QlS^om 'VsTAHD s-yuatice. /Imeri$ka Domovi m =IIUS^O^ rl L* li^. l«l> '■ 14 =g ČV WT „,. . _ . SLOVCNIAN mSSB&k 'im m fit^nnea NO. 44 5€ ONIrV 1°o63 Sovjetska zveza svari japonsko pred Kitajsko Sovjetska zveza opozarja Japonsko, naj se ne veže s Kitajsko proti njej. MOSKVA, ZSSR. — Zbliževanje L. R. Kitajske in Japonske gre Sovjetski zvezi na živce. Zato je previdno, pa vendar dovolj jasno začela Japonsko svariti pred pretesnimi vezmi s Kitajsko, s katero je Sovjetska zveza že poldrugo desetletje v sporu. Japonska in Sovjetska zveza sta si navzkriž zaradi štirih otokov, ki jih je Sovjetska zveza zasedla ob koncu druge svetovne vojne, pa jih ne mara Japonski vrniti, četudi so bili ti o-toki japonski še pred rusko-japonsko vojno v letih 1903- Novi grobovi Frank Walter V Bessemer ju v Pennsy Ivani ji je 4. marca letos umrl v bolnišnici sv. Frančiška 78 let stari Frank Walter, dolgoletni naročnik AD, rojen v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA leta 1913. Zapustil je ženo Mary, roj. Nagode, preje poročeno Leskovič, hčerko, dve pastorki, 4 sestre in brata. Pokojnik je bil član KS-KJ. Pogreb je bil v petek, 11. marca iz Monas W. Cunningham pogrebnega zavoda v cerkev sv. Antona v Bessemer ju, nato na tamkajšnje katoliško pokopališče. Fred Kane Nenadno je umrl v Mt. Sinai bolnišnici 79 let stari Fred Kane z 999 E. 67 St, rojen na Irskem, od koder je prišel v ZDA v mladih Iptih in bil skozi 38 let zapo- Otoki so skrajni južni del f'f f “T, °**, f ‘ «»£ otoške skupine KurUov Zaradi fja,h m leta 1967 t , , , ft , . . stopil V pokop moz Marthe, roj. eh otokov Japonska m priprav- Kupiec, oče Mary Zizelman in tjena skleniti s Sovjetsko zvezo Jacka; brat Francis Keane in mirovne pogodbe, ki naj bi u- Ann McGuire (0ba v Reading, radno zaključila drugo svetovno pa )j 5.krat stari oče. Pogreb bo mjno, ol jo je sklenila in pod- jz želetovega pogrebnega zavoda Pisala že pred leti z drugimi dr-, j na 65q2 St. Clair Avenue v četf-zavctmi. | ^ek ob g ^ v cerkev sv. Filipa Ne- Sovjetsko časopisje je v. zad-j rija 0b 10, nato na pokopališče pjih dneh obravnavalo to vpra-i Vernih ^uš. Na mrtvaški oder sanje in svetovalo Japonski, naj S#r?ln* Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 18, 1975 LETO LXXVIL—VOL. LXXVII se vendar sprijazni s ’‘stvamost-J°”, ki jo je prinesla druga svetovna vojna. “Pravda” je ta spor označila za “dolgočasno ozemeljsko vprašanje”. Novoye Vrem-ya- tist za zunanjo politiko, je o-menil poročila, ki govore o pripravljanju pogodbe med Japonsko in Kitajsko, katere cilj naj bi bil onemogočiti vsaki tretji sbi prevlado v Aziji. Pripomi-rja, da bi izboljšanje odnosov Japonske s Sovjetsko zvezo ne Ogrožalo nobene “tretje države vštevši Kitajsko”. bo položen nocoj. tefaf kgžibife pcidpore BEIRUT, Lib. — Yasir Ara-b-R, vodnik Palestinske osvobodilne organizacije, v kateri so povezane palestinske gverilske skupine, je bil na sestanku a-rabskih državnih voditeljev pretekli mesec izbran za zastopnika alestinskih Arabcev pri ureja-^rju položaja na Srednijem vzho-u in seveda pri mednarodnih razgovorih v zvezi s tem. Sovjetska zveza je arabski a eP sprejela, prav tako je sto-u to jordanijski kralj Husein. zrael je to odklonil, ZDA pa molče. ,..^lr^zna:nje Palestinske osvobo- cp ^ or§anizaQije .kot z&stopni- v ht aleStinskih Arabcev Je pri-edio do novih trenj med'njeni- n- S upinami. To je zmanjšalo jen ugled pri arabskih držav-voditeljih, ki so začeli dvo-t>v modrost svojega sklepa v atu. Jordanijski kralj Hu-tpT,n vmed tem mirno in tiho dela g„vtsaVkdai.b“ "i6' nrpiv ■ • krepnean je, da bodo svTri m trenja v Palestinski o-briu 0mlni orSanizaciji končno Palest ,d° !ega’ da b° Skrb za damj- Arabce vrnjena Jor- Letalska nesreča p . ^ v Argentini ča-t I?OLOCE’ Ar§- — Letalo s ie t nikVn Mihovimi družinami bilo 0 treščil° v S°ro in je 52 ljudi v njem mrtvih. bremenski prerok ro^0St0pna Peublačitev z mož-^ s Jdežja zvečer in ponoči, ^ajvisja temperatura danes °koli 55 F (13 C). ¥ bofnkah lew ¥©rka šfrajkaj® zdravniki NEW YORK, N.V. zdravniki V; bolnicah New Yor-ka, ki so povezani v uniji, so začeli včeraj štrajk v podporo svojirh zahtevam. Skupno je na štrajku kakih 3000 zdravnikov v 23 privatnih in mestnih, bolnicah. V bolnicah, kjer štrajkajo domači zdravniki, je skupno 14,000 bolniških postelj, v kliničnih in nujnostnih' prostorih pa dnevno sprejmejo okoli 10,000 bolnikov. Izvršni direktor zveze privatnih bolnic William Abelow je dejal, da bolnišnice s štrajkom niso tako hudo prizadete, ker je večina štrajkujočih zdravnikov v njih na študijskem izpopolnjevanju. S štrajkom je to prekinjeno. , To je prvi štrajk zdravnikov v naši deželi. PROTI ODPRAVI UGODNOSTI — Sen. Russell Long, demokrat iz Louisiane, 'je proti ukinitvi posebnih davčnih ugodnosti za oljne družbe, ki jo je sklenil Predstavniški dom. Čisli avli šele 1980 Levičarji napadli predsednika republike na univerzi v Mehiki MEXICO CITY, Meh. — Ko je predsednik republike Luis E-cheverria Alvarez v petek prvič v več kot osmih letih obiskal u-niverzo, so levičarji organizirali izgrede in osebni napad nanj v takem obsegu, da je moral pred njjmi bežati. Agencija za varovanje okolja je priporočila odložitev zahteve po avtomobilih, ki ne bodo onesnaževali okolja, do letnika 1980. WASHINGTON, D.C. - Administrator Agencije za varovanje okolja Russell E. Train je i pretekli teden objavil, da je za ! to, da se avtomobilski industriji Domači Podališa čas za gradnjo “čistih” avtomobilov do leta 1980, ker se je pokazalo, da bodo sedanje naprave za čiščenje izpušnih plinov res iz teh odstranile večji del ogljikovega monoksida, pa zato povzročale nastajanje prav tako, če ne celo bolj nevarne žveplene kisline. Svoje priporočilo je označil za eno “najnesrečnejših odločitev”, kar jih je napravil ha področju čuvanja čistoče okolja, pa priznal, da vse kaže, da utegnejo nove naprave zdravju ljudi več škoditi kot koristiti. Russel E. Train je dejal, da je morda “preveč previden” v tem pogledu, toda nikakor ne mara vsiljevati še večjo uporabo teh naprav na novih avtomobilih. Zagovorniki okolja so na objavo odgovorili, da je ta v izključno korist avtomobilske in oljne industrije. Sedaj uvajane naprave za čiščenje izpušnih plinov so koristne, potrebno je le še, da oljne družbe