r > i a o ) D a ce' r i V 4,6- nčič isner MZ) agai IN), ,,Toda ravno tako je odlika nove smeri, da sveta ne anticipiramo dogmatično^ ampak da hočemo šele iz kritike starega sveta najti novega ... Če konstrukcija prihodnosti in gotovo za vse čase ni naša stvar, je tembolj gotovo, kar moramo storiti zdajle: mislim brezobzirno kritiko vsega obstoječega, brezobzirno v tem smislu, da se kritika ne boji svojih rezultatov . . ." (Karl Marx) V. Inovacija je inovacija samo, če je_ res nova. To bi bila najbrž osnovna misel, ki bi jo lahko povzeli po sicer zanimivo razvejanem nedavnem posvetovanju vodstvenih delavcev RR dejavnosti in programskih področjih iz delovnih organizacij Iskre v zvezi z inovacijsko programsko problematiko v SOZD Iskra. Že iz sklepov bi lahko posneli, da smo naredili na tem tako važnem področju v zadnjem času v Iskri le bistven napredek. A če se je zadeva premaknila, potem je razlog več za to, da vztrajamo v imenu najširšega delovnega kolektiva na še bolj načrtnem in 'hkrati še bolj zagnanem razvoju. Predvsem pa se je bila v značaju zadeve same, pa tudi iz razprave, izkristalizirala ideja, da je treba v prihodnje z inovacijskimi pristopi temeljito pohiteti. , Čas je -pri inovacijah bistvenega pomena, in zato je bila posebej značilna pripomba enega izmed diskutan-tov, ki je ugotavljal, da s prehodom od odkritja ali izboljšave, do praktične realizacije v proizvodnji, zdaj vse boli zavlačujemo. Včasih je en proizvod od inovacije do proizvodnje potreboval največ dve leti, zdaj pa smo počasnejši, čeravno je že dveletni rok sila dolg in v mednarodni konkurenci nevzdržen. organizirati, tako, da področje inovacij pravzaprav seže na vsa delovna območja. Vrsto nanizanih problemov bi lahko vsaj omilili, če že ne odpravili z boljšo projektno organiziranostjo. Smo pa vsekakor že doslej marsikaj storili, in sicer predvsem na materialnem področju, saj smo sklenili, da bomo do leta 1985 za to dejavnost namenili že 7 do 8 % od vrednosti proizvodnje, pri čemer naj bi združena sredstva za strateške projekte zajela vsaj 10 % teh vlaganj. Ker gre za prepletenost teh procesov, je potrebno združevanje sredstev in skupno delo. Pri usklajevanju teh prepletenih akcij pa je toliko bolj potrebna tekoča in sprotna informacija, se pravi čim doslednejša in čim-sodobnejša uporabna informacija. Glede na izredni pomen vse te problematike naj bi se zato tudi čimprej pripravilo ustrezno širše posvetovanje. Posvetovanje, ki ni bilo lahko in enostavno, pa tudi prvo ne s tega področja, je bilo eno najboljših dosedanjih, saj je dokazalo strokovno podkovanost in kritičnost udeležencev, pa tudi voljo, da se že začeto delo še temeljiteje nadaljuje in razvija. Tako tudi sistem obravnavanja tega problema postaja inovacija v Iskri. Mara Ovsenik Iskra tudi v Avstraliji V prvi letošnji številki Ob' ^ vestil delavcem Tovarne števcev v Kranju Drago Skubic poroča . o dosedanjih uspehih Iskre o3 avstralskem tržišču. Njegov zapis se nam zdi zanimiv za širški krog, zato ga v krajši obli', ki objavljamo. Na avstralsko tržišče že dlje izvaža; mo električne števce. Uspeli smo s' j pridobiti posrednika, ki prodaja Iskri' ne izdelke na celotnem avstralskem trgu vključno z Novo Gvinejo in Novo Zelandijo. To je firma John' s Ind6 strial Controls, ki se je v zadnjih letih povsem preusmerila v prodajo elek" tronskih in elektromehanskih naprav-Zgradili so tudi novo poslopje, v kate-j ; rem je tudi servisna delavnica za servi'; j siranje naših števcev električne energj' 1 je. V avli je postavljena razstava Iskri" ; nih izdelkov z vsem propagandnim 1 materialom: prospekti, značkami/ ; zastavicami in fotografijami Iskrinih , tovarn. 1 Na omenjeno področje je Iskrina ^ tovarna izvozila že okrog 60.000 štev-cev. Vso potrebno opremo za servisno delavnico pa je izdelala naša temeljn3 J organizacija Merilne naprave. Izkuš- 1 nje, ki smo si jih pridobili v tem delo 1 sveta, so koristne. Za uspešen nadalj" 5 nji prodor ob hudi konkurenci, ki se * pojavlja na zahodnih tržiščih, bom0 t morali še veliko naporov vložiti v < izboljševanje kvalitete naših izdelkov, 1 zadovoljevanje posebnih zahtev kup' i cev in oblikovanje ekonomskih cen. 1 Povzel: A.B- 1 V razpravi na posvetovanju so osvetlili vse faze inovacij: tako razvojno delo in snovanje novih postopkov, kot tudi praktično izvajanje in vključevanje v proizvodnjo, upoštevaje, da pomeni inovacija tudi bitko za tržišče, dohodek, za dolgoročni obstoj. Problem pri nas je zato že v prepočasnem obtoku. Kajti inovativna dejavnost se ne konča v začrtanem, časovnem okviru in obdobju, ampak na trg prihajamo šele v drugi polovici življenjske dobe izdelka. Ne le to, da to, kar danes proizvajamo, ni dovolj, ampak moramo več pozornosti posvetiti dejstvu, da inovacije vse prepočasi prenašamo v proizvodnjo. Razpravljalci so na posvetovanju prizadeto in poglobljeno nanizali dve plati vidikov: na eni strani težave, s katerimi se srečujejo, na drugi pa ambicioznost, s katero bi delo tega področja še izboljšali. Če pa hočemo skrajšati čas postopka pri uresničevanju inovacij, se moramo predvsem funkcionalno boljše Med posvetovanjem o inovacijski problematiki. J žno D V IgO' ;1 v jra- adil 70 ;val ;ije. sve-ikri-rjev : g'" Ipo-na ?m° ker poetu. : va-edla )bež Ob-vcev roča e na egov / za obb', aža- o s' skri- kem lovo IndU' etih ilek* irav- ;ate- ervi' argi' skri' nim , ami. inih1 rina itev-isno ilj na kuš-dele dalj' d se arno ti v kov, cup' i. tV.B. INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE Vlaganje v osnovna sredstva Močno zožene možnosti Elektromehanika je pred nekaj leti zelo hitro zgradila novo tovarno za Proizvodnjo elektronskih telefonskih central in jo tudi sodobno opremila. Krnalu zatem je Elektromehanika začela tudi z izgradnjo objekta A 2 na Laborah, vendar pa pri tem ni imela Posebne sreče, saj bo ta objekt dokončan šele letos v mesecu aprilu. Tako Elektromehanika v zadnjih nekaj letih ni uspela zgraditi nobenih Prostorskih kapacitet, prav tako pa tudi ni posodabljala opreme. Ker seje z ozirom na velike potrebe na tržišču Proizvodnja iz leta v leto povečevala, je zašla DO v velike težave, saj vlada v Posameznih, obratih taka prenatrpanost, da varno delo ni več mogoče, Poleg tega pa nastaja velika škoda na nraterialu. Obstoječa oprema je v veliki meri amortizirana in ekonomsko zastarela. Iskra Elektromehanika se zaveda, da je za hitro povečevanje proizvodnje, kakor tudi za uvajanje sodobne tehnologije, potrebno stalno vlagati v osnovna sredstva. Zato tudi naš srednjeročni načrt predvideva do leta 1980 močno vlaganje v razširitev prostorskih kapacitet kot tudi v sodobno opremo. Vendar pa v prvih treh letih tekočega srednjeročnega obdobja Elektromehanika ni uspela uresničiti svojih načrtov, saj je bilo vloženega le 35 % od predvidene vrednosti. Razen drobnih tekočih vlaganj so bile povečane kapacitete v TOZD Mehanizni in zgrajena nova tovarna Centra za elek-trooptiko v Ljubljani. Dokončuje se razširitev tovarne telefonskih enot na Blejski Dobravi. Zato je bilo v letu 1977 odločeno, da je treba začeti z resnejšimi napori za večja vlaganja v osnovna sredstva, ^se temeljne organizacije so začele 'Pripravljati investicijske programe, ki so bili vloženi v banko od maja do avgusta 1978. V celoti je bilo vloženih 12 elaboratov za poedine temeljne organizacije. Elaborati so bili oddani Temeljni banki Gorenjske Kranj, kot tudi Institutu za ekonomiko investicij v Ljub- Minuli teden je bila na obisku v Sloveniji delegacija podjetja za PTT Promet iz Osijeka. Vodil jo je generalni direktor te delovne organizacije Stjepan Lukič, v njej pa so bili še direktorji področnih Temeljnih organizacij PTT iz Džakova, Županje, Do-ujega Miholjca, Vukovarja, Vinkovcev, Podravske Slatine, Slavonske Oraho-vice, Valpava in Belega manastira. Ugledni gostje, s katerimi sodelujeta kranjska Elektromehanika in Iskra Commerce že vrsto let, so se ustavili najprej v Ljubljani. V poslovni stavbi so jih sprejeli pomočnik direktorja Temeljne organizacije Domači trg v Iskri Commerce Stane Klemenčič, vodja prodaje telefonskih terminalov v Elektromehaniki Andrej Stražar, vodja marketing področja za komutacije v Elektromehaniki Tone Remžgar in drugi. Na teh uvodnih pogovorih je Stane Klemenčič seznanil goste z dosedanjimi uspehi Iskrinih kolektivov ter z načrti za delo v prihodnje. Najyeč pozornosti je namenil prav sodelovanjem s slavonskimi in baranjskimi poštnimi kolektivi, ki delujejo v okviru PTT Osijek. Ti odnosi so doslej temeljili zlasti na Iskrinih izdelkih komutacij — telefonskih aparatih, zasebnih telefonskih centralah in telegrafskih sistemih. Stane Klemenčič je izrazil prepričanje, da se bo Iskra še naprej uspešno uveljavljala na tem območju, samo letos pa bo prodala