barve. Sivo črne lise na notranji površi- ni. Rjave lise na zunanji površini. Ostanki hrane. Okras: horizonta- len žleb na zunanji površini vra- tu. Pr. u. 12,9 cm, ohr. v. 9,7 cm. 116 SE 71, kv. CA 31, CB 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 140 Lonec – fragment dna z ostenjem. Izdelava iz zelo finozrnate lončar- ske mase (LM67). Notranja in zuna- nja površina sta svetlo rdeče barve. Sive lise na zunanji površini. Okras: horizontalne kanelure na zuna- nji površini ostenja. Pr. d. 10,1 cm, ohr. v. 12,8 cm. 117 SE 71, kv. CA 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 141 Lonec – fragment dna z ostenjem. Izdelava iz finozrnate lončarske mase (LM31). Notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Sive lise na notranji in zunanji površi- ni. Rdečkaste lise na zunanji po- vršini. Ostanki hrane. Sledi orod- ja v postopku izdelave. Pr. d. 10 cm, ohr. v. 8,6 cm. 118 SE 70, kv. CB 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 142 Lonec – dno z ostenjem. Izdela- va iz finozrnate lončarske mase (LM60). Notranja in zunanja površi- na sta svetlo rjave barve. Sivo črne lise na notranji površini. Rjave lise na zunanji površini. Ostanki hrane. Vboklo in zgubano dno. Na notra- nji strani t. i. polž, sled izdelave na lončarskem kolesu. Lončarski znak, ki je zelo slabo viden. Pr. d. 8,9 cm, ohr. v. 6,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 88 M 1:2 115 116 117 118 SE 70 115, 118 SE 71 116, 117 89 119 SE 671, kv. CF 32, sek. 1., inv. št. PMC NV 143 Lonec – dno z ostenjem. Izdelava iz finozrnate lončarske mase (LM60). Notranja in zunanja površina sta sive barve. Sivo črne lise na notranji in zunanji površini. Vboklo in zgubano dno. Na notranji strani t. i. polž, sled izdelave na lončarskem kolesu. Lon- čarski znak: križ, ki ni na sredini po- sode. Pr. d. 8,4 cm, ohr. v. 3,3 cm. 120 SE 74, kv. CA 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 144 Vrč – ustje z ostenjem in ročaj. Iz- delava iz finozrnate lončarske mase (LM34). Notranja in zunanja povr- šina sta svetlo rjave barve. Rjave lise na notranji in zunanji površini. Okras: 2 horizontalni kaneluri na zu- nanji površini ramen. Pr. u. 8,5 cm, ohr. v. 14,7 cm, abs. v. 16,3 cm. 121 SE 71, kv. CA 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 145 Vrč – fragment ostenja. Izdelava iz finozrnate lončarske mase (LM29). Notranja in zunanja površina sta rdečkaste barve. Okras: horizonta- len žleb na zunanji površini ramen. Morda gre za vrč s presegajočim ro- čajem. Ohr. v. 3,4 cm. 122 SE 74, kv. CA 30, 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 146 Vrč – fragment ostenja. Izdelava iz finozrnate lončarske mase (LM34). Notranja in zunanja površina sta rdečkaste barve. Okras: horizon- talen pravi vrez na zunanji povr- šini ramen. Horizontalna kanelura na zunanji površini ramen. Morda gre za vrč s presegajočim ročajem. Ohr. v. 3,2 cm. 123 SE 71, kv. CA 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 147 Zaprta oblika – fragment dna z ostenjem posode. Izdelava iz fi- nozrnate lončarske mase (LM26). Notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Svetlo rjave lise na zunanji površini. Pr. d. 8,8 cm, ohr. v. 2,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 90 M 1:2 119 120 121 122 123 SE 71 121, 123 SE 74 120, 122 SE 671 119 91 124 SE 74, kv. CB 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 148 Lonec (?) – dno z ostenjem. Izde- lava iz finozrnate lončarske mase (LM65). Notranja in zunanja površi- na sta rdečkaste barve. Sivo črne lise na zunanji površini. Svetlo rjave lise na notranji površini. Pr. d. 11,2 cm, ohr. v. 11,4 cm. 125 SE 74, kv. CA, CB 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 149 Lonec (?) – fragment dna z ostenjem. Izdelava iz finozrnate lončarske mase (LM65). Notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Sive lise na notranji in zunanji površini. Pr. d. 8,8 cm, ohr. v. 2,8 cm. 126 SE 70, kv. CB 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 150 Neopredeljeno – fragment ostenja posode. Izdelava iz finozrnate lon- čarske mase (LM25). Notranja in zu- nanja površina sta rdečkaste barve. Rdečkaste lise na notranji in zuna- nji površini. Okras: vtiskovanje, od- tis šila s prirejeno konico na zunanji površini ramen. Horizontalne ka- nelure na zunanji površini ramen. Ohr. v. 10,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 92 M 1:2 124 125 126 SE 70 126 SE 74 124, 125 93 Zgodnji novi vek (faza 2c, konec 16.–17. st.) 127 SE 22, kv. CB 31, sek. 1, 133 SE 22, kv. CB 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 151 inv. št. PMC NV 157 Lonec – fragment roba ustja z oste- Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz zelo finozrna- njem. Izdelava iz finozrnate lon- te lončarske mase (LM51). Notranja čarske mase (LM34). Notranja in zu- in zunanja površina sta sive bar- nanja površina sta rdečkasto sive ve. Ostanki hrane. Pr. u. 16,4 cm, barve. Pr. u. 21,7 cm, ohr. v. 3 cm. ohr. v. 2,3 cm. 134 SE 22, kv. CB 31, sek. 1, 128 SE 22, kv. CA 30, sek. 1, inv. št. PMC NV 158 inv. št. PMC NV 152 Lonec – fragment roba ustja z oste- Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lončar- njem. Izdelava iz finozrnate lon- ske mase (LM26). Notranja in zuna- čarske mase (LM29). Notranja in nja površina sta rdečkaste barve. zunanja površina sta rdečkaste Pr. u. 16,6 cm, ohr. v. 1,7 cm. barve. Sivo črne lise na notranji in zunanji površini. Ostanki hrane. 135 SE 22, kv. CB 31, sek. 1, Pr. u. 20,6 cm, ohr. v. 3,3 cm. inv. št. PMC NV 159 Lonec – fragment roba ustja z oste- 129 SE 22, kv. CB 31, CB 30, sek. 1, njem. Izdelava iz finozrnate lončar- inv. št. PMC NV 153 ske mase (LM34). Notranja in zuna- Lonec – fragment roba ustja z oste- nja površina sta rdečkaste barve. njem. Izdelava iz zelo finozrna- Pr. u. 17 cm, ohr. v. 2,2 cm. te lončarske mase (LM69). Notranja in zunanja površina sta svetlo rjave 136 SE 22, kv. CA 30, sek. 1, barve. Pr. u. 28,5 cm, ohr. v. 3,4 cm. inv. št. PMC NV 160 Lonec – fragment roba ustja z oste- 130 SE 22, kv. CA 30, sek. 1, njem. Izdelava iz finozrnate lon- inv. št. PMC NV 154 čarske mase (LM29). Notranja in zu- Lonec – fragment roba ustja z oste- nanja površina sta sive barve. Sive njem. Izdelava iz finozrnate lončar- lise na notranji in zunanji površini. ske mase (LM33). Notranja in zuna- Pr. u. 12,3 cm, ohr. v. 2,2 cm. nja površina sta svetlo rjave barve. Sive lise na notranji in zunanji povr- 137 SE 22, kv. CB 30, sek. 1, šini. Ohr. v. 1,9 cm. inv. št. PMC NV 161 Lonec – fragment roba ustja z oste- 131 SE 22, kv. CB 31, sek. 1, njem. Izdelava iz finozrnate lon- inv. št. PMC NV 155 čarske mase (LM63). Notranja in Lonec – fragment roba ustja z oste- zunanja površina sta sive barve. njem. Izdelava iz finozrnate lon- Pr. u. 16,8 cm, ohr. v. 3,1 cm. čarske mase (LM58). Notranja in zunanja površina sta sive barve. Rdečkaste lise na notranji površini. Pr. u. 16,7 cm, ohr. v. 2 cm. 132 SE 22, kv. CA 32, sek. 1, inv. št. PMC NV 156 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz zelo finozrnate lončarske mase (LM46). Notranja in zunanja površina sta rdečkasto sive barve. Sive lise na notranji in zunanji površini. Pr. u. 19 cm, ohr. v. 3,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 94 M 1:2 127 128 129 130 131 132 133 134 135 136 137 SE 22 95 138 SE 22, kv. CB 31, sek. 1, 144 SE 22, kv. CB 31, sek. 1, 150 SE 22, kv. CA 30, sek. 1, inv. št. PMC NV 162 inv. št. PMC NV 168 inv. št. PMC NV 174 Lonec – fragment roba ustja z oste- Zaprta oblika – fragment dna z oste- Skleda – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lončar- njem posode. Izdelava iz finozrna- njem. Izdelava iz finozrnate lončar- ske mase (LM64). Notranja in zuna- te lončarske mase (LM67). Notranja ske mase (LM73). Trdota: 2. Notranja nja površina sta svetlo rjave barve. in zunanja površina sta rdečkaste in zunanja površina sta rdečka- Pr. u. 21,1 cm, ohr. v. 2,6 cm. barve. Svetlo rjave lise na notra- ste barve. Mogoče je posoda padla nji in zunanji površini. Pr. d. 9,5 cm, v ogenj in se redukcijsko prežgala. 139 SE 22, kv. CA 30, sek. 1, ohr. v. 3,1 cm. Pr. u. 24,6 cm, ohr. v. 1,7 cm. inv. št. PMC NV 163 Lonec – fragment roba ustja z oste- 145 SE 22, kv. CA 30, sek. 1, njem. Izdelava iz finozrnate lon- inv. št. PMC NV 169 čarske mase (LM34). Notranja in zu- Zaprta oblika – fragment dna poso- nanja površina sta rdečkasto sive de. Izdelava iz finozrnate lončarske barve. Sive lise na zunanji površini. mase (LM26). Notranja in zunanja Pr. u. 21 cm, ohr. v. 1,9 cm. površina sta svetlo rjave barve. Sivo črne lise na notranji in zunanji povr- 140 SE 22, kv. CB 31, sek. 1, šini. Rdečkaste lise na zunanji povr- inv. št. PMC NV 164 šini. Pr. d. 10 cm, ohr. v. 1,1 cm. Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lončar- 146 SE 22, kv. CA 30, sek. 1, ske mase (LM31). Notranja in zuna- inv. št. PMC NV 170 nja površina sta rdečkaste barve. Lonec (?) – fragment dna z ostenjem. Pr. u. 15,2 cm, ohr. v. 1,8 cm. Izdelava iz zelo finozrnate lončar- ske mase (LM67). Notranja in zuna- 141 SE 22, kv. CA 30, sek. 1, nja površina sta svetlo rjave barve. inv. št. PMC NV 165 Pr. d. 10,2 cm, ohr. v. 1,8 cm. Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lon- 147 SE 22, kv. CB 31, sek. 1, čarske mase (LM38). Notranja in zu- inv. št. PMC NV 171 nanja površina sta sivo črne barve. Zaprta oblika – fragment dna z oste- Sive in sivo črne lise na notranji in njem posode. Izdelava iz finozrna- zunanji površini. Okras: horizon- te lončarske mase (LM75). Notranja talen žleb na zunanji površini vra- in zunanja površina sta rdečka- tu. Pr. u. 12,4 cm, ohr. v. 3,6 cm. ste barve. Sivo črne lise na notranji in zunanji površini. Ostanki hrane. 142 SE 22, kv. CB 31, sek. 1, Pr. d. 6,8 cm, ohr. v. 3,7 cm. inv. št. PMC NV 166 Lonec – dno z ostenjem. Izdelava iz 148 SE 22, kv. CB 30, sek. 1, finozrnate lončarske mase (LM29). inv. št. PMC NV 172 Notranja in zunanja površina sta Zaprta oblika – fragment dna poso- svetlo rjave barve. Sive lise na zuna- de. Izdelava iz finozrnate lončarske nji površini. Vboklo in zgubano dno. mase (LM31). Notranja in zunanja Pr. d. 8 cm, ohr. v. 1,2 cm. površina sta svetlo rjave barve. Lon- čarski znak. Pr. d. 8 cm, ohr. v. 1 cm. 143 SE 22, kv. CB 30, sek. 1, inv. št. PMC NV 167 149 SE 22, kv. CB 31, sek. 1, Vrč – fragment ročaja. Izdelava iz inv. št. PMC NV 173 finozrnate lončarske mase (LM26). Zaprta oblika – fragment ostenja Notranja in zunanja površina sta posode. Izdelava iz finozrnate lon- rdečkaste barve. Pogojno okras: vti- čarske mase (LM26). Notranja in zu- skovanje z vrhom enega prsta na zu- nanja površina sta rdečkaste barve. nanji strani ročaja. Vel. 5,4 × 5,2 cm. Okras: horizontalno rebro in vtisko- vanje z vrhom prsta na zunanji po- vršini ostenja. Vel. 3,6 × 5,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 96 M 1:2 138 139 140 141 143 142 144 145 147 146 148 149 150 SE 22 97 151 SE 22, kv. CB 30, CB 31, sek. 1, 157 SE 22, kv. CA 30, sek. 1, inv. št. PMC NV 175 inv. št. PMC NV 181 Skleda – fragment roba ustja z oste- Neopredeljeno – fragment ročaja njem. Izdelava iz finozrnate lončar- posode. Izdelava iz zelo finozrna- ske mase (LM31). Notranja in zuna- te lončarske mase (LM67). Notranja nja površina sta svetlo rjave barve. in zunanja površina sta svetlo rdeče Sive lise na notranji in zunanji povr- barve. Vel. 5,7 × 8,8 cm. šini. Pr. u. 32,4 cm, ohr. v. 5,4 cm. 152 SE 22, kv. CB 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 176 Neopredeljeno – fragment roba ustja z ostenjem posode. Izdelava iz finozrnate lončarske mase (LM26). Notranja in zunanja površina sta rdečkaste barve. Ohr. v. 2,6 cm. 153 SE 22, kv. CB 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 177 Neopredeljeno – fragment roba ustja z ostenjem posode. Izdelava iz finozrnate lončarske mase (LM29). Notranja in zunanja površina sta sive barve. Ostanki hrane. Ohr. v. 1,5 cm. 154 SE 22, kv. CB 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 178 Neopredeljeno – fragment dna po- sode. Izdelava iz finozrnate lončar- ske mase (LM65). Notranja in zu- nanja površina sta sivo črne barve. Lončarski znak. Vel. 3,2 × 2,2 cm. 155 SE 22, kv. CA 31, CB 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 179 Neopredeljeno – fragment dna z ostenjem posode. Izdelava iz fino- zrnate lončarske mase (LM33). No- tranja in zunanja površina sta sve- tlo rjave barve. Sive lise na notranji in zunanji površini. Pr. d. 11,3 cm, ohr. v. 2,2 cm. 156 SE 22, kv. CB 30, sek. 1, inv. št. PMC NV 180 Neopredeljeno – fragment dna z ostenjem posode. Izdelava iz fino- zrnate lončarske mase (LM41). No- tranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Sive lise na notranji po- vršini. Ostanki hrane. Ohr. v. 1 cm Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 98 M 1:2 151 152 153 154 155 156 157 SE 22 99 158 SE 22, kv. CB 31, sek. 1, 166 SE 23, kv. CB 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 182 inv. št. PMC NV 190 Kovinski predmet, železna pasna Kovinski predmet, ploščat železen spona. Vel. 5,6 × 3,9 cm. predmet. Vel. 3,6 × 2,2 cm. 159 SE 22, kv. CB 31, sek. 1, 167 SE 30, kv. CB 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 183 inv. št. PMC NV 191 Kovinski predmet, železen žebelj Lonec – fragment roba ustja z oste- brez glavice. Dl. 3,8 cm. njem. Izdelava iz zelo finozrnate lončarske mase (LM67). Notranja in 160 SE 22, kv. CB 31, sek. 1, zunanja površina sta rdečkaste bar- inv. št. PMC NV 184 ve. Sivo črne lise na notranji povr- Kovinski predmet, železen žebelj. šini. Ostanki hrane. Pr. u. 23,5 cm, Dl. 1,5 cm, pr. glavice 1,1 cm. ohr. v. 2,7 cm. 161 SE 22, kv. CB 31, sek. 1, 168 SE 30, kv. CB 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 185 inv. št. PMC NV 192 Kovinski predmet, železen žebelj. Lonec – fragment roba ustja z oste- Dl. 1,7 cm, pr. glavice 1,5 cm. njem. Izdelava iz finozrnate lon- čarske mase (LM29). Notranja in 162 SE 23, kv. CB 31, sek. 1, zunanja površina sta rdečkaste inv. št. PMC NV 186 barve. Sivo črne lise na notranji in Lonec – fragment roba ustja z oste- zunanji površini. Ostanki hrane. njem. Izdelava iz zelo finozrnate Ohr. v. 1,9 cm. lončarske mase (LM59). Notranja in zunanja površina sta sive barve. Tip 1.1.7. Ohr. v. 3,7 cm. 163 SE 23, kv. CB 30, sek. 1, inv. št. PMC NV 187 Zaprta oblika – fragment dna z oste- njem posode. Izdelava iz finozrna- te lončarske mase (LM30). Notranja in zunanja površina sta rdečkaste barve. Sive lise na notranji in zuna- nji površini. Tip 9.2.8. Pr. d. 7,5 cm, ohr. v. 3,9 cm. 164 SE 23, kv. CB 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 188 Pečnica – fragment. Izdelava iz zelo finozrnate lončarske mase (LM67). Notranja in zunanja po- vršina sta rdečkaste barve. Tip 7. Vel. 3,4 × 3,4 cm. 165 SE 23, kv. CB 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 189 Neopredeljeno – fragment dna z ostenjem posode. Izdelava iz finozr- nate lončarske mase (LM31). Notra- nja in zunanja površina sta rdečka- ste barve. Sivo črne lise na zunanji površini. Tip 10.2.9.2. Ohr. v. 1,1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 100 M 1:2 158 159 160 161 162 163 164 165 166 167 168 SE 22 158–161 SE 23 162–166 SE 30 167, 168 101 169 SE 30, kv. CB 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 193 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lon- čarske mase (LM29). Notranja in zunanja površina sta sive barve. Pr. u. 14,5 cm, ohr. v. 1,7 cm. 170 SE 30, kv. CB 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 194 Vrč – fragment roba ustja in roča- ja. Izdelava iz zelo finozrnate lon- čarske mase (LM54). Notranja in zu- nanja površina sta rdečkaste barve. Svetlo rjave lise na zunanji površini. Pr. u. 13 cm, ohr. v. 8,8 cm. 171 SE 30, kv. CB 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 195 Lonec (?) – fragment dna z ostenjem. Izdelava iz zelo finozrnate lončarske mase (LM51). Notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Sive lise na notranji in zunanji površini. Pr. d. 9,2 cm, ohr. v. 8,4 cm. 172 SE 30, kv. CB 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 196 Neopredeljeno – fragment dna z ostenjem posode. Izdelava iz finozr- nate lončarske mase (LM57). Notra- nja in zunanja površina sta sive bar- ve. Slabo ohranjen lončarski znak. Pr. d. 19 cm, ohr. v. 1,3 cm. 173 SE 8, kv. CA 28, sek. 1, inv. št. PMC NV 197 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lončar- ske mase (LM24). Notranja in zuna- nja površina sta rdečkaste barve. Pr. u. 23,4 cm, ohr. v. 2,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 102 M 1:2 169 170 171 172 173 SE 30 SE 8 173 103 174 SE 8, kv. CA 26, sek. 1, 181 SE 47, kv. CC 32, 33, sek. 1, inv. št. PMC NV 198 inv. št. PMC NV 205 Lonec (?) – fragment dna z ostenjem. Lonec – fragment roba ustja z oste- Izdelava iz finozrnate lončarske njem. Izdelava iz finozrnate lon- mase (LM63). Notranja in zunanja čarske mase (LM58). Notranja in površina sta rdečkaste barve. Sivo zunanja površina sta sive bar- črne lise na notranji in zunanji povr- ve. Rdečkasto sive lise na notranji šini. Svetlo rdeče lise na zunanji po- in zunanji površini. Pr. u. 17,2 cm, vršini. Lončarski znak. Pr. d. 10 cm, ohr. v. 1,8 cm. ohr. v. 5,1 cm. 175 SE 8, kv. CC 25, sek. 1, inv. št. PMC NV 199 Skleda – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lon- čarske mase (LM31). Notranja in zunanja površina sta sive barve. Ohr. v. 2,2 cm. 176 SE 8, kv. CC 25, sek. 1, inv. št. PMC NV 200 Kovinski predmet, železen žebelj. Dl. 0,7 cm, pr. glavice 1,3 cm. 177 SE 26, kv. CB 30, sek. 1, inv. št. PMC NV 201 Vrč – fragment izliva z ostenjem. Izdelava iz finozrnate lončarske mase (LM63). Notranja in zuna- nja površina sta rdečkaste barve. Vel. 4,2 × 4,1 cm. 178 SE 28, kv. CA 32, sek. 1, inv. št. PMC NV 202 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lončar- ske mase (LM27). Notranja in zuna- nja površina sta svetlo rjave barve. Okras: horizontalni žlebovi na zu- nanji površini ramen. Pr. u. 17,4 cm, ohr. v. 4,7 cm. 179 SE 47, kv. CC 32, 33, sek. 1, inv. št. PMC NV 203 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lončar- ske mase (LM26). Notranja in zuna- nja površina sta rdečkaste barve s svetlo rjavimi lisami. Ohr. v. 2 cm. 180 SE 47, kv. CB 33, sek. 1, inv. št. PMC NV 204 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lon- čarske mase (LM39). Notranja in zu- nanja površina sta rdečkasto sive barve. Ohr. v. 2,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 104 M 1:2 174 175 176 177 178 179 180 181 SE 8 174–176 SE 26 177 SE 28 178 SE 47 179–181 105 182 SE 47, kv. CC 32, 33, sek. 1, 189 SE 69, kv. CB 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 206 inv. št. PMC NV 213 Pokrov – fragment roba ustja. Iz- Lonec – fragment roba ustja z oste- delava iz zelo finozrnate lončar- njem. Izdelava iz finozrnate lončar- ske mase (LM67). Notranja in zuna- ske mase (LM29). Notranja in zuna- nja površina sta svetlo rjave barve. nja površina sta svetlo rjave barve. Ohr. v. 1,8 cm. Sive lise na notranji in zunanji po- vršini. Tip 1.1.6.2. Pr. u. 21,1 cm, 183 SE 47, kv. CC 32, 33, sek. 1, ohr. v. 2,6 cm. inv. št. PMC NV 207 Kovinski predmet, morda železen 190 SE 69, kv. CB 31, sek. 1, žebelj brez glavice. Dl. 2,5 cm. inv. št. PMC NV 214 Lonec – fragment roba ustja z oste- 184 SE 47, kv. CB 33, sek. 1, njem. Izdelava iz finozrnate lončar- inv. št. PMC NV 208 ske mase (LM58). Notranja in zuna- Kovinski predmet, železen žebelj. nja površina sta svetlo rjave barve. Vel. 2,1 × 1,1 cm. Sive lise na notranji in zunanji povr- šini. Pr. u. 16,4 cm, ohr. v. 2,1 cm. 185 SE 69, kv. CC 29, sek. 1, inv. št. PMC NV 209 191 SE 69, kv. CB 31, sek. 1, Lonec – fragment roba ustja z oste- inv. št. PMC NV 215 njem. Izdelava iz finozrnate lončar- Lonec – fragment roba ustja z oste- ske mase (LM39). Notranja in zuna- njem. Izdelava iz finozrnate lončar- nja površina sta sive barve. Ostanki ske mase (LM29). Notranja in zuna- hrane. Pr. u. 16,5 cm, ohr. v. 2,1 cm. nja površina sta sive barve. Ostanki hrane. Pr. u. 14,3 cm, ohr. v. 2,8 cm. 186 SE 69, kv. CB 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 210 192 SE 69, kv. CB 31, sek. 1, Lonec – fragment roba ustja z oste- inv. št. PMC NV 216 njem. Izdelava iz zelo finozrna- Lonec – fragment roba ustja z oste- te lončarske mase (LM67). Notranja njem. Izdelava iz finozrnate lončar- in zunanja površina sta svetlo rjave ske mase (LM26). Notranja in zuna- barve. Sive lise na zunanji površini. nja površina sta rdečkaste barve. Ohr. v. 1,8 cm. Sive lise na notranji površini. Okras: horizontalne kanelure na zuna- 187 SE 69, kv. CA 32, sek. 1, nji površini ramen. Pr. u. 18,8 cm, inv. št. PMC NV 211 ohr. v. 3,2 cm. Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lon- čarske mase (LM29). Notranja in zunanja površina sta sive barve. Svetlo rjave lise na notranji povr- šini. Ostanki hrane. Pr. u. 17 cm, ohr. v. 1,5 cm. 188 SE 69, kv. CC 29, sek. 1, inv. št. PMC NV 212 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lončar- ske mase (LM34). Notranja in zuna- nja površina sta svetlo rjave barve. Pr. u. 16,2 cm, ohr. v. 1,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 106 M 1:2 183 184 182 185 186 187 188 189 190 191 192 SE 47 182, 183 SE 45 184 SE 69 185–192 107 193 SE 69, kv. CA 32, sek. 1, 198 SE 69, kv. CA 31, 32, sek. 1, inv. št. PMC NV 217 inv. št. PMC NV 222 Lonec – fragment dna z ostenjem. Pokrov – fragment roba ustja z oste- Izdelava iz finozrnate lončarske njem. Izdelava iz finozrnate lončar- mase (LM31). Notranja in zunanja ske mase (LM39). Notranja in zuna- površina sta rdečkasto sive barve. nja površina sta rdečkaste barve. Sive lise na notranji površini. Vbo- Sivo črne lise na notranji in zunanji klo in zgubano dno. Pr. d. 10,2 cm, površini. Ohr. v. 1,2 cm. ohr. v. 1,2 cm. 199 SE 69, kv. CA 32, sek. 1, 194 SE 69, kv. CA 31, 32, sek. 1, inv. št. PMC NV 223 inv. št. PMC NV 218 Pokrov – fragment roba ustja z oste- Lonec (?) – fragment dna z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lončar- njem. Izdelava iz finozrnate lon- ske mase (LM65). Notranja in zuna- čarske mase (LM65). Notranja in nja površina sta svetlo rjave barve. zunanja površina sta svetlo rjave Svetlo rdeče lise na zunanji površini. barve. Zgubano dno. Pr. d. 8,8 cm, Ohr. v. 1,6 cm. ohr. v. 1,5 cm. 200 SE 69, kv. BV 34, sek. 1, 195 SE 69, kv. CA 31, 32, sek. 1, inv. št. PMC NV 224 inv. št. PMC NV 219 Pokrov – fragment roba ustja z oste- Lonec – fragment dna z ostenjem. njem. Izdelava iz finozrnate lončar- Izdelava iz finozrnate lončarske ske mase (LM29). Notranja in zuna- mase (LM34). Notranja in zunanja nja površina sta svetlo rjave barve. površina sta rdečkaste barve. Sve- Pr. u. 24 cm, ohr. v. 1,8 cm. tlo rdeče lise na notranji površini. Vboklo in zgubano dno. Sledi orod- 201 SE 69, kv. CB 31, sek. 1, ja v postopku izdelave. Pr. d. 6 cm, inv. št. PMC NV 225 ohr. v. 4,4 cm. Oljenka – fragment. Izdelava iz fi- nozrnate lončarske mase (LM47). 196 SE 69, kv. CB 31, sek. 1, Notranja in zunanja površina sta inv. št. PMC NV 220 rdečkaste barve. Sivo črne lise na Zaprta oblika – fragment ostenja notranji površini. Pr. u. 8,6 cm, posode. Izdelava iz finozrnate lon- ohr. v. 3 cm. čarske mase (LM58). Notranja in zu- nanja površina sta svetlo rdeče bar- 202 SE 69, kv. BV 34, sek. 1, ve. Rdečkaste in sivo črne lise na inv. št. PMC NV 226 notranji površini. Okras: horizon- Kovinski predmet, železen žeblji- talno rebro in vtiskovanje z vrhom ček ali zakovica. Dl. 1,3 cm, pr. gla- prsta na zunanji površini ostenja. vice 3,4 cm. Vel. 6,6 × 5,8 cm. 203 SE 69, kv. BV 34, sek. 1, 197 SE 69, kv. CB 31, CA 31, 32, inv. št. PMC NV 227 sek. 1, inv. št. PMC NV 221 Kovinski predmet, železen žebelj. Skleda – fragment roba ustja z oste- Dl. 3,6 cm, pr. glavice 1,1 cm. njem. Izdelava iz finozrnate lončar- ske mase (LM42). Notranja in zuna- 204 SE 69, kv. BV 34, sek. 1, nja površina sta rdečkaste barve. inv. št. PMC NV 228 Sive lise na notranji in zunanji povr- Kovinski predmet, železen predmet. šini. Ostanki hrane. Okras: horizon- Dl. 3,2 cm. talna kanelura na zunanji površini ramen. Pr. u. 18,2 cm, ohr. v. 6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 108 M 1:2 193 194 195 196 197 199 198 200 201 202 203 204 SE 69 109 205 SE 89, kv. BV–Z 31, sek. 1, 213 SE 669, kv. CF 33, sek. 1, inv. št. PMC NV 229 inv. št. PMC NV 237 Lonec – fragment roba ustja z oste- Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lončar- njem. Izdelava iz finozrnate lončar- ske mase (LM38). Notranja in zuna- ske mase (LM65). Notranja in zuna- nja površina sta sive barve. Ostanki nja površina sta rdečkaste barve. hrane. Pr. u. 9,2 cm, ohr. v. 2,7 cm. Pr. u. 23,1 cm, ohr. v. 3,3 cm. 206 SE 89, kv. BV 31, 32, sek. 1, inv. št. PMC NV 230 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lončar- ske mase (LM34). Notranja in zuna- nja površina sta rdečkaste barve. Sive lise na notranji in zunanji povr- šini. Ostanki hrane. Ohr. v. 2,8 cm. 207 SE 89, kv. BZ 30–29, sek. 1, inv. št. PMC NV 231 Kovinski predmet, železen predmet, morda žebelj. Dl. 2 cm. 208 SE 89, kv. BZ 30–29, sek. 1, inv. št. PMC NV 232 Kovinski predmet, ploščat železen predmet. Vel. 2 × 1,9 cm. 209 SE 89, kv. BZ 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 233 Kovinski predmet, železen kavelj ali okov. Vel. 10,6 × 4,1 cm. 210 SE 530, kv. BZ 27, 28, sek. 1, inv. št. PMC NV 234 Lonec – fragment roba ustja z oste- nje. Izdelava iz finozrnate lončar- ske mase (LM34). Notranja in zuna- nja površina sta rdečkaste barve. Pr. u. 14,3 cm, ohr. v. 1,9 cm. 211 SE 530, kv. CV–Z 28–29, sek. 1, inv. št. PMC NV 235 Kovinski predmet, železen žebelj. Dl. 2,1 cm, pr. glavice 1 cm. 212 SE 574, kv. CC 30, sek. 1, inv. št. PMC NV 236 Lonec – dno z ostenjem. Izdelava iz finozrnate lončarske mase (LM31). Notranja in zunanja površina sta rdečkaste barve. Sivo črne lise na lise na notranji in zunanji površini. Vbo- klo in zgubano dno. Pr. d. 7,2 cm, ohr. v. 1,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 110 M 1:2 205 210 206 211 207 208 209 212 213 SE 89 205–209 SE 530 210, 211 SE 574 212 SE 669 213 111 214 SE 691, kv. CF 31, sek. 1, 220 SE 22, kv. CB 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 238 inv. št. PMC NV 244 Lonec – fragment dna z ostenjem. Lonec (?) – fragment dna z oste- Izdelava iz finozrnate lončarske njem. Izdelava iz finozrnate lončar- mase (LM36). Notranja in zuna- ske mase (LM31). Notranja in zuna- nja površina sta rdečkaste barve. nja površina sta sive barve. Vboklo Rdečkaste lise na zunanji površini. in zgubano dno. Lončarski znak. Pr. d. 13,3 cm, ohr. v. 7,1 cm. Pr. d. 8,9 cm, ohr. v. 1,3 cm. 215 SE 68, kv. BZ 33, sek. 1, inv. št. PMC NV 239 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lončar- ske mase (LM49). Notranja in zuna- nja površina sta rdečkaste barve. Sive lise na notranji in zunanji po- vršini. Ostanki hrane. Pr. u. 22,7 cm, ohr. v. 2,9 cm. 216 SE 22, kv. CA 30, 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 240 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lon- čarske mase (LM29). Notranja in zu- nanja površina sta rdečkasto sive barve. Sive lise na notranji in zuna- nji površini. Okras: horizontalna ka- nelura na zunanji površini ramen. Pr. u. 15,8 cm, ohr. v. 7,9 cm. 217 SE 22, kv. CB 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 241 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lon- čarske mase (LM74). Notranja in zunanja površina sta sive barve. Pr. u. 15,4 cm, ohr. v. 2,4 cm. 218 SE 30, kv. CB 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 242 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lon- čarske mase (LM31). Notranja in zu- nanja površina sta rdečkasto sive barve. Sivo črne lise na notranji in zunanji površini. Pr. u. 17,5 cm, ohr. v. 3,5 cm. 219 SE 22, kv. CA 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 243 Lonec – fragment dna z ostenjem. Izdelava iz finozrnate lončarske mase (LM31). Notranja in zunanja površina sta rdečkaste barve. Rdeč- kaste lise na zunanji površini. Vbo- klo in zgubano dno. Lončarski znak. Pr. d. 6,1 cm, ohr. v. 3,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 112 M 1:2 214 215 216 217 218 219 220 SE 22 216, 217, 219, 220 SE 30 218 SE 68 215 SE 691 214 113 221 SE 22, kv. CB 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 245 Vrč – fragment roba ustja z oste- njem, dno in ročaj. Izdelava iz fi- nozrnate lončarske mase (LM19). Notranja in zunanja površina sta rdečkaste barve. Svetlo rdeče lise na zunanji površini. Lončarski znak na dnu. Pr. u. 14,3 cm, v. 21,4 cm. Z ohranjenim ročajem 26,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 114 M 1:2 221 SE 22 115 222 SE 22, kv. CB 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 246 Vrč – fragment roba ustja z ostenjem in ročaj. Izdelava iz finozrnate lon- čarske mase (LM19). Notranja in zu- nanja površina sta rdečkaste barve. Rdečkaste lise na zunanji površini. Pr. u. 11,4 cm, ohr. v. 9,7 cm. 223 SE 22, kv. CA 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 247 Vrč – dno z ostenjem. Izdelava iz fi- nozrnate lončarske mase (LM47). Notranja in zunanja površina sta svetlo rdeče barve. Svetlo sive lise na notranji in zunanji površini. Pr. d. 7,9 cm, ohr. v. 4,3 cm. 224 SE 23, kv. CB 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 248 Zaprta oblika – fragment dna z ostenjem posode. Izdelava iz fi- nozrnate lončarske mase (LM48). Notranja in zunanja površina sta rdečkaste barve. Lončarski znak na dnu. Pr. d. 13,6 cm, ohr. v. 3,7 cm. 225 SE 23, kv. CB 32, sek. 1, inv. št. PMC NV 249 Zaprta oblika – fragment dna z oste- njem posode. Izdelava iz finozrnate lončarske mase (LM65). Notranja in zunanja površina sta rdečkasto sive barve. Posoda je padla v ogenj in se redukcijsko prežgala. Pr. d. 10,4 cm, ohr. v. 2,3 cm. 226 SE 22, kv. CB 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 250 Lonec (?) – fragment dna z ostenjem. Izdelava iz finozrnate lončarske mase (LM37). Notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Sive lise na notranji in zunanji površini. Pr. d. 11 cm, ohr. v. 4,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 116 M 1:2 222 223 224 225 226 SE 22 222, 223, 226 SE 23 224, 225 117 227 SE 22, kv. CB 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 251 Skleda – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz zelo finozrnate lončarske mase (LM67). Notranja in zunanja površina sta rdečkasto sive barve. Pr. u. 38,5 cm, ohr. v. 4,3 cm. 228 SE 22, kv. CB 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 252 Neopredeljeno – fragment dna z ostenjem posode. Izdelava iz fino- zrnate lončarske mase (LM31). No- tranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Sivo črne lise na notranji površini. Sive lise na zunanji površi- ni. Ostanki hrane. Vel. 2,3 × 4,8 cm. 229 SE 715, kv. CG 34, sek. 1, inv. št. PMC NV 253 Kovinski predmet, železen žebelj. Dl. 3 cm, pr. glavice 1,8 cm. 230 SE 737, kv. CG 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 254 Kovinski predmet, železen žebelj. Dl. 2,4 cm, pr. glavice 1,5 cm. 231 SE 754, kv. CG 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 255 Kovinski predmet, železen žebelj. Dl. 2,2 cm, pr. glavice 1 cm. 232 SE 1018, kv. BP 34, sek. 3, inv. št. PMC NV 256 Kovinski predmet, železen pred- met, morda žebelj brez glavice. Dl. 2,9 cm. 233 SE 695, kv. CF 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 257 Kovinski predmet, verjetno žele- zen kos verige. Dl. 5,7 cm, pr. obro- ča 2,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 118 M 1:3 227 M 1:2 227 228 229 230 231 232 233 SE 22 227, 228 SE 695 233 SE 715 229 SE 737 230 SE 754 231 SE 1017 232 119 234 SE 1108, kv. BN 34, sek. 3, inv. št. PMC NV 258 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lon- čarske mase (LM31). Notranja in zunanja površina sta rdečkaste bar- ve. Sive lise na notranji površini. Pr. u. 20,2 cm, ohr. v. 5,5 cm. 235 SE 1108, kv. BN 34, sek. 3, inv. št. PMC NV 259 Lonec – fragment dna z ostenjem. Izdelava iz finozrnate lončar- ske mase (LM31). Notranja in zu- nanja površina sta rdečkaste bar- ve. Sive lise na notranji površini. Pr. d. 9,3 cm, ohr. v. 1 cm. 236 SE 1114, kv. BM 35, sek. 3, inv. št. PMC NV 260 Pokrov. Izdelava iz finozrnate lon- čarske mase (LM22). Notranja in zu- nanja površina sta rdečkaste barve. Svetlo rjave lise na notranji površi- ni. Rdečkaste lise na zunanji povr- šini. Ostanki hrane. Pr. u. 21,4 cm, v. 7 cm. 237 SE 1114, kv. BM 35, sek. 3, inv. št. PMC NV 261 Kovinski predmet, železen žebelj. Dl. 3,4 cm, pr. glavice 0,9 cm. 238 SE 28, kv. CA 32, sek. 1, inv. št. PMC NV 262 Lonec (?) – fragment dna z ostenjem. Izdelava iz zelo finozrnate lončar- ske mase (LM46). Notranja in zuna- nja površina sta svetlo rjave bar- ve. Sive lise na notranji površini. Pr. d. 11,3 cm, ohr. v. 2,1 cm. 239 SE 22, kv. CB 30, sek. 1, inv. št. PMC NV 263 Neopredeljeno – fragment ročaja z ostenjem posode. Izdelava iz finozr- nate lončarske mase (LM38). Notra- nja in zunanja površina sta sive bar- ve. Vel. 4,6 × 3,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 120 M 1:2 234 235 236 237 238 239 SE 22 239 SE 28 238 SE 1108 234, 235 SE 1114 236, 237 121 Pozni novi vek in moderno obdobje (19.–20. st.) 240 SE 5, kv. CC 23, sek. 1, 246 SE 1, kv. BZ 29, sek. 1, inv. št. PMC NV 264 inv. št. PMC NV 270 Lonec – fragment roba ustja z oste- Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lon- njem. Izdelava iz finozrnate lončar- čarske mase (LM31). Notranja in zu- ske mase (LM06). Notranja in zuna- nanja površina sta sive barve. Sive nja površina sta rdečkaste barve. lise na notranji in zunanji površini. Okras: barvna krijoča glazura rja- Pr. u. 18,2 cm, ohr. v. 3,4 cm. vo oker barve na notranji površini. Pr. u. 12,4 cm, ohr. v. 2,1 cm. 241 SE 6, sek. 1, inv. št. PMC NV 265 247 SE 1, kv. CA 31, sek. 1, Čaša – fragment roba ustja z inv. št. PMC NV 271 ostenjem. Izdelava iz porcelana – Lonec – fragment roba ustja z oste- lončarske mase (LM01). Notranja in njem. Izdelava iz finozrnate lončar- zunanja površina sta bele barve. ske mase (LM03). Notranja in zuna- Okras: prozorna bela glazura nja površina sta rdečkaste barve. na notranji in zunanji površini. Okras: barvna krijoča glazura rja- Pr. u. 6,5 cm, ohr. v. 4,8 cm. vo oker barve na notranji in zuna- nji površini. Horizontalne kane- 242 SE 7, kv. CE 33, sek. 1, lure na zunanji površini ostenja. inv. št. PMC NV 266 Pr. u. 9,8 cm, ohr. v. 2,6 cm. Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lončar- 248 SE 1, kv. CC, CD 33, sek. 1, ske mase (LM34). Notranja in zuna- inv. št. PMC NV 272 nja površina sta svetlo rjave barve. Lonec – fragment roba ustja z oste- Ohr. v. 2 cm. njem. Izdelava iz finozrnate lončar- ske mase (LM16). Notranja in zuna- 243 SE 7, kv. CA 33, sek. 1, nja površina sta svetlo rdeče barve. inv. št. PMC NV 267 Okras: barvna krijoča glazura oran- Lonec – fragment roba ustja z oste- žne barve na notranji površini. njem. Izdelava iz finozrnate lončar- Pr. u. 21,6 cm, ohr. v. 2,1 cm. ske mase (LM34). Notranja in zuna- nja površina sta rdečkaste barve. Sive lise na notranji in zunanji povr- šini. Ohr. v. 2,5 cm. 244 SE 7, kv. CA 32, sek. 1, inv. št. PMC NV 268 Pokrov – fragment roba ustja z os- tenjem. Izdelava iz zelo finozrnate lončarske mase (LM64). Notranja in zunanja površina sta rdečkaste bar- ve. Pr. u. 18,8 cm, ohr. v. 1,4 cm. 245 SE 886, kv. CI 31, sek. 1, inv. št. PMC NV 269 Skleda – fragment dna z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lon- čarske mase (LM68). Notranja in zunanja površina sta sive barve. Rdečkaste lise na notranji površini. Pr. d. 4,8 cm, ohr. v. 1,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 122 M 1:2 240 241 242 243 244 245 246 247 248 SE 1 246–248 SE 5 240 SE 6 241 SE 7 242–244 SE 886 245 123 Gradivo s površinskega pregleda Bojan Djurić Gradivo hrani NMS. Okrajšave LES2 Leskovec 2 ZE zbiralna enota NMS Narodni muzej Slovenije 1 LES2 ZE 16E Novec. LJ 87145. Jugoslavija, Socia- listička federativna republika Jugo- slavija (1963–1992) 1974; 1 Dinar, Beograd (Mandić 2006, 44.2); dolo- čil P. Kos. 2 LES2 ZE 18C Ustje in del vratu stekleničke iz zelenkastega stekla; v. 2,4 cm, pr. 4 cm. 3 LES2 ZE 18D Izvihano profilirano ustje lonca zelo svetlo rjave barve 10YR8/3; v. 3 cm, dl. 4,8 cm, pr. 20,6 cm. 4 LES2 ZE 18E Izvihano profilirano ustje lonca zelo temno sive barve 10YR3/1; v. 2,2 cm, dl. 3,6 cm, pr. 15,6 cm. 5 LES2 ZE 20B Izvihano ustje lonca zelo svetlo rjave barve 10YR8/4; v. 2,4 cm, dl. 4,2 cm, pr. 17,4 cm. 6 LES2 ZE 16B Izvihano ustje lonca zelo svetlo rjave barve 10YR8/4; v. 2,6 cm, dl. 3,9 cm, pr. 20,8 cm. 7 LES2 ZE 4D Izvihano ustje lonca rožnate bar- ve 7.5YR8/4 z oker glazuro znotraj in na ustju; v. 3,8 cm, dl. 5,1 cm, pr. 17,2 cm. 8 LES2 ZE 18D Izvihano ustje lonca rožnate bar- ve 7.5YR8/4; v. 2,9 cm, dl. 3,8 cm, pr. 23 cm. 9 LES2 ZE 20D Izvihano odebeljeno ustje lon- ca svetlo sive barve 10YR7/2 z oker glazuro znotraj in sivo na ustju; v. 2,2 cm, dl. 5 cm, pr. 22,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 148 M 1:2 2 3 4 5 6 7 8 9 149 10 LES2 ZE TJ3 Izvihano odebeljeno ustje lon- ca zelo svetlo rjave barve 10YR7/3; v. 2,2 cm, dl. 3 cm, pr. 15,6 cm. 11 LES2 ZE 22B Izvihano odebeljeno ustje lonca zelo svetlo rjave barve 10YR8/3; v. 2 cm, dl. 3,2 cm, pr. 18 cm. 12 LES2 ZE 2A Izvihano odebeljeno ustje lonca svetlo sive barve 10YR7/2; v. 2,6 cm, dl. 3,2 cm, pr. 23,8 cm. 13 LES2 ZE 18D Izvihano odebeljeno ustje lon- ca zelo svetlo rjave barve 10YR8/3; v. 2,5 cm, dl. 4,5 cm, pr. 24 cm. 14 LES2 ZE 16D Profiliran rob in ostenje pokrovke svetlo sive barve 10YR7/2; v. 3,1 cm, dl. 4 cm, pr. 20 cm. 15 LES2 ZE 18E Odebeljen rob in ostenje pokrov- ke rožnate barve 7.5YR7/4; v. 3 cm, dl. 3,1 cm, pr. 18 cm. 16 LES2 ZE 10C Izvihan odebeljen rob in ostenje sklede rožnate barve 7.5YR7/4 z oker glazuro znotraj in na ustju; v. 3,8 cm, dl. 4 cm, pr. 27 cm. 17 LES2 ZE 20B Izvihan odebeljen rob in oste- nje sklede rožnate barve 7.5YR7/4 z odpadlo glazuro znotraj in verje- tno tudi zunaj; v. 2,7 cm, dl. 5 cm, pr. 30 cm. 18 LES2 ZE 22A Izvihan odebeljen rob in ostenje sklede rožnate barve 7.5YR8/4 z ze- leno glazuro znotraj in na ustju; v. 3,5 cm, dl. 7,2 cm, pr. 34 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 150 M 1:2 M 1:3 18 10 11 12 13 14 15 16 17 18 151 Analize Rastlinski ostanki pozni srednji in novi vek, v 16. in 17. stoletje. Oglje izhaja iz jam Metka Culiberg za stojke, iz ognjišča ali iz neopredeljenih arheoloških struk- tur. Tu je bila ugotovljena večja pestrost drevesnih vrst. Še vedno je prevladovalo oglje hrasta ( Quercus), mnogo manj pa je bilo oglja bukve ( Fagus) in jelke ( Abies). Poleg teh taksonov so bili ugotovljeni še breza ( Betula), jelša ( Alnus), vrba ( Salix), jerebi-ka ( Sorbus), le dva primerka oglja sta pripadala lesu enega izmed Paleobotanični material, ki je bil zbran pri izkopavanjih na ar- rodov iz družine Rosaceae, to je hruški drobnici ( Pyrus) ali lesniki heološkem najdišču, zastopa izključno lesno oglje, medtem ko ( Malus). Nekaj drobcev oglja pa je kazalo anatomske znake bri- semen, plodov ali drugih rastlinskih makroostankov ni bilo. novega lesa ( Juniperus) (sl. 45). Količina in velikost primerkov oglja sta se razlikovali med posa- Najdišče Leskovec 2 leži na jugovzhodnem delu Celjske kotline. meznimi vzorci in tudi njihova ohranjenost je bila različna. Več Kakšni gozdovi so tu uspevali v preteklosti in kako so se spre- oglja je bilo impregniranega ali pa bolj ali manj preperelega, kar minjali, bi lahko pokazala pelodna analiza, vendar od tod tudi je oteževalo zanesljivo določitev vrste lesa. za širše območje ni na voljo nobenega pelodnega diagrama, ker Arheološke najdbe pripadajo dvema različnima arheološkima doslej še ni bilo ugotovljenih primernih usedlin. Analiza oglja obdobjema, to sta srednji do pozni bronasti dobi in poznemu nam sicer delno pove, kakšno drevje je uspevalo v bližnji okolici srednjemu in novemu veku. Temu ustrezno je bil opredeljen tudi najdišč, vendar po količini oglja ugotovljenih taksonov ne more- paleobotanični material. Oglje iz arheoloških struktur v sektorju mo sklepati, tako kakor je to mogoče pri pelodni analizi, kakšen 2 je prazgodovinske starosti. Vzorci so bili zbrani iz jam za stojke, gozd je uspeval in še manj, kako je bila porasla daljna okolica. jame za ognjišče ali pa iz jame, katere funkcija ni bila ugotovlje- Izvemo pa vsaj za nekatere vrste drevja, da so tedaj tam uspeva- na. V vzorcih prevladuje oglje hrasta ( Quercus), dobro zastopa- le, vendar to predvsem le tiste, katerih les je bil najbolj primeren no pa je tudi oglje bukve ( Fagus) in jelke ( Abies). Vsi vzorci oglja za gradnjo objektov oziroma naselbin. Med take gotovo sodita iz sektorja 1 so glede na najdbe keramike časovno opredeljeni v les hrasta in bukve. 45 Analiza oglja. Št. vzor. Kv. SE Quercus Fagus Betula Alnus Salix Sorbus Pyrus-Malus Juniperus Abies Srednji vek/novi vek 3 CB 33 47 4 4 CA 37 59 1 17 BV 29 530 2 20 CH 36 775 12 Skupaj 2 12 4 1 Srednji vek 1 CB 30 24 1 1 5 CB 31 70 16 5 6 CB 31 70 1 7 CA-B 31 71 7 9 CB 31 500 13 8 2 10 CB 31 74 7 1 1 2 2 18 CC 31 574 3 2 19 CI 37 953 9 2 CB 30 26 4 Skupaj 47 13 7 2 2 2 12 Prazgodovina 13 AN 21 137 27 25 15 AP 20 140 67 27 Skupaj 67 54 25 Jama neznane funkcije 11 AH 22 102 68 12 AH 22 101 75 16 AH 22 142 1 Skupaj 144 6 260 94 7 2 12 2 2 4 38 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 152 Na podlagi analiz oglja pa bi kljub temu lahko sklepali, da je bil Živalski ostanki še v bronasti dobi gozd bolje ohranjen, saj kaže, da je tedaj tu Borut Toškan uspevala še vrhunska združba jelke in bukve ( Abieti-Fagetum). Z vse večjim naseljevanjem in s tem večjo porabo lesa za gradnjo naselbin se je skozi stoletja gozd krčil, predvsem pa siromašil. V poznem srednjem veku je bil gozd verjetno že precej osiromašen, a morda še ne toliko skrčen kakor je danes. V zadnjih stoletjih se je krčenje gozda še stopnjevalo na račun pridobivanja poljskih Med izkopavanji na najdišču Leskovec 2 je bilo pridobljenih osem in travniških površin ter naraščanja poseljenosti. Kot posledica živalskih ostankov, od katerih jih je bilo mogoče taksonomsko dolgotrajnega antropogenega vpliva najdemo danes v nižinskem opredeliti pet. Prevladujejo najdbe domačega goveda ( Bos ta- delu le manjše gozdne otočke, v katerih zaradi močno degradira- urus; N = 4), medtem ko je drobnica ( Caprinae) zastopana z ne-nih tal uspevajo le hrast ( Quercus), beli gaber ( Carpinus betulus) poškodovanim primerkom tretjega spodnjega meljaka (sl. 46). ali rdeči bor ( Pinus sylvestris). Rečne bregove porašča črna jelša Sodeč po morfologiji navedenega zoba je ta najverjetneje pripa- ( Alnus glutinosa) in šele na obrobnem gričevju najdemo mešadal ovci ( Ovis aries; prim. Halstead/Collins 2002, 548). ne gozdove bukve ( Fagus), hrasta, kostanja ( Castanea), bora in Stopnja obrabe žvekalne površine domnevno ovčjega tretjega smreke ( Picea). spodnjega meljaka (tj. 8G sensu; Payne 1987, 610) kaže na zakol oz. pogin pri starosti med tretjim in četrtim letom (prim. Payne 1973, 299). Iz tega izhaja, da je bila reja navedene živali očitno usmerjena v izkoriščanje sekundarnih produktov reje (najbrž runa), saj bi bila sicer optimalna starost ob zakolu bistveno niž- ja (Munson 2000). Podobno sliko kaže tudi primerek prvega spo- dnjega meljaka domačega goveda. Sodeč po stopnji obrabe žve- kalne površine je namreč tudi ta domnevno pripadal že odrasli živali (prim. Grant 1982). 