odstranijo žveplo od gasolina, pa ne bo nobene nevarnosti za nastajanje žveplene kisline pri vožnji novih avtomobilov.i Trdijo, da bi odstranitev Brezposelni oče prodaja svoje oko Oče treh otrok, ki je izgubil službo, ponu ja naprodaj eno svojih očes, da bi plačal dolg in kupil rabljen prevozni dom za svoje o-troke. ERIE, Pa. — Doland Schlopy, 52 let stari oče treh otrok, ki ga je pred 4 leti zapustila žena, nima ničesar, kar bi mogel prodati, da bi plačal dolgove in oskrbel otrokom in sebi kak rabljen prevozni dom. Tako se je odločil in dal v Erie Times oglas, v katerem ponuja eno svojih očes naprodaj za $5,000, oziroma za najboljšo ponudbo. Schlopy je izgubil svoje delo pretekli teden in minilo bo dva tedna, predno bo dobil brezposelno podporo. Ima $4,000 dolga, pa ničesar več, kar bi mogel prodati, pri tem pa mora skrbeti za tri otroke. “Razumem, da je to neobičajna ponudba, toda moji razlogi so zelo veljavni. Hočem dobiti dovolj denarja za plačilo vseh mojih dolgov in za nakup rabljenega prevoznega doma, v katerem bomo živeli,” je. razlagal Donald Schlopy svojo ponudbo. Dejal je, da otroci ne vedo za njegov oglas, da pa je prepričan, da bodo cenili to, kar hoče za nje storiti. Trdi, da pač nima nobene druge izbire. SAIGON PREPUSTIL TRI POKRAJINE V OSREDNJEM VIŠAVJU OBLASTI RDEČIH Pod močnim pritiskom vojaških enot Severnega Vietnama in Vietkonga se je vlada v Saigonu odločila prepustiti tri pokrajine na Osrednjem višavju rdečim. Gre za tri pokrajine vzdolž meje Laosa in Kambodže, ki jih je težko oskrbovati zaradi prekinjenih cestnih zvez. U-mik južnovietnamskih vladnih sil iz zahodnega dela Osrednjega višavja pomeni za rdeče velik uspeh, za vlado v Saigonu pa občuten poraz. Reserve Mining nevarnost javnemu zdravju SILVER BAY, Minn. - Reserve Mining predeluje tu železno rudo s tem, da odstrani iz nje del nekoristnih primesi. To poceni prevoz rude in olajšuje delo jeklarnam in železarnam. Odpad pušča v Gornje jezero in s tem onečiščuje okolje. Lani je zvezni sodnik za kratko dobo u-stavil zato njen. obrat, pa ga je prizivno sodišče zopet odprlo. Sedaj je po dolgih mesecih višje sodišče odločilo, da mora Reserve Mining takoj poskrbeti za konec onečiščevanja zraka, med tem ko ima za preusmeritev odpada iz jezera na kopno na pazpolago toliko časa, da to lahko mirno in brez prekinitve obrata izvede. Tudi v tekstilni industriji odpusti SAIGON, J. Viet. — Položaj vlade v Saigonu napram rdečim v Južnem Vietnamu, ki jih z vsemi sredstvi podpira Severni Vietnam s ciljem zasesti čim preje ves Južni Vietnam, se očitno slabša. Rdeči so začeli svojo sedanjo ofenzivo v januarju in dosegli vrsto uspehov. Položaj vladnih sil na Osrednjem višavju se je tako poslabšal, da so se v Saigonu odločili tri pokrajine, ki zavzemajo njegov zahodni del, prepustiti njihovi usodi, ko postaja obramba iz dneva v' dan težja. Rdeči so namreč presekali vse ceste in mesta Pleiku in Kontum je možno oskrbovati le še po zraku Ko vladne sile. s svojimi postojankami na zahodnem delu Osrednjega višavja nimajo več cestnih zvez, imajo rdeči pod svojim nadzorom vse njihovo zaledje v Južnem Vietnamu, v Laosu in Kambodži. Po starih Hočiminhovih potih, ki so bila v zadnjih letih po uradnem končanju vojskovanja izgrajena v trden cestni sistem, ki je uporaben skozi yse leto, tudi v dobi monzumskega deževja, prihaja rdečim vsa oskrba, po njih prihajajo na jug tudi vojaške enote iz Severnega Vietnama. V Washingtonu so Hanoi javno obotožili, da je v zadnjih mesecih poslal v Južni Vietnam okoli 50,000 svojih vojakov in zbral na meji še dodatne sile, če bi bilo treba rdeče v Južnem Vietnamu še okrepiti. Ker rdeči nadzirajo ves vzhodni Laos in Kambodžo, lahko nemoteno premikajo svoje vojaške sile, kjer in kakor hočejo. Rdeči so pritisnili pred dvemi tedni na glavno mesto pokrajine Darlac Ban Me Thuot in ga kljub okrepitvam, ki jih je vlada poslala branilcem z letali zasedli. V mestu je ostalo 9 Ameri- glavni stan, večji del uradnega osobja, večje število civilistov, tja so se umaknili tudi Ameri-kanci iz mest Pleiku in Kontum. Vojaške enote iz postojank na Osrednjem višavju, predvsem iz obeh njegovih glavnih središč Pleikuja in Kontoma, se bodo prebijale proti obali skozi delno po rdečih obvladovano ozemlje. Iz Clevelanda in okolice Praznik sv. Jožefa— Jutri, 19. marca, je praznik sv. Jožefa. Vsem Jožetovi, Jožicam, Pepetom in Pepcam, ki bodo jutri godovali, vse najboljše! Seja— Društvo sv. Cecilije št. 37 ADZ ima danes ob 7.30 z\fečer sejo v dvorani pri Sv. Vidu. Popravek— V Slovenski narodni čitalnici v SND na St. Clair Avenue je knjiga pok. J. Grdine-“Po severu in jugu” naprodaj pc* $5 in ne po $1, kot je bilo pomoftoma navedeno v sestavka J. Širclja pretekli četrtek. Lepa starost— Jutri bo godoval Jožef Končan, dolgoletni naročnik Ameriške Domovine v CoDinwoodu, ki je pred par dnevi obhajal svoj Tekom dolge vojne ni rdečim rojstni dan. čestitamo in že-nikdar uspelo dobiti pod svojo oblast celih pokrajin, sedaj se je Saigon čutil prisiljenega prepustiti jim tri pokrajine, kjer so se v vojni vršili najhujši boji. To so predeli, kjer je padlo največ ameriških vojakov, da bi jih rešili pred rdeči napadalci. Od končanja vojne v okviru pariške pogodbe januarja 1973 so rdeči zasedli 17 okrožnih mest v Južnem Vietnamu, več drugih pa je na tem, da pridejo pod njihov nadzor. Južni Vietnam ima skupno 44 pokrajin in preko 240 okrajev (okrožij). Rdeči bodo poslej gospodarili vsaj v štirih pokrajinah in v kakih dveh ducatih okrajnih glavnih mest. kancev, med njimi misijonarji, FORT MILL, S.C. — Spring o katerih usodi, ni nič znanega. Mills, Inc., je objavila pretekli p0 padcu Ban Me Thuota je petek odpust 7,500 delavcev za vlada v Saigonu premestila žvepla iz gasolina en teden zaradi zastoja v proda- glavno vojaško poveljstvo po- BEIRUT, Lib. — Savdsa Arabija N.C. Skozi nad tri desetletja so droČja II., ki obsega vse Osred- ^ ^ omenjene nje višavje z obalno ravnino Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Vrhovno zvezno sodišče je odločilo, da pripada obrežnim državam le del kontinemtalne plošče do 3 milj od brega, vse ostalo pa zvezni vladi. To je pomembno zaradi izkoriščanja nahajališč olja, ki so večji del dalje od brega in tako v lasti zvezne vlade, ki jih je odločena