Temeljnim organizacijam v PTT Osijek za več kot 5 milijonov dinarjev izdelkov. Po pogovorili v . Poslovni stavbi je generalni direktor Stjepan Lukič z nekaterimi sodelavci Komutacij ostal na Pogovorih v Ljubljani, druga skupina Pa je odšla v Kranj. Tam si je najprej na Laborah ogledala proizvodnjo elektronskih central, nato pa še Temeljno organizacijo TEA, kjer so si z zanimanjem ogledali zlasti izdelavo aparatov Ijani. Že ob začetku priprave posameznih programov in tudi pozneje so bili o nameravanem investiranju obveščeni tako predstavniki Občine Kranj, kot predstavniki Temeljne banke. Z vlaganjem v osnovna sredstva želijo temeljne organizacije z ozirom na tržne analize močno povečati fizični obseg proizvodnje, v še večji meri pa naš izvoz. Celotni prihodek naj bi se v letu 1981 povečal skoraj za 100%, posebno močno pa naj bi se povečal poslovni sklad. Investicija naj bi omogočila, da bi bil ta v letu 1981 več kot štirikrat večji kot v letu 1978. Investicijski programi predvidevajo izgradnjo objektov A 3, A 4 in B 1 na Laborah, poleg tega pa tudi gradnjo nove poslovne stavbe na Laborah, ki naj bi omogočila delitev Elektro-mehanike na dve delovni organizaciji. V dokončno izgrajenem kvadrantu A naj bi se odvijala proizvodnja telefonskih central, telefonskih elementov in aparatov in računalnikov. Objekt B 1 pa naj bi služil povečanju in modernizaciji proizvodnje števcev. V Ljubljani se predvideva gradnja novih prostorov za Montažno servisno organizacijo in Vego. Predvideno je tudi povečanje prostorskih kapacitet v Tovarni merilnih instrumentov v Otočah in Mehanizmov v Lipnici. S preselitvijo Tovarne telefonskih elementov in aparatov, kakor tudi števcev na Lahore, bi na stari lokaciji v Savski loki pridobili dovolj kapacitet za razširitev proizvodnje v ostalih TOZD in sicer: Električnega ročnega orodja. Stikal, Merilnih naprav. Prav tako bi pridobile na prostoru tudi ostale temeljne organizacije: Tovarna skupnih delov, RTC, Vzdrževanje in Orodjarna. Po izgradnji novih objektov bi pridobili tudi prostore za skladišča. Pripravljen je tudi osnutek za gradnjo centralnega skladišča za gotove izdelke. V objektu A 4 je predvidena tudi nova velika moderna kuhinja. Vzporedno z gradnjo objektov tečejo tudi akcije za nabavo opreme. Prvi del za vrednost približno za medkrajevne telefonske govorilnice. Zaključni pogovori med predstavniki Iskre in PTT Osijek so bili nato v Ljubljani. Na njih sta direktorja Stjepan Lukič in direktor področja komutacij v Elektromehaniki Peter Jamnik poudarila velik pomen dosedanjega sodelovanja ter opozorila na velikanske možnosti v prihodnje. Obisk delegacije iz Osjeka smo izkoristili tudi za krajši intervju z generalnim direktorjem. Najprej nam je na kratko predstavil njihov kolektiv. Sestavljajo ga štirinajst Temeljnih organizacij in Delovna Skupnost skupnih služb. Skupno zaposluje 1600 delavk in delavcev. Poleg neposrednih trgovskih stikov poteka sodelovanje, kot je poudaril, uspešno tudi na drugih področjih — delavci PTT se udeležujejo seminarjev, ki jih organizira Iskra, PTT Osijek nadvse uspešno in vsakodnevno sodeluje s filialo Iskre Commerce v Osijeku, i.t.d. Direktor Lukič je zlasti opozoril na štiri področja sodelovanja: področje telefonskih aparatov, hišne telefonije, končnih central in telegrafije. Pri tem velja vsekakor zapisati, da je PTT Osijek kupila prvo Iskrino kontejnersko centralo. Ta sedaj izredno dobro deluje v mestecu Klisa blizu Osijeka, mestecu, ki je znano po tem, da premore več telefonov kot stanovanjskih hiš. Naš sogovornik se je dotaknil tudi problematike servisiranja Iskrine telefonije. Pri tem je poudaril, da bi moralo biti podjetje PTT Osijek nosilec servisiranja vseh izdelkov telefonije. Pogovori med Iskro in PTT Osijek se bodo nadaljevali med letošnjim sejmom telekomunikacij, ko bodo zajeli zlasti sodelovanje v prihodnjem srednjeročnem obdobju, to je od leta 1981 do 1985, kot tudi oktobra ali novembra letos v Osijeku, kamor je Iskrino delegacijo povabil generalni direktor PTT Osijek Stjepan Lukič.L. D. 11,000.000 DM je že speljan in bodo prvi stroji v kratkem že začeli prihajati. Ugotavljamo, da je nabava opreme v ZDA veliko bolj ugodna kot v Evropi. Zato v zadnjem času vlagamo velike napore, da bi se spoznali z ameriško proizvodnjo opreme. V naslednjih mesecih bo moralo zato več naših strokovnjakov obiskati proizvajalce v ZDA. Prvotno smo predvidevali, da bi celotno investicijo speljali v treh letih, vendar pa ugotavljamo, da to ne bo mogoče, saj nam to ne bodo dovoljevala finančna sredstva pa tudi ne naše možnosti. Na vsak način bi morali v letošnjem letu že takoj spomladi začeti z izgradnjo objekta 71 3 in A 4. Vlagamo velike napore, da bi pripravili vso potrebno dokumentacijo in dovoljenja. Že v jeseni letošnjega leta pa bi morali začeti z izgradnjo naslednjih objektov. Kar se tiče opreme, bo prispela v letošnjem letu tista iz prvega naročila, poleg tega pa moramo v letošnjem letu realizirati tudi takozvano 11. tranšo. Ta letošnji načrt predstavlja potrebo po sredstvih v višini približno ene milijarde din. Predvidevamo, da bi morala Ljubljanska banka z združevanjem preskrbeti polovico teh sredstev. Za ostalo polovico pa mora najti vire financiranja delovna organizacija in sicer s krediti izvajalcev, sovlagatelji, inozemskimi krediti in združevanjem v okviru delovne organizacije ali celo sestavljene organizacije. Že v naslednjih dneh se bomo morali začeti dogovatjati o združevanju sredstev temeljnih organizacij, da bomo spomladi res lahko začeli z gradnjo. Član KPO za programsko tehnično dej. in kakovost Grčar Alojz, dipl. ing. Akcija »Ilegalec« V krajevni skupnosti Kranj—Center so v soboto, 10. februarja izvedli partizansko taborniško akcijo ..Ilegalec11. V njej je sodelovalo prek 30 tričlanskih ekip iskalcev in stražarjev objektov ter devet ilegalcev. Slednji so bili pripadniki ZRVS; ekipe iskalcev pa so sestavljale enote Zveze tabornikov Slovenije, JLA, osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine in drugi. Ilegalci so skušali izvajati razne diverzije na območju omenjene KS. Z dimnimi minami so napadali razne objekte kot npr. Globus, Pošto, Prešernovo gledališče, ESŠ, SDK, Kino Center, Merkur, mostova čez Kokro idr. Po terenu so na vidnih mestih izobešali zastave in lepili plakate. Naloge ekip iskalcev in stražarjev so bile naslednje: nekateri so branili naštete objekte in poskušali preprečiti ilegalcem izvajanje diverzij, drugi so hodili po terenu in s sodelovanjem občanov odkrivali ilegalce. V akciji je sodelovala tudi narodna zaščita, ki je skupaj s člani OO ZSM Kranj—Čenter reševala morebitne spore med iskalci in občani. Mladim sicer ni uspelo pravočasno odkriti vseh ilegalcev, vendar je letošnja akcija „Ilegalec“ vseeno lepo uspela. Podobne akcije veliko prispevajo h krepitvi naše obrambne pripravljenosti. Mladi bi v primeru potrebe gotovo znali izkoristiti pridobljene izkušnje pri odkrivanju resničnega sovražnika. Organizatorji zaslužijo vso pohvalo. Tocnejših rezultatov akcije nimamo, ker je bil zaključni del prireditve zaradi smrti tovariša Edvarda Kardelja prestavljen. Alojz Boc Most čez Kokro je bil pod nadzorstvom budnih članov ZrIS. Najmanj poldrugo leto v Kranju ne bo stanovanj v blokih V prihodnjem dveletnem obdobju bodo temeljne organizacije Elektro-mehanike, ki so locirane v Kranju, soočene z zaostrenimi razmerami na področju zadovoljevanja stanovanjskih potreb. Letos bodo lahko kupile skupaj le okrog 10 stanovanj, 1. 1980 pa bodo prva stanovanja v najboljšem primeru vseljiva šele ob koncu leta. Po drugi strani pa je bilo samo lani vloženo 164 novih vlog za najemna stanovanja, računati pa je, da bo večina strokovnih sodelavcev, ki prihajajo od drugod, združevanje dela v naših temeljnih organizacijah povezovala z ureditvijo stanovanjskega vprašanja. To je najpomembnejša ugotovitev, ki se posledično odraža v PROGRAMU ZADOVOLJEVANJA STANOVANJSKIH POTREB ZA 1. 1979 IN V SREDNJEROČNI ORIENTACIJI ZA 1. 1980 IN 1981. Osnutke teh dveh dokumentov, ki predstavljata program stanovanjske politike, so prav te dni dobili predsedniki komisij za družbeni standa-d in varstvo pri delu in delavski sveti temeljnih organizacij. V komisijah naj bi se oblikovali predlogi, ki bi bili predloženi v potrditev delavskim svetom. Prav bi bilo, da bi se v razprave o tem najbolj ..vročem11 elementu socialne politike polno vključile tudi osnovne organizacije sindikata. Katere so še druge pomembne sestavine programa stanovanjske politike temeljne organizacije? Prvič, zaradi močno zoženih možnosti nakupa najemnih stanovanj in nakupa stanovanj v etažno lastništvo (osebnega nakupa stanovanj z večjo pomočjo temeljne organizacije) se bo treba usmeriti na izdatnejše letne vsote posojil za individualno gradnjo stanovanjskih hiš (novogradnje in večje adaptacije), na odkup razpoložljivih starejših stanovanj in večje vsote posojil za adaptacije (za dosego normalnega stanovanjskega standarda). Drugič, pripraviti se je treba na obdobje od 1. 