46 Seznam živalskih ostankov. SN SE Sek./kv. Takson Sk. element Stran Število Opombe Starost 74 24 1/CB 30 Bos taurus Dens inf. dex. 1 1 × I1 140 74 1/CB 31 Bos taurus Dens sup. dex. 2 frag. 1 × M1, 1 × M? M1 = K Dens inf. dex. 1 1 × P3 Caprinae Dens inf. sin. 1 1 × M3 M3 = 8G Indet. spec. Indet. fr. -- 3 frag. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 153 Tipološka analiza keramike Barbara Čeh Za tipološko analizo keramike (glej Opis keramičnega zbira v Tip 1.1.3. Profilirano ustje Dodatku) je ključna omejitev fragmentarna ohranjenost veči- Gre za rahlo navzven izvlečeno ustje pravokotnega preseka, na ne posod (Simoniti 1989). Majhno število posod je namreč ohra- zunanji strani dvakrat ali enkrat konkavno oblikovano, na no- njenih v celoti ali sta ohranjeno vsaj dno in ustje in je bila tako tranji strani enkrat konkavno oblikovano. mogoča rekonstrukcija oblike posode. V množici posameznih V ta tip sodi osem loncev (G22, G23, G127–129, G215, G250, G349). odlomkov smo se tako osredotočili na posamezne dele posod, Ustje G22 je na zunanji strani izrazito konkavno oblikovano. Na predvsem ustja in dna, in jih razvrstili v tipološke skupine. Pri vrhu roba ustja je opazna poglobitev, verjetno namenjena na- določanju posameznih tipov in uvrščanju predmetov vanje smo mestitvi pokrova. Pri ustju G23, ki je navzven upognjeno, ne gre se v veliki meri oprli na sistem tipologizacije lončenine, kakršno za izliv, ampak deformacijo pri izdelavi. Ustje G128 je na zunanji je uvedla M. Horvat (Horvat 1999). strani dvakrat konkavno oblikovano in zgoraj skoraj ravno od- Posamezne dele posod smo nato tipološko razvrstili glede na rezano. Izrazit je vrat posode. Ustje G129 ima na vrhu poglobitev, njihove oblikovne značilnosti. Tem tipom smo dodelili tekoče za- verjetno namenjeno namestitvi pokrova. Ustje G215 je na zunanji poredne številke, ki tečejo od navadnega ustja (številka 1) do dr- strani enkrat konkavno oblikovano. Na vrhu je poglobitev, ver- žaja (številka 20). Nekateri od tipov imajo različice; kjer je bilo jetno namenjena namestitvi pokrova. Profilirano ustje ima tri smiselno, smo tudi različice dodatno razčlenili. Pri tem je po- variante: membno, da so nekateri tipi številčno bolje zastopani, zato smo njihovo razčlenitev lahko natančneje izvedli. Varianta 1.1.3.1. Profilirano ustje je na vrhu zaobljeno. V to va- rianto sodijo trije lonci (G251–253). Pri ustju G253 gre za na zu- Ustja nanji strani enkrat konkavno oblikovan rob ustja. Ta kos zaradi preslabe ohranjenosti in neznane oblike prehoda ustja v vrat ne more biti vzorčen primer, vendar glede na vidne značilnosti ver- jetno sodi v to skupino. Lonci (sl. 47, 48) Varianta 1.1.3.2. Profilirano ustje s kijasto odebelitvijo. V zgor- njem delu je rob ustja kijasto odebeljen. V to varianto sodita dva Skupina ustij loncev z najdišča Leskovec 2 je najštevilčnejša. Pri lonca (G180, G234). nekaterih posodah ni mogoče zanesljivo reči, da gre za lonce, kar je v katalogu gradiva tudi ustrezno označeno. Predvsem pri Varianta 1.1.3.3. Nažlebljeno ali kanelirano profilirano ustje. odlomkih dnov je velikokrat težko neizpodbitno trditi, da gre za Konkavno oblikovano profilirano ustje je na zunanji strani nažle- lonce. Takšna dna so zato uvrščena v skupino 9, torej med zapr- bljeno ali kanelirano. V to varianto sodita dva lonca (G185, G213). te oblike posod. Pri loncih smo ugotovili sedem različnih vrst oblikovanja roba Tip 1.1.4. Odebeljeno ustje ustja. Navzven izvlečeno ustje je konveksne oblike, v večini prime- rov spodaj in/ali zgoraj odrezano, rahlo konkavno oblikovano ali Tip 1.1.1. Navadno ustje razgibano s kaneluro ali žlebom. Zaradi te razgibanosti je več va- Navadno, izvlečeno ustje. Na notranji strani je lahko konkavno riant in podvariant odebeljenega ustja. V osnovno obliko ode- poglobljeno za namestitev pokrova. V osnovno obliko navadnih beljenih ustij sodita dva lonca (G130, G254). Odebeljeno ustje ima ustij, torej brez različic, sodi osem loncev (G179, G246–248, G348, dve varianti: G354, G361, G364). Pri loncih se sicer pojavlja samo osnovna obli- ka. Med njimi izstopa lonec (G361), ki deluje kot vmesna oblika Varianta 1.1.4.1. Odebeljeno ustje je konkavno oblikovano ali med navadnim ustjem in odebeljenim ustjem. razgibano s kaneluro ali žlebom. Spodaj ni odrezano. V to va- rianto sodijo štirje lonci (G87, G167, G186, G255). Pri ustju G87 je Tip 1.1.2. Ustje s poševnim robom zunanja stran ustja na več mestih odrezana oz. rahlo konkav- Navzven izvlečeno ustje, poševno nagnjeno navzdol. Lahko je no oblikovana. Na notranji strani je ustje konkavno oblikovano, preprosta oblika ali odebelitev tik pod ustjem. V ta tip sodita dva verjetno zaradi namestitve pokrova. Zunanja stran ustja G167 je lonca (G240, G249). zgoraj rahlo konkavno oblikovana, zgoraj na notranji strani je opazna zajeda, verjetno za namestitev pokrova. Pri ustju G186 je zunanja stran zelo razgibana, konkavno oblikovana in prekinje- na s kaneluro. Ustje je zgoraj odrezano. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 154 Varianta 1.1.4.2. Odebeljeno ustje, spodaj in zgoraj odreza-s posodo npr. v krušni peči. V ta tip sodita dva lonca (G257, G258). no. Enostavna oblika zgoraj in v večini primerov tudi spodaj od- Oglato ustje ima eno varianto: rezanega odebeljenega ustja. V to varianto sodijo štirje lonci (G24, G25, G103, G256). Na ustju G5 so vidne poškodbe. Ustje G103 Varianta 1.1.5.1. Oglato ustje je zgoraj v horizontalni sme- je zgoraj in spodaj zelo izrazito odrezano. Predvsem na notranji ri poševno odrezano. V to varianto sodijo trije lonci (G259, G260, strani so vidne poškodbe. G344). Podvarianta 1.1.4.2.1. Odebeljeno ustje, spodaj in zgoraj od- Tip 1.1.6. Nizko trikotno ustje rezano s pravokotnim prehodom v vrat posode. Posebnost sku- Navzven izvlečeno ustje trikotne oblike. Značilna je “potlače- pine 4.2., sicer z vsemi njenimi značilnostmi, dodatek je zanimi- nost” oz. oblika skoraj enakostraničnega trikotnika. Na zunanji vost, da rob ustja pri prehodu v vrat posode tvori pravi kot. V to strani je možnih več variant: ustje je lahko nažlebljeno, kanelira- skupino sodita dva lonca (G26, G88). no ali konkavno oblikovano. Lahko je tudi brez posebnega obli- kovanja. Na notranji strani je v večini primerov ustje rahlo kon- Tip 1.1.5. Oglato ustje kavno oblikovano, verjetno v funkciji namestitve pokrova. Zaradi V horizontalni smeri navzven izvlečeno ustje, sicer enostav- naštetih raznolikosti ima skupina 6 več variant. Osnovna oblika na oblika, lahko različno spodrezana, brez kompleksnih načinov je enkrat konkavno oblikovana zunanja stran ustja, na notranji oblikovanja. Značilno je, da je ustje na zunanji strani poševno strani pa v večini primerov rahla konkavna poglobitev. V osnov- odrezano od zgoraj navzdol. Ta oblika je verjetno strogo funkcio- no obliko nizkega trikotnega ustja sodi šest loncev (G27, G187, nalna, saj omogoča oprijem za burkle, ki sicer olajšajo rokovanje G188, G216, G261, G367). Ustje G261 med naštetimi izstopa zaradi 47 Tipološka tabela ustij loncev I.; M 1:3. Tip 1.1.1. 179 247 361 348 Tip 1.1.2. 240 249 Tip 1.1.3. 23 22 215 Var. 1.1.3.1. Varianta 1.1.3.2. Var. 1.1.3.3. 251 234 185 Tip 1.1.4. Varianta 1.1.4.1. Var. 1.1.4.2. 130 87 25 Podvarianta 1.1.4.2.1. Tip 1.1.5. 257 88 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 155 48 Tipološka tabela ustij loncev II.; M 1:3. Varianta 1.1.5.1. 344 Tip 1.1.6 27 187 188 367 Var. 1.1.6.1. Varianta 1.1.6.2. Varianta 1.1.6.3. 262 29 30 Tip 1.1.7. 33 109 133 Var. 1.1.7.1. Varianta 1.1.7.2. Podvarianta 1.1.7.2.1. 91 40 138 Varianta 1.1.7.3. Varianta 1.1.7.4 92 272 Podvarianta 1.1.7.4.1. Podvarianta 1.1.7.4.2. 218 83 Podvarianta 1.1.7.4.3. 178 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 156 izrazite okrogle oblike zgornjega dela roba ustja. Nizko trikotno Podvarianta 1.1.7.4.1. Zgoraj nažlebljeno ali kanelirano viso-ustje ima tri variante: ko trikotno ustje je enkrat konkavno oblikovano. Žleb ali kane- lura se nahaja v zgornji polovici ali na sredini zunanje strani roba Varianta 1.1.6.1. Zunanja stran nizkega trikotnega ustja ni po- ustja, spodnji del ustja pa je enkrat konkavno oblikovan. V to sebej oblikovana oz. je lahko konveksno izbočena. V to varianto skupino sodi šest loncev (G100, G101, G114, G169, G218, G274). sodijo trije lonci (G104, G210, G262). Podvarianta 1.1.7.4.2. Spodaj nažlebljeno ali kanelirano viso- Varianta 1.1.6.2. Zunanja stran nizkega trikotnega ustja je ko trikotno ustje je enkrat konkavno oblikovano. Podobna pod- dvakrat konkavno oblikovana. Ta varianta nizkega trikotne- varianta kakor 7.4.1. Žleb ali kanelura se nahaja v spodnji polovici ga ustja je nekoliko višja od ostalih. Zunanja stran roba ustja je zunanje strani ustja, zgornji del pa je enkrat konkavno obliko- „valovita“, večkrat, praviloma dvakrat, konkavno oblikovana. V van. V to skupino sodi pet loncev (G43, G83, G139, G140, G275). to varianto sodi devet loncev (G28, G29, G105, G106, G134, G173, G189, G263, G264). Ustje G263 izstopa med ostalimi, saj je nažle- Podvarianta 1.1.7.4.3. Večkrat nažlebljeno ali kanelirano vi- bljeno oz. kanelirano. soko trikotno ustje. V večini primerov je rob ustja dvakrat nažle- bljen oz. kaneliran, lahko pa tudi večkrat. Notranja stran ustja Varianta 1.1.6.3. Zunanja stran nizkega trikotnega ustja je na- je (rahlo) konkavno oblikovana. V to skupino sodi sedem loncev žlebljena ali kanelirana. V to varianto sodi pet loncev (G20, G30, (G44, G45, G115, G141, G178, G192, G276). Pri ustjih G45 in G115 je iz- G242, G265, G266). razita konkavna poglobitev na notranji strani. Tip 1.1.7. Visoko trikotno ustje Vrči (sl. 49) Gre za navzven izvlečeno ustje trikotne oblike. Ima obliko „viso- kega“ trikotnika, na pogled deluje „vitko“. Zunanja stran ustja Tip 2.1.1. Navadno ustje je najpogosteje enkrat (osnovni tip), lahko pa tudi večkrat (vari- V ta tip sodijo štirje vrči (G120, G170, G221, G222). ante) konkavno, redkeje konveksno oblikovana. Notranja stran ustja je v večini primerov rahlo konkavno oblikovana, kar ima Tip 2.1.7. Visoko trikotno ustje funkcijo namestitve pokrova. V ta tip sodi 32 loncev (G21, G31–37, V ta tip sodita dva vrča (G50, G281). Ustje G50 je precej poškodo- G60, G82, G89, G90, G99, G107–111, G132–135, G162, G168, G190, vano. Pri ustju G281 zaradi poškodovanosti natančnejša analiza G205, G243, G267–270, G368). Ustje G134 izstopa po dveh zajedah, ni mogoča, ta primer še najbolj ustreza osnovni obliki visokega ena je na spodnjem koncu zunanje strani roba ustja, druga pa na trikotnega ustja. notranji strani roba ustja. Ustje G36 je izrazito konkavno poglo- bljeno na notranji strani. Visoko trikotno ustje ima štiri variante: Sklede, krožniki in pekači (sl. 49) Varianta 1.1.7.1. Visoko trikotno ustje je zgoraj odrezano. Ustje Tip 4.1.1. Navadno ustje je zgoraj vodoravno ali poševno odrezano. Zunanji rob ustja je V ta tip sodijo štiri sklede (G289–291, G364) in en pekač (G292). enkrat konkavno oblikovan, na notranji strani je ustje prav tako Navadno ustje ima tri variante: rahlo konkavno poglobljeno. V to varianto sodijo štirje lonci (G38, G91, G112, G181). Varianta 4.1.1.1. Navznoter zapognjeno navadno ustje. V to varianto sodita dve skledi (G61, G293). Varianta 1.1.7.2. Visoko trikotno ustje je na zunanji strani več- krat, ponavadi dvakrat konkavno oblikovano. Zunanja stran Varianta 4.1.1.2. Konkavno oblikovano navadno ustje. Na zu- ustja je „valovita“. V to varianto sodi osem loncev (G39, G40, nanji strani je ustje enkrat konkavno poglobljeno. V to varianto G113, G136, G191, G206, G217, G369). Ustje G136 je na notranji stra- sodita dve skledi (G294, G295). ni dvakrat konkavno oblikovano. Ustje G198 je na zunanji stra- ni močno konkavno oblikovano in ima dve izraziti poglobitvi. Na Varianta 4.1.1.3. Žlebljeno navadno ustje. Ustje je vertikalno notranji strani je zajeda za pokrov. postavljeno5. V to varianto sodita dve skledi (G62, G175). Podvarianta 1.1.7.2.1. Visoko trikotno ustje je na zunanji stra- Tip 4.1.3. Profilirano ustje ni večkrat, ponavadi dvakrat konkavno oblikovano in zgoraj od- V ta tip sodita dve skledi (G197, G296). Profilirano ustje ima dve rezano. V to skupino sodijo trije lonci (G41, G137, G138). varianti: Varianta 1.1.7.3. Visoko trikotno ustje je na zunanji strani dva- Varianta 4.1.3.1. Profilirano ustje je na vrhu zaobljeno. V to krat konveksno oblikovano. V to varianto sodita dva lonca (G92, varianto sodita dve skledi (G84, G150). G345). Varianta 4.1.3.4. Nažlebljeno ali kanelirano profilirano ustje s Varianta 1.1.7.4. Nažlebljeno ali kanelirano visoko trikotno kijasto odebelitvijo. V zgornjem delu je ustje kijasto odebeljeno. ustje. Prevladuje en žleb ali kanelura na navadnem, enostavnem V to varianto sodita dve skledi (G151, G227). visokem trikotnem ustju. V to varianto sodijo štirje lonci (G42, G271–273). Ustje G273 je izrazito konkavno oblikovano na notranji 5 M. Horvat uporablja tudi poimenovanje enkrat zalomljen rob (Horvat strani roba ustja. 1999, 195). Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 157 Tip 4.1.4. Odebeljeno ustje Varianta 4.1.4.3. Navznoter zapognjeno odebeljeno ustje. V to V ta tip sodita dve skledi (G297, G298). Odebeljeno ustje ima dve varianto sodita dve skledi (G300, G362). varianti: Tip 4.1.5. Oglato ustje Varianta 4.1.4.2. Zgoraj odrezano odebeljeno ustje. V to vari- V ta tip sodi ena skleda (G301). anto sodi ena skleda (G299). 49 Tipološka tabela ustij vrčev, skled, krožnikov in pekačev; M 1:3. Vrči Tip 2.1.1. Tip 2.1.7. 120 50 Sklede, krožniki in pekači Tip 4.1.1. Varianta 4.1.1.1. 290 293 Varianta 4.1.1.2. Varianta 4.1.1.3. 294 62 Tip 4.1.3. Varianta 4.1.3.1. 296 150 Varianta 4.1.3.4. 151 Tip 4.1.4. 297 298 Varianta 4.1.4.2. Varianta 4.1.4.3. 299 300 Tip 4.1.5. 301 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 158 Samo pri enem primeru (G296) bi lahko šlo za globoki krožnik, Čaše (sl. 50). zato ta primer uvrščamo med sklede in pekače. Globok krožnik ali skleda je prejkone poimenovanje iste oblike, ki je rabila za Tip.6.1.1. Navadno ustje serviranje tekočih, močnatih jedi in jedi v zrnju (Brišnik 1999, 89). V ta tip sodi ena čaša (G241). Pokrovi (sl. 50) Dna Tip 5.1.1. Navadno ustje Pri pokrovih je značilna konkavna poglobljenost na vrhu zaradi namestitve na posodo. V ta tip sodijo štirje pokrovi (G198, G236, G309, G356). Navadno ustje ima eno varianto: Lonci (sl. 51) Varianta 5.1.1.2. Konkavno oblikovano navadno ustje. V to va- Tip 1.2.8. Konkavno dno z ostrim prehodom v steno rianto sodita dva pokrova (G65, G310). V ta tip sodi osem loncev (G46–48, G116, G193, G277, G278, G370). Pri dnu G48 kanelure niso okras, morda so del delovnega po- Tip 5.1.2. Ustje s poševnim robom stopka. Pri dnu G278 je vidna posebnost: žleb na notranjem delu V ta tip sodi en pokrov (G356). stene. Tip 5.1.4. Odebeljeno ustje Tip 1.2.9. Konkavno dno z zaobljenim sedlastim 19 V ta tip sodijo štirje pokrovi (G66, G182, G200, G311). Odebeljeno prehodom v steno. ustje ima dve varianti: V ta tip sodi en lonec (G235). Tip 1.2.9. ima eno varianto: Varianta 5.1.4.1. Odebeljeno ustje, konkavno oblikovano ali Varianta 1.2.9.1. Konkavno dno z zaobljenim sedlastim preho- razgibano s kaneluro ali žlebom. Spodaj ni odrezano. V to vari- dom v steno in vdolbino na sredini. V to varianto sodi šest lon- anto sodi en pokrov (G199). cev (G142, G212, G214, G219, G220). Lonec (G214) ima poškodovano ostenje. Ostalih pet loncev (G143, G212, G219, G220) ima t. i. zgu- Varianta 5.1.4.2. Odebeljeno ustje je spodaj in/ali zgoraj odre- bano dno, ki je očitno posledica posebnega postopka izdelave. zano. V to varianto sodijo štirje pokrovi (G67, G97, G244, G372). Tip 1.2.10. Konkavno dno z ostrim sedlastim prehodom v steno Podvarianta 5.1.4.2.1. Odebeljeno ustje je spodaj in zgoraj V ta tip sodi pet loncev (G49, G118, G119, G194, G195). Za štiri lon- odrezano s pravokotnim prehodom v vrat. V to skupino sodi en ce (G118, G119, G194, G195) je značilno t. i. zgubano dno. Za dno pokrov (G97). G118 sta značilna t. i. polž 21 in lončarski znak, ki pa je zelo sla- bo viden. Tudi za dno G119 sta značilna t. i. polž in lončarski znak, 50 Tipološka tabela ustij pokrovov in čaš; M 1:3. Pokrovi Tip 5.1.1. Varianta 5.1.1.2. 65 356 Tip 5.1.2. 365 Tip 5.1.4. Varianta 5.1.4.1. Varianta 5.1.4.2. Podvarianta 5.1.4.2.1. 96 97 66 199 Čaše Tip 6.1.1. 241 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 159 gre za križ, ki ni na sredini stojne ploskve. Tip 1.2.10 ima eno Vrči (sl. 51) varianto: Tip 2.2.10. Konkavno dno z ostrim sedlastim prehodom v Varianta 1.2.10.1. Konkavno dno z žlebom in ostrim sedlastim steno prehodom v steno. V to varianto sodi en lonec (G117). V ta tip sodi en vrč (G223). 51 Tipološka tabela dnov loncev, vrčev in skled; M 1:3. Lonci Tip 1.2.8. 46 47 277 Tip 1.2.9. Varianta 1.2.9.1. 142 235 214 Tip 1.2.10. Varianta 1.2.10.1. 117 49 Vrči Tip 2.2.10. 223 Sklede Tip 4.2.9. Tip 4.2.11. Tip 4.2.12. 63 305 303 Tip 4.2.13. Tip 4.2.14. Varianta 4.2.14.1. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 160 Sklede (sl. 51) Pokrovi (sl. 52) Tip 4.2.9. Konkavno dno z zaobljenim sedlastim prehodom Tip 5.2.10. Konkavno dno z ostrim sedlastim prehodom v v steno steno V ta tip sodijo tri sklede (G302–304). V ta tip sodi en pokrov (G312). Tip 4.2.11. Konkavno dno z okroglim prehodom v steno Tip 5.2.15. Lečasto dno z valovito oblikovanim robom V ta tip sodi ena skleda (G305). V ta tip sodita dva pokrova (G313, G314). Tip 4.2.12. Konkavno dno z valovito oblikovanim robom Neopredeljene posode zaprtih oblik (gre predvsem za lonce V ta tip sodi ena skleda (G63). in vrče, vendar natančnejša določitev tipa posode ni mogoča) (sl. 52) Tip 4.2.13. Stopničasto podaljšano prstanasto dno V ta tip sodi ena skleda (G64). Tip 9.2.8. Konkavno dno z ostrim prehodom v steno V ta tip sodi 23 posod zaprte oblike (G54–57, G123, G124, G144–146, Tip 4.2.14. Lečasto dno s krožno oblikovanim robom G165, G171, G174, G224–226, G238, G 282–286, G353, G370). Pri dnu V ta tip sodijo tri sklede (G245, G306, G358). Ta tip ima eno G35 je vidna spiralna oblikovanost v notranjosti, t. i. polž. Dni varianto: G174 in G224 imata lončarski znak. Pri dnu G258 so v stojno plo- skev vtisnjene posamezne črte, ki so sledi podlage in ne lončar- Varianta 4.2.14.1. Spodaj nažlebljeno lečasto dno s krožno ski znak. Tip 9.2.8. ima dve varianti: oblikovanim robom. V to varianto sodi ena skleda (G307). 52 Tipološka tabela dnov pokrovov in neopredeljenih posod zaprtih oblik; M 1:3. Pokrovi Tip 5.2.10. Tip 5.2.15. 312 313 Zaprta oblika Tip 9.2.8. 124 55 146 Varianta 9.2.8.1. Varianta 9.2.8.2. Tip 9.2.9. 93 58 355 Tip 9.2.10. Varianta 9.2.10.1. 287 94 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 161 Varianta 9.2.8.1. Konkavno dno z ostrim prehodom v steno in Ročaji in držaji (sl. 53) z vrezom razgibanim robom. V to varianto sodi ena posoda zapr- te oblike (G93). Varianta 9.2.8.2. Konkavno dno z žlebom in z ostrim prehodom v steno. V to varianto sodita dve posodi zaprte oblike (G58, G147). Vrči (sl. 53) Tip 9.2.9. Konkavno dno z zaobljenim sedlastim prehodom Tip 2.4.17. Presegajoč svitkast ročaj polkrožnega obrisa v steno V ta tip sodi en ročaj (G120). V ta tip sodi ena posoda zaprte oblike (G355). Tip 2.4.18. Locen Tip 9.2.10. Konkavno dno z ostrim sedlastim prehodom v Locen je najverjetneje pripadal vrčem in locnati vrči so bili na- steno menjeni prenašanju vode (Štular 2007; 2009, 131). Verjetno je lo- V ta tip spadajo štiri posode zaprte oblike (G148, G287, G288, cen v vseh primerih polkrožnega obrisa. Lahko je svitkast ali pa- G347). Dno G148 ima lončarski znak na dnu. Tip 9.2.10. ima eno ličast. Značilno je, da je bil ročaj narejen tako, da je bil najprej varianto: okroglega preseka in ga je nato lončar sploščil z roko ter pritrdil na posodo. V ta tip sodijo štirje ročaji (G143, G170, G221, G222). Pri Varianta 9.2.10.1. Konkavno dno z žlebom in z ostrim sedla- ročaju G143 je viden odtis lončarjevih nohtov. stim prehodom v steno. V to varianto spadajo tri posode za- prte oblike (G59, G94, G125). Dno G59 je bilo deformirano med Tip 2.4.19. Paličast ročaj izdelavo. V ta tip sodi en ročaj (G51). Izlivi Sklede Tip 4.4.20. Držaj V ta tip sodi en držaj (G308). Lonci (sl. 53) Ostenja Tip 2.3.16. Okrogel horizontalen dulec V ta tip sodi en izliv (G177). Tip 3.5. Steklenica je v sistemu tipološke razdelitve uvrščena v funkcionalni tip 3. V ta tip sodi ena steklenica (G315). Gre za obroček na vratu. 53 Tipološka tabela izlivov, ročajev in držajev, ostenij, pečnic in oljenk; M 1:3. Izlivi - vrči Ostenja Pečnice Oljenke Tip 2.3.16. Tip 3.5. Tip 7. Tip 8. 