uporabiti. ŽENEVA, šv. — Tu se je začelo zasedanje mednarodne konference o morjih, nadaljevanje one, ki je zasedala lani v Caracasu v Venezueli. Njena naloga je določiti nove zakone o pomorskem prometu, o obalnih vodah in o izkoriščanju limo zvestemu naročniku še mnogo zadovoljstva in zdravja! -----o—----- Predsednik švedske vlade v Jugoslaviji BEOGRAD, SFRJ. — Pred-sednik švedske vlade Olof Palme je prišel 'na uradni obisk in na razgovore s predsednikom Titom in dragimi voditelji Jugoslavije. Na letališču Surčin ga je pričakal in sprejel predsednik jugoslovanske vlade Djemal Bijedič. Olof Palme je socialist in znan po svojem podpiranju rdečih v Vietnamu. Sovjetija spet pretskuša nove medcelinske rakete MOSKVA, ZSSR. — Vlada ZSSR je objavila pretekli petek vrsto novih, preskusov svojih medcelinskih raket na južnem Pacifiku. Preskusi se bodo vršili v zadnjih dveh tednih marca in Sovjetska zveza je pozvala ladje in letala, naj se ognejo določenega področja južno od Božičnih otokov. Zadnje sovjetsko preskušanje medcelinskih raket na Pacifiku je bilo v preteklem decembru. Perle Mesta umrla OKLAHOMA CITY, Okla. — Perle Mesta, ki je bila, dokler se ni zaradi starosti in bolezni lani preselila k svojemu bratu, naj-ribjega in rudnega bogastva bolj znana gostiteljica v glav-svetovnih morij. nem mestu dežele Washingtonu, povečala temu ceno kvečjemu ji izdelanega blaga, za 2 centa pri galonu. Čemu ne V večini tovarn bi to prilagodili povišanju cen, družbe delajo sedaj le po štiri vred, iz mesta Pleiku v Nha ki je že talko v načrtu. dni na teden. Trang. Tja so z letali preselili MLADINA IŠČE IZHOD IZ DOLGOČASJA IN PRAZNINE V - ALKOHOLU NEW YORK, N.Y. — Vsak peti newyorski srednješolec je na poti med alkoholike, pravita uradna šolska zdravnika Essie Lee in Gilbert Shimmel, ki sta z anketo zajela 10,000 učencev in učenk. Po njunih podatkih v New Yorku redno pije vsak osmi srednješolec. Točasno uživa alkoholne pijače 80 odstotkov srednješolcev in 75 odstotkov srednješolk v newyorskih šolah. Doslednih abstinentov je malo, komaj deset odstotkov. Dijaki pijejo v glavnem whisky. Po ocenah 'ministrstva za zdravje Zvezne republike Nemčije pije žgane pijače vsaj dvakrat tedensko vsak četrti zahodnonemški šolar, star od 12 do 14 let! Pred petimi leti so bila v Zahodni Nemčiji v osnovnih in srednjih šolah precej razširjena mamila, zdaj pa je vedno več pivcev alkohola. Alkoholizem se začenja že pri 14 letih. Krivdo pri tem nosi tudi zakonodaja, ki dovoljuje točenje alkoholnih pijač tudi 14-letnim otrokom, če so v spremstvu odraslih. Zdaj v Nemčiji razpravljajo o zvišanju starostne meje od 14 na 16 let, obenem pa zahtevajo prepoved reklame za žgane pijače. Alkoholne pijače prihajajo v navado tudi drugod po svobodnem svetu med mladimi ljudmi. Prenekateri segajo po pijači iz dolgočasja, praznine, ki jih muči, ko jim ni nihče pokazal smotra življenja, vzorov in zgledov, ki bi jih naj usmerjali. Mladina je po sami naravi idealna, ideale ji je treba dati, jih v njej gojiti, treba jo je usmerjati k duhovni rasti, k spoznavanju življenjskih ciljev, življenja samega. Žal se dandanes starši za to vse premalo menijo, za to se ne briga šola, premalo stori v tem pogledu tudi cerkev, ki na žalost v sedanjih dneh mladino vedno v manjši meri dosega. Alkoholne pijače so mladim ljudem mamilo, ki naj prinaša “doživetja”, jih rešuje iz vsakdanje dolgočasnosti in praznine. Take odgovore so dajali mladi ljudje v Sloveniji tistim, ki so jih povpraševali, kaj iščejo v pitju alkoholnih pijač, kaj jim te nudijo. Odgovori so znak duhovne stiske,' v kateri žive mladi ljudje v materialistično usmerjenem svetu, v družbi brez idealov, katere smoter je — uživanje, v prvi vrsti telesno! in Kuvajt sta svojo valuto lo- se pri njej zbirali politični in čila od dolarja in jo naslonila drugi veljaki ter odličniki, dona povprečje 20 valut, ki ga mači in tuji. uporablja Mednarodni mone- Preteklo nedeljo je umrla v tami sklad. tukajšnji bolnici v starosti 85 SOUTH BEND, Ind. — Predsed- let, ko ji je odpovedalo srce, kot nik Ford, ki je včeraj na No- pravi uradno poročilo bolnišni-tre Dame univerzi tu prejel ce. častni doktorat iz prava, je —_____0______ poudaril v svojem govoru škodo, ki jo bodo utrpele ZDA, če pride Kambodža pod rdečo oblast, opozoril v zvezi s tem Kodak pošilja delavce na brezplačen dopust ROCHESTER, N.Y. — The na veljavnost znane “domino Eastman Kodak Company je ob-teorije”, pa pozval tudi Kon- javila zadnji petek, da bo za en greš, naj ne zavlačuje uzako- teden odpustila 500 delavcev, nitev znižanja zveznih davkov, ko so postale zaloge izdelkov ki je potrebno za poživitev prekomerne, narodnega gospodarstva. j _____0_____ ASVAN, Egipt. — Včeraj je dr-' Prevelik odziv žavni tajnik H. Kissinger priletel ponovno sem na razgo- WASHINGTON, D.C. — Vab-vore s predsednikom Sadatom. Ijenje v vojsko je postalo v zad-Prinesel je izraelske pripombe njem času tako uspešno, da so k zadnjim Sadatovim “ide- nekatere posebne finančne ugod-jam”. Kissinger je zanikal, da nosti delno zmanjšali. Tako je bi bili razgovori v nevarnosti bil bonus za prostovoljne prijave zaradi izraelske odklonitve v topništvo s 1. marcem zmanj-zadnjih predlogov v nedeljo, šan od $2,500 na $1,500. /IMERSSM BGfMMm /V V'l ■ •/ ■ (- » x safr^g^-ias 6117 St Ciaar Av#. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združene države: ?23.00 na leto; $.11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesece • Kanado in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesec« Petkova izdaja $7.00 na leto Začasno je bil ustavljen tudi list “Gradina” v Nišu v j Srbiji. Neki študent se je namreč v njem zavzemal za četnike, ki so vodili gverilo med vojno proti okupatorjem in proti partizanom. To je bilo preveč, list je moral prenehati. Nedavno je pariški list “Le Figaro” pisal, da je tajnik politbiroja v partiji Todo Kurtovič izjavil, da “moramo začeti bolj odločno akcijo za ozdravljenje kadrov nekaterih izdajateljskih podjetij”, V tem smislu so spremenili direktorja in glavnega urednika najbolj na široko branega beograjskega lista “Politika”. Bil je do sedaj precej neodvisen v presojanju, kar partiji ni bilo všeč. / Vsega tega davljenja (komunistično podzidanega) časopisja svobodni tisk po svetu ne more prebaviti, zato — stalinizem, a šele sedaj! L. P. SUBSCRIPTION RATES: United State* $23.00 per year; $11.50 'tov 6 months; $7.00 for 3 month* Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year. Križev pot Na gričku sredi naše vasi sto- smo se pa potegnili ob zidu in se splazili na kor. Vse lepše je na bolj ’unHRHiauiUuniibiminKHiiMnHmiuiiniMiUUiiimiiKiiii^dumuii iMdiiiiMr^! štirih, = • BESEDA /Z NARODA ji bela cerkev. V teh dneh navadno po severni strani nad potočkom, kamor gonijo živino napajat, in kjer ženske ves teden perejo, leže še umazane krpe j trdega, zdrsanega snega, kajti j pod cerkvijo- je najbolj strma drča vso zimo. Postnih dni smo se vedno veselili, ker smo vsako nedeljo imeli v cerkvi križev pot. Ob največkrat pa že ob treh, „ je zazvonilo z ubitim zvonom. 