1981 dalje, ko bo v Kranju na razpolago večje število stanovanj, s tem, da temeljne orga- nizacije vežejo del sredstev iz redno dotekajočega stanovanjskega prispevka pri poslovni banki in tako povečajo sposobnost za nakup stanovanj. Prav tako bo treba vse prosilce najemnih stanovanj, ki so sposobni za nakup stanovanja v etažno lastništvo, spodbujati za to obliko zadovoljevanja stanovanjskih potreb (namensko varčevanje večjih sredstev). Tretjič, v naslednjih dveh ali treh (morda tudi štirih) letih bo treba zadovoljivo rešiti stanovanjsko vprašanje trideset ali petintrideset družin, ki so začasno in zasilno (,,intervencijsko11) naseljene v Samskem domu Iskra. Z izdatnimi subvencijami temeljnih organizacij se je ta „zasilni stanovanjski standard11 dosedaj le vzdrževal na še sprejemljivi ravni. Vnaprej to ne bo več možno in bo treba spremeniti namenskost objekta. Četrtič, možnosti za organizirano (usmerjeno) individualno gradnjo stanovanjskih hiš so v kranjski občini še vedno omejene. Letos bo možno nekaj kandidatov z dodatnimi(!) posojili še usmeriti v nakup montažnih hiš v Bantalah, nekaj posamičnih nakupov parcel bo Stanovanjska zadruga Iskra poskušala izvesti na že odprtih zazidalnih območjih (npr. Mlaka I) in morda bo že kaj odločeno glede individualne gradnje v okviru nove stanovanjske soseske na Planini tl. V naslednjih letih pa bodo predvidoma možnosti v naseljih ob novem mostu ■ čez Savo (Orehek, Drulovka, Čirče), za kar je Stanovanjska zadruga Iskra dala naročilo za 80 parcel, in pa zazidalna območja Stražišče II, Mlaka II in Cerklje. Delavci v temeljnih organizacijah Elektromehanike — vsaj tisti, ki imajo še nezadovoljivo rešen stanovanjski problem — niso zadovoljni z možnostmi in z dinamiko reševanja. 'To mnenje so delegati že večkrat glasno povedali, tako v zboru združenega dela občinske skupščine kot tudi v skupščini in telesih samoupravne stanovanjske skupnosti. Prav bi bilo, de bi glas iz „baze“ imel močnejši odmev. P.P. UČINKOVITOST INVESTICIJ NA PODROČJU VARSTVA PRI DELU Investicije niso namenjene same sebi. Pričakujemo, da bomo z njimi rešili številne družbene probleme. Predvsem pa želimo s stalnim razvojem proizvodnih sil omogočiti proizvajanje uporabnih vrednosti v takem obsegu, da bodo zadovoljene najrazličnejše družbene potrebe. V ta najbolj splošno opredeljeni cilj se vključujejo tudi investicije v varstvo pri delu. Temeljna kriterija za razvrstitev investicij v varstvo pri delu sta čas in namen naložb. Glede na čas naložb, investicije v varstvo pri delu lahko razdelimo na predhodne (preventivne) in naknadne (dopolnilne) investicije. Predhodne investicije omogočajo vključevanje ukrepov in normativov za doseganje višje stopnje varnosti že v fazah projektiranja in izgradnje investicijskih objektov ter organiziranja tehnoloških procesov. S takimi investicijami dosegamo tako imenovano vgrajeno varnost. Kljub pomembnim preventivnim ukrepom na področju varstva pri delu pa se marsikje delo še vedno in še naprej opravlja v neugodnih delovnih pogojih. Se vedno so prisotni pomembni riziki za poškodbo pri delu in obolenja, ki izvirajo iz dela. To je razlog za naknadne oziroma dopolnilne investicijske naložbe. Vendar je treba vedeti, da so naknadne investicije praviloma neracionalne, ker so vsi naknadni in dodatni ukrepi varstva pri delu običajno dražji in manj učinkoviti (včasih tudi povsem neučinkoviti). Poslužujemo pa se jih navadno takrat, kadar pride do hujše poškodbe ali nesreče z drugačnimi hudimi posledicami. Po namenu se investicije lahko delijo v dve skupini: investicije v neposredno varstvo pri delu (varstvo pri delu v ožjem smislu) in investicije v družbeni standard (varstvo pri delu v širšem smislu). Investicije v neposredno varstvo pri delu obsegajo vse naložbe, ki imajo za cilj neposredno preprečevanje poškodb pri delu in zdravstvenih okvar zaradi dela. Sem spadajo naložbe v tehnično varstvo, zdravstveno varstvo in osebno varstvo. Investicije v družbeni standard pa obsegajo naložbe v stanovanja, odmor in rekreacijo, izobraževanje, prehrano ipd. Klasično investiranje ima predvsem nalogo, da doseže pričakovane učinke v proizvodnji in da se preko povečane produktivnosti dela dosežejo bolj kvalitetni ekonpmski rezultati. Od investiranja v varstvo pri delu pa se pričakujejo predvsem učinki pri zmanjšanju poškodb pri delu in zdravstvenih okvar zaradi dela. Tudi ti učinki v vsakem primeru omogočajo bolj kvalitetne ekonomske rezultate, le da delujejo bolj posredno. Učinki investicij na področju varstva pri delu so večstranski. Odražajo se predvsem na zdravju delavcev in s tem na njihovi delovni sposobnosti. To je posebno pomembno za proizvodnjo, pri kateri je produktivnost dela v močni soodvisnosti od zdravstvene sposobnosti delavcev. Stvari so jasne in logične. V čem je torej težava, tudi v Elektromehaniki? Predvsem pri izračunavanju ekonomskih učinkov preventivne naravnanosti varstva pri delu. Pa tudi zaradi pomanjkljivega raziskovanja vseh razsežnosti posledic poškodb pri delu in obolenj v zvezi z delom. Brez takih podatkov ni možno dokazovati smotrnost preventivnega delovanja. Da bi ekonomski vidik preventivnega delovanja dobil večji pomen, je treba podati močne argumente o negativnih posledicah statičnosti, capljanje na mestu, nestrokovnosti. P. P. x______________________________________________________________________________V ISKRA COMMERCE, LJUBLJANA Uspešno sodelovanje s PTT Osijek Iskri je uspelo navezati izredno plodne odnose s PTT Osijek — Pomembno vlogo je pri tem odigrala filiala Iskre Commerce v tem mestu — Okoli 95 % vseh telefonskih aparatov je v Slavoniji in Baranji Iskrinih — Še velike možnosti za okrepitev poslovnih odnosov v prihodnje. INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUB LJANA TOZD ELEKTROLITI 6, Dogovorili so se Lanski 12. december, ko smo morali imeti usklajene samoupravne splošne akte, Industrije elementov ni presenetil. Marsikje so morali zadnje dni hiteti, v IEZE pa je bilo takrat v glavnem vse najnujnejše postorjeno. Mirka Cokana, kije po strokovni strani sodeloval pri skoraj vseh osnutkih in skrbel za javno razpravo, ali vsaj za točne roke, smo povprašali, katera področja so uredili, oziroma uskladili z Zakonom o združenem delu. S katerimi samoupravnimi splošnimi akti ste se lani prilagodili zakonu o združenem delu v DO Industrije elementov? Mislim, daje vaše vprašanje prišlo v pravem času. Prav zdaj ob javni razpravi o zaključkih poslovanja in rezultatih gospodarjenja je potrebno pogledati, če smo delali in poslovali skladno z zakonom. Razpravo vodi sindikat. Lani smo v vseh TOZD in Delovni skupnosti skupnih služb sprejeli vse bistvene samoupravne akte. Važni so predvsem Samoupravni sporazumi o združevanju dela v TOZD, statuti TOZD in samoupravni splošni akti s področja planiranja. Te akte so sprejele vse TOZD. Pravtako so urejeni dokumenti s področja medsebojnih delovnih razmerij, Pravilnik o dolžnostih in odgovornostih delavcev in Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Te akte so sprejeli po vseh naših tovarnah, javne razprave in vso akcijo pa je izpeljala sindikalna organizacija. V delovni organizaciji pa smo že imeli dve leti star Samoupravni sporazum o združitvi v t)0, pa smo ga lani prilagodili zahtevam Zakona o združenem delu in mu dodali poglavje o medsebojnih delovnih razmerjih tako, daje to področje enako, samoupravno in praktično urejeno za vso Industrijo elementov. To je važno zato, da je možno prehajanje delavcev iz ene v drugo TOZD, ali skupne službe, pač po potrebah DO. Važno je tudi, da smo Samoupravni sporazum o združitvi v DO sprejeli na podlagi izkušenj v preteklosti tako, da smo že ob sprejemanju gledali tudi na praktično stran in popravili, oziroma zapolnili vrzeli v tem dokumentu. Enotno smo uredili tudi vprašanje delitve osebnih dohodkov po vloženem delu s Samoupravnim sporazumom o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov. Tudi ta samoupravni akt je skupen za vso delovno organizacijo, specifične potrebe nagrajevanja, stimulacijo in značilne dele in nagrade zanje pa so uredile TOZD z lastnimi pravilniki. Sprejeli smo tudi Samoupravni sporazum o notranji delitvi dela, o pravicah in dolžnostih med TOZD in DSSSS. Tu smo precizirali delitev nalog, ki jih opravljajo same TOZD in tiste, ki jih opravljajo strokovne službe ali IC. Prav tu smo naredili korak naprej, ko smo se precizneje dogovorili o opravljanju prodajne funkcije in vezave delavcev prodaje na uspehe posamezne