177 164 201 315 Ročaji in držaji Vrči Sklede Tip 2.4.17 Tip 2.4.18. Tip 2.4.19. Tip 4.4.20 308 170 51 120 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 162 Posebne keramične oblike Motivi okrasa Najpogosteje se pojavlja horizontalna linija, in sicer na 55 po- sodah. V 46 primerih se horizontalna linija pojavlja samostojno, v enem primeru v kombinaciji z geometrijskim likom (v tisku na Pečnica porcelanasti posodi). Na petih posodah se pojavlja skupaj s pa- sovi (v okviru poslikav). Na eni posodi se nahaja skupaj z vzorcem Odkrita je bila ena pečnica (G164), v sistemu tipološke razdelitve (prav tako v okviru poslikave). Na eni posodi (G74) jo najdemo je uvrščena v funkcionalni tip 7. Sicer tega primera ni mogoče na- skupaj s pasovi in poševno linijo. tančno analizirati, gre za skledasto ali lončasto obliko. Lončaste Horizontalna linija je najpogostejši motiv pri okraševanju obrav- pečnice so namreč sčasoma postajale vse bolj plitve in podob- navanih posod. ne skledam, govorimo o skledastih pečnicah (Brišnik 1999, 89; Lise, posledica poslikav, se pojavljajo na petih posodah, od tega Guštin/Horvat 1994). v dveh primerih samostojno. Gube najdemo prav tako na dveh posodah (G291, G292). Oljenka Na sedmih posodah so vidni pasovi, gre za poslikave. V nobenem primeru ne nastopajo samostojno, zmeraj so v kombinaciji s ho- Odkrita je bila ena oljenka (G201), v sistemu tipološke razvrstitve rizontalno ali poševno linijo in lisami. je uvrščena v funkcionalni tip 8. Odtis nohta se pojavlja na eni posodi, in sicer samostojno (na ro- čaju – G143). Okras na posodah Poševna linija nastopa na eni posodi (G74) skupaj s horizontalno linijo in pasovi. Različni načini okraševanja nastopajo v različnih fazah (sl. 54). V fazi 2a nobena posoda ni bila okrašena. V fazi 2b je vidna odso- tnost poslikav. Pojavlja se tehnika vrezovanja, kjer prednjači ka- K okrasu na posodah sodijo tudi glazure in premazi, pojavljajo se neliranje (13 posod). Na štiri posode je bilo aplicirano rebro. V tej tudi druge oblike okrasa, in sicer na različnih delih 62 posod. fazi se v enem primeru pojavi sgraffito vrezovanje, prav tako v Uporabljene so bile različne krasilne tehnike. V 41 primerih gre za enem primeru vtiskovanje s šilom. Odsotnost poslikav je zaznav- vrezovanje (od tega gre pri dveh primerih za sgraffito tehniko, na tudi v fazi 2c. Nobena tehnika sicer ne prevladuje. Največ, šest npr. G74), od tega v enem primeru za pravi vrez, v 15 primerih za posod, je okrašenih s kaneluro. Tri posode so okrašene z vtisko- žlebljenje, v 21 primerih za kanelure. vanjem. V fazi 3 prevladujejo poslikave, vidna je odsotnost vti- Vloga žlebov je sicer lahko večplastna, saj jih po Ložarjevem skovanja in apliciranja. Dve posodi sta modelirani z gubanjem mnenju ni mogoče vselej imeti za okras, temveč za posledico površine. postopka izdelave (Ložar 1939, 213). Pri žlebljenju je značilno, da imajo tipološko starejše oblike žlebljene večje površine (celotno Lončarski znaki rame in del trebuha), pri mlajših oblikah pa se okrašeni pas zoži na del ramena (Štular 2005, 446). Pri žlebljenju posod v Leskovcu Lončarski znaki se pojavljajo na spodnji, zunanji ploskvi dna pri gre za mlajše oblike. 15 posodah, od katerih jih pet sodi v fazo 2b (G68, G70, G98, G118, T. i. sgraffito keramika se na slovenskem prostoru pojavi v 15. G119), osem v fazo 2c (G148, G154, G172, G174, G219–221, G224) in in 16. stoletju. Večinoma gre za izdelke iz pokrajine Veneto in iz dve v fazo 3 (G373, G374). Furlanije (Predovnik 2009, 284). Najdbe italijanske renesančne Glede na funkcionalni tip se štiri dna uvrščajo med lonce, dve gravirane keramike ( ceramica graffita rinascimentale) so znane sodita v tip 1.2.9.1. in dve v tip 1.2.10. iz Leskovcu bližnjega Celja. Datirane so v pozno 15. do 17. stoletja (Predovnik 2009, 282, Sl. 1). Gre za keramiko, ki je bila v času re- 54 Tehnike okrasa glede na fazo in število posod, na katerih se določena tehnika pojavlja v določeni fazi. nesanse izredno priljubljena, o čemer pričajo tudi številne najd- be na severnem Primorskem in na sosednjem italijanskem pro- faza storu (Žbona Trkman et al. 1991, 14). 2a 2b 2c 3 Na šestih posodah se pojavlja vtiskovanje, v enem primeru gre za pravi vrez / 1 / / vtiskovanje z vrhom enega nohta (na ročaju G143), prav tako gre žlebljenje / 6 3 5 v enem primeru za odtis šila s prirejeno konico (G126). V štirih pri- kaneliranje / 13 6 3 merih gre za vtiskovanje z vrhom prsta. vrezovanje v sgraffito tehniki / 1 / 1 Prav tako se na šestih posodah pojavlja apliciranje, v vseh pri- vtiskovanje z vrhom prsta / 2 2 / merih gre za rebro. Na dveh posodah v funkciji okrasa nastopa vtiskovanje z vrhom enega nohta / / 1 / modeliranje, v obeh primerih gre za gubanje površine. vtiskovanje s šilom s prirejeno konico / 1 / / Na 17 posodah se pojavljajo poslikave, v enem primeru gre za po- apliciranje rebra / 4 2 / slikavo na žgani površini z obarvano engobo, v 12 primerih gre modeliranje z gubanjem površine / / / 2 za poslikavo na žgani površini s podglazurnimi barvami, v štirih poslikava na žgani površini z obarvano engobo / / / 1 primerih pa za poslikavo na glazirani površini z medglazurnimi poslikava na žgani površini s podglazurnimi barvami / / / 12 barvami. Pri eni porcelanasti posodi gre za enobarvno tiskanje. poslikava na glazirani površini z medglazurnimi barvami / / / 4 enobarvno tiskanje / / / 1 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 163 Eno dno pripada vrču in ni tipološko opredeljeno. Zaprtim obli-znake, znake simbolnega značaja in znake kot signature lončar- kam posod pripadajo tri dna, dve sodita v tip 9.2.8, eno pa v tip jev. Za zadnje, torej mojstrske znake ali signature Ložar ugota- 9.2.10. Sedem odlomkov dnov sodi med glede funkcionalnega vlja, da jih pri nas sploh ni (Ložar 1939, 209). tipa tipološko neopredeljene posode. Manj verjetna je razlaga, da gre pri lončarskih znakih za deko- Lončarski znaki tako niso omejeni na nobeno osnovno obliko rativni element z možnim simbolnim pomenom (Kos 1995, 213), posod, čeprav se kar štirikrat pojavljajo na loncih. Tudi sicer niso saj estetski videz zunanje ploskve dna, na kateri posoda stoji, ni posebej značilni za noben določen tip, pogostejši so le na kon- bil pomemben. Po tej teoriji bi bilo bolj smiselno, da se lončarski kavnem dnu z ostrim sedlastim prehodom v steno (tip 9.2.10. in znaki pojavljajo na drugih, bolj izpostavljenih delih posod. 1.2.10., slednji je podvarianta z žlebom). Vsekakor ne gre za okras, saj motivi niso bili vidni. Trenutno torej Nabor motivov je omejen, zastopan je motiv križa ali vetrnice, velja, da imajo lončarski znaki lahko simbolni, magični pomen, ki je lahko samostojen ali pa vpisan v krog. T. i. lončarski zna- lahko pa gre za znak izdelovalca (Predovnik 2003, 62). ki se na dnu posod pojavljajo že vse od zgodnjega srednjega veka (Predovnik 2003, 62). V 13. stoletju so posode na zunanjem dnu signirali z različnimi znaki, ki so bili najprej vtisnjeni z žigom (Brišnik 1999, 55). Kasneje so v vseh primerih reliefno izbočeni, ne pa vrezani ali vtisnjeni, torej so morali nastati kot negativ- ni odtis takrat, ko je lončar na sredo plošče svojega lončarske- ga vretena pritisnil kepo gline (Nabergoj 1999, 51). Tudi sicer us- ločeno oz. v osrednjem delu dvignjeno dno kaže, da so lončarji pri izdelavi na vreteno položili posebno vmesno ploščo; glinena masa se je ob robu razlezla preko plošče in tako oblikovala obo- dni stojni prstan. V nekatere od teh plošč so bili vrezani simbo- li (Predovnik 2003, 62). Tovrstna izdelava posod je zelo verjetna tudi v Leskovcu 2, saj so vsa tipološko obravnavana dna po pravi- lu konkavno vbočena. Na slovenskih srednjeveških najdiščih je motiv križa na dnu po- sod dokaj pogost pojav (Kerman 1997, 146). Pojavlja se tudi motiv križa v krogu na sredini in motiv križa v krogu, ki je pomaknjen iz osi (Kerman 2008, 34). Značilno je, da ima samo določen odstotek keramičnega gradiva lončarski znak. Tako je na Ptuju, v Prešernovi ulici 6, velika veči- na keramike brez znaka, le pri manjšem odstotku se na dnu po- javlja križ v različnih izvedbah, asimetričen ali simetričen, obdan s krogom (Lamut 1993, 605). Na Starem gradu nad Podbočjem je med znaki na dnu posod zastopan en sam motiv, križ v kro- gu in dva sosednja kraka sta nekoliko krajša od drugih dveh (Predovnik 2003, 62). Zgodba lončarskih znakov na zunanji strani dna je še zmeraj odprta. Obstaja več razlag, čemu naj bi bili namenjeni oz. ka- kšna naj bi bila njihova funkcija, nobena od njih pa še ni dobi- la neizpodbitne potrditve. Ena od teorij pravi, da gre za oznake lončarjev. Predvsem na območju Romunije je bila postavljena teorija o magijskem pomenu motiva križa in kroga, ki simbolizirata moč ognja, v nasprotju z drugimi znaki brez magijskega pomena, ki se pojavljajo v bližini fevdalnih gradov in označujejo lončar- je (Bajalović-Hadži-Pešić 1981, 47). Da ni vsak znak, ki se poja- vi na posodi, že tudi res simbol, opozarja Ložar, ki med znaki na dnu posod loči tri vrste: s samim postopkom izdelave povezane Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 164 Relativna in absolutna kronologija lončenih posod Pri relativni kronologiji lončenih posod na najdišču Leskovec 2 so namreč prisotni locni oz. locnati ročaji (tip 2.4.18.), ki jih v fazi sta najbolj zanimivi fazi 2b in 2c, značilnosti posod, ki sodijo v ti 2b ni. Spet gre za mlajšo značilnost. dve faz,i in razlike v njihovih lastnostih (sl. 55). Pri starejših skledah prevladuje navadno ustje (tip 4.1.1. z varian- Podobnosti pri lastnostih lončenih posod v fazi 2b in 2c je kar ne- tami), medtem ko je za mlajše sklede značilno profilirano ustje kaj. V obeh fazah pri ustjih posod6 prevladuje tip 1.1.7., torej viso- (tip 4.1.3. z variantami). Na splošno je, kakor smo že omenili, za ko trikotno ustje. Pojavlja se tudi tip 1.1.6. ali nizko trikotno ustje, v fazo 2c značilno profilirano ustje, ki je v fazi 2b sicer prisotno, pogostnosti prisotnosti tipa 1.1.6. med obema fazama ni razlik. vendar ni pogosto. V obeh fazah prevladuje oksidacijski način žganja, ki je lah- Pri vseh pokrovih prevladuje odebeljeno ustje, mlajši pokrovi so ko popoln ali nepopoln. V trdotni lestvici je v obeh fazah največ tudi nažlebljeni ali kanelirani (tip 5.1.4.1.). Starejše sklede in po- trde keramike. Barva površine je v obeh fazah pri največ poso- krovi na splošno niso okrašeni, medtem ko se med mlajšimi po- dah rdečkasta ali svetlo rjava barve. V obeh fazah je najpogo- javlja ena okrašena skleda. Glazura je pogostejša pri mlajših po- stejši okras kaneliranje, na drugem mestu je žlebljenje. sodah, v fazi 2b, torej med starejšimi posodami, pa se pojavlja Vidne pa so tudi nekatere razlike med obema fazama. Za fazo 2b edini primerek polikromne sgraffito keramike. so bolj značilna odebeljena ustja (tip 1.1.4. z variantami), med- Bolj splošne tipološke členitve otežuje dejstvo, da narava sre- tem ko je v fazi 2c več profiliranih ustij (tip 1.1.3. z variantami). dnjeveškega in zgodnjenovoveškega lončarstva temelji na lo- Za lonce bi na splošno lahko rekli, da visoko trikotno ustje (tip kalni produkciji, še posebej kar zadeva kuhinjsko posodje. 1.1.7.), ki prevladuje tako v fazi 2b in 2c, v tem primeru kronološko Kuhinjsko posodje je tako polno lokalnih posebnosti, primerjave ni izpovedno. Starejša so konkavna dna z ostrim ali ostrim se- med oddaljenimi kraji pa so v nekaterih primerih neuporabne. dlastim prehodom v steno, medtem ko so mlajša zgubana kon- Po drugi strani pa pri teh posodah estetski vtis ni bil pomemben, kavna dna z zaobljenim sedlastim prehodom v steno. Vendar pri tudi za trenutne modne tokove, npr. slog okraševanja, se niso mlajših zaprtih oblikah, kjer gre lahko tudi za lonce, prevladuje kaj dosti zmenili. oster prehod dna v steno. Bistvenih tipoloških razlik med mlaj- Lončarska produkcija je bila od poznega srednjega veka izrazito šimi in starejšimi lonci tako ni zaslediti. Na dnu starejših zapr- regionalizirana, kar pomeni, da so se tedaj oblikovale razmero- tih oblik je sicer značilen žleb, ki se pri mlajših redko pojavlja. Pri ma majhne produkcijske in v primeru običajne kuhinjske lonče- mlajših posodah so pogosta zgubana dna, ki se v fazi 2b ne poja- nine tudi distribucijske regije z lastnimi tehnološkimi in oblikov- vljajo. Kažejo na drugačen način izdelave posod. Tudi pri mlajših nimi posebnostmi in razvojem. Primerjave zato velja iskati na vrčih se pojavlja značilnost, ki je pri starejših ni opaziti. V fazi 2c čim bližjem območju (Predovnik 2006, 183). Opozoriti pa velja na živahno trgovino, ki je v srednjem veku po- 6 Med lončenimi posodami v obeh fazah prevladujejo lonci. tekala med večjimi mesti, trgi in vasmi. Trgovci so poleg ostalega 55 Značilnosti lončenih posod v fazah 2b in 2c. faza 2b - starejše faza 2c - mlajše prevladuje visoko trikotno ustje v osnovni obliki in v raznih variantah (tip 1.1.7. z variantami) pogostost nizkih trikotnih ustij je enaka (tip 1.1.6. z variantami) več odebeljenih ustij (tip 1.1.4. z variantami) več profiliranih ustij (tip 1.1.3. z variantami) lonci: visoko trikotno ustje in konkavno dno, ki ima oster ali oster sedlast lonci: visoko trikotno ustje in zgubana konkavna dna z zaobljenim sedlastim prehod v steno prehodom v steno zgubana dna - gre za deformirano stojno ploskev vrči: značilni locni - ročaji, napeti preko ustja (tip 2.4.18.) sklede: navadno ustje v različnih variantah (tip 4.1.1. z variantami) sklede: profilirano ustje v različnih variantah (tip 4.1.3. z variantami) pokrovi: odebeljeno ustje, ki je spodaj in/ali zgoraj odrezano (varianta pokrovi: odebeljeno ustje, v osnovnem tipu ali nažlebljeni oz. kanelirani 5.1.4.2.) varianti (varianta 5.1.4.1.) zaprte oblike: pri dnu značilen žleb zaprte oblike: prevladuje tip 9.2.8., žleb prisoten samo v dveh primerih prevladuje oksidacijski način žganja (popoln in nepopoln) prevladuje trda keramika površina pri največ posodah obarvana rdečkasto in svetlo rjavo najpogostejši okras je kaneliranje, sledi žlebljenje med okrašenimi posodami ni skled in pokrovov ena okrašena skleda eno ostenje (G55) glazirano, z engobo premazano in vrezan okras v tehniki dve glazirani posodi in ena posoda z engobiranim premazom sgraffito Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 165 350 SE 1, kv. BZ 27, sek. 1, 357 SE 1, kv. AJ 20, sek. 2, inv. št. PMC NV 374 inv. št. PMC NV 381 Kovinski predmet, železen predmet. Neopredeljeno – fragment roba Dl. 4,9 cm. ustja z ostenjem posode. Izdelava iz finozrnate lončarske mase (LM03). 351 SE 1, kv. BZ 27, sek. 1, Notranja in zunanja površina sta inv. št. PMC NV 375 rdečkaste barve. Okras: prozorna Kovinski predmet, železna ploščica. bela glazura na notranji in zunanji Vel. 3,3 × 2,3 cm. površini. Poslikava na žgani površini s podglazurnimi barvami na notranji 352 SE 896, kv. CI 33, sek. 1, in zunanji površini ostenja. Motiv: inv. št. PMC NV 376 horizontalna linija. Ohr. v. 1,8 cm. Kovinski predmet, železen predmet. Vel. 4,4 × 2,5 cm. 358 SE 1, sek. 2, inv. št. PMC NV 382 353 SE 110, kv. AU–V 19–25, sek. 2, Skleda – fragment dna z ostenjem. inv. št. PMC NV 377 Izdelava iz finozrnate lončarske Zaprta oblika – fragment dna z oste- mase (LM14). Notranja in zunanja njem posode. Izdelava iz finozrna- površina sta rdečkaste barve. Okras: te lončarske mase (LM22). Notra- barvna krijoča glazura rjavo oker nja in zunanja površina sta svetlo barve na notranji in zunanji površi- rjave barve. Sivo črne lise na zu- ni. Pr. d. 12,6 cm, ohr. v. 1,4 cm. nanji površini. Rek. pr. d. 11,1 cm, ohr. v. 1,6 cm. 359 SE 1, kv. AO 24, sek. 2, inv. št. PMC NV 383 354 SE 1, kv. BA 24, sek. 2, Kovinski predmet, železna pločevi- inv. št. PMC NV 378 na. Vel. 4,8 × 5,8 cm. Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lon- 360 SE 1, kv. AT 21, sek. 2, čarske mase (LM54). Notranja in inv. št. PMC NV 384 zunanja površina sta rdečkaste bar- Kovinski predmet, železen predmet. ve. Morda je bila posoda poslika- Vel. 3,4 × 1,2 cm. na in/ali glazirana. Prelom je ne- navaden, vidnih je veliko različnih barv. Pr. u. 14,4 cm, ohr. v. 1,4 cm. 355 SE 1, kv. AF 20, sek. 2, inv. št. PMC NV 379 Zaprta oblika – fragment dna z oste- njem posode. Izdelava iz finozrna- te lončarske mase (LM54). Notranja in zunanja površina sta rdečkaste barve. Sive lise na zunanji površini. Pr. d. 11,6 cm, ohr. v. 2 cm. 356 SE 1, kv. AJ 23, sek. 2, inv. št. PMC NV 380 Pokrov – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lončar- ske mase (LM54). Notranja in zuna- nja površina sta rdečkaste barve. Ohr. v. 1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 142 M 1:2 350 351 352 353 354 355 356 357 358 359 360 SE 1 143 361 SE 1, kv. CF 4–3, sek. 3, 367 Deponija, inv. št. PMC NV 391 inv. št. PMC NV 385 Lonec – fragment roba ustja z oste- Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lon- njem. Izdelava iz finozrnate lončar- čarske mase (LM37). Notranja in zu- ske mase (LM11). Notranja in zuna- nanja površina sta rdečkasto sive nja površina sta rdečkaste barve. barve. Sive lise na notranji in zu- Okras: barvna krijoča glazura oliv- nanji površini. Ostanki hrane. no rjave barve na zunanji površini. Pr. u. 14,8 cm, ohr. v. 2,3 cm. Pr. u. 9,5 cm, ohr. v. 1,5 cm. 368 Deponija, inv. št. PMC NV 392 362 SE 1, kv. CB 28, sek. 1., Lonec – fragment roba ustja z oste- inv. št. PMC NV 386 njem. Izdelava iz finozrnate lon- Skleda – fragment roba ustja z oste- čarske mase (LM58). Notranja in njem. Izdelava iz finozrnate lončar- zunanja površina sta sivo črne bar- ske mase (LM13). Notranja in zuna- ve. Ostanki hrane. Pr. u. 18,6 cm, nja površina sta rdečkaste barve. ohr. v. 3,2 cm. Okras: prozorna bela glazura na no- tranji površini. Poslikava na žga- 369 Deponija, inv. št. PMC NV 393 ni površini s podglazurnimi bar- Lonec – fragment roba ustja z oste- vami na notranji površini ostenja. njem. Izdelava iz finozrnate lončar- Motiv: pasovi, horizontalna linija. ske mase (LM58). Notranja in zuna- Pr. u. 32 cm, ohr. v. 2,3 cm. nja površina sta rdečkaste barve. Sive lise na notranji in zunanji povr- 363 SE 1, kv. BT 36–39, sek. 3, šini. Pr. u. 16,8 cm, ohr. v. 2,8 cm. inv. št. PMC NV 387 Lonec – fragment roba ustja z oste- 370 Deponija, inv. št. PMC NV 394 njem. Izdelava iz finozrnate lon- Lonec – fragment dna z ostenjem. čarske mase (LM11). Notranja in Izdelava iz finozrnate lončarske zunanja površina sta rdečkaste bar- mase (LM65). Notranja in zunanja ve. Okras: barvna krijoča glazu- površina sta svetlo rjave barve. Sive ra oker barve na notranji površini. lise na notranji površini. Ostanki Pr. u. 5,4 cm, ohr. v. 2 cm. hrane. Pr. d. 11,5 cm, ohr. v. 3,4 cm. 364 SE 1, kv. AS 22, sek. 2, inv. št. PMC NV 388 Skleda – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lon- čarske mase (LM08). Notranja in zunanja površina sta rdečkaste bar- ve. Okras: barvna krijoča glazu- ra oker barve na notranji površini. Pr. u. 23,3 cm, ohr. v. 1,6 cm. 365 SE 1, sek. 1, inv. št. PMC NV 389 Pokrov – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz finozrnate lončar- ske mase (LM14). Notranja in zuna- nja površina sta rdečkaste barve. Okras: barvna krijoča glazura rja- vo oker barve na notranji površini. Pr. u. 29,4 cm, ohr. v. 1,4 cm. 366 SE 1, sek. 1, inv. št. PMC NV 390 Kovinski predmet, železen predmet, verjetno okov. Vel. 2,5 × 16,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 144 M 1:2 363 361 362 364 365 366 367 368 369 370 SE 1 361–366 Deponija 367–370 145 371 Deponija, inv. št. PMC NV 395 Zaprta oblika – fragment dna z oste- njem posode. Izdelava iz finozrnate lončarske mase (LM25). Notranja in zunanja površina sta rdečkasto sive barve. Rdečkaste lise na zunanji po- vršini. Pr. d. 11,6 cm, ohr. v. 2,4 cm. 372 Deponija, inv. št. PMC NV 396 Pokrov – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelava iz zelo finozrna- te lončarske mase (LM67). Notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Ohr. v. 1,4 cm. 373 Deponija, inv. št. PMC NV 397 Neopredeljeno – fragment dna po- sode. Izdelava iz finozrnate lončar- ske mase (LM25). Notranja in zuna- nja površina sta rdečkaste barve. Lončarski znak. Vel. 4,2 × 5 cm. 374 Deponija, inv. št. PMC NV 398 Neopredeljeno – fragment dna po- sode. Izdelava iz finozrnate lončar- ske mase (LM75). Notranja in zuna- nja površina sta svetlo rjave barve. Lončarski znak. Vel. 5,8 × 5,6 cm. 375 Deponija, inv. št. PMC NV 399 Skleda (?) – fragment ostenja. Izde- lava iz finozrnate lončarske mase (LM52). Notranja in zunanja površina sta svetlo rdeče barve. Sive lise na notranji in zunanji površini. Okras: barvna krijoča glazura oranžne bar- ve na notranji in zunanji površini. Ohr. v. 2,3 cm. 376 Deponija, inv. št. PMC NV 400 Kovinski predmet, železen predmet, morda del orodja. Dl. 11,1 cm. 377 Deponija, inv. št. PMC NV 401 Kresilni kamen. Vel. 3,2 × 1,9 × 1,8 cm. 378 Brez podatkov, inv. št. PMC NV 402 Kovinski predmet, bronasta paliči- ca okroglega premera. Dl. 9,4 cm, pr. 0,3 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 146 M 1:2 371 372 373 374 375 376 378 377 Deponija 371–377 ni podatka 378 147 Gradivo s površinskega pregleda Bojan Djurić Gradivo hrani NMS. Okrajšave LES2 Leskovec 2 ZE zbiralna enota NMS Narodni muzej Slovenije 1 LES2 ZE 16E Novec. LJ 87145. Jugoslavija, Socia- listička federativna republika Jugo- slavija (1963–1992) 1974; 1 Dinar, Beograd (Mandić 2006, 44.2); dolo- čil P. Kos. 2 LES2 ZE 18C Ustje in del vratu stekleničke iz zelenkastega stekla; v. 2,4 cm, pr. 4 cm. 3 LES2 ZE 18D Izvihano profilirano ustje lonca zelo svetlo rjave barve 10YR8/3; v. 3 cm, dl. 4,8 cm, pr. 20,6 cm. 4 LES2 ZE 18E Izvihano profilirano ustje lonca zelo temno sive barve 10YR3/1; v. 2,2 cm, dl. 3,6 cm, pr. 15,6 cm. 5 LES2 ZE 20B Izvihano ustje lonca zelo svetlo rjave barve 10YR8/4; v. 2,4 cm, dl. 4,2 cm, pr. 17,4 cm. 6 LES2 ZE 16B Izvihano ustje lonca zelo svetlo rjave barve 10YR8/4; v. 2,6 cm, dl. 3,9 cm, pr. 20,8 cm. 7 LES2 ZE 4D Izvihano ustje lonca rožnate bar- ve 7.5YR8/4 z oker glazuro znotraj in na ustju; v. 3,8 cm, dl. 5,1 cm, pr. 17,2 cm. 8 LES2 ZE 18D Izvihano ustje lonca rožnate bar- ve 7.5YR8/4; v. 2,9 cm, dl. 3,8 cm, pr. 23 cm. 9 LES2 ZE 20D Izvihano odebeljeno ustje lon- ca svetlo sive barve 10YR7/2 z oker glazuro znotraj in sivo na ustju; v. 2,2 cm, dl. 