1 Zvon je bil res ubit in čisto maj-| hen. Imeli smo nekoč dva, a so - nekega dne prišli vojaki in nam SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 44 Tuesday, Mai’ch 18, 1975 ko Stalinizem v Beogradu “Vsaj na področju misli in idej postaja bolj in bolj težr razlikovati med današnjim beograiskim titoizmom in včerajšnjim moskovskim stalinizmom . .. Gonja, namenjena teroriziranju resničnih in morebitnih disidentov je v polnem zagonu z istočasno masivno tiskovno propagandno ofenzivo proti Združenim državam . . .” Tako je zapisal nedavno v svojem uvodniku, kjer objavlja “uradno” mnenje in stališče uredništva, The New York Times. Njegovi uredniki so precej na levo usmerjeni pri presoji svetovnih dogodkov; komunizma ne odklanjajo zaradi njegovega materialističnega idejnega in ideološkega programa in zgrešenega življenjskega nazora, samo tedaj nastopijo proti temu osnovnemu zlu našega časa, kadar se razodene v vsej brutalnosti in krvoločnosti pri nasilnem zatiraniu svobode in č^veških pravic ter samega življenja, kar se označuje kot “stalinizem”, in pa kadar postane politično ali gospodarsko neprijeten Ameriki. Pri takem odnosu do komunizma ni nič 'čudno, da sta njega jugoslovanska zvrst in Tito kot njegov nosilec po u-poru 1. 1948 proti Stalinu uživala nedeljene simpatije tega lista; stalno in dosledno je branil, zagovarjal, opravičeval in povzdigoval Tita in njegov komunizem kot vzorec humanega in demokratičnega marksizma pod imenom titoizem, ki zasluži vso podporo demokratičnega sveta. Zadnji dve leti se je začela vera v Tita podirati Danes, tako vse kaže, leži na tleh. Kdor je skusil in ne pozabil neizmerne brutalnosti, krvoločnosti in neznosnega nasilja Tita in njegovih partizanov med vojno, tik po vojni in še pozneje, je dobro vedel, da so si Tito in njegovi pomagači nadeli masko na obraz, ko so s sprli s Stalinom in se po izgonu partije iz Kominfor-ma znašli v smrtno nevarni krizi, iz katere jih je mogla rešili le masovna pomoč zapadnega demokratičnega sveta. Menjali so dlako, ne pa nravi. Večina ameriškega javnega mnenja s časopisi na čelu te maske ni hotela videti, raje je verjela v “razvoj” titoizma v smeri demokratizacije. Kaj se je zgodilo, da je tako odločno in javno obsodil Tita kot stalinista celo njegov največji prijatelj v Ameriki — The New York Times? Dokler Tito in njegovi oprode nasilno preganjajo ljudi. ki so osumljeni, da nasprotujejo “socializmu” kot svetovnemu nazoru in režimu kot njega nositelju, dokler zatirajo vero, cerkve in verske občine kot nevarne ideološke protivnike režima, je vse to zapadnemu svetu nekako naravno in umevno za samoobrambo sistema. Morda to niti ni nasilje v očeh ameriškega tiska? Ko se je pojavil razdor v komunistični partiji, je Tito z železno diktatorsko pestjo udaril najvišje funkcionarje v partiji in državni upravi in jih vrgel z njihovih mest na cesto (najbolj pomembni so bili Marko Nikežič (Srb), Stane Kavčič (Slovenec) in Savka Dabčevfč (Hrvatica). Niso se popolnoma strinjali z njegovim koceptom komunističnega vladanja in so začeli — vsi prekaljeni komunisti — ubirati drugačna pota, kot so bila ljuba Brozu, Kardelju in njuni najbližji kliki. Tedaj šele je v demokratičnem svetu završalo. To je stalinizem ! so se začeli pojavljati glasovi v svobodnem časopisju. To je nasilje, ki ga od “demokratično” razvijajočega se jugoslovanskega komunizma nismo pričakovali. / Zadnje mesece so se stvari tozadevno poslabšale. Mnogo se je zapadni tisk pečal z nasilno odstavitvijo osmih profesorjev beograjske univerze, čistokrvnih komunistov, ki so pa študentom pripovedovali, da partijski (Titov) “socializem” ni pravi marskizem. Prav zadnji čas se je zgodilo 2a časnikarje in javno mnenje svobodnega sveta nekaj nezaslišanega: partija je prepovedala izhajanje publikacije “Praxis”, ki jo je izdajalo Hrvaško filozofsko društvo na zagrebški univerzi. jedro afere je v tem, da je list, kamor so pisali znanstveno podprte članke večidel profesorji-komunisti z univerz v Beogradu, Ljubljani, In Zagrebu, utemeljeval tezo, da je Liga komunistov ‘(partija) v mnogih ozirih zašla na stranpot od pravega marksističnega nauka. Ko je Jure Bilič, vodilni partijski funkcionar, razlagal prepadenim časnikarjem razlog za ustavitev lista, je dejal: “Kritiki ali sile, ki skušajo omejiti vpliv Lige komunistov v družbi, so škodljive socialnemu razvoju.” Logično sledi iz tega, da vsak škoduje družbi in državi, kdor se ne strinja z oficielno politiko partije. To je seveda popolna tiranija nad svobodnim mnenjem in izražanjem, sicer že stara praksa jugoslovanskega' komunizma, ki pa je zbudila vest javnega mnenja šele, ko se je pojavila na samem vrhu komunistične hierarhije. Posebno je zbodlo Tita in Kardelja dokazovanje učenih profesorjev, da je toliko opevano samoupravljanje delavcev —- največja pridobitev titoizma — v resnici prevara, ker delavci dejansko nimajo nobene možnosti odločanja, saj je vse v rokah partije, čije politika meji na stalinizem. ^MIHili8iii;iltiHHillillllllU!iSiHillllllllllMUIillUUUmimil»lUUUHIUlUmiU»mi^, drugega, ki je bil večji in cistej- _ i ?prfa olasu vrgli iz zvonika in IZPOD ZVONA SV, ŠTEFANA IN 0K0UGE ;vJgaVenhneg. <>^1^. od - . . 1 takrat je v zvoniku sameval sa-CHICAGO, lil. — (XXXV.) j pred mašo v spodnji cerkveni mQ «ma^» jn še ta revež je bil — Sredi poletja. 