TOZD. Tako so prodajniki bolje stimulirani za opravljanje svojih nalog. Mirko Cokan Med TOZD, ki imajo fazno proizvodnjo pa so bili podpisani samoupravni sporazumi o dohodkovnih odnosih. Tak primer so TOZD Keramika in TOZD Keramični kondenzatorji ter Keramika in Uporovni elementi. Dohodkovni odnosi že rodijo Drve dobre rezultate. Ob tem so porabniki polizdelkov pokazali zanimanje za sovlaganje v izboljšanje tehnologije proizvajalca polizdelkov — Keramike. Edini važnejši akt, ki se nam je lani „izmuznil“ je akt o delih, nalogah in opravilih, ki pa ga bomo v kratkem sprejeli, da bodo tako pokrita vsa važnejša področja s potrebnimi samoupravnimi akti. Kakšne spremembe pripravljate letos na področju notranje organizacije? Večina naših TOZD je bila organizirana po pravilnih načelih še pred uveljavitvijo Zakona o združenem delu, zato kakšnih revolucionarnih sprememb, v kratkem ne pričakujemo. Večja sprememba bo letos v Šentjerneju. Prav zdaj potekajo razprave in priprave, da se bo ta naša največja TOZD reorganizirala. Po zadnjem predlogu družbenopolitičnih organizacij bodo ustanovili iz sedanje TOZD Uporovni elementi 3 samostojne temeljne, organizacije: TOZD Upori. TOZD Potenciometri s hibridi in TOZD Industrijska elektronika. S prvim januarjem pa se je k TOZD Orodja in naprave pridružil sektor za avtomatizacijo proizvodnih procesov. Tako zdaj lahko ta TOZD nudi ostalim kompletne usluge, od projektiranja do izdelave strojev, naprav in orodij. ' kf TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI ŽUŽEMBERK Dobro so gospodarili Lani so imeli v TOZD Keramični kondenzatorji v Žužemberku zelo visoko konjunkturo na domačem trgu, z izvozom pa je bilo slabše. To bi bila glavna značilnost lanskega poslovanja. Poleg tega pa so sami v tovarni naredili vse, kar so lahko za dvig storilnosti, dobro organizacijo in nižanje stroškov. Zato so leto zaključili z rezultati, ki si jih lahko le želijo. Da je bila storilnost zelo visoka dokazuje visoko doseganje programa fizične proizvodnje. Naredili so za 90 milijonov dinarjev izdelkov, kar je 106% predvidenih načrtov, ali 40% več, kot leto prej. Celoten prihodek je znašal 110 milijonov dinarjev, poprečni brutto OD pa 7000 din, medtem ko je leta 1977 le 5000 din, torej se je povprečje dvignilo za 40 %, kar pa je še vedno 20 % manj, kot je povprečje v delovni organizaciji. Izvozili so za 1,2 milijona dolaijev izdelkov, to je toliko, kot leta 1977 in to predstavlja 75 % predvidenih količin. To pa je tudi njihova najšibkejša točka v lanskoletnem poslovanju. Vse ostalo so prodali doma. Izvažajo okrog 70 % fizičnega obsega proiz- V montaži keramičnih kondenzatorjev. V januarju so dobro zastavili „Za ljubezen niti ni tako važno, da se dobro začne, važ-neje je, da se dobro konča." Ne spomnim se, kje sem prebral to misel, vendar za poslovanje je važno, da se dobro začne, to zlasti velja za proizvodnjo. Zamujeno je težko nadoknaditi. V TOŽD Elektroliti pa so s polno paro zastavili že v začetku januarja. Januarja so program proizvodnje v celoti dosegli, čeprav so načrtovali večjo proizvodnjo od lanske. Tudi v skladišču ni ostalo nič, vse prodajo sproti, celo več bi šlo v denar pa zmogljivosti ne dopuščajo večje proizvodnje. Za izvoz pa dobesedno odtrgajo količine domačim kupcem. Pogodbe pač zahtevajo svoje in devize niso nikoli odveč. Sploh je leto lepo steklo. Proizvodni program imajo praktično razprodan s pogodbami do konca leta. Možnost imajo prodati še veliko več in čisto na tihem upajo, da bodo načrtovane ko- Med delom v montaži elektrolitov. ličine presegli, seveda, če bodo zmogljivosti to dovoljevale. Ker bodo dobili še pred koncem leta novo opremo za novo tovarno, za katero upajo, da bo gradnja tekla po načrtu in da bodo zadnje mesece že dobili kako serijo z novih trakov. Priprave na gradnjo novih proizvodnih prostorov tečejo po načrtu in urejenih imajo že večino formalnosti. Dogovarjajo se že z možnim graditeljem SGP Grosuplje in če bo šlo po načrtu bodo „zasadili lopate" sredi marca in tako bi lahko tovarna bila po večini gotova tja do septembra. Imajo tudi že podpisane pogodbe za dobavo najsodobnejših strojev, naročene pa tudi merilne instrumente in aparature za laboratorij in kontrolo. Ob tako razširjeni proizvodnji bodo tudi izvoz visoko dvignili in računajo, da bodo svojih izdelkov prodajali pol doma, pel pa izvozili. FY TOZD UPOROVNI ELEMENTI IMova TOZD V kostanjeviški Industrijski elektroniki, ki je delovna enota TOZD Uporovni elementi iz Šentjerneja je zadnje leto zelo živahno. Počasi se pripravljajo na ustanovitev lastne temeljne organizacije. Imajo že svoji osnovni organizaciji sindikata in ZK, po načrtu pa bodo do konca letošnjega leta pripravili vse za ustanovitev svoje TOZD. Industrijska elektronika je zelo vitalna poslovna enota. Ima zelo perspektiven proizvodni program, kije za razliko od matične tovarne zelo fleksibilen, saj je mogoče zelo hitro menjati artikle in se tako sproti prilagajati potrebam kupcev in zahtevam trga. Lansko poslovno leto so dobro zaključili, dosegali so sorazmerno visoko proizvodnjo, izpolnili so načrte s 100 %, čeprav so načrtovali 50 % več od leta poprej. Letos so v načrtih še bolj smeli, saj so v letni program zapisali, da bodo naredili kar 100 % Kostanjevica: montaža vžigalnikov. vodnje. Izvoz je bil tako šibak zato, ker v prvem trimesečju lani sploh niso dobili naročil in potem med letom ni bilo več mogoče nadoknaditi zamujenega. Ob pomanjkanju naročil za izvoz so si pomagali z dodatnim programom, ki ga je bilo kar okrog 40 %..- Ob takem uspešnem gospodarjenju so dosegli 150 % načrtovanega ostanka dohodka. Poleg dobre konjunkture so vložili tudi mnogo lastnega truda in poiskali več notranjih rezerv. Tako so na primer produktivnost dvignili za 29 % in ob tem še na. vseh možnih koncih znižali stroške. Kot smo že rekli je značilno za keramične kondenzatorje, da je bila na trgu doma visoka konjunktura., zunaj pa slabša. Zato hitijo z uvajanjem novih izdelkov, pri čemer pa jih žal zavira prepočasna dobava opreme, ki kar naprej kasni. Druga značilnost pa je dejanska zagnanost vsega kolektiva, ki je pripravljen poprijeti za delo in se tudi spoprijeti s težavami doma in s tistimi, ki prihajajo od zunaj. Precej je k takemu delovnemu vzdušju pripomoglo nagrajevanje po delu in učinku dela, ki ga dopušča Zakon o združenem delu. Tako vsakdo ve za_ kaj si prizadeva. Proizvodnjo bodo letos fizično povečali za 40 %, ker pa je 80 % programa namenjenega za izvoz bo celotnega prihodka le za 13 % več kot lani. Tudi ostali gospodarski rezultati bodo rasli sorazmerno s to številko. Precej bodo investirali v opremo — pravzaprav nadaljevali lanska vlaganja, ki niso zaključena. Zlasti pa se bo morala potruditi komerciala na področju izvoza, ker bo ta enkrat »večji, saj bo dosegel vrednost 2,4 milijona dolaijev. Če se bo prodaja angažirala toliko, kolikor zmorejo v žužemberški proizvodnji, je možno, da bodo izvozili celo 20 % več. Možnosti so, le v roke bo treba pljuniti! F. Kotar več po obsegu, kot lani. Vse to upajo doseči z izboljšanjem tehnologije, organizacije dela in z izkoristkom nekaterih notranjih rezerv. Za letos načrtujejo tudi začetek gradnje nove tovarne. Ker delajo v starem kostanjeviškem gradu, so prostori neprikladni in predvsem — pretesni so za širitev dejavnosti. Priprave na gradnjo gredo za zdaj po načrtu. Gradbeni načrti so v glavnem pripravljeni, zemljo so že odkupili in v kratkem bodo začeli sondirati teren na gradbišču. Predvsem si želijo novo tovarno zaradi prostora. Ker bodo program razširili in zaposlili še več delavcev, zlasti strokovnjakov, bodo rabili daleč več pnJstora. Letos načrtujejo osnovati vsaj začetek strokovnih služb: aplikativni razvoj, tehnološki oddelek, oddelek za plan in tehnično kontrolo. Vse to bi radi uredili do konca leta, ko naj bi se po programu vselili v novo tovarno. Hkrati vodijo tudi široko akcijo za ustanovitev TOZD. Sindikalno osnovno organizacijo so že ustanovili, pravtako so pred kratkim ustanovili svojo OO ZK. Z osamosvajanjem se strinjajo tudi družbenopolitične organizacije matične tovarne v Šentjerneju in tako teče delo po načrtu. Upajo, da bodo do konca leta že izvolili tudi svoje samoupravne organe in se takoj v novi tovarni lotili izvrševanja široko zasnovanega delovnega načrta. V ta namen imajo pripravljenih več idejnih načrtov za nove artikle, za katere je na trgu dovolj zanimanja. Zdaj proizvajajo regulatorje svetlobe, regulatorje za hitrost elektromotorjev, podsklope za izdelke, ki se rabijo v gospodinjstvu in še nekatere elektronske elemente. V novi tovarni pa bodo dobili široke možnosti za velikoserij-sko proizvodnjo in nove tehnologije. S tem bodo pospešili tudi posredno prodajo ostalih Iskrinih izdelkov, saj