5 cm, pr. 22,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 148 M 1:2 2 3 4 5 6 7 8 9 149 10 LES2 ZE TJ3 Izvihano odebeljeno ustje lon- ca zelo svetlo rjave barve 10YR7/3; v. 2,2 cm, dl. 3 cm, pr. 15,6 cm. 11 LES2 ZE 22B Izvihano odebeljeno ustje lonca zelo svetlo rjave barve 10YR8/3; v. 2 cm, dl. 3,2 cm, pr. 18 cm. 12 LES2 ZE 2A Izvihano odebeljeno ustje lonca svetlo sive barve 10YR7/2; v. 2,6 cm, dl. 3,2 cm, pr. 23,8 cm. 13 LES2 ZE 18D Izvihano odebeljeno ustje lon- ca zelo svetlo rjave barve 10YR8/3; v. 2,5 cm, dl. 4,5 cm, pr. 24 cm. 14 LES2 ZE 16D Profiliran rob in ostenje pokrovke svetlo sive barve 10YR7/2; v. 3,1 cm, dl. 4 cm, pr. 20 cm. 15 LES2 ZE 18E Odebeljen rob in ostenje pokrov- ke rožnate barve 7.5YR7/4; v. 3 cm, dl. 3,1 cm, pr. 18 cm. 16 LES2 ZE 10C Izvihan odebeljen rob in ostenje sklede rožnate barve 7.5YR7/4 z oker glazuro znotraj in na ustju; v. 3,8 cm, dl. 4 cm, pr. 27 cm. 17 LES2 ZE 20B Izvihan odebeljen rob in oste- nje sklede rožnate barve 7.5YR7/4 z odpadlo glazuro znotraj in verje- tno tudi zunaj; v. 2,7 cm, dl. 5 cm, pr. 30 cm. 18 LES2 ZE 22A Izvihan odebeljen rob in ostenje sklede rožnate barve 7.5YR8/4 z ze- leno glazuro znotraj in na ustju; v. 3,5 cm, dl. 7,2 cm, pr. 34 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 150 M 1:2 M 1:3 18 10 11 12 13 14 15 16 17 18 151 Analize Rastlinski ostanki pozni srednji in novi vek, v 16. in 17. stoletje. Oglje izhaja iz jam Metka Culiberg za stojke, iz ognjišča ali iz neopredeljenih arheoloških struk- tur. Tu je bila ugotovljena večja pestrost drevesnih vrst. Še vedno je prevladovalo oglje hrasta ( Quercus), mnogo manj pa je bilo oglja bukve ( Fagus) in jelke ( Abies). Poleg teh taksonov so bili ugotovljeni še breza ( Betula), jelša ( Alnus), vrba ( Salix), jerebi-ka ( Sorbus), le dva primerka oglja sta pripadala lesu enega izmed Paleobotanični material, ki je bil zbran pri izkopavanjih na ar- rodov iz družine Rosaceae, to je hruški drobnici ( Pyrus) ali lesniki heološkem najdišču, zastopa izključno lesno oglje, medtem ko ( Malus). Nekaj drobcev oglja pa je kazalo anatomske znake bri- semen, plodov ali drugih rastlinskih makroostankov ni bilo. novega lesa ( Juniperus) (sl. 45). Količina in velikost primerkov oglja sta se razlikovali med posa- Najdišče Leskovec 2 leži na jugovzhodnem delu Celjske kotline. meznimi vzorci in tudi njihova ohranjenost je bila različna. Več Kakšni gozdovi so tu uspevali v preteklosti in kako so se spre- oglja je bilo impregniranega ali pa bolj ali manj preperelega, kar minjali, bi lahko pokazala pelodna analiza, vendar od tod tudi je oteževalo zanesljivo določitev vrste lesa. za širše območje ni na voljo nobenega pelodnega diagrama, ker Arheološke najdbe pripadajo dvema različnima arheološkima doslej še ni bilo ugotovljenih primernih usedlin. Analiza oglja obdobjema, to sta srednji do pozni bronasti dobi in poznemu nam sicer delno pove, kakšno drevje je uspevalo v bližnji okolici srednjemu in novemu veku. Temu ustrezno je bil opredeljen tudi najdišč, vendar po količini oglja ugotovljenih taksonov ne more- paleobotanični material. Oglje iz arheoloških struktur v sektorju mo sklepati, tako kakor je to mogoče pri pelodni analizi, kakšen 2 je prazgodovinske starosti. Vzorci so bili zbrani iz jam za stojke, gozd je uspeval in še manj, kako je bila porasla daljna okolica. jame za ognjišče ali pa iz jame, katere funkcija ni bila ugotovlje- Izvemo pa vsaj za nekatere vrste drevja, da so tedaj tam uspeva- na. V vzorcih prevladuje oglje hrasta ( Quercus), dobro zastopa- le, vendar to predvsem le tiste, katerih les je bil najbolj primeren no pa je tudi oglje bukve ( Fagus) in jelke ( Abies). Vsi vzorci oglja za gradnjo objektov oziroma naselbin. Med take gotovo sodita iz sektorja 1 so glede na najdbe keramike časovno opredeljeni v les hrasta in bukve. 45 Analiza oglja. Št. vzor. Kv. SE Quercus Fagus Betula Alnus Salix Sorbus Pyrus-Malus Juniperus Abies Srednji vek/novi vek 3 CB 33 47 4 4 CA 37 59 1 17 BV 29 530 2 20 CH 36 775 12 Skupaj 2 12 4 1 Srednji vek 1 CB 30 24 1 1 5 CB 31 70 16 5 6 CB 31 70 1 7 CA-B 31 71 7 9 CB 31 500 13 8 2 10 CB 31 74 7 1 1 2 2 18 CC 31 574 3 2 19 CI 37 953 9 2 CB 30 26 4 Skupaj 47 13 7 2 2 2 12 Prazgodovina 13 AN 21 137 27 25 15 AP 20 140 67 27 Skupaj 67 54 25 Jama neznane funkcije 11 AH 22 102 68 12 AH 22 101 75 16 AH 22 142 1 Skupaj 144 6 260 94 7 2 12 2 2 4 38 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 152 Na podlagi analiz oglja pa bi kljub temu lahko sklepali, da je bil Živalski ostanki še v bronasti dobi gozd bolje ohranjen, saj kaže, da je tedaj tu Borut Toškan uspevala še vrhunska združba jelke in bukve ( Abieti-Fagetum). Z vse večjim naseljevanjem in s tem večjo porabo lesa za gradnjo naselbin se je skozi stoletja gozd krčil, predvsem pa siromašil. V poznem srednjem veku je bil gozd verjetno že precej osiromašen, a morda še ne toliko skrčen kakor je danes. V zadnjih stoletjih se je krčenje gozda še stopnjevalo na račun pridobivanja poljskih Med izkopavanji na najdišču Leskovec 2 je bilo pridobljenih osem in travniških površin ter naraščanja poseljenosti. Kot posledica živalskih ostankov, od katerih jih je bilo mogoče taksonomsko dolgotrajnega antropogenega vpliva najdemo danes v nižinskem opredeliti pet. Prevladujejo najdbe domačega goveda ( Bos ta- delu le manjše gozdne otočke, v katerih zaradi močno degradira- urus; N = 4), medtem ko je drobnica ( Caprinae) zastopana z ne-nih tal uspevajo le hrast ( Quercus), beli gaber ( Carpinus betulus) poškodovanim primerkom tretjega spodnjega meljaka (sl. 46). ali rdeči bor ( Pinus sylvestris). Rečne bregove porašča črna jelša Sodeč po morfologiji navedenega zoba je ta najverjetneje pripa- ( Alnus glutinosa) in šele na obrobnem gričevju najdemo mešadal ovci ( Ovis aries; prim. Halstead/Collins 2002, 548). ne gozdove bukve ( Fagus), hrasta, kostanja ( Castanea), bora in Stopnja obrabe žvekalne površine domnevno ovčjega tretjega smreke ( Picea). spodnjega meljaka (tj. 8G sensu; Payne 1987, 610) kaže na zakol oz. pogin pri starosti med tretjim in četrtim letom (prim. Payne 1973, 299). Iz tega izhaja, da je bila reja navedene živali očitno usmerjena v izkoriščanje sekundarnih produktov reje (najbrž runa), saj bi bila sicer optimalna starost ob zakolu bistveno niž- ja (Munson 2000). Podobno sliko kaže tudi primerek prvega spo- dnjega meljaka domačega goveda. Sodeč po stopnji obrabe žve- kalne površine je namreč tudi ta domnevno pripadal že odrasli živali (prim. Grant 1982). 46 Seznam živalskih ostankov. SN SE Sek./kv. Takson Sk. element Stran Število Opombe Starost 74 24 1/CB 30 Bos taurus Dens inf. dex. 1 1 × I1 140 74 1/CB 31 Bos taurus Dens sup. dex. 2 frag. 1 × M1, 1 × M? M1 = K Dens inf. dex. 1 1 × P3 Caprinae Dens inf. sin. 1 1 × M3 M3 = 8G Indet. spec. Indet. fr. -- 3 frag. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 153 Tipološka analiza keramike Barbara Čeh Za tipološko analizo keramike (glej Opis keramičnega zbira v Tip 1.1.3. Profilirano ustje Dodatku) je ključna omejitev fragmentarna ohranjenost veči- Gre za rahlo navzven izvlečeno ustje pravokotnega preseka, na ne posod (Simoniti 1989). Majhno število posod je namreč ohra- zunanji strani dvakrat ali enkrat konkavno oblikovano, na no- njenih v celoti ali sta ohranjeno vsaj dno in ustje in je bila tako tranji strani enkrat konkavno oblikovano. mogoča rekonstrukcija oblike posode. V množici posameznih V ta tip sodi osem loncev (G22, G23, G127–129, G215, G250, G349). odlomkov smo se tako osredotočili na posamezne dele posod, Ustje G22 je na zunanji strani izrazito konkavno oblikovano. Na predvsem ustja in dna, in jih razvrstili v tipološke skupine. Pri vrhu roba ustja je opazna poglobitev, verjetno namenjena na- določanju posameznih tipov in uvrščanju predmetov vanje smo mestitvi pokrova. Pri ustju G23, ki je navzven upognjeno, ne gre se v veliki meri oprli na sistem tipologizacije lončenine, kakršno za izliv, ampak deformacijo pri izdelavi. Ustje G128 je na zunanji je uvedla M. Horvat (Horvat 1999). strani dvakrat konkavno oblikovano in zgoraj skoraj ravno od- Posamezne dele posod smo nato tipološko razvrstili glede na rezano. Izrazit je vrat posode. Ustje G129 ima na vrhu poglobitev, njihove oblikovne značilnosti. Tem tipom smo dodelili tekoče za- verjetno namenjeno namestitvi pokrova. Ustje G215 je na zunanji poredne številke, ki tečejo od navadnega ustja (številka 1) do dr- strani enkrat konkavno oblikovano. Na vrhu je poglobitev, ver- žaja (številka 20). Nekateri od tipov imajo različice; kjer je bilo jetno namenjena namestitvi pokrova. Profilirano ustje ima tri smiselno, smo tudi različice dodatno razčlenili. Pri tem je po- variante: membno, da so nekateri tipi številčno bolje zastopani, zato smo njihovo razčlenitev lahko natančneje izvedli. Varianta 1.1.3.1. Profilirano ustje je na vrhu zaobljeno. V to va- rianto sodijo trije lonci (G251–253). Pri ustju G253 gre za na zu- Ustja nanji strani enkrat konkavno oblikovan rob ustja. Ta kos zaradi preslabe ohranjenosti in neznane oblike prehoda ustja v vrat ne more biti vzorčen primer, vendar glede na vidne značilnosti ver- jetno sodi v to skupino. Lonci (sl. 47, 48) Varianta 1.1.3.2. Profilirano ustje s kijasto odebelitvijo. V zgor- njem delu je rob ustja kijasto odebeljen. V to varianto sodita dva Skupina ustij loncev z najdišča Leskovec 2 je najštevilčnejša. Pri lonca (G180, G234). nekaterih posodah ni mogoče zanesljivo reči, da gre za lonce, kar je v katalogu gradiva tudi ustrezno označeno. Predvsem pri Varianta 1.1.3.3. Nažlebljeno ali kanelirano profilirano ustje. odlomkih dnov je velikokrat težko neizpodbitno trditi, da gre za Konkavno oblikovano profilirano ustje je na zunanji strani nažle- lonce. Takšna dna so zato uvrščena v skupino 9, torej med zapr- bljeno ali kanelirano. V to varianto sodita dva lonca (G185, G213). te oblike posod. Pri loncih smo ugotovili sedem različnih vrst oblikovanja roba Tip 1.1.4. Odebeljeno ustje ustja. Navzven izvlečeno ustje je konveksne oblike, v večini prime- rov spodaj in/ali zgoraj odrezano, rahlo konkavno oblikovano ali Tip 1.1.1. Navadno ustje razgibano s kaneluro ali žlebom. Zaradi te razgibanosti je več va- Navadno, izvlečeno ustje. Na notranji strani je lahko konkavno riant in podvariant odebeljenega ustja. V osnovno obliko ode- poglobljeno za namestitev pokrova. V osnovno obliko navadnih beljenih ustij sodita dva lonca (G130, G254). Odebeljeno ustje ima ustij, torej brez različic, sodi osem loncev (G179, G246–248, G348, dve varianti: G354, G361, G364). Pri loncih se sicer pojavlja samo osnovna obli- ka. Med njimi izstopa lonec (G361), ki deluje kot vmesna oblika Varianta 1.1.4.1. Odebeljeno ustje je konkavno oblikovano ali med navadnim ustjem in odebeljenim ustjem. razgibano s kaneluro ali žlebom. Spodaj ni odrezano. V to va- rianto sodijo štirje lonci (G87, G167, G186, G255). Pri ustju G87 je Tip 1.1.2. Ustje s poševnim robom zunanja stran ustja na več mestih odrezana oz. rahlo konkav- Navzven izvlečeno ustje, poševno nagnjeno navzdol. Lahko je no oblikovana. Na notranji strani je ustje konkavno oblikovano, preprosta oblika ali odebelitev tik pod ustjem. V ta tip sodita dva verjetno zaradi namestitve pokrova. Zunanja stran ustja G167 je lonca (G240, G249). zgoraj rahlo konkavno oblikovana, zgoraj na notranji strani je opazna zajeda, verjetno za namestitev pokrova. Pri ustju G186 je zunanja stran zelo razgibana, konkavno oblikovana in prekinje- na s kaneluro. Ustje je zgoraj odrezano. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 154 Varianta 1.1.4.2. Odebeljeno ustje, spodaj in zgoraj odreza-s posodo npr. v krušni peči. V ta tip sodita dva lonca (G257, G258). no. Enostavna oblika zgoraj in v večini primerov tudi spodaj od- Oglato ustje ima eno varianto: rezanega odebeljenega ustja. V to varianto sodijo štirje lonci (G24, G25, G103, G256). Na ustju G5 so vidne poškodbe. Ustje G103 Varianta 1.1.5.1. Oglato ustje je zgoraj v horizontalni sme- je zgoraj in spodaj zelo izrazito odrezano. Predvsem na notranji ri poševno odrezano. V to varianto sodijo trije lonci (G259, G260, strani so vidne poškodbe. G344). Podvarianta 1.1.4.2.1. Odebeljeno ustje, spodaj in zgoraj od- Tip 1.1.6. Nizko trikotno ustje rezano s pravokotnim prehodom v vrat posode. Posebnost sku- Navzven izvlečeno ustje trikotne oblike. Značilna je “potlače- pine 4.2., sicer z vsemi njenimi značilnostmi, dodatek je zanimi- nost” oz. oblika skoraj enakostraničnega trikotnika. Na zunanji vost, da rob ustja pri prehodu v vrat posode tvori pravi kot. V to strani je možnih več variant: ustje je lahko nažlebljeno, kanelira- skupino sodita dva lonca (G26, G88). no ali konkavno oblikovano. Lahko je tudi brez posebnega obli- kovanja. Na notranji strani je v večini primerov ustje rahlo kon- Tip 1.1.5. Oglato ustje kavno oblikovano, verjetno v funkciji namestitve pokrova. Zaradi V horizontalni smeri navzven izvlečeno ustje, sicer enostav- naštetih raznolikosti ima skupina 6 več variant. Osnovna oblika na oblika, lahko različno spodrezana, brez kompleksnih načinov je enkrat konkavno oblikovana zunanja stran ustja, na notranji oblikovanja. Značilno je, da je ustje na zunanji strani poševno strani pa v večini primerov rahla konkavna poglobitev. V osnov- odrezano od zgoraj navzdol. Ta oblika je verjetno strogo funkcio- no obliko nizkega trikotnega ustja sodi šest loncev (G27, G187, nalna, saj omogoča oprijem za burkle, ki sicer olajšajo rokovanje G188, G216, G261, G367). Ustje G261 med naštetimi izstopa zaradi 47 Tipološka tabela ustij loncev I.; M 1:3. Tip 1.1.1. 179 247 361 348 Tip 1.1.2. 240 249 Tip 1.1.3. 23 22 215 Var. 1.1.3.1. Varianta 1.1.3.2. Var. 1.1.3.3. 251 234 185 Tip 1.1.4. Varianta 1.1.4.1. Var. 1.1.4.2. 130 87 25 Podvarianta 1.1.4.2.1. Tip 1.1.5. 257 88 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 155 48 Tipološka tabela ustij loncev II.; M 1:3. Varianta 1.1.5.1. 344 Tip 1.1.6 27 187 188 367 Var. 1.1.6.1. Varianta 1.1.6.2. Varianta 1.1.6.3. 262 29 30 Tip 1.1.7. 33 109 133 Var. 1.1.7.1. Varianta 1.1.7.2. Podvarianta 1.1.7.2.1. 91 40 138 Varianta 1.1.7.3. Varianta 1.1.7.4 92 272 Podvarianta 1.1.7.4.1. Podvarianta 1.1.7.4.2. 218 83 Podvarianta 1.1.7.4.3. 178 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 156 izrazite okrogle oblike zgornjega dela roba ustja. Nizko trikotno Podvarianta 1.1.7.4.1. Zgoraj nažlebljeno ali kanelirano viso-ustje ima tri variante: ko trikotno ustje je enkrat konkavno oblikovano. Žleb ali kane- lura se nahaja v zgornji polovici ali na sredini zunanje strani roba Varianta 1.1.6.1. Zunanja stran nizkega trikotnega ustja ni po- ustja, spodnji del ustja pa je enkrat konkavno oblikovan. V to sebej oblikovana oz. je lahko konveksno izbočena. V to varianto skupino sodi šest loncev (G100, G101, G114, G169, G218, G274). sodijo trije lonci (G104, G210, G262). Podvarianta 1.1.7.4.2. Spodaj nažlebljeno ali kanelirano viso- Varianta 1.1.6.2. Zunanja stran nizkega trikotnega ustja je ko trikotno ustje je enkrat konkavno oblikovano. Podobna pod- dvakrat konkavno oblikovana. Ta varianta nizkega trikotne- varianta kakor 7.4.1. Žleb ali kanelura se nahaja v spodnji polovici ga ustja je nekoliko višja od ostalih. Zunanja stran roba ustja je zunanje strani ustja, zgornji del pa je enkrat konkavno obliko- „valovita“, večkrat, praviloma dvakrat, konkavno oblikovana. V van. V to skupino sodi pet loncev (G43, G83, G139, G140, G275). to varianto sodi devet loncev (G28, G29, G105, G106, G134, G173, G189, G263, G264). Ustje G263 izstopa med ostalimi, saj je nažle- Podvarianta 1.1.7.4.3. Večkrat nažlebljeno ali kanelirano vi- bljeno oz. kanelirano. soko trikotno ustje. V večini primerov je rob ustja dvakrat nažle- bljen oz. kaneliran, lahko pa tudi večkrat. Notranja stran ustja Varianta 1.1.6.3. Zunanja stran nizkega trikotnega ustja je na- je (rahlo) konkavno oblikovana. V to skupino sodi sedem loncev žlebljena ali kanelirana. V to varianto sodi pet loncev (G20, G30, (G44, G45, G115, G141, G178, G192, G276). Pri ustjih G45 in G115 je iz- G242, G265, G266). razita konkavna poglobitev na notranji strani. Tip 1.1.7. Visoko trikotno ustje Vrči (sl. 49) Gre za navzven izvlečeno ustje trikotne oblike. Ima obliko „viso- kega“ trikotnika, na pogled deluje „vitko“. Zunanja stran ustja Tip 2.1.1. Navadno ustje je najpogosteje enkrat (osnovni tip), lahko pa tudi večkrat (vari- V ta tip sodijo štirje vrči (G120, G170, G221, G222). ante) konkavno, redkeje konveksno oblikovana. Notranja stran ustja je v večini primerov rahlo konkavno oblikovana, kar ima Tip 2.1.7. Visoko trikotno ustje funkcijo namestitve pokrova. V ta tip sodi 32 loncev (G21, G31–37, V ta tip sodita dva vrča (G50, G281). Ustje G50 je precej poškodo- G60, G82, G89, G90, G99, G107–111, G132–135, G162, G168, G190, vano. Pri ustju G281 zaradi poškodovanosti natančnejša analiza G205, G243, G267–270, G368). Ustje G134 izstopa po dveh zajedah, ni mogoča, ta primer še najbolj ustreza osnovni obliki visokega ena je na spodnjem koncu zunanje strani roba ustja, druga pa na trikotnega ustja. notranji strani roba ustja. Ustje G36 je izrazito konkavno poglo- bljeno na notranji strani. Visoko trikotno ustje ima štiri variante: Sklede, krožniki in pekači (sl. 49) Varianta 1.1.7.1. Visoko trikotno ustje je zgoraj odrezano. Ustje Tip 4.1.1. Navadno ustje je zgoraj vodoravno ali poševno odrezano. Zunanji rob ustja je V ta tip sodijo štiri sklede (G289–291, G364) in en pekač (G292). enkrat konkavno oblikovan, na notranji strani je ustje prav tako Navadno ustje ima tri variante: rahlo konkavno poglobljeno. V to varianto sodijo štirje lonci (G38, G91, G112, G181). Varianta 4.1.1.1. Navznoter zapognjeno navadno ustje. V to varianto sodita dve skledi (G61, G293). Varianta 1.1.7.2. Visoko trikotno ustje je na zunanji strani več- krat, ponavadi dvakrat konkavno oblikovano. Zunanja stran Varianta 4.1.1.2. Konkavno oblikovano navadno ustje. Na zu- ustja je „valovita“. V to varianto sodi osem loncev (G39, G40, nanji strani je ustje enkrat konkavno poglobljeno. V to varianto G113, G136, G191, G206, G217, G369). Ustje G136 je na notranji stra- sodita dve skledi (G294, G295). ni dvakrat konkavno oblikovano. Ustje G198 je na zunanji stra- ni močno konkavno oblikovano in ima dve izraziti poglobitvi. Na Varianta 4.1.1.3. Žlebljeno navadno ustje. Ustje je vertikalno notranji strani je zajeda za pokrov. postavljeno5. V to varianto sodita dve skledi (G62, G175). Podvarianta 1.1.7.2.1. Visoko trikotno ustje je na zunanji stra- Tip 4.1.3. Profilirano ustje ni večkrat, ponavadi dvakrat konkavno oblikovano in zgoraj od- V ta tip sodita dve skledi (G197, G296). Profilirano ustje ima dve rezano. V to skupino sodijo trije lonci (G41, G137, G138). varianti: Varianta 1.1.7.3. Visoko trikotno ustje je na zunanji strani dva- Varianta 4.1.3.1. Profilirano ustje je na vrhu zaobljeno. V to krat konveksno oblikovano. V to varianto sodita dva lonca (G92, varianto sodita dve skledi (G84, G150). G345). Varianta 4.1.3.4. Nažlebljeno ali kanelirano profilirano ustje s Varianta 1.1.7.4. Nažlebljeno ali kanelirano visoko trikotno kijasto odebelitvijo. V zgornjem delu je ustje kijasto odebeljeno. ustje. Prevladuje en žleb ali kanelura na navadnem, enostavnem V to varianto sodita dve skledi (G151, G227). visokem trikotnem ustju. V to varianto sodijo štirje lonci (G42, G271–273). Ustje G273 je izrazito konkavno oblikovano na notranji 5 M. Horvat uporablja tudi poimenovanje enkrat zalomljen rob (Horvat strani roba ustja. 1999, 195). Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 157 Tip 4.1.4. Odebeljeno ustje Varianta 4.1.4.3. Navznoter zapognjeno odebeljeno ustje. V to V ta tip sodita dve skledi (G297, G298). Odebeljeno ustje ima dve varianto sodita dve skledi (G300, G362). varianti: Tip 4.1.5. Oglato ustje Varianta 4.1.4.2. Zgoraj odrezano odebeljeno ustje. V to vari- V ta tip sodi ena skleda (G301). anto sodi ena skleda (G299). 49 Tipološka tabela ustij vrčev, skled, krožnikov in pekačev; M 1:3. Vrči Tip 2.1.1. Tip 2.1.7. 120 50 Sklede, krožniki in pekači Tip 4.1.1. Varianta 4.1.1.1. 290 293 Varianta 4.1.1.2. Varianta 4.1.1.3. 294 62 Tip 4.1.3. Varianta 4.1.3.1. 296 150 Varianta 4.1.3.4. 151 Tip 4.1.4. 297 298 Varianta 4.1.4.2. Varianta 4.1.4.3. 299 300 Tip 4.1.5. 301 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 158 Samo pri enem primeru (G296) bi lahko šlo za globoki krožnik, Čaše (sl. 50). zato ta primer uvrščamo med sklede in pekače. Globok krožnik ali skleda je prejkone poimenovanje iste oblike, ki je rabila za Tip.6.1.1. Navadno ustje serviranje tekočih, močnatih jedi in jedi v zrnju (Brišnik 1999, 89). V ta tip sodi ena čaša (G241). Pokrovi (sl. 50) Dna Tip 5.1.1. Navadno ustje Pri pokrovih je značilna konkavna poglobljenost na vrhu zaradi namestitve na posodo. V ta tip sodijo štirje pokrovi (G198, G236, G309, G356). Navadno ustje ima eno varianto: Lonci (sl. 51) Varianta 5.1.1.2. Konkavno oblikovano navadno ustje. V to va- Tip 1.2.8. Konkavno dno z ostrim prehodom v steno rianto sodita dva pokrova (G65, G310). V ta tip sodi osem loncev (G46–48, G116, G193, G277, G278, G370). Pri dnu G48 kanelure niso okras, morda so del delovnega po- Tip 5.1.2. Ustje s poševnim robom stopka. Pri dnu G278 je vidna posebnost: žleb na notranjem delu V ta tip sodi en pokrov (G356). stene. Tip 5.1.4. Odebeljeno ustje Tip 1.2.9. Konkavno dno z zaobljenim sedlastim 19 V ta tip sodijo štirje pokrovi (G66, G182, G200, G311). Odebeljeno prehodom v steno. ustje ima dve varianti: V ta tip sodi en lonec (G235). Tip 1.2.9. ima eno varianto: Varianta 5.1.4.1. Odebeljeno ustje, konkavno oblikovano ali Varianta 1.2.9.1. Konkavno dno z zaobljenim sedlastim preho- razgibano s kaneluro ali žlebom. Spodaj ni odrezano. V to vari- dom v steno in vdolbino na sredini. V to varianto sodi šest lon- anto sodi en pokrov (G199). cev (G142, G212, G214, G219, G220). Lonec (G214) ima poškodovano ostenje. Ostalih pet loncev (G143, G212, G219, G220) ima t. i. zgu- Varianta 5.1.4.2. Odebeljeno ustje je spodaj in/ali zgoraj odre- bano dno, ki je očitno posledica posebnega postopka izdelave. zano. V to varianto sodijo štirje pokrovi (G67, G97, G244, G372). Tip 1.2.10. Konkavno dno z ostrim sedlastim prehodom v steno Podvarianta 5.1.4.2.1. Odebeljeno ustje je spodaj in zgoraj V ta tip sodi pet loncev (G49, G118, G119, G194, G195). Za štiri lon- odrezano s pravokotnim prehodom v vrat. V to skupino sodi en ce (G118, G119, G194, G195) je značilno t. i. zgubano dno. Za dno pokrov (G97). G118 sta značilna t. i. polž 21 in lončarski znak, ki pa je zelo sla- bo viden. Tudi za dno G119 sta značilna t. i. polž in lončarski znak, 50 Tipološka tabela ustij pokrovov in čaš; M 1:3. Pokrovi Tip 5.1.1. Varianta 5.1.1.2. 