1939 sem bil | dvorani. Učenci in učenke Slo- ‘ dQ sredine počen. Pa je pel do-imenovan za občinskega svetni-1 venske šole bodo v narodnih no-1 volj giasn0; da smo ga slišali na ka mesta Maribor. Z menoj jelšah in šli bomo vsi po blagoslo- obeh straneh vasi, na kmetski koru, ljudje te ne gledajo, prost si, glava ti'ni tako trdo pritrjena, da bi je ne mogel sukati zdaj sem zdaj tja in vse imaš pred seboj. Tudi lahko ves čas stojiš, ni ti treba poklekova-ti in spet vstajati in nazadnje je vseeno, ali moliš kaj ali nič kdo se meni za to! Duhovnika za naš postni križev pot nismo imeli. Čemu tudi — saj so bili Poštarjev oča za to bolj pripravni kakor vsak duhovnik. Poštarjev oča- — precej postov molijo križev pot že v nebesih — so šli do oltarja, si nataknili očala in pogledali nazaj, če so' že vsi prišli v cerkev. bil imenovan tudi prof. dr. Ivan Prijatelj. (Umrl v Puenos Airesu, njegov sin Franček, duhovnik, pa se je smrtno ponesrečil v Nemčiji pred nekaj leti.) Po prisegi nama je rekel župan dr. Alojzij Juvan: “Sedaj sta polno-močna občinska svetnika. Imata tudi pravico kritizirati, a jaz kritikov nimam rad.” Zvečer je bila seja mestnega občinskega sveta. Pila je tudi proračunska seja. Dodeljen sem bil k socialnemu odboru, kateremu je predsedoval g. Lambert Aljančič. Prata sta bila frančiškanska duhovnika v Ljubljani. Pri proračunski razpravi sta bila najbolj glasna eden od liberalne skupine in socialist Grčar. Po sprejetju proračuna nas je župan povabil na prigrizek. Tukaj ni bilo opozicije in ne kritike. Pili smo vsi “eno” ... V pozni jeseni, ko so bili vedno bolj pogosto klicani na “o- in kajžarski, kakor pravimo pri v cerkev in' prosili cerkovnika, f da nam je odprl zakristijo in po vitvi v procesiji v cerkev. Med mašo bodo učenci tudi peli.. Po nag^ res nekaj lepega in slovenske-1 Qtrocj sm0 bili seveda prvi na ga. Prijatelji, tudi iz daljne oko- ’ mestu Navadno smo se zagnali lice, pridite tudi Vi. Sestanka 1 po maši tokrat ne bo. * ] pet, šest hkrati se nas je pulilo Umrl je slovenski faran g. Jo- ^ vrv, pa vendar je zvon tako seph Škerjanc, oče žene ! opp-^j^^oče se pel in včasih bil vanega načelnika policije v 1 samo, na enj strani. Korfec naše-Priedgeview, Stana Srabarnec-: zvonjenju je moral narediti ka. Pokopan je bil 1. marca. Naj . bi se je razjezil in počiva v miru! delil klofute vsevprek, dokler * nismo vsi sfrčali iz zakristije in Naši slovenski študentje sejse zapodiJt p0 cerkvi ven. Vča- dobro držijo v višjih šolah. Tako bilo s tem vse opravljeno, je n.pr. dobil prvo mesto v St. Ignatius višji šoli Toni Puh, sin Ivana in Francke Puh na 2016 W. Coulter St., in Dale Trinko, sin največkrat smo se pa zunaj se sami stepli, kajti, če, kdo le ni bil mogel priti -do vrvi, j e bil pač silno oškodovan in to se ne poznane Trinkove družine. | bar p0trpeti. In brž smo Potem so izvlekli iz žepa veliko, rdeče obrezano knjigo in pokleknili. Začel se je križev pot. Poštarjev oča so ga molili, šli od postaje do postaje, hitro so brali in kadar so klečali in knjigo zaprli pri očenašu, so se sklanjali globoko naprej. Ljudje so odgovarjali, pobožno molili in se ozirali po starih podobah na steni. In spet so vstali, gledali naprej proti oltarju, videli pred seboj ubogega, trpečega Jezusa, grde Jude in sami sebi so se zazdeli večji grešniki, kakor so bili Judje. V svojih srcih so sklepali, da bodo prihodnjo nedeljo romali na Prezje in se spovedali svojih grehov. Povsod je bila tišina, še otrok ni zakašljal, samo j pobožni glas Poštarjevega oča se ! je lovil pod stropom, starikavo zvenel, kakor, bi govoril človek iz bolečine. Ljudje, ki so ga poslušali, so menili, da ni več glas je bil drugi. Fantje, krepko naprej v ponos Slovencev! m O ta pošta ... V februarju sem poslal v Cicero, UL, Marijanski rožne vaje” naši možje in fantje j koledar kot “First Class . Do- l -a-- a—-in Prija- naš list (cesto brez potrebe), se je osno-: stava je trajala 10 dni val pri okrajnem glavarstvu po- - telju sem poslal tudi seben odbor za dodeljevanje j “Slovenska Država kot tisiko-podpor. Predsedoval mu je višji vino. Iz Chicaga do Perwina je vzelo polnih 8 dni. sodnik svetnik Matija Lovrenčič, davkarija je poslala svojega zastopnika, jaz sem zastopal mestno občino. Pri vajah smo bili zelo liberalni. Vedeli smo. da žene in matere vpoklicanih mož in sinov rabijo podporo. Nismo bili prav nič skopi. Seje so bile tedensko in prošenj je bilo vedno več. Odbili smo pa prošnje nekaterim znanim nem-čurjem. Občina je svetovala: naj ne dovolimo. V jeseni 1940 je. bil napravljen sporazum med predsednikom beograjske vlade Cvetkovičem in dr. Mačkom. Pri tem je sodeloval tudi'dr. Korošec, dasi venskega koroškega rojaka, ka- pa bodo še povišali poštnino s 1. julijem! Le čemu? Polža naj najamejo, pa bo pricijazil iz Chicaga v predmestje v istem času in še bplj poceni. * Da bomo dobili v Chicagu odlične goste iz Clevelanda, to že veste. Ena najbolj znanih slove nskih folklornih skupin “Kres” iz Clevelanda bo prišla. Vabite svoje znance in prijatelje že sedaj za 17. aprila t.l. ob 7.30 zvečer. * Dobil sem v ogled pismo slo - ljudje po cerkvi obrinili jezne o-braze in gledali na kor. Kaj žar se je zvijal, njegovi so pihali, “naši” so se režali na vsa usta. Poštarjev oča so pa molili naprej, enakomerno in pobožno, kakor da se ni nič zgodilo. Samo kratek hip je vse trajalo, potem me je pa zagrabila močna moška roka, dvignila me že z enim samim prijemom v zrak in v naslednjem trenutku sem že žalostno čepel v drugem kotu po stopnicah. “Jud!” mi je rekel nekdo, pa še danes ne vem, kdo me je vrgel na drugo stran in kdo mi je rekel Jud. Čepel sem v desnem kotu in še vedno sem držal v levici podobo brezjanske Matere božje z ostro konico. Pogledal sem nagnjeno glavo in še vedno mi je znevela v ušesih tista grda beseda Jud in zdelo se mi je, da je to najhujša psovka, ki jo kdo more reči človeku. Počasi sem zaslišal spet Boštarjevega oča, a razumel sem samo eno besedo: Judje. In če sem poškilil čez zid po cerkvi, sem spet videl vrsto slik na steni in na vsaki so bili trije Judje, ki so trpinčili ubogega Jezusa. Jud! Jud! Jud! Podobico Matere božje sem spravil v žep in zaprl oči. Nisem se je upal več pogledati, nisem se upal ozreti po cerkvi, ker so bile polne stene Judov. Še ušesa bi bil najraje s prsti zamašil, da bi prav ničesar ne slišal. Saj sem prav za prav res tak kakor kak Jud, ko se tako grdo vedem v