jih že zdaj mnogo vgrajujejo v svoje izdelke. F. Kotar Hill ' < • 111* telili * Bpilllill Še m mnoga srečna in zadovoljna leta - takšna je bila želja sodelavcev v Tovarni mehanizmov - produkcija v Lipnici, ko so se poslovili od marljive sodelavke Danice MOHORIČ. Presenečena nad darilom se je lepo, zahvalila in jim zaželela še mnogo delovnih uspehov. pi Pr Pr ni Pc ča Pl Vi sle iz' fe; dl va še ; ot : gr ; šk de Pc Pr ve Pr sv tu kc Zn je Pr nj' vis va to Pa bo no izl m. go bu de vit on de va: OZi do ro( r V 6 SKLIC PLENUMA KULTURNIH DELAVCEV OF Prispevki Borisa Kidriča slovenski kulturi PREŠERNU V SPOMIN E Republiška konferenca SZDL in Plenum kulturnih delavcev OF sta na rešernov dan in slovenski kulturni Praznik 8. februarja sklicala šesti ple-num kulturnih delavcev OF kot sim-P°zij na temo „Prispevki Borisa Kidri-Ca slovenski kulturi". Uvodno besedo je imel predsednik Plenuma kulturnih delavcev OF Josip idmar, ki je med drugim dejal: „V živem stiku s kulturo, zlasti s slovensko, je bil Kidrič že po svojem lovoru, bil je sin univerzitetnega pro-esorja, znamenitega kulturnega zgodovinarja časov slovenskega pismenst-Va in pomembnega raziskovalca Presna,, o katerem je zbral in uredil obilo faktografskega življenjepisnega Sradiva, pa tudi obilo tolmačenj pesniških tekstov. To obsežno očetovo elo je Boris spremljal in tragična in Povsem enkratna podoba pesnika rešerna se mu je živo vtisnila v za-Vest. O tem priča vse njegovo delo, od ojegovih prvih publicističnih spisov, 0 mobilizacijskih gesel, povzetih po rešernovih stihih." V nadaljevanju svojega uvoda je Josip Vidmar navedel ^ddi nekaj Kidričevih misli o kulturi, »Prava kultura je po svoji prirodi človečansko svetovljanska. Prav zaradi ^ega je po svoji naravi globoko demokratična. Drugačna ne more biti. . . In Patriotična. Ta patriotizem naro-. 0v ne izključuje, ampak jih združuje; j^a iste korenine s kulturo, kije sve-°vljanska in človečanska. Majhni na-^°di, kot je naš, se lahko samo s tako ulturo uveljavijo. Da je majhen narod rdožen take resnične kulture, v tem Je moč. Umetnost ali kultura bodi v Preobraženem življenju, zlasti v življe-nJu preobraženega razumništva, hkrati Vls°ka in ljudska, slovenska in jugoslovanska, napredno človečanska in sve-°vljanska, brez sence šovinizma, toda Patriotična, svetovno nazorsko svobodna in živo zainteresirana za naše novo življenje, iz katerega lahko in ^ključno lahko črpa svojo ustvarjalno Ko je Josip Vidmar v svojem nagovoru govoril o najrazličnejših po-udah Borisa Kidriča med NOB, je aejal: „Dal je tudi pobudo za ustano-'ntev znanstvenega društva, ki naj bi Omogočalo in pospeševalo znanstveno aelo, med katerim je bila posebno Važna določitev meja slovenskega .^zemlja, ki naj bi bila priprava za bo-očo mirovno konferenco. Z živim jUdričevim sodelovanjem je bilo v otomlju ustanovljeno slovensko na-r°dno gledališče na osvobojenem ozemlju, ki je odigralo vrsto zglednih predstav in ki je bilo hkrati visoka šola za brigadna in frontna gledališča in njegova zamisel ali vsaj odločitev je bila uvedba našega narodnega in kulturnega praznika, za katerega je bil določen dan Prešernove smrti ali 8. februar. Skratka, lahko je trditi, daje bil Boris Kidrič kakor v našem tedanjem družbenem, političnem in vojaškem življenju, prisoten povsod, tako je bil prisoten tudi v snovanju kulture, in to nadarjeno, plodno in zavzeto za človečnost človeka." , O podobi Borisa Kidriča kot kulturnega delavca je za Josipom Vidmarjem spregovoril Filip Kalan z „Besedo o nepragmatičnem politiku", medtem ko je Marija Vilfanova govorila o Kidriču kot novinarju, publicistu in propagandistu. Boris Paternu je govoril o Borisu Kidriču in njegovem odnosu do umetnosti, medtem ko je Lojze Ude spregovoril o Kidriču in njegovem odnosu do znanosti. V popoldanskem delu simpozija so govorili še Beno Zupančič, Božidar Jakac, Mitja Ribičič, France Vreg, Bojan Rus in drugi, vsi na tematiko simpozija ,,Prispevki Borisa Kidriča slovenski kulturi". D. Ž. NAŠE ZALOŽBE V LETOŠNJEM LETU Kaj pripravlja Mladinska knjiga Tatjana Tušar in Lojze Šmid med recitiranjem Prešernovih pesmi. V recitalu so sodelovali še: Dušanka Škerk, Irena Rakovec, Miro Krč in slavistka Maja Gogala. Osmi februar, obletnico smrti dr. Franceta Prešerna smo praznovali tudi v Iskri. 00 ZSM Tovarne TEA je pripravila v sodelovanju z literarno in recitatorsko skupino Iskre recital. V dvorani nad Iskrino delavsko restavracijo v Kranju so člani naše recitatorske skupine izvedli bogat kulturni program. Poleg pesmi dr. Franceta Prešerna so v drugem delu predstavili pesmi pesnikov, zaposlenih v Tovarni TEA. Udeležba je bila skromna, čeprav so bili o prireditvi vsi dobro obveščeni. Takih prireditev je vedno manj, zato moramo mladi skrbeti, da ne pozabimo naših dobrih pesnikov in pisateljev. Anica Hrauski Dve publikaciji za kulturni praznik Ob izidu Zbornika petega sklica Plenuma kulturnih delavcev OF ,kultura, revolucija in današnji čas" ter ob ponatisu pesniške zbirke Mateja Bora iz leta 1944 je bila 7. februarja na predvečer Prešernovega dne, kulturnega praznika slovenskega naroda, v prostorih republiške konference SZDL Slovenije tiskovna konferenca, ki jo je vodil predsednik RK SZDL Slovenije Mitja Ribičič. Mitja Ribičič je v uvodni besedi poudaril, da poteka konferenca tik pred šestim sklicem plenuma, ki bo to pot posvečen Borisu Kidriču in kulturi. Glede predstavljenih publikacij, ki sta izšli kot skupni publikaciji Plenuma kulturnih delavcev OF in Cankarjeve založbe, pa je Ribičič poudaril, da bo potrebno v drugem delu jutrišnjega, šestega sklica plenuma, podati tudi programsko usmeritev plenumov za prihodnja leta, ki naj bi letos postali tista žarišča, ki naj bi opozarjala še na vrsto del, tiskov in Prebrali smo za vas Pred nedavnim je Cankarjeva založba obogatila svojo priročno, oziroma žepno zbirko leksikonov še z dvema novima zvezkoma, in sicer z leksikonoma „Likovna umetnost" in „Fizika“. Tako sta se omenjena dva žepna leksikona pridružila že prej izišlim štirim podobnim leksikonom, ki so obravnavali tematsko kemijo, geografijo, biologijo in literaturo. Leksikon „Likovna umetnost" je nedvomno v takšni obliki, v kakršni je izšel, nekaj povsem novega in bo vsekakor deležen posebnega zanimanja tako strokovne kot širše slovenske javnosti. Kajti kljub svoji prvenstveno poljudni funkciji je leksikon namreč pri nas tudi prvi izrazoslovni repertorij znotraj stroke same, saj doslej pojmovno gradivo umetnostne zgodovine in sodobne likovne problematike ni bilo še nikjer obdelano v takšnem obsegu in na enem mestu. Čeprav je leksikon prirejen po nemškem izvirniku, so sestavljale! leksikon dopolnili s pojmi, ici so se izoblikovali v našem umetnostnem slovstvu in praksi. Prav tako je v njem več gesel, ki obravnavajo sodobno umetnostno problematiko. Marsikatero geslo izvirnika so tudi preoblikovali, ga natančneje opredelili ali pa mu dali širšo umetnostno-geografsko oznako. Vrh tega pa so delo samo obogatili z več kot 50 novimi ilustracijami. Sicer pa dovolj zgovorno pričata o obsegu in širini tega priročnega leksikona samo ta-le dva podatka: v njem je 2550 gesel in 550 ilustracij in preglednic. Drugi priročni leksikon, ki je pravkar izšel, pa zajema problematiko fizike in vsebuje 2300 gesel ter 650 ilustracij in preglednic. Leksikon zajema osnovne pojme fizike in čeprav je v njem pretežna zaloga pojmov iz srednješolske fizike, vsebuje vendar tudi veliko pojmov iz sodobnih vej fizike (na primer iz fizike atomov, atomskih jeder in delcev), ki presegajo srednješolsko snov. Leksikon posveča posebno skrb osnovnim količinam in zakonom in pomembnejšim pojavom. Pojme razlaga kratko, pokaže pa tudi zveze med sorodnimi pojmi. Pri tem pa se leksikon o fiziki skuša skrbno izogniti vsem neresnicam in možnostim, da bi razlaga bralca zavedla. Ker je v fiziki razumevanje pojavov in zakonov skoraj vedno pomembnejše od definicij, leksikon ne more nadomestiti učbenika. Kljub temu pa bo lahko nedvomno veliko pomagal vsem tistim, ki bi se radi okvirno poučili o kakem pojmu ali pa osvežili spomin na pozabljen pojem. Leksikon o fiziki je namenjen predvsem srednješolcem, ki jim je v usmerjenem izobraževanju namenjena aktivnejša vloga kot v dosedanji šoli. Tako bo leksikon vsekakor dobrodošel vodič po fiziki in kljub svoji omejenosti v obsegu pokriva kar obsežno področje, ki mu pravimo preprosto fizika. Zagotovo pa bodo po njem segali tudi drugi strokovnjaki, kadar si bodo želeli dobiti hiter in kratek odgovor na kako vprašanje iz fizike. D. Z. podobnega iz časa NOB, kar bi bilo potrebno na bodočih plenumih podrobneje obdelati in preučiti. Lidija Šentjurčeva pa je v nadaljevanju razprave poudarila, da bi morala tako odbor centralne tehnike KPS kot odbor kulturnih