65 356 Tip 5.1.2. 365 Tip 5.1.4. Varianta 5.1.4.1. Varianta 5.1.4.2. Podvarianta 5.1.4.2.1. 96 97 66 199 Čaše Tip 6.1.1. 241 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 159 gre za križ, ki ni na sredini stojne ploskve. Tip 1.2.10 ima eno Vrči (sl. 51) varianto: Tip 2.2.10. Konkavno dno z ostrim sedlastim prehodom v Varianta 1.2.10.1. Konkavno dno z žlebom in ostrim sedlastim steno prehodom v steno. V to varianto sodi en lonec (G117). V ta tip sodi en vrč (G223). 51 Tipološka tabela dnov loncev, vrčev in skled; M 1:3. Lonci Tip 1.2.8. 46 47 277 Tip 1.2.9. Varianta 1.2.9.1. 142 235 214 Tip 1.2.10. Varianta 1.2.10.1. 117 49 Vrči Tip 2.2.10. 223 Sklede Tip 4.2.9. Tip 4.2.11. Tip 4.2.12. 63 305 303 Tip 4.2.13. Tip 4.2.14. Varianta 4.2.14.1. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 160 Sklede (sl. 51) Pokrovi (sl. 52) Tip 4.2.9. Konkavno dno z zaobljenim sedlastim prehodom Tip 5.2.10. Konkavno dno z ostrim sedlastim prehodom v v steno steno V ta tip sodijo tri sklede (G302–304). V ta tip sodi en pokrov (G312). Tip 4.2.11. Konkavno dno z okroglim prehodom v steno Tip 5.2.15. Lečasto dno z valovito oblikovanim robom V ta tip sodi ena skleda (G305). V ta tip sodita dva pokrova (G313, G314). Tip 4.2.12. Konkavno dno z valovito oblikovanim robom Neopredeljene posode zaprtih oblik (gre predvsem za lonce V ta tip sodi ena skleda (G63). in vrče, vendar natančnejša določitev tipa posode ni mogoča) (sl. 52) Tip 4.2.13. Stopničasto podaljšano prstanasto dno V ta tip sodi ena skleda (G64). Tip 9.2.8. Konkavno dno z ostrim prehodom v steno V ta tip sodi 23 posod zaprte oblike (G54–57, G123, G124, G144–146, Tip 4.2.14. Lečasto dno s krožno oblikovanim robom G165, G171, G174, G224–226, G238, G 282–286, G353, G370). Pri dnu V ta tip sodijo tri sklede (G245, G306, G358). Ta tip ima eno G35 je vidna spiralna oblikovanost v notranjosti, t. i. polž. Dni varianto: G174 in G224 imata lončarski znak. Pri dnu G258 so v stojno plo- skev vtisnjene posamezne črte, ki so sledi podlage in ne lončar- Varianta 4.2.14.1. Spodaj nažlebljeno lečasto dno s krožno ski znak. Tip 9.2.8. ima dve varianti: oblikovanim robom. V to varianto sodi ena skleda (G307). 52 Tipološka tabela dnov pokrovov in neopredeljenih posod zaprtih oblik; M 1:3. Pokrovi Tip 5.2.10. Tip 5.2.15. 312 313 Zaprta oblika Tip 9.2.8. 124 55 146 Varianta 9.2.8.1. Varianta 9.2.8.2. Tip 9.2.9. 93 58 355 Tip 9.2.10. Varianta 9.2.10.1. 287 94 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 161 Varianta 9.2.8.1. Konkavno dno z ostrim prehodom v steno in Ročaji in držaji (sl. 53) z vrezom razgibanim robom. V to varianto sodi ena posoda zapr- te oblike (G93). Varianta 9.2.8.2. Konkavno dno z žlebom in z ostrim prehodom v steno. V to varianto sodita dve posodi zaprte oblike (G58, G147). Vrči (sl. 53) Tip 9.2.9. Konkavno dno z zaobljenim sedlastim prehodom Tip 2.4.17. Presegajoč svitkast ročaj polkrožnega obrisa v steno V ta tip sodi en ročaj (G120). V ta tip sodi ena posoda zaprte oblike (G355). Tip 2.4.18. Locen Tip 9.2.10. Konkavno dno z ostrim sedlastim prehodom v Locen je najverjetneje pripadal vrčem in locnati vrči so bili na- steno menjeni prenašanju vode (Štular 2007; 2009, 131). Verjetno je lo- V ta tip spadajo štiri posode zaprte oblike (G148, G287, G288, cen v vseh primerih polkrožnega obrisa. Lahko je svitkast ali pa- G347). Dno G148 ima lončarski znak na dnu. Tip 9.2.10. ima eno ličast. Značilno je, da je bil ročaj narejen tako, da je bil najprej varianto: okroglega preseka in ga je nato lončar sploščil z roko ter pritrdil na posodo. V ta tip sodijo štirje ročaji (G143, G170, G221, G222). Pri Varianta 9.2.10.1. Konkavno dno z žlebom in z ostrim sedla- ročaju G143 je viden odtis lončarjevih nohtov. stim prehodom v steno. V to varianto spadajo tri posode za- prte oblike (G59, G94, G125). Dno G59 je bilo deformirano med Tip 2.4.19. Paličast ročaj izdelavo. V ta tip sodi en ročaj (G51). Izlivi Sklede Tip 4.4.20. Držaj V ta tip sodi en držaj (G308). Lonci (sl. 53) Ostenja Tip 2.3.16. Okrogel horizontalen dulec V ta tip sodi en izliv (G177). Tip 3.5. Steklenica je v sistemu tipološke razdelitve uvrščena v funkcionalni tip 3. V ta tip sodi ena steklenica (G315). Gre za obroček na vratu. 53 Tipološka tabela izlivov, ročajev in držajev, ostenij, pečnic in oljenk; M 1:3. Izlivi - vrči Ostenja Pečnice Oljenke Tip 2.3.16. Tip 3.5. Tip 7. Tip 8. 177 164 201 315 Ročaji in držaji Vrči Sklede Tip 2.4.17 Tip 2.4.18. Tip 2.4.19. Tip 4.4.20 308 170 51 120 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 162 Posebne keramične oblike Motivi okrasa Najpogosteje se pojavlja horizontalna linija, in sicer na 55 po- sodah. V 46 primerih se horizontalna linija pojavlja samostojno, v enem primeru v kombinaciji z geometrijskim likom (v tisku na Pečnica porcelanasti posodi). Na petih posodah se pojavlja skupaj s pa- sovi (v okviru poslikav). Na eni posodi se nahaja skupaj z vzorcem Odkrita je bila ena pečnica (G164), v sistemu tipološke razdelitve (prav tako v okviru poslikave). Na eni posodi (G74) jo najdemo je uvrščena v funkcionalni tip 7. Sicer tega primera ni mogoče na- skupaj s pasovi in poševno linijo. tančno analizirati, gre za skledasto ali lončasto obliko. Lončaste Horizontalna linija je najpogostejši motiv pri okraševanju obrav- pečnice so namreč sčasoma postajale vse bolj plitve in podob- navanih posod. ne skledam, govorimo o skledastih pečnicah (Brišnik 1999, 89; Lise, posledica poslikav, se pojavljajo na petih posodah, od tega Guštin/Horvat 1994). v dveh primerih samostojno. Gube najdemo prav tako na dveh posodah (G291, G292). Oljenka Na sedmih posodah so vidni pasovi, gre za poslikave. V nobenem primeru ne nastopajo samostojno, zmeraj so v kombinaciji s ho- Odkrita je bila ena oljenka (G201), v sistemu tipološke razvrstitve rizontalno ali poševno linijo in lisami. je uvrščena v funkcionalni tip 8. Odtis nohta se pojavlja na eni posodi, in sicer samostojno (na ro- čaju – G143). Okras na posodah Poševna linija nastopa na eni posodi (G74) skupaj s horizontalno linijo in pasovi. Različni načini okraševanja nastopajo v različnih fazah (sl. 54). V fazi 2a nobena posoda ni bila okrašena. V fazi 2b je vidna odso- tnost poslikav. Pojavlja se tehnika vrezovanja, kjer prednjači ka- K okrasu na posodah sodijo tudi glazure in premazi, pojavljajo se neliranje (13 posod). Na štiri posode je bilo aplicirano rebro. V tej tudi druge oblike okrasa, in sicer na različnih delih 62 posod. fazi se v enem primeru pojavi sgraffito vrezovanje, prav tako v Uporabljene so bile različne krasilne tehnike. V 41 primerih gre za enem primeru vtiskovanje s šilom. Odsotnost poslikav je zaznav- vrezovanje (od tega gre pri dveh primerih za sgraffito tehniko, na tudi v fazi 2c. Nobena tehnika sicer ne prevladuje. Največ, šest npr. G74), od tega v enem primeru za pravi vrez, v 15 primerih za posod, je okrašenih s kaneluro. Tri posode so okrašene z vtisko- žlebljenje, v 21 primerih za kanelure. vanjem. V fazi 3 prevladujejo poslikave, vidna je odsotnost vti- Vloga žlebov je sicer lahko večplastna, saj jih po Ložarjevem skovanja in apliciranja. Dve posodi sta modelirani z gubanjem mnenju ni mogoče vselej imeti za okras, temveč za posledico površine. postopka izdelave (Ložar 1939, 213). Pri žlebljenju je značilno, da imajo tipološko starejše oblike žlebljene večje površine (celotno Lončarski znaki rame in del trebuha), pri mlajših oblikah pa se okrašeni pas zoži na del ramena (Štular 2005, 446). Pri žlebljenju posod v Leskovcu Lončarski znaki se pojavljajo na spodnji, zunanji ploskvi dna pri gre za mlajše oblike. 15 posodah, od katerih jih pet sodi v fazo 2b (G68, G70, G98, G118, T. i. sgraffito keramika se na slovenskem prostoru pojavi v 15. G119), osem v fazo 2c (G148, G154, G172, G174, G219–221, G224) in in 16. stoletju. Večinoma gre za izdelke iz pokrajine Veneto in iz dve v fazo 3 (G373, G374). Furlanije (Predovnik 2009, 284). Najdbe italijanske renesančne Glede na funkcionalni tip se štiri dna uvrščajo med lonce, dve gravirane keramike ( ceramica graffita rinascimentale) so znane sodita v tip 1.2.9.1. in dve v tip 1.2.10. iz Leskovcu bližnjega Celja. Datirane so v pozno 15. do 17. stoletja (Predovnik 2009, 282, Sl. 1). Gre za keramiko, ki je bila v času re- 54 Tehnike okrasa glede na fazo in število posod, na katerih se določena tehnika pojavlja v določeni fazi. nesanse izredno priljubljena, o čemer pričajo tudi številne najd- be na severnem Primorskem in na sosednjem italijanskem pro- faza storu (Žbona Trkman et al. 1991, 14). 2a 2b 2c 3 Na šestih posodah se pojavlja vtiskovanje, v enem primeru gre za pravi vrez / 1 / / vtiskovanje z vrhom enega nohta (na ročaju G143), prav tako gre žlebljenje / 6 3 5 v enem primeru za odtis šila s prirejeno konico (G126). V štirih pri- kaneliranje / 13 6 3 merih gre za vtiskovanje z vrhom prsta. vrezovanje v sgraffito tehniki / 1 / 1 Prav tako se na šestih posodah pojavlja apliciranje, v vseh pri- vtiskovanje z vrhom prsta / 2 2 / merih gre za rebro. Na dveh posodah v funkciji okrasa nastopa vtiskovanje z vrhom enega nohta / / 1 / modeliranje, v obeh primerih gre za gubanje površine. vtiskovanje s šilom s prirejeno konico / 1 / / Na 17 posodah se pojavljajo poslikave, v enem primeru gre za po- apliciranje rebra / 4 2 / slikavo na žgani površini z obarvano engobo, v 12 primerih gre modeliranje z gubanjem površine / / / 2 za poslikavo na žgani površini s podglazurnimi barvami, v štirih poslikava na žgani površini z obarvano engobo / / / 1 primerih pa za poslikavo na glazirani površini z medglazurnimi poslikava na žgani površini s podglazurnimi barvami / / / 12 barvami. Pri eni porcelanasti posodi gre za enobarvno tiskanje. poslikava na glazirani površini z medglazurnimi barvami / / / 4 enobarvno tiskanje / / / 1 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 163 Eno dno pripada vrču in ni tipološko opredeljeno. Zaprtim obli-znake, znake simbolnega značaja in znake kot signature lončar- kam posod pripadajo tri dna, dve sodita v tip 9.2.8, eno pa v tip jev. Za zadnje, torej mojstrske znake ali signature Ložar ugota- 9.2.10. Sedem odlomkov dnov sodi med glede funkcionalnega vlja, da jih pri nas sploh ni (Ložar 1939, 209). tipa tipološko neopredeljene posode. Manj verjetna je razlaga, da gre pri lončarskih znakih za deko- Lončarski znaki tako niso omejeni na nobeno osnovno obliko rativni element z možnim simbolnim pomenom (Kos 1995, 213), posod, čeprav se kar štirikrat pojavljajo na loncih. Tudi sicer niso saj estetski videz zunanje ploskve dna, na kateri posoda stoji, ni posebej značilni za noben določen tip, pogostejši so le na kon- bil pomemben. Po tej teoriji bi bilo bolj smiselno, da se lončarski kavnem dnu z ostrim sedlastim prehodom v steno (tip 9.2.10. in znaki pojavljajo na drugih, bolj izpostavljenih delih posod. 1.2.10., slednji je podvarianta z žlebom). Vsekakor ne gre za okras, saj motivi niso bili vidni. Trenutno torej Nabor motivov je omejen, zastopan je motiv križa ali vetrnice, velja, da imajo lončarski znaki lahko simbolni, magični pomen, ki je lahko samostojen ali pa vpisan v krog. T. i. lončarski zna- lahko pa gre za znak izdelovalca (Predovnik 2003, 62). ki se na dnu posod pojavljajo že vse od zgodnjega srednjega veka (Predovnik 2003, 62). V 13. stoletju so posode na zunanjem dnu signirali z različnimi znaki, ki so bili najprej vtisnjeni z žigom (Brišnik 1999, 55). Kasneje so v vseh primerih reliefno izbočeni, ne pa vrezani ali vtisnjeni, torej so morali nastati kot negativ- ni odtis takrat, ko je lončar na sredo plošče svojega lončarske- ga vretena pritisnil kepo gline (Nabergoj 1999, 51). Tudi sicer us- ločeno oz. v osrednjem delu dvignjeno dno kaže, da so lončarji pri izdelavi na vreteno položili posebno vmesno ploščo; glinena masa se je ob robu razlezla preko plošče in tako oblikovala obo- dni stojni prstan. V nekatere od teh plošč so bili vrezani simbo- li (Predovnik 2003, 62). Tovrstna izdelava posod je zelo verjetna tudi v Leskovcu 2, saj so vsa tipološko obravnavana dna po pravi- lu konkavno vbočena. Na slovenskih srednjeveških najdiščih je motiv križa na dnu po- sod dokaj pogost pojav (Kerman 1997, 146). Pojavlja se tudi motiv križa v krogu na sredini in motiv križa v krogu, ki je pomaknjen iz osi (Kerman 2008, 34). Značilno je, da ima samo določen odstotek keramičnega gradiva lončarski znak. Tako je na Ptuju, v Prešernovi ulici 6, velika veči- na keramike brez znaka, le pri manjšem odstotku se na dnu po- javlja križ v različnih izvedbah, asimetričen ali simetričen, obdan s krogom (Lamut 1993, 605). Na Starem gradu nad Podbočjem je med znaki na dnu posod zastopan en sam motiv, križ v kro- gu in dva sosednja kraka sta nekoliko krajša od drugih dveh (Predovnik 2003, 62). Zgodba lončarskih znakov na zunanji strani dna je še zmeraj odprta. Obstaja več razlag, čemu naj bi bili namenjeni oz. ka- kšna naj bi bila njihova funkcija, nobena od njih pa še ni dobi- la neizpodbitne potrditve. Ena od teorij pravi, da gre za oznake lončarjev. Predvsem na območju Romunije je bila postavljena teorija o magijskem pomenu motiva križa in kroga, ki simbolizirata moč ognja, v nasprotju z drugimi znaki brez magijskega pomena, ki se pojavljajo v bližini fevdalnih gradov in označujejo lončar- je (Bajalović-Hadži-Pešić 1981, 47). Da ni vsak znak, ki se poja- vi na posodi, že tudi res simbol, opozarja Ložar, ki med znaki na dnu posod loči tri vrste: s samim postopkom izdelave povezane Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 164 Relativna in absolutna kronologija lončenih posod Pri relativni kronologiji lončenih posod na najdišču Leskovec 2 so namreč prisotni locni oz. locnati ročaji (tip 2.4.18.), ki jih v fazi sta najbolj zanimivi fazi 2b in 2c, značilnosti posod, ki sodijo v ti 2b ni. Spet gre za mlajšo značilnost. dve faz,i in razlike v njihovih lastnostih (sl. 55). Pri starejših skledah prevladuje navadno ustje (tip 4.1.1. z varian- Podobnosti pri lastnostih lončenih posod v fazi 2b in 2c je kar ne- tami), medtem ko je za mlajše sklede značilno profilirano ustje kaj. V obeh fazah pri ustjih posod6 prevladuje tip 1.1.7., torej viso- (tip 4.1.3. z variantami). Na splošno je, kakor smo že omenili, za ko trikotno ustje. Pojavlja se tudi tip 1.1.6. ali nizko trikotno ustje, v fazo 2c značilno profilirano ustje, ki je v fazi 2b sicer prisotno, pogostnosti prisotnosti tipa 1.1.6. med obema fazama ni razlik. vendar ni pogosto. V obeh fazah prevladuje oksidacijski način žganja, ki je lah- Pri vseh pokrovih prevladuje odebeljeno ustje, mlajši pokrovi so ko popoln ali nepopoln. V trdotni lestvici je v obeh fazah največ tudi nažlebljeni ali kanelirani (tip 5.1.4.1.). Starejše sklede in po- trde keramike. Barva površine je v obeh fazah pri največ poso- krovi na splošno niso okrašeni, medtem ko se med mlajšimi po- dah rdečkasta ali svetlo rjava barve. V obeh fazah je najpogo- javlja ena okrašena skleda. Glazura je pogostejša pri mlajših po- stejši okras kaneliranje, na drugem mestu je žlebljenje. sodah, v fazi 2b, torej med starejšimi posodami, pa se pojavlja Vidne pa so tudi nekatere razlike med obema fazama. Za fazo 2b edini primerek polikromne sgraffito keramike. so bolj značilna odebeljena ustja (tip 1.1.4. z variantami), med- Bolj splošne tipološke členitve otežuje dejstvo, da narava sre- tem ko je v fazi 2c več profiliranih ustij (tip 1.1.3. z variantami). dnjeveškega in zgodnjenovoveškega lončarstva temelji na lo- Za lonce bi na splošno lahko rekli, da visoko trikotno ustje (tip kalni produkciji, še posebej kar zadeva kuhinjsko posodje. 1.1.7.), ki prevladuje tako v fazi 2b in 2c, v tem primeru kronološko Kuhinjsko posodje je tako polno lokalnih posebnosti, primerjave ni izpovedno. Starejša so konkavna dna z ostrim ali ostrim se- med oddaljenimi kraji pa so v nekaterih primerih neuporabne. dlastim prehodom v steno, medtem ko so mlajša zgubana kon- Po drugi strani pa pri teh posodah estetski vtis ni bil pomemben, kavna dna z zaobljenim sedlastim prehodom v steno. Vendar pri tudi za trenutne modne tokove, npr. slog okraševanja, se niso mlajših zaprtih oblikah, kjer gre lahko tudi za lonce, prevladuje kaj dosti zmenili. oster prehod dna v steno. Bistvenih tipoloških razlik med mlaj- Lončarska produkcija je bila od poznega srednjega veka izrazito šimi in starejšimi lonci tako ni zaslediti. Na dnu starejših zapr- regionalizirana, kar pomeni, da so se tedaj oblikovale razmero- tih oblik je sicer značilen žleb, ki se pri mlajših redko pojavlja. Pri ma majhne produkcijske in v primeru običajne kuhinjske lonče- mlajših posodah so pogosta zgubana dna, ki se v fazi 2b ne poja- nine tudi distribucijske regije z lastnimi tehnološkimi in oblikov- vljajo. Kažejo na drugačen način izdelave posod. Tudi pri mlajših nimi posebnostmi in razvojem. Primerjave zato velja iskati na vrčih se pojavlja značilnost, ki je pri starejših ni opaziti. V fazi 2c čim bližjem območju (Predovnik 2006, 183). Opozoriti pa velja na živahno trgovino, ki je v srednjem veku po- 6 Med lončenimi posodami v obeh fazah prevladujejo lonci. tekala med večjimi mesti, trgi in vasmi. Trgovci so poleg ostalega 55 Značilnosti lončenih posod v fazah 2b in 2c. faza 2b - starejše faza 2c - mlajše prevladuje visoko trikotno ustje v osnovni obliki in v raznih variantah (tip 1.1.7. z variantami) pogostost nizkih trikotnih ustij je enaka (tip 1.1.6. z variantami) več odebeljenih ustij (tip 1.1.4. z variantami) več profiliranih ustij (tip 1.1.3. z variantami) lonci: visoko trikotno ustje in konkavno dno, ki ima oster ali oster sedlast lonci: visoko trikotno ustje in zgubana konkavna dna z zaobljenim sedlastim prehod v steno prehodom v steno zgubana dna - gre za deformirano stojno ploskev vrči: značilni locni - ročaji, napeti preko ustja (tip 2.4.18.) sklede: navadno ustje v različnih variantah (tip 4.1.1. z variantami) sklede: profilirano ustje v različnih variantah (tip 4.1.3. z variantami) pokrovi: odebeljeno ustje, ki je spodaj in/ali zgoraj odrezano (varianta pokrovi: odebeljeno ustje, v osnovnem tipu ali nažlebljeni oz. kanelirani 5.1.4.2.) varianti (varianta 5.1.4.1.) zaprte oblike: pri dnu značilen žleb zaprte oblike: prevladuje tip 9.2.8., žleb prisoten samo v dveh primerih prevladuje oksidacijski način žganja (popoln in nepopoln) prevladuje trda keramika površina pri največ posodah obarvana rdečkasto in svetlo rjavo najpogostejši okras je kaneliranje, sledi žlebljenje med okrašenimi posodami ni skled in pokrovov ena okrašena skleda eno ostenje (G55) glazirano, z engobo premazano in vrezan okras v tehniki dve glazirani posodi in ena posoda z engobiranim premazom sgraffito Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 165 izmenjevali in prodajali tudi keramične izdelke, tako da na naj- Lonci dišču ohranjene keramične črepinje tudi niso vedno produkt lo- kalnih delavnic (Železnikar 2002, 324). Na najdišču Leskovec 2 je tak primer vsekakor polikromna sgraf- fito keramika (sl. 56). Ta keramični odlomek je del ostenja posode zaprte oblike. Ker Analiza oblike celih posod je zaradi fragmentiranosti gradiva ve- gre za namizno posodo, lahko sklepamo na ročko oz. bokal, z likokrat težavna, vendar je mogoče določiti nekaj časovno obču- graviranjem in poslikavo je namreč okrašena zunanja stran od- tljivih značilnosti, ki zadevajo celo obliko loncev. lomka, medtem ko je na notranji strani kos enobarvno glaziran. Oddaljeno primerjavo za zgornji del lonca z Leskovca (G24) tako Pri skledi bi okras pričakovali na notranji strani. Predvsem izved- najdemo tudi npr. v zahodni Avstriji, v Lienzu, kjer je podobna ba slikanja pri okrasu spominja na t. i. pozno sgraffito kerami- oblika datirana v 15. stoletje (Spindler/Stadler 1990, 162). ko, ki so jo izdelovali v drugi polovici 16. in v 17. stoletju. Odlomek Primerjavo za obliko lonca (za G113) je mogoče najti v iz Leskovca 2 je zelo podoben keramiki iz severnoitalijanske- Schöllenbergu v Avstriji, lonec je z novci, ki jih je vseboval, dati- ga prostora. Barvna paleta, torej zelena, belo rumena, rjava in ran v leto 1420 (Steininger 1985, 62). črna, in sam način izdelave, spominjata tudi na koprsko gradi- Primerjava s Ptuja kaže podobno sliko. Podobna oblika ustja vo iz tega časa (npr. Mileusnić 2008, 463–470). V Kopru je poseb- lonca (za G113), tip 1.1.7.2., je datirana v čas od konca 15. do prve no od 15. stoletja dalje na podlagi številnega arheološkega gra- polovice 16. stoletja (Lamut 1993, 619). diva in posebej najdb delavniškega odpada izpričana lokalna