cerkvi, sem. začel misliti in obenem me je obšel silen strah, da bo doma padalo .. . Moj Bog, kaj se bo zgodilo ...? Jud! ~ Od desete postaje naprej sem spet molil, pa tiho in sam zase. Smilil se mi je Jezus in bolj v ozadju. Hrvati so dobili svojo hrvatsko narodno banovino. Tudi Slovencem je bila obljubljena. V enaki meri kot Hrvatom! Banovina Slovenija. Toda do tega ni prišlo, ker so nas “bratje” Srbi spet “ofrnažili”. Tudi na Hrvatsko banovino sc vojaški centralistični krogi gledali sovražno. Iskali so le prilike, da jo ukinejo. Ta se jim je nudila ob marčnem puču leta 1941. (Dalje) ■ ' * Velika noč se naglo bliža. U-vod v velikonočne praznike je Cvetna nedelja. Ali se spomi-njate, kako je bilo nekoč,doma? Ko smo fantje in fantiči nesli k “žegnu” presmece in butarice. Navadno je bilo takrat že kar dosti zelenja. Mačice so že plezale po vrbovih vejicah. Tudi v Chicagu pripravljajo slovensko Veliko noč in slovensko Cvetno nedeljo. Prav slovenska mora biti in vsak Slovenec mora sodelovati. Ga. Metoda Fishinger s svojimi sodelavkami že pripravlja slovenske butarice, ki bodo v razprodaji žg v petek pred Cvetno nedeljo pri slovenskem križevem potu in seveda tudi v nedeljo zjutraj. Letos bo nekaj novega.-Palme in butare bodo blagoslovljene pri slovenski maši ob 10. uri dopol- terega hčerka je bila deležna podpore, ki jo zbira Slovenska ženska zveza v Chicagu za koroške slovenske študente. Ta dijakinja je iz družine zli otroci, in je .prav dobro, izdelala prvi semester. Stanuje v Dijaškem domu Mohorjeve družbe, katerega vodijo slovenske šolske sestre. Kmalu se ji bo pridružila še druga sestrica. Ta slovenski rojak, eden cd stebrov slovenstva na Koroškem, piše: “Na Koroškem divja trenutno volivni boj za naš deželni zbor, ki je zelo oster in je v glavnem naperjen proti Slovencem. Tarča napadov je med drugim tudi slovenska gimnazija in njeni profesorji, ki jim očitajo, da mladino vzgajajo v protiavstrijskem duhu. Za netenje sovraštva naši nasprotniki že znajo poskrbeti.” Ali ni dovolj povedano? Sedaj so se slovenski Korošci znašli na skupni listi proti avstrijskim nacistom in šovinistom. Za slovenska koroške študente so spet darovali: dr. Pack šuštarich. Berkeley, Calif., $500, Mrs. Marie Prisland, častna predsednica SŽZ, v Sheboyganu (86 let stara) je zbrala med Slovenci $306; neimenovani iz Jolieta, 111., $100; neimenovana iz Berwyna $35; Podružnica SŽZ iz Washingto-na, D.C se razdelili na dvoje: kmetski posebej in kajžarski posebej. Tako je šlo nedeljo za hedeljo tja do Velike noči. No, in potem so počasi začeli prihajati ljudje. Od vseh strani so prišli, nekateri so stopili takoj v cerkev in molili, drugi so stali na robu in se pogovarjali, drugi so pa sedeli na cerkvenem zidu, ki je še danes ves zaraščen z rušo in mehko travo: S tistega zidu se tudi naj lepše vidi na kmete in tja čez polje proti belim goram. Potem so pa pridrsa-li čez most Poštarjev oča, naj-starejši vaščan, mož, ki je veliko skusil bil svoje čase župan in silno veliko vedel. S palico je drobil sklonjen naprej, čiste majhne korake je delal. Otroci smo imeli pred njim veliko spoštovanje in ko je lezel po bregu, je naš prepir ponehal, roke, ki so bile prej pripravljene na pretep ali iklofuto ali karkoli, smo stisnili v svoje žepe in se zakadili v cerkev. Kape smo stisnili pod pazduho in se gnetli skozi vrata. Naj mlajši in tisti, ki so bili doma v bolj trdih pesteh, so romali tja gori v prve klopi ali še naprej proti oltarju, drugi David Stalzer $10. Slovenski rojaki, kjerkoli že ste, posnemajte! Podprimo slovenske brate in sestre v slovenski Karantaniji v ,— v - , , , . ! Judje so se mi vedno bolj grdi Boštarjevega oca, ampak da pri-j j. _ . . . . . • , , . , ____I zdeli. Pri štirinajsti postaji, ko so Jezusa že v grob položili, me je spet stresla grenka misel: haja od neznanokje od pobožne-, ga spremljevalca, ki je šel na Kalvarijo za Jezusom. Tisti čas smo pa fantini na koru — naj- nam trpeči Bog prizanese —- imeli čisto svoj križev pot. Natepli,smo se v kot pod levi obok. Nekaj časa smo še mirovali, potem je pa kdo začel šči pati, šepetati, se prerivati, pritegnil mu je drugi in tretji, nazadnje vsi. Tako smo sredi križevega pota, ko so bili vsi ljudje najgloblje zatopljeni V svojo pobožnost, fantini nadaljevali, kai smo začeli že pri zvonjenju prav za prav takoj nato pred cerkvijo. Kaj smo vse počeli! Tam pri deveti, deseti postaji smo se že zlasali in marsikdo je, v trenutku, ko so po cerkvi ljudje pokleknili ali vstali, da je zaropotalo, dobil brco v stegno in se začel kremžiti. Zakaj smo še prav za prav spoprijeli, sami največkrat nismo vedeli. Pri zvonu se .je začelo, trajalo ves križev pot in še dolgo potem, ko so se ljudje razšli, smo se podili okrog cerkve in po zidu za cerkvijo. Bog vedi, morebiti smo takrat bili bolj “stanovsko zavedni”, kakor smo danes, ko si kmetje in kaj žar ji ne delamo med seboj nikakih razlik več. Nekoč je bilo, tretjo nedeljo v postu. Spet smo šli križev pot molit v belo cerkvico. Drugi po njihovem boju za obstanek!. Da- svoje, mi fantini spet po svoje.* niku, ki $25; Mirko Geratič $10; I Pravki. rove sprejema glavni urad Slovenske ženske zveze, 1937 W. Cermak Rd., Chicago, 111. 60608. * “Tako. smo polni, polni, prepolni sebe! Tako smo bridko bolni, v duhovni bedi skriti ob vseh močeh telesa, da več ne znamo iti po poti, ki do Tebe, o Bog, drži v nebesa!” (Semignov Samov.) * Zakletev. — “Boš še en kozarček?” —- “Ne, hvala lepa. Prvič sem se zaklel, da ne bom več pil, drugič mi je zdravnik prepovedal piti, tretjič: danes sem spil že tri kozarčke, in četrtič: kaj pa je treba spraševati? Natoči še enega!” * Lep pozdrav in poklon vsem, ki čitajo to kolono in, tudi ured- dne (ne ob 8. zjutraj) in sicer Mrs. Marija PechaHč $10; rev. 1 se morda muči s po-“Toti štajerc” Na kor v levi kot. Takrat smo bili kmečki nekako v manjšini in kajžarski so nas že pri zvonjenju grdo spodrinili. To nam ni šlo v račun in menili smo, da danes pač moramo nastopiti zares, da nas te kajžarske krote ne bodo podcenjevale, čeprav nas je nekaj manj. “Naši” so namreč povečini tisto nedeljo šli na tabor v Podbrezje in se seveda niso pravočasno vrnili, ker je .bilo, tam toliko stojnic. Že v začetku križevega pota smo se spoprijeli. Trdo je šlo in kmalu