delavcev tesneje in bolj koordinirano sodelovati, saj so končno grafični delavci med NOB posredovali vse to, kar so kulturniki ustvarjali in ne bi bilo prav, če bi ostajali pri tem grafiki ob reprintih anonimni. Seveda pa bi tudi koordinirano delo obeh odborov tudi smotrneje in načrtneje lahko pripravljalo ponatise in reprinte tiskov iz časa NOB. To velja zlasti za tiste ponatise, ki so zelo redki ali pa celo unikati, kot je prav primer s ponatisom Pesmi Mateja Bora iz leta 1944, ki so se ohranile v enem samem izvodu in so zdaj s spremno študijo Lojzeta Gostiše v reprintu postale dostopne širokemu krogu bralcev. Tiskovne konference so se udeležili tudi grafiki partizanske tiskarne Julija, ki je na Gorenjskem natisnila omenjeno Borovo pesniško zbirko, a je le-ta doživela usodo, daje prišla celotna naklada v roke sovražniku, ki jo je uničil, vendar pa se je pri vsem tem le ohranil izvod, da smo lahko zdaj, ob 35. letnici izida, dobili reprint te zanimive in dragocene partizanske knjižne pesniške izdaje. p 2 Mladinska knjiga nedvomno sodi med največje založbe ne samo v Sloveniji, temveč tudi v Jugoslaviji, pa tudi marsikatera znana in večja inozemska založba bi se lahko kosala z njo. O tem najbolje priča njen letošnji knjižni program, v katerem je na seznamu skoraj tri sto enot ali knjig. In zares je težko na kratko, a tudi čim bolj izčrpno in natančno predstaviti vseh tri sto del, ki bodo izšla pri založbi v njenih sedeminštiridesetih zbirkah! Izmed teh zbirk jih je malo manj kot polovica, ali natančneje, enaindvajset namenjenih mladim bralcem najrazličnejših starosti — od zbirke Najdihojca, ki vsebuje raztegljive kartonske slikanice, namenjene predvsem predšolskim otrokom pa tja do zbirke Kondor, v kateri je predstavljena slovenska in svetovna klasika ter sodobna književnost in je doslej izšlo v njej že kar 200 zvezkov. Morda bi tu omenili zbirko Čebelica, ki prinaša pomožno šolsko berilo za prve razrede osemletke. V letošnji zbirki bo izšlo deset del in sicer: Nazim Hikmet ..Sreča prismuknjene žene" (ilustracije Kamila Vol-čanšek), angleške ljudske pesmice pod naslovom „Mož v mesecu" (il. Milan Bizovičar), Bogomir Magajna ..Povestici o punčki Maji" (il. Lidija Osterc', Andersen ..Deklica z vžigalicami" (il. Srečo Papič), „Tronadstropni bolnik", knjiga, v kateri bo zastopanih kar šest jugoslovanskih pesnikov in sicer G. Vitez, L. Paljetak, B. Čopič, M. Vitezovič, G. Popovski in D. Horvatič (il. Milan Bizovičar), France Bevk „Pikapolo-nica" (il. Roža Piščanec), Desanka Maksimovič ..Zgodba o razvajeni cesarični" (il. Danijel Demšar), Ivo Zorman „Rada bi bila velika" (il. Kamila Volčanšek), Branko Žužek: ,,Kruh moje matere" (il. Boro Pavlovič) in France Forstnerič .Jabolko" (il. Zdravko Papič). Med znane in skrbno urejevane zbirke za mladino sodi zagotovo tudi Zlata ptica, v kateri je doslej izšlo kakih sto del z ljudskimi in umetnimi pravljicami iz vsega sveta. Letos bodo izšle kar tri knjige kitajskih pravljic, ki jih je izbral, prevedel ter jim spremno besedo napisal Jože Dolenc, ilu- Spomenik na grobu dr. F. Prešerna ni sameval. Učenci so ga okrasili in številni občani so počastili spomin našega velikega pesnika. Ob 8. marcu je bila dvorana na Laborah prizorišče proslave Prešernovega dne, ki so ga pripravili učenci Šolskega centra Iskra. Proslava je ob številni udeležbi in pohvale vrednem programu lepo uspela. strirane pa bodo po kitajskih originalih. Četrta knjiga te zbirke je Zlata skledica, izbor pravljic iz svetovne ljudske tvornosti, ki jo je pripravila Kristina Brenkova, ilustrirala pa Ančka Gošnik—Godec, peta knjiga pa so stare grške bajke Eduarda Petiške in z ilustracijami Vaclava Fiale. Zbirka Mladi oder prinaša mladinske gledališke igre sodobnih slovenskih avtorjev. Letos bodo v tej zbirki izšle tri igre Leopolda Suhodolčana in sicer Norčije v gledališču, Anton Pompardon in Križ, kraž. Kralj Matjaž. V tem sklopu je treba omeniti tudi zbirko Pelikan, ki vsebuje poljudnoznanstvene oziroma informativne slikanice, ki naj otrokom različnih starosti v sliki in besedi predstavijo zanimive pojave iz narave, tehnike, znanosti, umetnosti, zgodovine in kulture. Zbirka se deli na tri težavnostne stopnje. Prva serija je namenjena predvsem otrokom v mali šoli ter prvem in drugem razredu osnovne šole, druga serija je namenjena otrokom v tretjem, četrtem in petem razredu osemletke, medtem ko je tretja serija namenjena učencem od šestega do osmega razreda osemletke. Letos bosta v prvi seriji izšli dve slikanici in sicer Trgovina ter Kmečka abeceda, druga serija zajema tri dela. Življenje v kraškem podzemlju. Pošta in Od krika do avtomatike, tretja serija pa dela o Knjigi, Slovenskem Primorju in Vodi in življenju. Vsekakor aktualna in zanimiva je zbirka pod naslovom Pionirjeva knjižnica. V tej zbirki namreč izhajajo družbeno pomembne, aktualne in naravoslovne knjižice, ki so bogato ilustrirane in namenjene predvsem učencem višjih razredov osemletke. Letos bodo v tej zbirki izšla štiri dela: Janez Vipotnik: „27. april", Gorazd Marinček ..Brigadir naj bom", Marjan Prosen ,,Utrinki iz astronomije" in priročnik Vitana Mala za pionirje snemalce in fotografe pod naslovom ..Tretje oko". V zbirki družboslovje za mladino, namenjeno predvsem srednješolcem in ne seveda samo njim, je predviden zbornik „Film in filmska kritika" v uredništvu Toneta Freliha. Podrobneje bi bilo treba spregovoriti tudi o zbirki Sinji galeb, ki prinaša domačo in tujo mladinsko literaturo, dalje zbirko Odisej, ki je nekakšen most med književnostjo za mladino in književnostjo za odrasle ter zbirko Biseri, ki je sicer namenjena predvsem mladim, vendar pa bodo v njej tudi ostali bralci našli marsikaj zanimivega, vendar se podrobneje zaustavimo še pri zbirki Izbrana mladinska beseda, kije letos nova zbirka založnice in bodo v njej predstavljeni mladim bralcem skrbno pretehtan izbor najboljših mladinskih stvaritev naših avtorjev. Knjige bodo obogatene s študijami o pisateljih in njihovih izbranih delih, bodo torej kritične izdaje, ki bodo dobrodošle tako mladim bralcem kot pedagogom in bi jih zato lahko označili kot mladinsko našo besedo. Tako je v pripravi pet prvih zvezkov izbranih mladinskih del Bogomirja Magajne, Venceslava VVinklerja, Frana Levstika, Matije Valjavca in Ksaverja Meška. Vsekakor je treba omeniti tudi zbirko Zlata knjiga poezije, v kateri je pet knjig namenjenih nižji stopnji in sicer dela .Ježek se ženi" Jožeta Šmita, ..Zlata Ladja" Kajetana Koviča, ..Vrtiljak" Toneta Pavčka, ..Sončnica na rami" v izboru Nika Grafenauerja in ..Metuljčki" Anice Černe-jeve. Za višjo stopnjo pa bo v isti zbirki izšlo tudi pet zbirk in sicer Prešernove poezije, ..Sonce ima krono" Srečka Kosovela, Kajuhove pesmi, Župančičeve izbrane pesmi in ..Pesnik se predstavi" Janeza Menarta. Seveda pa nikakor ne moremo mimo knjižnice Kondor, ki je namenjena pred vsem splošni izobrazbi in je bila v tej zbirki domača in svetovna klasika, kot smo že omenili, predstavljena doslej v več kot dvestotih zvezkih. Posamezna dela so opremljena z razlagami, opombami in različnimi podatki, ki pomagajo bralcu, da besedila brez težav prebere ter jih poveže s časom njihovega nastanka in današnjim časom. V letošnjem programu je na seznamu zbirke Kondor kar deset del in sicer: Izbrano delo Mirana Jarca, ..Zorin" Josipa Stritarja, ..Pesmi" Boža Voduška, ..Antigona" Dominika Smoleta, Prebujene besede (izbor iz del srbskih realistov). Makedonske ljudske pesmi, „Mati Korajža, Bobni v noči" Berta Brechta, Mavrična ptica (izbor avstralskih novel). Gvatemalske legende Miguela Astu-riasa in Prodajalna svetov, izbor znanstvenofantastičnih zgodb. In končno je tu še zbirka Pota mladih, v kateri že vrsto let izhajajo književni prvenci domačih avtorjev. Zato njen program skuša zasledovati literarna snovanja najmlajšega rodu in upoštevati različno stilno in idejno usmerjenost posameznih mlajših literarnih ustvarjalcev. Zato je zbirka odprta vsem literarnim zvrstem in je doslej predstavila že vrsto avtorjev, ki so pozneje napisali še nove knjige in se uvrstili med aktivne slovenske pisatelje. Letos bodo izšla v tej zbirki tri dela in sicer ..Mehika" Uroša Kal-čiča, „Meje" Vladimirja Memona in „Pesmi bratstva in sovraštva" Janeza Sakside. Dušan Željeznov ISKRA Številka 8 — 17. februar 1979 ( —---------------------------------------------------------------------------- Gospodarske in druge novice Zvezni zavod za cene je odobril višje prodajne cene za nekatere izdelke zabavne elektronike. Tako so sedaj barvni televizorji dražji za 5 %, radijski sprejemniki in stabilizatorji za 7 %, črnb-beli televizorji, antene in njihovi rezervni deli za 9 %. Podražitev je v skladu s samoupravnim sporazumom, ki so ga sprejeli vsi jugoslovanski