Na gradu Šalek so med kuhinjskim posodjem najpogostejša obli- proizvodnja t. i. renesančne oz. italijanske keramike (Mileusnić ka lonci različnih velikosti, večinoma trebušaste oblike z ravnim 2008, 464). Ena takšnih lončarskih delavnic se je nahajala na dnom (Brišnik 1999, 49). Na najdišču Leskovec 2 imajo vsi lon- Ukmarjevem trgu v Kopru, njen obstoj dokazujejo najdbe poliz- ci kakor tudi zaprte oblike posod brez izjeme konkavno vbo- delkov (Mileusnić 2008, 468). čena dna. Vendar imajo poznosrednjeveški lonci v primerjavi z Obstoj lončarske delavnice je na podlagi delavniškega izmeta, zgodnejšimi primerki tanjše stene, so precej uniformnih oblik torej polizdelkov in med izdelavo poškodovanih posod; nadalje in okrasja (Nabergoj 1999, 51), kar je značilnost tudi loncev iz lončarskih orodij in distančnikov7 izpričan v Sv. Ivanu pri Umagu Leskovca 2. (Guštin 2004, 56). Leskovškemu odlomku so podobni tudi nekate- Lonci z ročajem se pojavijo že v 15. stoletju. Uporabljali so jih za ri kosi, ki so znani iz Pirana in Sv. Ivana. Neposredno primerjavo je kuho, za shranjevanje in prenašanje živil. Na ognjišču je ročaj, zaradi neprepoznavnosti okrasa težko najti. Odlomek je podoben vselej obrnjen proč od ognja, omogočal enostavnejše rokova- bokalu iz Istre, datiranemu v drugo polovico 16. stoletja (Guštin nje s posodo, medtem ko je bilo za običajne lonce treba upo- 2004, 170, 218). Podobnosti so tudi z globoko skledo iz Istre, dati- rabiti burkle (Predovnik 2006, 188). Zanimivo je, da so lonci z rano v čas med letoma 1575 in 1625 (Guštin 2004, 179, 220). ročajem na Šaleku maloštevilni. Zaradi načina kuhanja oz. pre- Od kod točno prihaja odlomek iz Leskovca 2, je težko reči, verje- mikanja posod po ognjišču z burklami bi bili lahko ročaji v napo- tno pa gre za proizvod bodisi severnoitalskih ali istrskih lončar- to. Upoštevati pa je treba, da največkrat najdemo le manjši del skih delavnic, od katerih sta dve omenjeni zgoraj. ustja lonca, pri čemer ne moremo z gotovostjo zanikati, da je lo- nec morda imel tudi en ali dva ročaja (Brišnik 1999, 53). Čeprav je ohranjenih nekaj posameznih ročajev (npr. G239), jih loncem ni mogoče zanesljivo pripisati. Načeloma se lonci z ročajem v Leskovcu 2 ne pojavljajo. Na podlagi primerjave ustij loncev je mogoče zapisati nekaj da- tacij. Na najdišču so najpogostejša visoka trikotna ustja (tako v 7 Gre za cele in fragmentirane trinožne distančnike različnih velikosti fazi 2b in 2c). Primerjave za fazo 2b kažejo naslednjo sliko: (Guštin 2004, 200). Distančnike so ob pečenju glaziranih posod namestili Na splošno so visoka trikotna ustja v osnovnem tipu (tip 1.1.7.; med posode. Preprečevali so, da bi se posode zlepile med seboj, obenem pa so omogočali, da so lahko posode naložili bolj skupaj in s tem prihranili npr. G33, G82) na najdišču Turmbauerkogel v Avstriji datirana v prostor v peči. 14. in zgodnje 15. stoletje (Guthjahr/Tiefengraber 2004, 452). Podobno obliko ustja lonca G113, gre za tip 1.1.7.2., ima lonec s 56 Odlomek polikromne sgraffito keramike (G74). Ptuja, ki je datiran v čas od konca 15. do prve polovice 16. stoletja (Lamut 1993, 619). G100, ki sodi v tip 1.1.7.4.1., ima paralelo na Gradu na Goričkem, kjer je podobno ustje datirano v 14. in 15. stoletje. Kerman ta- kšen tip imenuje lonci z bolj ali manj profiliranimi robovi ustij in jih delno uvršča v III. in predvsem v IV. tip po Ložarju. Variante tega tipa so postavljene v 14. stoletje, ohranile pa so se do nove- ga veka. Po Šribarju so datirane v 14. in 15. stoletje (Kerman 1997, 146). Nekoliko kasnejša je primerjava iz Ptuja, sodi namreč v ko- nec 15. do prve polovice 16. stoletja (Lamut 1993, 618). V 14. in 15. stoletje je datirana tudi primerjava za G110 z Gradu na Goričkem (Kerman 1997, 158). Omenjeni lonec iz Leskovca 2 sodi v osnovni tip visokih trikotnih ustij, torej v tip 1.1.7. Podobno obliko cm 0 1 ustja kakor G112, ki sodi v tip 1.1.7.1., ima lonec s Ptuja. B. Lamut ta Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 166 tip ustij imenuje ovratnikasta ustja in jih na splošno postavlja v v 14. do prve polovice 15. stoletja (Lamut 1993, 616). V kasnejši konec 15. in prvo polovico 16. stoletja (Lamut 1993, 619). Omenjeni čas sodi podoben lonec z gradu Šalek, in sicer v prvo polovico 16. lonec s Ptuja ima v primerjavi z G113 nekoliko bolj razgibano stoletja (Brišnik 1999, 45). Gre za lonec z večkrat profiliranim ro- ustje, zelo podobna pa je oblika posode. bom ustja, ki je ravno prirezan. Na avstrijskih najdiščih naj bi bili Lonce z visokim trikotnim ustjem (tip 1.1.7. z variantami) iz faze 2b ti primerki posebnost določenih lončarskih delavnic, značilni za bi na podlagi zgornjih primerjav lahko tako večinoma datirali v prvo polovico 16. stoletja, v rabi pa so bili vse do konca 16. stole- 15. in 16. stoletje. Visoko trikotno ustje v osnovnem tipu 1.1.7. ima tja (Brišnik 1999, 51). sicer tudi lonec (G21) iz najzgodnejše poznosrednjeveške oz. zgo- Profilirano ustje (tip 1.1.3. z variantami) iz faze 2b bi na grobo dnjenovoveške faze 2a na najdišču. lahko uvrstili nekje v 15. stoletje, tistega iz faze 2c pa v 15. in 16. Primerjava za visoka trikotna ustja v fazi 2c: stoletje. Profilirani ustji iz faze 3 (G251, G252, oba tip 1.1.3.1.) bi na Lonec z visokim trikotnim ustjem, gre za osnovni tip visokega tri- podlagi primerjave iz graščine v Polhovem Gradcu datirali v 16. kotnega ustja 1.1.7., iz faze 2c (G132) ima primerjavo v Polhovem stoletje. V Nemčiji začetke pojavljanja posod s stopničasto pro- Gradcu. Podoben lonec iz tamkajšnje graščine je datiran v čas filiranimi robovi ustij opredeljujejo v 14. in 15. stoletje, na splo- med 14. in 16. stoletjem oz. od 15. do prve polovice 16. stoletja šno pa velja, da so jih izdelovali še v 16. stoletju (Železnikar 2002, (Železnikar 2002, 357). Ovalna forma in profilacija tega ustja spo- 327). V obeh primerih iz Leskovca 2 gre za ustji, ki sta v fazo 3 prišli minjata na podobne lonce iz Otoka pri Dobravi in Celjskega gra- iz starejših plasti. du, pa tudi Udin, kjer so lonci z izvihanimi in poudarjenimi ustji Odebeljena ustja (tip 1.1.4. z variantami) so v fazi 2b pogosta. datirani od 15. do prve polovice 16. stoletja, podobno kakor npr. v Primerjava za dva primera teh ustij (G24, G25, obe ustji tip 1.1.4.2.) Nemčiji (Železnikar 2002, 326). Glede na to, da je faza 2c mlajša od je znana z Gradu na Goričkem. Gre za lonce z izvihanim polkro- faze 2b, lahko G132 (tip 1.1.7. z variantami) datiramo v 16. st. žno odebeljenim ustjem, ki po Šribarjevi klasifikaciji sodijo v tip Lonci z nizkimi trikotnimi ustji (tip 1.1.6. z variantami) se poja- Af. Datacija je ohlapna, 13. do 15. stoletje (Kerman 1997, 147). V 14. vljajo tako v fazi 2b kakor v fazi 2c. in 15. stoletje je datiran podoben lonec iz graščine v Polhovem Nizko trikotno ustje iz faze 2b (G29), ki sodi v tip 1.1.6.2., ima pri- Gradcu. Oblika lonca iz Polhovega Gradca je po Šribarjevem sis- merjavo na bližnjem gradu Šalek, kjer je podobna oblika da- temu sicer uvrščena v tipološko skupino Aa in Ab ter je oprede- tirana v 14. do 15. stoletja (Brišnik/Ravnikar 1999, 45). Šribar je ljena v čas 14. in 15. stoletja (Železnikar 2002, 325). podobne posode z Otoka pri Dobravi opredelil v tipološko sku- Še eno odebeljeno ustje iz faze 2b (G26), gre za tip 1.1.4.2.1., je da- pino Ae in jih časovno uvrstil v 14. in 15. stoletje (Brišnik 1999, tirano v sredino 15. stoletja, in sicer na podlagi pogojne primer- 51). V enak časovni okvir postavlja Tomadin gradivo iz Furlanije- jave iz Ennsa v Avstriji. Ustje iz Ennsa sicer ni izvihano navzven Julijske krajine, Cechova pa gradivo iz Wiener Neustadta uvršča v (Kaltenberger 2009, 237). Primerjavo za G7 je mogoče najti tudi na širok časovni razpon od 13. do 15. stoletja (Brišnik 1999, 51). gradu Šalek (Brišnik 1999, 52); datiran je v 14. in 15. stoletje. Lonci V 14. do 15. stoletje je datiran lonec z nizkim trikotnim ustjem s z izvihanimi, odebeljenimi ustji namreč označujejo 14. in 15. sto- Ptuja (Lamut 1993, 618), ki je podobne oblike kot G104, pri kate- letje. Po Šribarju se razvijejo iz preprostejših loncev kroglaste rem gre za tip 1.1.6.1. Lonec G104 sicer ni žigosan, vendar ima po- oblike s komaj naznačenim robom ustja, ki se pojavljajo od 12. dobno oblikovano ustje ter podoben potek vratu, ramen in pre- stoletja dalje (Brišnik 1999, 52). hoda v ostenje. Odebeljena ustja (tip 1.1.4. z variantami), ki so pogostejša v fazi Še eno nizko trikotno ustje iz faze 2b (G30, tip 1.1.6.3.) je po pri- 2b kakor v fazi 2c, bi na podlagi podanih primerjav lahko okvirno merjavi iz Lienza mogoče datirati v 15. stoletje (Spindler/Stadler datirali v 15. in 16. stoletje, s poudarkom na 15. stoletju. 1990, 162). Nekoliko zgodnejšo datacijo, sredina 14. stoletja do prve četrtine 15. stoletja, ima podoben lonec z neznanega naj- Vrči dišča iz Avstrije. Nizka trikotna ustja so na prostoru današnje Avstrije večinoma datirana v čas 14. in 15. stoletja. Nizko trikotno ustje (tip 1.1.6. z variantami) je po zgornjih primer- javah sodeč nekoliko zgodnejše kakor visoko (tip 1.1.7. z varian- tami), okvirno bi lonce s takšnim ustjem lahko uvrstili v čas pri- Za fazo 2c so značilni vrči z locnatimi ročaji (tip 2.4.18.), ki v na- bližno 15. stoletja. Tudi eno ustje (G20) iz faze 2a sodi med nizka sprotju z vsemi podobnimi lonci, znanimi iz literature, verjetno trikotna (tip 1.1.6.3.). Vendar pa lahko iz stratigrafskih odnosov niso imeli dulca. na najdišču sklepamo, da so na tem najdišču visoka in nizka tri- Še najbližja primerjava je znana iz Avstrije (Kaltenberger 2009, kotna ustja sočasna. 160, 161, T. 34/EN–B 41), ki je datirana v prvo polovico 14. stoletja. Primerjave za profilirana ustja (tip 1.1.3.), ki so sicer pogostejša v Vrč iz Avstrije ima sicer ravno oblikovano ustje, medtem ko je pri fazi 2c, so naslednje: vrču iz Leskovca 2 (G221) ustje zavihano navzven. Ti vrči naj bi bili Za profilirano ustje G23, ki sodi v fazo 2b in pripada osnovne- namenjeni prenašanju vode (sl. 57), lahko pa tudi mleka (sl. 58), mu tipu 1.1.3., se najde primerjava v Avstriji v Lienzu (15. stoletje) o čemer pričajo etnološke primerjave. (Spindler/Stadler 1990, 162); v Sloveniji pa na Starem gradu nad Podbočjem (14. do 16. stoletje) (Predovnik 2003, 212). V drugem primeru gre za razmeroma mlado obliko visokega usločenega, tankega in na koncih zadebeljenega roba ustja, ki ima na notra- nji strani izrazito ležišče za pokrov (Predovnik 2003, 59). Primerjava za profilirano ustje iz faze 2c (G128), ki prav tako sodi v osnovni tip 1.1.3., je znana iz Ptuja, kjer je podoben lonec datiran Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 167 57 Vrč za vodo, »krugla«, Gradac v Beli Krajini, prvo desetletje 20. stole-Sklede tja (po Bras 1968, 9). V fazi 2b se pri skledah pojavlja navadno ustje (npr. G61). Gre za tip 4.1.1. z variantami. Natančneje tega tipa ni mogoče datirati, večinoma je samo ohlapno datiran v pozni srednji in zgodnji novi vek (npr. Cevc 2000). Primerjava je znana tudi iz Ptuja, vendar je tudi tukaj samo širše opredeljena v pozni srednji vek. Gre za na- mizno posodje, opredeljeno kot krožnik. Plitev krožnik ali latvica z rahlo uvihanim ustjem je običajna oblika skozi ves pozni sre- dnji vek in ga podrobneje časovno ne moremo opredeliti (Lamut 1993, 607). Da gre za držaj sklede (tip 4.4.20.), lahko sklepamo pri držaju iz Leskovca 2 (G308), ki sicer sodi v fazo 3. Primerjati ga je mogoče z držajem iz Sv. Ivana, ki je datiran v drugo polovico 16. in v 17. sto- letje (Guštin 2004, 75). Pokrovi Rob ustja je bil v srednjem veku praviloma zadebeljen na zuna- nji strani, v novem veku pa je opazno kljunasto oblikovanje roba ustja na notranji strani pokrova, kar je povezano tudi z ustrezni- mi spremembami oblikovanosti ustja in ležišč za pokrove pri so- časnem posodju (Predovnik 2006, 191). Primerjavo za odebeljeno ustje pokrova iz faze 2b (G96), ki sodi v 58 Vrč za mleko, Radoslavci v Slovenskih goricah, 1935 (po Bras 1968, 9). tip 5.1.4.2., lahko najdemo na Slovaškem, kjer je podobna oblika datirana v 15. stoletje (Labuda/Miňo 2009, 773). Tip 5.1.4.2. je sicer značilen za fazo 2b. V fazo 2c sodi primer navadnega ustja pokrova (G236), ki sodi v tip 5.1.1. Podobni pokrovi z gradu Šalek so datirani v 15. in 16. sto- letje. Pokrovi z gumbastimi držaji so na najdiščih v Sloveniji do- kaj pogosti in so datirani večinoma v 15. in 16. stoletje, zasledimo pa jih tudi med bistveno mlajšim gradivom (Brišnik 1999a, 53). Tako npr. gre pri pokrovih G313 in G314, ki sodita v fazo 3, prav tako za gumbasta pokrova, v naši tipologiji pa sta uvrščena v tip 5.2.15. Pečnica Natančnejše datiranje lončeninaste ali skledaste pečnice (G164) iz faze 2c zaradi slabe ohranjenosti ni mogoče. Na podlagi obravnavanih primerjav bi primerjano gradivo iz Leskovca 2 vsekakor lahko uvrstili v 15. in 16. stoletje. Če v to kro- nologijo vključimo še polikromno sgraffito keramiko (G74, faza 2b), se lahko odločimo za 16. stoletje, raje drugo kakor prvo po- lovico oz. nekje do začetka 17. stoletja. Datacijsko med fazama 2b in 2c ni opaziti večjih razlik, s tem da je iz zgornjih primerjav raz- vidno, da je faza 2c nekoliko kasnejša od faze 2b. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 168 Kovinske in kamnite najdbe Kovinske najdbe Na najdišču Leskovec 2 je bilo poleg keramičnih odkritih tudi ne- 15. oz. začetka 16. stoletja, ko je bila vas opuščena (Smetánka kaj kovinskih najdb. Pri kovinskih predmetih gre večinoma za 1988, 162). V ta časovni okvir sodi tudi pasna spona. železne žeblje (sl. 59), teh je 21 (G76, G77, G78, G79, G159, G160, Med dele kmetijskih strojev sodita del obračalnika za seno (G333) G161, G176, G183, G184, G203, G211, G229–232, 237, G326–328, G330). in del pluga ali lopate (G335). K poljedelskim orodjem sodi srp Kot železen žebljiček ali zakovico smo opredelili tudi G202 in (G336). Vsi trije predmeti sodijo v fazo 3. Pri sestavnem delu G325. Žeblji so zastopani v fazah 2b, 2c in 3. Na splošno so žeblji obračalnika za seno gre za predmet iz najnovejšega časa, mor- datacijsko precej neoprijemljivi, saj je bila njihova oblika pov- da je podobno tudi z delom pluga ali lopate in srpa. Orodja so sem podrejena namembnosti in postopek izdelave se ni spremi- namreč predmeti, katerih oblika je v veliki meri prilagojena na- njal vse do industrijske dobe (Predovnik 2003, 88). Gre za žeblje mebnosti. Ker se v oblikovnem pogledu skorajda ne spreminja- tako s telesom pravokotnega, teh je največ, kakor tudi okroglega jo, jih je pogosto težko časovno opredeliti (Predovnik 2003, 83). premera. Nobeden od njih ne izstopa po dimenzijah, večinoma Vsekakor gre pri teh odkritih orodjih za predmete, ki odslikavajo se dolžina giblje med 1 in 4 cm. rabo prostora v zadnjih dvesto letih. Na Franciscejskem katastru Pri predmetih G202 in G325 gre verjetno za zakovici. Tako je mo- so na območju bivalne stavbe kakor tudi okoli nje izpričani tako goče sklepati po zelo kratkem telesu in široki glavici. Ali sta bili travniki kakor njive. pripeti na kakšno jermenje, na pohištvo ali celo na oblačila oz. Za del železnega okova gre verjetno pri najdbah G81 in G366. Prvi čevlje, lahko samo ugibamo. okov (sl. 60) sodi v fazo 2b, drugi pa v fazo 3. Predvsem za okov Odkriti so bili ena železna pasna spona (G158), železen kavelj G81 bi lahko sklepali, da gre morda za okov kakšnega pohištva ali (G209), verjetno del železne verige (G214) in obroček železne ve- predmeta, ki je imel zavarovane robove. rige (G332). Spona, kavelj in po vsej verjetnosti del železne verige Med kovinskimi najdbami so tudi železni predmeti, ki jih ni mo- sodijo v fazo 2c, obroček verige pa v fazo 3. goče opredeliti glede na obliko in rabo; teh je 20 (G80, G166, V primeru železne pasne spone8 (sl. 59) gre za spono s trapezasto G204, G207, G208, G329, G331, G334, G337–342, G350–352, G359, obliko okvira. Takšne spone so bile zelo priljubljene in jih je ča- G360, G376). sovno težko opredeliti. V glavnem datirajo v 15. stoletje, nekate- Edina neželezna kovinska najdba je paličica iz bakrove zlitine re so tudi starejše (Predovnik 2003). Pasna spona iz Leskovca 2 je (G378), ki je bila najdena v stratigrafskem kontekstu, uvrščenem po obliki podobna prav tako železni sponi iz opuščene srednje- v fazo 3, lahko pa da je od njega tudi bistveno starejša. Njene veške vasi Svídna na Češkem. Ta je bila odkrita na območju kme- namebnosti ni mogoče določiti. tije 3. Časovna umestitev te vasi je izvedena na podlagi analize keramičnih najdb, ki so datirane od konca 13. stoletja do konca 60 Del okova (G81). 8 Verjetno gre za pasno spono, ni pa izključeno, da je bila spona morda namenjena spenjanju kakšnega drugega jermenja. 59 Žebelj G229 (levo) in pasna spona G158 (desno). cm 0 1 cm 0 1 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 169 Kamnite najdbe Odkriti sta bili tudi dve kamniti najdbi. V fazo 2b sodi odlomek ploščatega brusnega kamna (G86), v fazo 3 pa odlomek ovalnega brusnega kamna z luknjo (G343). V obeh primerih gre za najdbo, običajno na srednjeveškem ali novoveškem najdišču. Podoben ovalen brusni kamen, kakršen je G86, je bil odkrit v opuščeni srednjeveški vasi Mstĕnice na Češkem, ki je obstajala med 13. in 15. stoletjem (Nekuda 1985, 167, 223/e). Na podlagi od- kritja brusnega kamna v fazi 2b, ki je datirana v 16. stoletje, skle- pamo, da so v Leskovcu uporabljali poljedelska orodja, ki so jih zaradi obrabe nabrusili9. Brez prostorskih podatkov je bil na odlagališču izkopane zemlje odkrit kresilni kamen (G377). To je umetno obdelan kamen, na- menjen prižiganju smodnika v strelnem orožju, npr. puški. En rob kamna je zaradi uporabe ožgan. 9 Brusni kamen so verjetno uporabljali tudi za brušenje nožev. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 170 Sklep Na najdišču Leskovec 2 so bili odkriti naselbinski sledovi od praz- Časovno najbolj oprijemljiv predmet je bil odkrit v fazi 2b, gre za godovine do najnovejše dobe. Prazgodovinske najdbe so bile odlomek bokala iz polikromne sgraffito keramike (G74). Verjetno odkrite predvsem v sektorju 2, poleg tega pa tudi v sektorju 1. gre za pozno obliko tovrstne keramike, ki so jo izdelovali v drugi Dosedanje raziskave so pokazale, da so najdišče v veliki meri polovici 16. in na začetku 17. stoletja. Poselitev na območju naj- uničili moderni posegi, predvsem strojno oranje, ki je zlasti v dišča Leskovec 2 na Franciscejskem katastru ni bila vrisana, zato sektorju 2 uničilo vse višje ležeče arheološke ostaline. Količina sodu v čas pred začetkom 19. stoletja. Glede na tipološke podob- odkritih prazgodovinskih jam je sorazmerno majhna glede na nosti lončenih posod v fazah 2b in 2c se nagibamo k dataciji od raziskano površino. Največ najdb je bilo v najvišji plasti (ornici), 15. do 17. stoletja. kar kaže, da je bila poselitev skromna in da ni segala globlje od ok. 40 centimetrov pod površino. V osrednjih plasteh v kotanji (SE 112, SE 113) so bili drobci oglja in odlomki izključno prazgodo- vinske keramike, kar kaže na obstoj naselbine severno od kota- nje, od koder so bile najdbe naplavljene vanjo. Glede na kera- mične najdbe, predvsem iz jame SE 138, smo poselitev opredelili v čas srednje in pozne bronaste dobe Bolj intenzivna sta bili poselitev in izraba prostora v poznem srednjem in novem veku, ko je bila tukaj postavljena manj- ša kmetija. Objekt je bil vkopan, strešna konstrukcija pa posta- vljena na navpične kole in vodoravna bruna, katerih ostanki so jame za stojke in plitvi ostanki ležečih brun. Odkrite so bile zno- traj objekta in okoli njega. V severozahodnem in kasneje v se- verovzhodnem vogalu je bilo postavljeno kamnito ognjišče, do- grajeno in popravljeno s sekundarno uporabljenimi rimskimi opekami. Dokazi dolgotrajne rabe se kažejo v močno prežganem tlaku v ognjišču, drobcih oglja in prežganih kamnih ter debelini nanesenih plasti znotraj prostora. Vse zasutje je bila velika koli- čina različnih oblik keramičnih posod, večinoma večjih trebuša- stih loncev za kuhanje jedi na ognjišču. Gre za bivalno stavbo na podeželju, v zvezi s katero niso bili odkriti sledovi kakšnih obr- tnih ali drugih dejavnosti. Po opustitvi objekta je bil čez severovzhodni vogal objekta spe- ljan plitev jarek (SE 78), ki je poškodoval plasti druge in tretje faze SE 71 in SE 22. Kmalu za tem je bila stavba zapuščena. Okoli stav- be so bili izkopani še drugi drenažni jarki, med odkritimi arhe- ološkimi ostalinami pa sklepamo tudi na spremljajoči objekt in odpadne jame. Odkrito je bilo veliko število stojk, raztresenih po vsem najdišču, za katere domnevamo, da gre za ostanke ograd, ki so obdajale bivalno stavbo. Sklepamo na ostanke poselitve kmečkega tipa. V fazi 2b je bil v odkritem ognjišču (SE 70) ali ob njem najden ka- men, verjetno brus (G86), ki je v kmečkem okolju običajen pred- met. Z izjemo odlomka polikromne sgraffito keramike (G74) v fazah 2a, 2b in 2c med lončenim posodjem prevladuje groba ku- hinjska lončenina, predvsem različni lonci. To kaže na socialno nižji položaj prebivalcev v Leskovcu 2. Okoli bivalne stavbe so bili izkopani drenažni jarki, verjetno zato, da bi močvirnato obmo- čje prilagodili dejavnostim in zagotovili ugodne bivalne razmere. Sklepamo, da gre za kmetijo. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 171 Literatura ASTILL, G. 1988, Rural Settlement: GRANT, A. 1982, The use of tooth KERMAN, B. 1997, Srednjeveška ko- MUNSON, P. J. 2000, Age-correlated the Toft and the Croft. – V: G. wear as a guide to the age of do- vačnica in talilnica pri Gradu na differential destruction of bones Astill in A. Grant, The countrysi- mestic ungulates. – V: B. Wil- Goričkem. – V: M. Guštin in K. and its effect on archaeologi- de of medieval England, New son, C. Grigson in S. Payne (ur.), Predovnik (ur.) 1997, Drobci ne- cal mortality profiles of domes- York, 36–61. Ageing and sexing animal bo- kega vsakdana, Archaeologia tic sheep and goats. – Journal of BAJALOVIĆ-HADŽI-PEŠIĆ, M. 1981, Ke- nes from archaeological sites, Historica Slovenica 2, 141–159. Archaeological Science 27, Am- ramika u srednjovekovnoj Srbiji. BAR British Series 109, Oxford, –. 2008, Srednjeveško obdobje. sterdam, 391–407. – Monografije, Beograd. 91–108. – V: I. Šavel in B. Kerman, Gor- MURGELJ, I. 2008, Srednja bronas- BLAZNIK, P. 1940, O cehih na Sloven- GUŠTIN, M. (ur.) 2004, Srednjeveška nje njive pri Dolgi vasi, AAS 6, ta doba na Slovenskem – primer skem. – V: J. Traven (ur.), Zbornik in novoveška keramika iz Pirana Ljubljana. Podsmreka. – Magistrsko delo. Slovenskega obrta, Ljubljana. in Svetega Ivana. – Annales Me- KERŠIČ, I. 1988, Oris stanovanj- Univerza v Ljubljani, Filozofska BRAS, L. 1968, Lončarstvo na Slo- diterranea, Koper. ske kulture slovenskega kmeč- fakulteta, Oddelek za arheologi- venskem. – Ljubljana. GUŠTIN, M. in M. HORVAT (ur.) 1994, kega prebivalstva v 19. stole- jo, Ljubljana. BRIŠNIK, D. 1999, Od poznoantičnih Ljubljanski grad. Pečnice. – Ar- tju. – Slovenski etnograf 33/34, NABERGOJ, T. 1999, Srednjeveška loncev do šaleške pivske čaše. – chaeologia Historica Slovenica 1, 329–388. keramika iz Ljubljane in Ljub- V: D. Brišnik et al., Velenje, raz- Ljubljana. KOS, M. 1995, Keramika v obdobju ljanice. – Argo 42/1, Ljubljana, prave o zgodovini mesta in oko- GUTJAHR, C. in G. TIEFENGRABER gotike. – V: M. Lozar in M. Štam- 39–58. lice, 73–101. 2004, Die mittelalterliche We- car (ur.), Gotika v Sloveniji. Svet NEKUDA, V. 1985, Mste˘nice 1: zanik- BRIŠNIK, D. in T. RAVNIKAR 1999, Grad hranlage »Turmbauerkoge« bei Predmetov, Ljubljana, 203–215. lá středove˘ká ves u Hrotovic: Šalek. – Velenje. Eibiswald (Ivnik), Bez. Deutsc- LABUDA, J. in M. MIŇO 2009, Ná- Hrádek, tvrz, dvůr, předsunutá CEVC, T. 2000, Lončene posode pa- hlandsberg, Weststeiermark. – lez radničnej kaplnky sv. Anny v opevne˘ní. – Brno. stirjev. Sklede in latvice iz po- Arheološki vestnik 55, 439–480. Banskej Štiavnici. – Archaeolo- OROŽEN, J. 1971, Zgodovina Celja in znega srednjega in novega veka HALSTEAD, P. in P. COLLINS 2002, Sor- gia historica 34/09, Bratislava, okolice. – Celjski zbornik, Celje. iz planin v Kamniških Alpah. ting the sheep from the goats: 763–774. PALOCZI HORVATH, A. 2002, Deve- – Ljubljana. morphological distinctions be- LAMUT, B. 1993, Poznosrednjeveške lopment of the Late – Medieval DEU, Ž. 2001, Stavbarstvo sloven- tween the mandibles and man- in zgodnjenovoveške najdbe s house in Hungary. – Ruralia IV, skega podeželja. – Ljubljana. dibular teeth of adult Ovis and Ptuja. – V: Ptujski arheološki Praga, 308–319. DJURIĆ, B. 2004, SK 05 Slivnica–Arja Capra. – Journal of Archaeologi- zbornik, Ptuj, 601–627. PAYNE, S. 1973, Kill-off patterns in vas, priključek Ljubečna. Po- cal Science 29, 545–553. LOŽAR, R. 1939, Staroslovansko in sheep and goats: the mandibles ročilo o rezultatih arheološke- HORVAT, M. 1999, Keramika. Teh- srednjeveško lončarstvo v Slove- from Aşvan Kale. – Anatolian ga pregleda na potencialnem nologija keramike, tipologi- niji. – Glasnik Muzejskega dru- studies 23, Cambridge, 281–303. najdišču Leskovec 2. – Ljubljana ja lončenine, keramični arhiv. štva za Slovenijo 1–4, Ljubljana, –. 1987, Reference codes for wear (neobjavljeno poročilo). – Ljubljana. 180–225. states in the mandibular cheek DJURIĆ, B. in G. TICA, 2004, SK 05 –. 2013, Leskovec pri Celju. – AAS MANDIĆ, R. 2006, Metalni novac Sr- teeth of sheep and goats. – Jo- Slivnica–Arja vas, obvoznica Ce- 38, Ljubljana. bije, Crne gore i Jugoslavije; sa urnal of Archaeological Science lje – Vzhod. Poročilo o rezulta- JEŽEK, M., J. KLÁPŠTE˘ in M. TOMÁŠEK dodatkom: Katalog metalnog 14, Amsterdam, 609–614. tih ekstenzivnega arheološkega 2002, The medieval peasant ho- novca izdatog u ostalim zemlja- PERKO, D. in M. OROŽEN ADAMIČ (ur.) pregleda. – Ljubljana (neobja- use in Bohemia – continuity and ma bivše Jugoslavije: Bosna i 1998, Slovenija, pokrajine in vljeno poročilo). change. – Ruralia IV, 347–356. Hercegovina, Hrvatska, Make- ljudje. – Ljubljana. DULAR, J., I. ŠAVEL in S. TECCO HVA- KARLOVŠEK, J. 1939, Slovenski domo- donija, Slovenija. – Beograd. PREDOVNIK, K. 2003, Trdnjava Kosta- LA 2002, Bronastodobno na- vi. – Ljubljana. MILEUSNIĆ, Z. 2008, Prispevek k po- njevica. – Archaeologia Histori- selje Oloris pri Dolnjem Lakošu. KALTENBERGER, A. 2009, Keramik znavanju lončarskih delavnic ca Slovenica 4, Ljubljana. – Opera Instituti archaeologici des Mittelalters und der Neu- v Kopru. – Annales. Series his- –. 2006, Srednjeveška in novo- Sloveniae 5, Ljubljana. zeit in Oberösterreich 2, Kata- toria et sociologia 18/2, Koper, veška lončenina s planin v Ka- log. – Linz. 463–470. mniško-Savinjskih Alpah. – V: E. Cevc (ur.), Človek v Alpah: de- setletje (1996–2006) raziskav o navzočnosti človeka v sloven- skih Alpah, Ljubljana, 182–208. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 172 –. 2009, Prunk bei Tish: vom Be- –. 2007, Lonci v opremi visokosre- ginn der Neuzeit in den slowe- dnjeveške kuhinje s kamniškega nischen Landern. – V: B. Scholk- Malega gradu. – Arheološki ve- mann, S. Frommer, C. Vossler in stnik 58, 375–404. M. Wolf (ur.), Zwischen Traditi- –. 2009, Mali grad. Visokosre- on und Wandel: Archaologie des dnjeveški grad v Kamniku. 15. und 16. Jahrhunderts, Tü- – Ljubljana. binger Forschungen zur histori- TICA, G. in M. TOPLIČANEC 2005, Poro- schen Archäologie 3, Erlangen. čilo o arheoloških izkopavanjih RUTTKAY, M. 2002, Der landliche na najdišču Leskovec 2 (sezona Hausbau des 5. bis 15. Jh. im 2005). – Ljubljana (neobjavlje- nordlichen Karpatenbecken no poročilo). (Slowakei). – Ruralia IV, Praga, –. 2006, Poročilo o arheoloških iz- 260–286. kopavanjih na najdišču Lesko- SEDEJ, I. 1988, Stavbarstvo deprivili- vec 2 (sezona 2006). – Ljubljana giranih družbenih slojev na Slo- (neobjavljeno poročilo). venskem v devetnajstem stole- VILFAN, S. 1970, Kmečka hiša. – V: P. tju. – Slovenski etnograf 33/34, Blaznik, B. Grafenauer in S. Vil- Ljubljana, 301–328. fan (ur.), Gospodarska in druž- SIMONITI, M. (ur.) 1989, Oblikova- bena zgodovina Slovencev. nje v keramiki. Iz muzejske zbir- Zgodovina agrarnih panog 1, ke: Pokrajinski muzej v Maribo- Agrarno gospodarstvo, Ljublja- ru, september–november 1989. na, 559–577. – Maribor. ŽBONA TRKMAN, B. et al. 1991, Graj- SMERDEL, I. 1988, Prelomna in druga ska zapuščina. Katalog ob raz- bistvena gospodarska dogaja- stavi keramike in stekla, 14.–17. nja v zgodovini agrarnih panog stoletje. Grad Dobrovo. – Nova v 19. st. na Slovenskem. – Slo- Gorica. venski etnograf 33/34, Ljublja- ŽELEZNIKAR, J. 2002, Graščina v na, 25–60. Polhovem Gradcu. – Arheološki SMETÁNKA, Z. 1988, Život středove˘ke vestnik 53, 301–371. vesnice: zaniklá Svídna. – Praga. http://giskds.situla.org/giskd/ (15. SPINDLER, K. in H. STADLER 1990, Das 7. 2011) alte Hafner handwerk im Lande Tirol. – Innsbruck. STEININGER, H. 1985, Die munzdati- erte Keramik im Osterreich, 12. bis 18. Jahrhundert. Fundkata- log. – Wien. STRMČNIK GULIČ, M. 1988/89, Brona- stodobni naselitveni kompleks v Rabelčji vasi na Ptuju. – Arheo- loški vestnik 39–40, 147–163. ŠTULAR, B. 2005, Lončenina s kamniškega Malega gradu. Izkopavanja leta 1992. – Arheo- loški vestnik 56, 435–452. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 173 Indeks stratigrafskih enot SE stran SE stran SE stran SE stran Prazgodovina Pozni sr. vek, zgodnji novi vek SE 513 38 SE 644 41 SE 112 32 SE 9 = 82 34 SE 515 38 SE 646 41 SE 138 32 SE 13 34 SE 517 38 SE 648 41 SE 141 32 SE 17 34 SE 521 38 SE 650 41 SE 144 32 SE 19 34 SE 523 38 SE 652 41 SE 722 32 SE 21 34 SE 525 39 SE 654 41 SE 853 32 SE 22 35 SE 527 39 SE 658 41 SE 887 33 SE 23 35 SE 531 = 1017 39 SE 660 41 SE 889 33 SE 25 35 SE 533 39 SE 662 41 SE 927 32 SE 27 34 SE 535 39 SE 664 41 SE 955 33 SE 29 34 SE 537 39 SE 666 41 SE 30 35 SE 539 39 SE 670 42 SE 32 35 SE 543 39 SE 672 42 SE 34 35 SE 545 39 SE 674 43 SE 36 36 SE 553 39 SE 676 43 SE 38 36 SE 557 39 SE 678 43 SE 40 36 SE 559 39 SE 680 43 SE 42 36 SE 561 39 SE 682 43 SE 44 36 SE 563 39 SE 684 43 SE 46 36 SE 565 39 SE 686 43 SE 48 36 SE 567 39 SE 688 43 SE 50 36 SE 569 39 SE 690 43 SE 52 36 SE 571 39 SE 692 43 SE 54 36 SE 575 39 SE 694 43 SE 58 36 SE 577 39 SE 696 43 SE 60 36 SE 579 40 SE 698 43 SE 70 36 SE 581 40 SE 702 43 SE 71 36 SE 583 40 SE 704 43 SE 72 37 SE 585 40 SE 706 43 SE 74 37 SE 587 40 SE 710 43 SE 76 36 SE 593 40 SE 712 43 SE 78 37 SE 596 40 SE 714 43 SE 80 37 SE 598 40 SE 716 43 SE 84 37 SE 601 40 SE 718 44 SE 86 37 SE 607 40 SE 720 44 SE 88 37 SE 609 40 SE 726 44 SE 89 = 518 = 519 = 1104 37 SE 613 40 SE 728 44 SE 91 38 SE 615 40 SE 730 44 SE 93 38 SE 619 40 SE 732 44 SE 95 38 SE 621 40 SE 734 44 SE 97 = 573 38 SE 623 40 SE 736 44 SE 99 38 SE 625 40 SE 738 44 SE 501 38 SE 629 40 SE 740 44 SE 503 38 SE 631 41 SE 742 44 SE 505 38 SE 635 41 SE 744 44 SE 507 38 SE 637 41 SE 747 44 SE 509 38 SE 640 41 SE 753 44 SE 511 38 SE 642 41 SE 755 44 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 174 SE stran SE stran SE stran SE stran SE 757 44 SE 903 49 Moderno obdobje Neopredeljeno SE 759 44 SE 905 49 SE 1, SE 1005 52 SE 103 54 SE 761 44 SE 907 49 SE 2 52 SE 765 44 SE 909 49 SE 3 52 SE 767 44 SE 911 49 SE 6 52 SE 776 45 SE 913 49 SE 10 52 SE 778 45 SE 915 49 SE 11 52 SE 782 45 SE 917 49 SE 15 52 SE 784 45 SE 919 49 SE 67 52 SE 790 45 SE 925 50 SE 68 52 SE 792 45 SE 931 50 SE 109 52 SE 794 45 SE 933 50 SE 130 52 SE 796 45 SE 937 50 SE 600 52 SE 798 45 SE 939 50 SE 633 52 SE 800 45 SE 941 50 SE 638 53 SE 802 45 SE 943 50 SE 656 53 SE 804 46 SE 945 50 SE 786 53 SE 806 45 SE 957 50 SE 788 53 SE 810 45 SE 959 50 SE 851 53 SE 811, SE 745, SE 920 47 SE 967, SE 949, SE 951 50 SE 891 53 SE 819 46 SE 969 50 SE 897 53 SE 823 46 SE 973 50 SE 947 53 SE 825 46 SE 975 50 SE 1001 53 SE 826 46 SE 977 50 SE 1006 53 SE 828 47 SE 982 50 SE 1010 53 SE 830 47 SE 983 50 SE 1014 53 SE 831 47 SE 989 50 SE 1021 53 SE 833 48 SE 1009 50 SE 1023 53 SE 835 47 SE 1017 = 531 51 SE 1024 53 SE 837 48 SE 1019 51 SE 1025 53 SE 839 48 SE 1041 51 SE 1026 53 SE 841 48 SE 1104 51 SE 1027 53 SE 843 48 SE 1107 51 SE 1029 53 SE 845 48 SE 1109 51 SE 1030 53 SE 847 48 SE 1111 51 SE 1031 54 SE 849 48 SE 1000, SE 1105, SE 1113, SE 1032 54 SE 855 48 SE 1116–1119 51 SE 1033 54 SE 861 48 SE 1115 51 SE 1034 54 SE 863 48 SE 1035 54 SE 865 48 SE 1036 54 SE 867 48 SE 1037 54 SE 881 48 SE 1038 54 SE 883 48 SE 1039 54 SE 885 49 SE 1040 54 SE 893 49 SE 1043 54 SE 895 49 SE 899 49 SE 901 49 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 175 t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,25 Kost t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 d t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 ra indŽl t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 1 1 0 0 0 1 0 d t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 a i. š 1,25 umG t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 5 5 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 o i. š lezŽe t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 lo Stek t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 1 1 0 d t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,25 stika Pla t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 5 t. 5 5 5 5 5 5 at. . 0 0 5 0 0 5 5 0 0 0 0 5 5 5 5 0 0 ,25 0 ,25 0 0 0 0 ,25 5 d 6,25 i. š 10 10 10 30 75 20 10 50 15 30 10 25 10 35 235 35 25 15 15 10 15 10 10 10 10 35 10 20 20 15 15 15 25 45 8,7 55 7, 47, 35 6,25 6,25 i m b 51 51 101,25 51 63,7 56,25 16 16,25 63,7 11,25 6 136,25 11,25 83,7 31,25 101,25 33,7 113,7 6 enb laj. o t. 9 rad m 2 2 2 6 4 2 0 3 6 2 5 2 7 7 1 0 0 1 1 5 3 0 3 2 0 3 2 2 2 2 0 7 0 1 2 1 1 1 0 4 0 1 0 1 2 4 3 3 0 0 0 3 5 0 1 9 9 9 8 6 5 G . š 15 10 10 47 51 45 13 51 55 67 25 44 38 28 27 91 53 d 133 10 t. 5 5 5 5 5 5 5 5 . 0 5 5 5 5 0 5 0 5 5 0 5 0 0 0 0 5 0 0 0 0 5 0 5 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 5 5 5 0 d 15 10 15 10 10 15 10 10 10 20 10 10 10 10 20 10 20 15 10 25 20 20 10 7, 20 20 15 b i. š 3,7 18,7 12, 3,7 26,25 12, 3,7 1,25 3,7 18,7 laj. om t.. š 0 3 2 1 1 3 2 2 3 2 2 2 1 1 0 4 2 2 1 2 0 2 1 4 1 2 0 1 0 0 4 0 0 1 0 0 0 0 1 0 1 0 0 1 0 0 0 3 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 1 3 8 20 16 15 2 3 16 21 10 8 3 6 16 16 0 1 3 12 15 d t. 5 . 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 5 0 0 0 0 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 2, 0 0 ika d i. š 1,25 1,25 b m . o Kera rim t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 4 0 0 0 0 0 1 0 0 2 0 0 d . t. 5 5 5 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,25 1,25 1,25 1,25 7, 2, 6,25 2, a . obzg led ra t. p . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 0 0 0 1 6 0 0 0 2 5 0 0 0 0 2 reg d r o t k Fa o število ega p 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 sk d ar d an t S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 sko število retiran ršin m v terp na ži l o D ejand in k ov 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 t s o v i j idl V 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 ate ltati p a t o en A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E št. t. od na l a r i Zb d. i. š D ezuR 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 176 t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,25 Kost t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 d t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 ra indŽl t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 1 1 0 0 0 1 0 d t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 a i. š 1,25 umG t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 5 5 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 o i. š lezŽe t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 lo Stek t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 1 1 0 d t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,25 stika Pla t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 5 t. 5 5 5 5 5 5 at. . 0 0 5 0 0 5 5 0 0 0 0 5 5 5 5 0 0 ,25 0 ,25 0 0 0 0 ,25 5 d 6,25 i. š 10 10 10 30 75 20 10 50 15 30 10 25 10 35 235 35 25 15 15 10 15 10 10 10 10 35 10 20 20 15 15 15 25 45 8,7 55 7, 47, 35 6,25 6,25 i m b 51 51 101,25 51 63,7 56,25 16 16,25 63,7 11,25 6 136,25 11,25 83,7 31,25 101,25 33,7 113,7 6 enb laj. o t. 9 rad m 2 2 2 6 4 2 0 3 6 2 5 2 7 7 1 0 0 1 1 5 3 0 3 2 0 3 2 2 2 2 0 7 0 1 2 1 1 1 0 4 0 1 0 1 2 4 3 3 0 0 0 3 5 0 1 9 9 9 8 6 5 G . š 15 10 10 47 51 45 13 51 55 67 25 44 38 28 27 91 53 d 133 10 t. 5 5 5 5 5 5 5 5 . 0 5 5 5 5 0 5 0 5 5 0 5 0 0 0 0 5 0 0 0 0 5 0 5 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 5 5 5 0 d 15 10 15 10 10 15 10 10 10 20 10 10 10 10 20 10 20 15 10 25 20 20 10 7, 20 20 15 b i. š 3,7 18,7 12, 3,7 26,25 12, 3,7 1,25 3,7 18,7 laj. om t.. š 0 3 2 1 1 3 2 2 3 2 2 2 1 1 0 4 2 2 1 2 0 2 1 4 1 2 0 1 0 0 4 0 0 1 0 0 0 0 1 0 1 0 0 1 0 0 0 3 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 1 3 8 20 16 15 2 3 16 21 10 8 3 6 16 16 0 1 3 12 15 d t. 5 . 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 5 0 0 0 0 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 2, 0 0 ika d i. š 1,25 1,25 b m . o Kera rim t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 4 0 0 0 0 0 1 0 0 2 0 0 d . t. 5 5 5 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,25 1,25 1,25 1,25 7, 2, 6,25 2, . obzgra t.p. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 0 0 0 1 6 0 0 0 2 5 0 0 0 0 2 d r o t k Fa 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 o število 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 d ar d an t S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 sko število retiran m v terp na ži l o D ejan 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 d in t s o v i j idl V 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 a t o en A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E št. t. na l a r i Zb d. i. š 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 177 t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š Kost t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 d t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 ra indŽl t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 1 1 0 0 2 0 0 0 0 1 0 0 0 13 d t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 a i. š umG t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 d t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 o i. š 1,25 1,25 1,25 lezŽe t.. š 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 11 d t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 lo Stek t.. š 0 0 0 0 1 0 0 0 1 1 0 0 1 2 0 0 0 0 0 2 0 0 1 1 0 16 d t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š stika Pla t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 d t. 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 at. . 0 ,25 5 d 8,5 i. š 72, 25 12, 32,5 42, 8,7 60 9 12, 8,7 12, 8,7 37, 12, 7, i m b 13,7 56,25 101,25 3 51 33,7 61,25 4 31,25 43,7 18,7 enb laj. o t. rad m 0 8 7 6 G . š 58 11 20 10 26 45 34 81 31 4 41 79 10 27 49 39 10 25 35 30 15 10 d 1822 t. 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 . 5 5 5 5 5 5 5 d 7, 7, 7, 7, 10 7, 2, b i. š 1,25 6,25 8,7 8,7 8,7 8,7 8,7 3,7 6,25 8,7 8,7 6,25 3,7 3,7 3,7 8,7 8,7 laj. om t.. š 1 5 6 7 6 7 4 4 4 6 3 6 5 4 7 5 8 6 3 2 3 3 4 4 7 d 375 t. 5 . 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ika d i. š 1,25 1,25 3,7 1,25 1,25 1,25 1,25 b m . o Kera rim t.. š 1 0 0 1 3 1 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 21 d . t. 5 5 5 5 5 5 5 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 2, 2, 2, 3,7 2, 2, 2, . obzgra t.p. š 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 2 2 0 0 3 2 0 2 0 0 0 2 0 35 d r o t k Fa o število 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 d ar d an t S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 aj sko število retiran m v terp na ži l o D ejan 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 Skup d in t s o v i j idl V 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 a t o en A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E št. t. na l a r i Zb d. i. š 20 21 22 23 24 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 2 178 t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š Kost t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 d t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 ra indŽl t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 1 1 0 0 2 0 0 0 0 1 0 0 0 13 d t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 a i. š umG t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 d t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 o i. š 1,25 1,25 1,25 lezŽe t.. š 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 11 d t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 lo Stek t.. š 0 0 0 0 1 0 0 0 1 1 0 0 1 2 0 0 0 0 0 2 0 0 1 1 0 16 d t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š stika Pla t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 d t. 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 at. . 0 ,25 5 d 8,5 i. š 72, 25 12, 32,5 42, 8,7 60 9 12, 8,7 12, 8,7 37, 12, 7, i m b 13,7 56,25 101,25 3 51 33,7 61,25 4 31,25 43,7 18,7 enb laj. o t. rad m 0 8 7 6 G . š 58 11 20 10 26 45 34 81 31 4 41 79 10 27 49 39 10 25 35 30 15 10 d 1822 t. 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 . 5 5 5 5 5 5 5 d 7, 7, 7, 7, 10 7, 2, b i. š 1,25 6,25 8,7 8,7 8,7 8,7 8,7 3,7 6,25 8,7 8,7 6,25 3,7 3,7 3,7 8,7 8,7 laj. om t.. š 1 5 6 7 6 7 4 4 4 6 3 6 5 4 7 5 8 6 3 2 3 3 4 4 7 d 375 t. 5 . 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ika d i. š 1,25 1,25 3,7 1,25 1,25 1,25 1,25 b m . o Kera rim t.. š 1 0 0 1 3 1 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 21 d . t. 5 5 5 5 5 5 5 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 2, 2, 2, 3,7 2, 2, 2, . obzgra t.p. š 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 2 2 0 0 3 2 0 2 0 0 0 2 0 35 d r o t k Fa o število 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 d ar d an t S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 aj sko število retiran m v terp na ži l o D ejan 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 Skup d in t s o v i j idl V 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 a t o en A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E št. t. na l a r i Zb d. i. š 20 21 22 23 24 . . Document Outline Leskovec pri Celju 2 Kazalo Uvod Najdišče Intenzivni površinski terenski pregled Arheološka izkopavanja Mreža kvadrantov Metoda dela Dokumentiranje Opis najdišča Stratigrafska slika Srednja do pozna bronasta doba Pozni srednji vek in zgodnji novi vek Neopredeljeno Časovna opredelitev najdišča Faza 1 Faza 2a Faza 2b Faza 2c Interpretacija struktur Bivalna stavba Gradnja stavb Ognjišče Notranjost bivalne stavbe Odpadne jame Jarki Ograde Katalog stratigrafskih enot Prazgodovina Pozni srednji vek, zgodnji novi vek Recentno obdobje Neopredeljeno Katalog gradiva Izkopavanja Gradivo s površinskega pregleda Analize Rastlinski ostanki Živalski ostanki Tipološka analiza keramike Ustja Dna Izlivi Ročaji in držaji Ostenja Posebne keramične oblike Okras na posodah Relativna in absolutna kronologija lončenih posod Lonci Vrči Sklede Pokrovi Pečnica Kovinske in kamnite najdbe Kovinske najdbe Kamnite najdbe Sklep Literatura Indeks stratigrafskih enot Dodatek