me je nekdo frcnil v uho. Nisem mu hotel estati dolžan in sem naglo potegnil iz klobuka zapbnko s podobo brezjanske Matere božje, ki mi jo je mati prejšnjo nedeljo prinesla z Brezij in ki sem jo imel ponosno zataknjeno za klobuk. Z ostrim bodalom sem kajžarja trikrat pc vrsti špiknil v hrbet in tedaj je revež zakričal na ves glas, da so Zdaj bo treba ven, vsi ljudje'me bodo zmerjali in se mi smejali; kaj se bo pa doma zgodilo, na to pa niti pomisliti ,nisem upal. Završalo je po cerkvi, ljudje so se vsuli proti vratom, počasi je šum ponehal, zunaj se je slišalo govorjenje, smeh; samo napol sem razumel, da o meni govore. Nazadnje sta šla ven še Boštarjev oča in cerkovnik. Potem je bilo v cerkvi vse tiho, da sem slišal svoje lastno dihanje. Ven si nisem upal. Počakal bom, da se ljudje razidejo, šele potem bom šel, vso pot do doma bom tekel. Cerkovnik vrat tako ne bo zaklenil, saj je cerkev v nedeljo ves ,dan odprta.' Nekaj časa so ljudje še postali pred cerkvijo in potem je vse u-tihnilo. Že sem bil na stopnicah, da bi šel. Nenadoma je zaškrtal ključ, votlo je zadonelo po cerkvi, pred nosom mi je vrata zaklenil! Bil sem torej zaklenjen, ujet v cerkev. Cisto sam, z Judi in Jezusom. Strah me je bilo. Nazaj na kor sem šel in dolgo gledal Jude na vsaki sliki posebej. Molil sem križev pot in se tolažil, da bom pobegnil, ko bo cerkovnik zvonil ažemarijo. Dolgo sem sedel. Potem sem spet vzel iz žepa podobo brezjanske Matere božje z, ostro konico in jo pripel za klobuk. In spet sem gledal Jude, nase mislil, in na Jezusa. Potem sem moral kmalu zaspati, kajti nenadoma je zazvonilo, da sem preplašen planil v mrak in po stopnicah ven. Od tiste tretje postne nedelje nisem več let videl kora. Moral sem hoditi v prvo klop; če pa v njej ni bilo prostora, pa prav pred oltar. Jude sem odslej gledal z velikim strahom in studom. P. Križman ZA SMEH — Poceni je pa le Jože: “Goveja juha, svinjska pečenka s praženim krompirjem in solato, pecivo in kava, ,vše samo za dolar. Ali ni poceni?” Tone: “Kje pa se to dobi?” Jože: “Nikjer, poceni je pa le.” KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Uspešno leto za Slovenski dom Slovenski dom v Torontu je zaključil svojo deseto leto dela ^ življenja. Niso bila lahka ta bilo je treba velikega pobijanja; od tistih, ki so delali v bmu in za Dom, so zahtevala Veliko truda in prostega časa. ^e'kateri so prispevali tudi z barnimi sredstvi pri odplače-Vanju dolgov. Zaradi vsega tega le mogel odbor s predsednikom ^ J- Muhičem stopiti pred člane °ma z uspešnim poročilom, za sterega je prejel tudi prizna-Tle. Občni zbor je bil v soboto, ' ^arca 1975, v mali dvorani . °ma. Navzočih in zastopanih •*e kilo kakih sto delničarjev. Odbor je podal najprej svoja £°rocila o preteklem letu. Iz teh Hmocil je bilo razvidno, da je °m služil svojim namenom. V •,ein je bilo 24 prireditev večje-fa značaja kot so: banketni ve-> poročna slavja, občni zbo-1 0rganizacij, kuharski tečaj in °dobno. Tudi blagajniško poro-1 ° 2a deseto leto je bilo zelo u-gbo. Podala ga je blagajničar-ga. L. Grmek. Dolg na Domu Za''6 0kbtno zmanjšal; člani so j. Majhno odškodnino napravi-^>ornu nekaj popravil in iz-vJSav; Pristopilo je osem no- carjev, ki jih je občni zb- sPreJel. Tudi na občnem Je en mru °Ve delnice. Pretekl, 2a D( som se te težkoče zmanjšujejo. Površina mesta D j a k a r t e: 587.62 kv. km. Na en kv. km pride 7,894 prebivalcev. Kjer je gostota naj večja, jih pride tudi čez 42,000 na kv. km. Proti koncu leta 1973 je mesto štelo 4,638,642 ljudi. Za vse te ljudi je v mestu: 3,367 šol, v njih je 730,795 u-čencev, ki imajo 34,033 učiteljev. Univerz in akademij je 106, na njih študira 28,741 akademikov in poučuje 1,772 profesorjev. V mestu je 42 bolnišnic. Za zdravje ljudi skrbi 1.579 zdravnikov. Djakarta je moje misijonsko polje. Če bi človek računal na svoje moči, bi obupal. Toda, ker je naša moč v Gospodu in smo prepričani, da nihče ne more preprečiti našega duhovnega vpliva in da zlasti v nadnaravnem življenju ni ničesar izgubljenega, deldmo zaupajoč v Gospoda. Vzgoja mladine te Jakar-te je moje delo. Tukaj sejem in se trudim pripeljati duše o-trok Kristusu in po otrocih pomagati tudi staršem.. Šolsko leto se začne v januarju in se konča koncem novembra. Učenke pripadajo raznovrstnim veroizpovedim, toda vse prostovoljno sledijo pouku krščanskega nauka. Vsak razred ima tri ure na teden krščanski nauk. Ker je Indonezija moha- RAZNE NOVICE DOMA IN PO SVETU medanska dežela, je verski po-član kupil še štiri uk v vseh šolah obvezen in ker Vidno je bilo v!je verska prostost, se na katoli-onr letu, da je zanimanje škili šolah poučuje krščanski na-ve,clno večje in da je s uk. Vsaka učenka ima v roki Sv. *0st^la tudi njegova korist-; pismo nove zaveze in skušamo, ^val -Predsednik je zlasti po- ■ da bi učenke v njem videle, ka-ČeiLi Vse odbornike, ki so pri ko dela in govori Kristus. Po Vgg1 z Veseljem pomagali skozi tn0- eto *n 50 tako s skupnimi ^-"nh ^eli tudi velik uspeh. bjjeru^ del občnega zbora pre,V°dtve novega odbora. soglSednika ie Ml ponovno in hič atn0 lzv°ljen g. Janez Muso čl a Prve§'a podpredsednika 2a dr-31^ ^zv°,kll S- F- Nagodeta, tajnikUagesa Pa g. L. Genoria. Za g. p le bil ponovno izvoljen Pa cra ^°Peič, za blagajničarko kojvj ' Grmek. Tem odborni-v Pomoč so Za občni zbor iz- Vom - t uoc Je občni z do p Jv1:J mladih fantov, ki bo- jjPdstv kmalu morali prevzeti slovenske dediščine °rontu. Ro S0 U-T bialoosf 1 S 0Pravljene vse for-Sednik 1 lepega zbora, je pred-ha prj Vse Udeležence povabil ^ “izv m?’ ok katerem so čla-Pe§a 7k ^ Prijateljski del obč-s° iz n °ra' ^ele P°zn01 v večer 0ma odhajali domov. Por. Iz Djakarti je vode. Vsak mnenju voditelja duhovnih vaj se čuti pri učenkah velik katoliški vpliv. Enkrat na teden imamo šolsko sv. mašo, pri kateri ena učenka bere berilo, a druga branje po evangeliju. Prepričana sem, da Kristus nevidno1 deluje v dušah in da se bo razodel mnogim.” (Iz pisma sestre Dedate Hočevar.) Misijonski por. Smrtna nesreča med našo mladino V petek, 7. marca, je bilo vreme v južnem in srednjem Onta-riju za cestni promet silno neprijetno in je ustvarjalo nevarnosti. Slovenski skavti sc se odpeljali na “planino”. Pri tej vožnji pa se je’zadnjemu avtomobilu zgodila nesreča med Barrie-ni in Orillio