proizvajalci te panoge, med njimi tudi Iskra. V Mariboru bo od 11. do 15. junija jugoslovanska konferenca za elektroniko, telekomunikacije, avtomatizacijo in nuklearno tehniko (ETAN). Pokrovitelj konference bo SO Maribor, soorganizator pa visoka tehniška šola v Mariboru. Elektronska industrija iz Niša je sprožila v časopisju ponovno akcijo za ukinitev davka na luksuz pri barvnih televizorjih. Če bi odpravili ta davek — trdi El — bi bila cena televizorjev lahko nižja do 3.000 dinarjev. Tovarna lahkih kovin „Boris Kidrič" v Šibeniku se pritožuje, da cena električne energije vsako leto hitreje narašča, kot pa cena njenih izdelkov — konkretno aluminija. Tovarna je vezana na cene v tujini, saj izvaža 70 % svoje proizvodnje, ali vrednostno za 100 milijonov dolarjev. Spričo najnovejše odločitve Elektrogospodarstva o povečani ceni električne energije je konferenca delegacije te šibeniške tovarne sklenila, da ne bo plačala porabljene električne energije po zvišani tarifi, tudi ob riziko, da ji prekinejo dovod električne energije in s tem ugasne delo pri elektrolizi aluminija. Tovarna profesionalne elektronike v Nišu namerava v kratkem pričeti s proizvodnjo elektronskih teleprinterjev, ki bi jih krmili mikroprocesorji. Potrebe po računalnikih na jugoslovanskem tržišču so tolikšne, da je dovolj dela za vse, ki se hočejo vključiti v proizvodnjo elementov za računalnike in celotnih sistemov. Vendar pa je med njimi potrebno dogovarjanje in združevanje sil — ugotavlja kranjski dopisnik Dela Lado Stružnik na temelju pojasnil komunistov osnovne organizacije ZK v Iskrini TOZD Računalniki. Ta in še druga pojasnila glede razvoja računalništva pri nas so posredovali naši komunisti delovni skupini CK ZKS, ki je bila na obisku v kranjski občini. V Zagrebu in njegovi okolici je bilo v kratkem devet primerov zastrupitev z ogljikovim monoksidom kot posledica uporabe plinskih peči na propan-butan, proizvodnje Alfa iz Vranja. Od tega je sedem ljudi umrlo. Časopisje obširno poroča o splošni škodljivosti plinskih peči, češ, da so jih v Zahodni Nemčiji, Švici in Avstriji že pred leti prepovedali. Tovarna Alfa pripominja, da jih je izdelovala po belgijski licenci in, da do sedaj ni imela reklamacij. Od leta 1973 jih ne izdeluje več. Tovarna glinice in aluminija ,,Boris Kidrič" v Kidričevem je povedala delovni skupini Centralnega komiteja ZKS, ki jo je vodi! republiški sekretar za industrijo Tone Kovič, da tovarni grozi letos katastrofalna izguba, če ne bodo korigirali cene električne energije. Mariborski „Večer" poroča o razvoju elektronike v TOZD Elementi in naprave tovarne stikalnih naprav v Mariboru. Mimo drugih problemov, ki zadevajo razvoj te panoge, omenja, da tečejo med Iskro in Elkom pogovori o sodelovanju. V članku ..Pokrivanje izgub včasih več škoduje kot koristi" je podpredsednik sveta zveze sindikatov Jugoslavije Janez Barborič povedal v beograjskih ..Nedeljnih novostih" tudi naslednje: ..Veliko laže je dobiti denar za pokrivanje izgub, kot za razvoj." Kot primer je navedel cetinjski „Obod", ki je vložil v zadnjih sedmih letih samo 20 milijonov dinarjev za razvoj, toda v istem razdobju je dobil 400 milijonov dinarjev za pokrivanje izgub. ..Večerni list" iz Zagreba poroča v članku „Davek na zaupanje", da zahteva El Niš za kreditiranje barvnega televizorja poleg jamstva s porokom tudi 2 % zavarovanje kredita. Pri tem omenja ugodnost nakupa pri Iskri, kjer kupec lahko izbira med zavarovanjem kredita, ali porokom. Dvakratno zavarovanje, kot ga zahtevajo pri El Niš, pa je dokaz nezaupanja do kupcev. Predsednik Tito je pokrovitelj letošnjih proslav ob 125-letnici rojstva svetovno-znanega iznajditelja, znanstvenika, humanista in politika ter univerzitetnega profesorja Mihajla Pupina. Mihajlo Pupin je patentiral 24 iznajdb, povečini s področja telekomunikacij. V Zvezni zavod za statistiko je objavil, da so se lani povečale naše izvozne cene v vseh primerih dvakrat hitreje od uvoznih. Zbral in uredil Marjan Kralj y KONGRESNA PONUDBA BLEDA Z Bleda smo dobili zanimivo ponudbo za organizacijo najrazličnejših srečanj od seminarjev, simpozijev do kongresov. Iskra je nosilec mnogih tovrstnih srečanj, Iskra Invest Servis pa DO, ki posreduje in organizira takšne dejavnosti, zato objavljamo ponudbo v celoti. KONGRESNE DVORANE FESTIVALNA DVORANA: 400 sedežev z mizami 700 sedežev brez miz Razstavni prostor v avli dvorane (cca 120 kv. m) Dvorana ima lastno ozvočenje DVORANE ZA SEKCIJE: so na voljo v vseh hotelih in to: 5 dvoran s po 100 — 150 sedežev 10 dvoran s po 20 — 60 sedežev TEHNIKA: razpolagamo z naslednjo tehnično aparaturo: — aparatura za simultano prevajanje — ozvočenje, mikrofilmi, magnetofoni. — diaprojektorji 5x5 cm, grafoskopi, kinoprojektorji, platna za projekcije, episkopi, tehnično osebje itd. Poleg tehničnih možnosti, ki zagotavljajo delovni uspeh srečanja, nudimo še naslednje usluge, ki so nujno potrebne pri uspešni pripravi in organizaciji srečanja: — priprava in dekoracija dvoran za plenum in sekcije — zunanja tehnična oprema — tisk prijav, programov in ostalega kongresnega gradiva — posojanje tehnične aparatuie — izdelava plastičnih in usnjenih torb ali map za udeležence — izdelava vsakovrstnih imenskih značk — izdelava kovinskih značk srečanja — izpisovanje panojev, transparentov in ostalih napisov iz stiropora ter smerokazov — organizacija in idejna rešitev strokovnih in komercialnih razstav — posojanje plutovinastih notranjih panojev za obvestila in strokovne razstave — organizacija prevozov udeležencev z letališča na Bled — osebje za sprejemno službo .— organizacija hotelskih namestitev — organizacija družabnega, dramskega programa, izletov in post-kongresnih tur — organizacija ostalih služb na kongresu kot: zdravstvene službe, PTT, varnostne službe, press center itd. — strokovna priprava in izvedba srečanja HOTELSKE ZMOGLJIVOSTI Bled razpolaga skupno z 2.100 ležišči, od tega 850 v hotelih A kategorije, 860 v hotelih B kategorije in 400 v privatnih sobah I. in II. kategorije. TURISTIČNE ZANIMIVOSTI Tradicionalne prireditve na Bledu: — mednarodni bridge-turnir, promenadni koncerti, mednarodne veslaške regate, folklorne prireditve, mednarodni golf-turnirji. Rekreacija: — Smučanje, kegljanje na ledu, kegljanje, plavanje, golf, mini-golf, tenis, jahanje, kolesarjenje, trim, jadranje, veslanje, lov, ribolov, planinarjenje, sprehodi v okolico, vožnja s fiiakerii itd. Izleti: poldnevni in celodnevni izleti v okolico Bleda Organizacija posebnih družabnih prireditev posebej za kongresne goste na Bledu 'n okollcl' Iskra Invest Servis Dejavnost za rekreacijo in letovanje I. PRVENSTVO POSAMEZNIKOV V ŠAHU SOZD ISKRA Šahovsko društvo Iskra je na pobudo članov Izvršnega odbora organiziralo I. prvenstvo posameznikov v šahu z namenom, da si posamezniki pridobijo tudi priznano šahovsko kategorijo, katere doslej večina igralcev nima priznane, čeprav bi jim po jakosti pripadala. Prvenstva, ki je bilo v dneh od 21. in 22. januarja 1979 v stolpnici Iskre v Ljubljani, se je udeležilo 28 igralcev in 4 igralke, od tega štirje I. kategorniki, štirje II. kategorni-ki, štirje III. kategorniki, dva IV. kategorni-ka in en mojstrski kandidat. Trinajst udeležencev ni imelo kategorije. Od žensk je imela le ena četrto kategorijo, ostale kategorije še nimajo. Prvenstvo so odigrali po švicarskem sistemu z izboljšano jugoslovansko varianto in to devet kol. Za igranje po Bergerjevem sistemu ni bilo časa in tudi sam turnir bi se zavlekel tja do srede leta, kar bi prav gotovo pomenilo preveliko obremenitev in izgubo prostih dni vsakega udeleženca. Z ozirom na pridobljene izkušnje tega tekmovanja bi v bodoče kazalo igrati 11 kol in to enkrat tedensko ter največ tri kola naenkrat. Udeleženci I. prvenstva posameznikov v šahu za leto 1979 so dosegli naslednja mesta: 1. Deželak Brane, I. kat., 7,5 točk, 2. Kerec Jože, I. kat., 7 točk, 3. Kumše Janez, III. kat., 7 točk, 4. Galle Leopold, MK, 6,5 točk, 5. Krek Janez, I. kat., 6,5 točk, od 6. do 13. mesta s po 5 točkami: 6. Čopič Drago, 7. Špende Jože, 8. Sešek Pavle, 9. Varga Koloman, 10. Černe Dane, 11. Brce Martin, 12. Zorman Vinko, 13. Šoukal Vito, 14. in 15. Aletič Vasilije in Majer Bogo s po 4,5, 16. do 20. s po 4 točkami: Jereb Pavel, Štempihar Marjan, Krošelj Rudi, Bambič Franc in Piskar Rihard, 21. in 22. s po 3,5 točkami: Brezigar Bogar Bogdan in Zadnek Stanko, 23. do 26. mesto mesto s po 3. točkami: Stele Brane, Kneževič Milorad, Juvan Stojan in Čokan Mirko, 27. Jerina Anton, 28. Lojak Vlado. Vendar moramo povedati, da sta slednja dva igrala le prvi dan, zato bi bil tudi končni vrstni red verjetno drugačen, saj oba igralca sodita v višji rang. V ženski skupini, kjer so igrale le igralke iz kranjske Elektromehanike pa so si mesta razdelile takole: 1. Mavrič Olga 2,5 točk, 2. Ržen Marija 2 točki, 3. Polak Olga 1 točko in 4. Ajdnik Agata 0,5 točk. P. Jereb SMUČARSKI TEČAJ V GOZD MARTULJKU V nedeljo se je v Martuljkovem hotelu Špik končal tretji tečaj za tiste smučarje iz Iskre, ki so se na tem področju želeli nabrati čim več znanja in izkušenj. V vseh treh tečajih se je zvrstilo več kot sto smuke željnih Iskrašev. Ob koncu tečajev smo zadnjo skupino obiskali v Martuljku, da bi kaj več zvedeli o pravkar zaključenem tretjem tečaju. Pogovarjali smo se z učiteljem smučanja Brankom Čvekom, sicer zaposlenim v IC, Olgo Oven iz Elektromehanike, Pongračič Ivanom iz Avtoelektrike, Dragico Černigoj' iz Elektromehanike, Istokom Kovačem iz Avtomatike, Janezom Avscem iz Elektromehanike, Eriko Novak iz iste DO pa z Milojko Stanič iz Feritov ter Dragico Našič iz IEZE. Vsi so si bili edini, da je bilo bivanje v Martuljku,res prijetno, postrežba odlična in hrana dobra. Najboljša ni bila le nastani- STROKOVNA EKSKURZIJA NA MEDNARODNO RAZSTAVO ELEKTRONSKIH SESTAVNIH DELOV V PARIZU Mednarodna razstava elektronskih sestavnih delov v Parizu od 2. do 7. 4. 1979, . --------------------- .-.XV. v . Ul VJV/ /. I ZJ / ZS, je najstarejsa m ena najpomembnejših specializiranih razstav elektronskih sestavnih delov v svetu. PROGRAM POTOVANJA: 1. dan, 2. 4.: Zbor udeležencev na letališč': BRNIK ob 19.45 uri. Po obmejnih in carinskih formalnostih polet letala ob 21.00 uri. Med poletom običajni obrok — po pristanku na letališču C. de Gaulle, ob 22.45 uri avtobusni transfer do hotela. Nastanitev v hotelu A S T O R I A (B. kat. — vse sobe WC, tuš oz. kopalnica), 42 rue de Moscou, Pariz, št. telefona 2936353. Prenočišče. 2. dan, 3. 4.: Po zajtrku, odhod z metrojem do razstavišč nega prostora — celodnevni ogled. Zvečer povratek z metrojem, večerja in prenočišče. 3. dan, 4. 4.: Po zajtrku, odhod z metrojem do rastaviščnega prostora povratek z metrojem, večerja in prenočišče. celodnevni ogled. Zvečer 4. dan, 5. 4.: Po zajtrku, odhod z metrojem do rastaviščnega prostora - celodnevni ogled. Zvečer povratek z metrojem, večerja ob cca 20.00 uri, zatem transfer na letališče C. de Gaulle. Po obmejnih formalnostih polet letala IAA ob 00.15 uri. Prihod na letališče Brnik ob 02.00 in nato še prevoz do Ljubljane. CENA POTOVANJA ZA OSEBO: DIN 4.550,00 V ceno je vračunano: — charter letalo LJUB—PARIZ—LJUB — gostinske usluge navedene v programu — Transfer Letališče Pariz-hotel—letališče — Transfer BRNIK—LJUB — metro (10 voženj) — Katalog — strokovno vodstvo SSESD — stroški in organizacija potovanja PRIJAVE SPREJEMA: — INEX—PA, Titova 25 (tel. 312-955) Ljubljana do vključno 10. 3. 1979 — NAROČILNICO PODJETJA ali ustanove. tev, saj niti v vsakem nadstropju ni bilo sanitarij. Edino, kar pa je zares motilo, pa je bilo dejstvo, da so se morali voziti smučati v Kranjsko goro in to tako, kot si je vsak organiziral sam. Zato so dodali, da bi bili pripravljeni dodati tudi kakšen tisočak, da bi tako tečaj potekal v Kranjski gori. Glede smučanja pa so bili vsi navdušeni nad pridobljenim znanjem, samo začetniki v tretjem tečaju so imeli smolo, ker so morali kar trikrat zamenjati učitelja Hkrati so menili, da bi za takšno skupino, kot je bila ta, tretja, morali imeti vsaj štiri vaditelje, izmed katerih bi eden vadil samo otroke. Pa še nekaj so dodali: takšni tečaji bi morali biti v začetku sezone, da bi se vsak smučar po prvih korakih lahko še smučal po tečaju, in tako utrdil pravkar pridobljeno znanje. Za zaključek pa smo dobili še en dober predlog: Iskra naj bi organizirala svoj smučarski klub, iz katerega naj bi potem kadrovala svoje vaditelje za tečaje. Tako bi dobili dovolj primernih vaditeljev, ki bi se lahko bolj sistematično in strokovneje posvetili tečajnikom, ter jih tako zares dobro naučili prvih korakov na belih poljanah. Mak OBČINSKO PRVENSTVO KRANJA V STRELJANJU Posnetek s prvenstva IEZE v veleslalomu, o čemer bomo obširneje poročali prihodnjič. Na letošnjem občinskem sindikalnern prvenstvu v streljanju s serijsko zračno puško je nastopilo kar 24 moških in ženskih ekip. Daleč največ uspeha so imeli strelci iz Iskre Elektromehanike, saj so prve štiri mesta pripadla Plestenjaku, NagličUi Zupančiču in Šilarju, medtem, ko je bila v ženski konkurenci najboljša predstavnica iz Iskre na tretjem mestu Marinka Marn. Rezultati moški posamezno: 1. Plestenjak Marko 185 krogov od 200 možnih, 2. Franc Naglič 182, 3. Zupančič Tine 181, 4. Šilar Ivo 181 krogov (vsi Iskra), 5. Žagar Pavel (IBI Kranj) 181, 6' Strniša Franc (Iskra) 180, 7. Rozman Rajko (Iskra) 180, 8. Frelih Vinko (Pla' nika) 178, 9. Peternel Henrik (PTT Kranj! 176, 10. Colja Franc (Cestno podjetje) 173 krogov itd. Med ekipami je zmagala prva ekipa Iskra s 729 krogi od 800 možnih pred drug0 ekipo Iskre s 693 krogi in Savo Kranj s 653 krogi. Pri ženskah posamezno je zmagala | Brezar Mili (Tekstilindus) 171 krogov od I 200 možnih pred Kovač Lidijo (OŠ Josip I Broz Tito Predoslje) 163 krogov in Marn Marinko (Iskra) 162 krogov, deveto mesto pa je osvojila Vera Malovrh (Iskra) s 1^ krogi. Med ženskimi ekipami je zmagala ekip3 Tekstilindusa s 439 krogi od 600 možnih in postala občinski prvak pred ekipo osnovne šole Josip Broz Tito iz Predoselj s 428 krogi in ekipo Iskre s 427 krogi. J. Kuhar ni ti, ni le sr ? E: G Sl sv - Ob izgubi moje drage mame MARJANE STOPAR se vsem iskreno zahvaljujem za izraženo sožalje, vence in denarno pomoč, žalujoča hčerka Valentina Stopar. ZAHVALA Ob boleči, prezgodnji in nenadomestljivi izgubi naše ljube mame LJUDMILE ŠKOFIČ se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem in sodelavkam iz TOZD TEA montaže telefonskih in mikrofonskih vložkov, montaže telefonskih aparatov in Ikte; navijalnice in justirnice releja in tehnične kontrole ATC na Laborah za izraze sožalja, denarno pomoč, darovane vence in spremstvo na njeni zadnji poti. žalujoče hčerke Dragica, Marinka, Milka, Julka in Angelca z družinami. r A ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektro-mehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana. V.d. glavni urednik Mitja Tavčar, odgovorni urednik: Dušan Željez-nov, tehnični urednik: Janko Čolnar — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Boris Čerin DO (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE) in Marko Rakušček (Avtoelektrika) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon: 24-905, int. 48 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA—DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. X______________________________________J ISKRA Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko K R A N J, n. sol. o. Na osnovi sklepa DS TOZD RAZVOJNOTEHNOLOŠKI CENTER KRANJ razpisujemo prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJA EKONOMSKO-PLANSKEGA ODDELKA Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev še naslednje pogoje: — visokošolska ali višješolska izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri, — 5-letne delovne izkušnje s področja ekonomike osvajanja nove proizvodnje, — organizacijske in vodstvene sposobnosti, — moralno-politična neoporečnost in pozitiven odnos do samoupravljanja. Mandatna doba traja 4 leta. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v I5 dneh po objavi razpisa 'na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kadrovska služba. Savska loka 4, 64000 KRANJ. Kandidate bomo o dokončni odločitvi obvestili v 30 dneh po končanem razpisu. „ISKRA" Elektromehanika Kranj, o. sol. o. Tovarna elektronskih instrumentov HORJUL, o. sol. o. objavlja prosta dela in naloge 1. SAMOSTOJNEGA RAZVIJALCA za delo pri oblikovanju mehanskih podse-stavov elektronskih naprav 2. SAMOSTOJNEGA KALKULANTA 3. VIŠJEGA KONTROLNEGA TEHNOLOGA 4. VODJO PLANIRANJA 5. PLANERJA EKONOMISTA 6. SAMOSTOJNEGA TEHNOLOGA I 7. SAMOSTOJNEGA PLANERJA 8. DVEH TEHNIKOV USMERJEVALCEV I 9. SAMOSTOJNEGA KLEPARJA 10. SAMOSTOJNEGA STRUGARJA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: Pod tč. I: dipl. strojni inženir Pod tč. 2: elektro ali ekonomski tehnik s petimi leti delovnih izkušenj pod tč. 3: dipl. elektro inženir s tremi leti delovnih izkušenj Pod tč. 4: organizator dela s petimi leti delovnih izkušenj Pod tč. 5: ekonomist z dvema letoma delovnih izkušenj Pod tč. 6: elektrotehnik s štirimi leti delovnih izkušenj Pod tč. 7: elektrotehnik s petimi leti delovnih izkušenj Pod tč. 8: elektrotehnik s tremi leti delovnih izkušenj Pod tč. 9: klepar s tremi leti delovnih izkušenj Pod tč. 10: strugar s tremi leti delovnih izkušenj Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov ISKRA ELEKTRONIKA HORJUL, Kadrovska služba, 61354 Horjul."' r \ tol zai int ZUl ne nja Po ne| Pa sre de: Mz Bo Ba Jo: Bi« ste us] iue | na: Ug, seš let izv in de lih