na 11. cesti. V avtomobilu so bili Tratnikovi fantje. Viktor, sin Antona in Ivanke, se je smrtno ponesrečil, Pretekli teden smo imeli zopet zastoj v dostavi pošte, ko so delavci postavili na raznih krajih dežele, med drugim tudi v Torontu, svoje pikete. Pogajanja za novo kolektivno delovno pogodbo se vlečejo in vlečejo, ko poštni delavci zahtevajo več, kot vlada sodi, da jim more dati, ne da bi škodovala splošnemu gospodarstvu. Komaj je mogoče verjeti v trezno presojo kanadskih poštnih delavcev in uradnikov, ki zahtevajo v novi pogodbi $3.26 povprečnega urnega poviška in istočasno skrajšanje delovnega tedna od 40 na 30 ur. Povprečno bi radi zaslužili na teden ob 30 urah dela $315! Princ Sihanuk je zadnji teden v Pekingu razlagal svoje poglede na položaj v Kambodži. Izjavljal je novinarjem, da bodo rdeči zmagali, pa naj ZDA dajo dodatno pomoč ali pa ne.; Povedal je, da so obsodili na . smrt sedem glavnih “izdajalcev”, pripadnikov sedanjega režima v Phnom Penhu, pa zatrjeval, da so rdeči obljubili humano postopanje z'vsemi drugimi, ki se ne bodo upirali z orožjem zasedbi glavnega mesta Kambodže. Odločno kot vedno v preteklosti je Sihanuk odklonil vsako’ pogajanje z vlado v Phnom Pen- i hu. Princ Sihanuk hoče mašče-' vanje nad Lon Nolom in vsemi drugimi, ki so po njegovem kri-J vi prevrata marca 1970, ko je bil Sihanuk .odstavljen kot predsednik Kambodže. Ko je nato. dobil zatočišče in podporo v Pekingu, se je povezal z “Rdečim Kmerom”, kambodžanskimi komunisti, katerim je preje nasprotoval, za skupen, boj proti novi vladi Kambodže. Rdeči so končno prevladali popolnoma in Sihanuk v koaliciji, ki vodi boj proti vladi v Phnom Penhu, nima več dosti vpliva. To tudi sam odkrito priznava. * 'Cene surovin so dosegle svoj vrh in začele popuščati, trdi Zveza nakupovalcev Kanade. ristil vsako-priložnost, da je vsadil svoje kremplje v brezmočni plen”. Obsojenec je izvabil denar od svojih žrtev z najrazličnejšimi pretvezami, kot da je samoten, ker mu je umrla žena, kar pa ni bilo res, da je bil 8 mesecev v bolnišnici, da se je ponesrečil z letalom.. . * James Collins, star 22 let, in 31 let stara Patricia Starling sta se v Indianapolisu, Inid., sprla, kdo bo preje rabil gumijasto cev' za polnitev gum pri avtomobilu na gasolinski postaji. Ko Jamesu ni uspelo cevi ženski iztrgati iz rok in ga je udarila s cevjo, je potegnil revolver iz žepa in žensko na mestu ustrelil. Policija, ki je . slišala streljanje, ga je prijela in obtožili so ga umora. * Liberijska petrolejska ladja je odkrila in rešila 7 mornarjev iz gumijastega čolna, v katerega so se zatekli, ko se je njihova 12,618 ton obsegajoča ladja, ploveča pod grško zastavo, pretekli teden nenadno prelomila na Atlantiku in se potopila tako naglo, da posadka 32 mož ni mogla niti klicati na pomoč. Preostalo posadko še iščejp. * Pridobivanje olja iz oljnega peska ob Atabasci bi bilo rentabilno le, če bi cena olja bila $11 za sed. Stroški za naprave so tako porastli, da račnajo sedaj, da bo treba vložiti 1.7 bilijona dolarjev, predno bo mogoče iz te-^a peska pridobiti dnevno po 122,500 sodov olja čez nekaj let, Naprave so začeli graditi že lani, pa bi-morali skoraj gradnjo prekiniti, da nista zvezna vlada in pokrajinski vladi Alberte ter Saška,tchewana prevzeli delež ki ga je odpovedala ena od prvotnih članic skupine. Predsednik vlade Pierre E. Trudeau je tekom svojega obiska v Veliki Britaniji in Irski vzbudil precej zanimanja, pa po vsem sodeč ni uspel, da bi prišlo med Evropsko gospodarske skupnostjo in Kanado do skorajšnje pogodbe o gospodarskem tesnejšem sodelovanju, ki bi naj zmanjšalo odvisnost Kanade od ZDA. Novinarjem je dejal, da ZDA teh naporov Kanadi ne bodo zamerile. V kratkem razgovoru, ki ga je prenašala televizija, je Trudeau razkril, da se je poročil z 29 let mlajšim dekletom med drugim tudi zato, da bi zmanjšal presledek rodov med seboj, svojimi otroci in seveda kanadskimi mladimi rodovi, kar j e za človeka v politiki bistvenega pomena. Na Irskem so se predsedniku kanadske vlade pritožili, da Kanada premalo uvaža iz Irske, ko tja kar precej prodaja. Priporočili sp uvoz'irskega viskija. Kanadčani so Ircem trdili, da gre veliko kanadskega denarja v Irsko republiko z nakupi loterijskih listkov. * Za zaboj praznih steklenic $1.20. Pivovarne plačujejo od ponedeljka v Ontariu po 5 centov za vsako steklenico, torej za 24 steklenic, kot jih je v zaboju za pivo, $1.20. Doslej so plačevale za to le 50c. * V odboru, parlamenta so pretekli teden prijemali Canadian Broadcasting Company zaradi njenih programov, ki so na sorazmerno nizki moralni . 'ravni* Dolžili so jo, da posveča v svojih programih vse preveč časa nasilju, nesrečnim zakoncem in v spolnost usmerjenim članom družbe. Na CBC je vse premalo takega, kar bi moglo sproščeno razvedriti gledalca, še manj pa takega, kar ibi ga moglo duhovno dvigati. ih' -h* Šest meških, med njimi dva bivša vatikanska žandarja, je bilo obtoženih kraje znamk in de-. narja v Vatikanu. Skupno naj polno j bi odnesli znamk in denarja za ' $126,500. To je tekom enega leta že-drugi slučaj kraje v Vatikanu, v j katerega so zapleteni bivši upo-! slenci Vatikanske države. ZDA so obtožile Severni Vietnam kršenja pariškega dogovo- vsej Sloveniji in verjetno tudi v Jugoslaviji. Ljubljansko “Delo” je zadnjič zapisalo o njem: Drugi narodi imajo kartografske zavode, da jim izdelujejo šolske, strokovne in turistične „zemljevide, Slovenci pa imamo enega moža, ki v sebi združuje vse veščine kartografije, trdnega, zagnanega in natančnega Ivana Selana, kmeta iz Suhadol pri Komendi. Za samce v Mariboru Mariborsko gradbeno podjetje “Stavbar” gradi za svoje delavce samsko naselje južno od Železnikove ulice. Zidajo tri stolpnice, restavracijo in športno igrišče. Prikolice iz Novega mesta Največji proizvodni koncem v Jugoslaviji je Rudarsko-topil-niški bazen Bor, na drugem mestu je zagrebška Ina, na tretjem Rudarsko-metalurški k o mbinat Zenica. Naj večja delovna organizacija v Sloveniji, Iskra, je na desetem mestu. Novomeška IMV pa je v jugoslovanskem merilu na 75. mestu, v slovenskem pa na desetem. Kljub: vsemu je IMV največja proizvajalka avtomobilskih prikolic v Evropi. vsega sveta ,"Xrete;Indoneziia: Xbovoli - litrov 1 P°lret>0val vsaj lovicl l1* a tudi ^ieni. pemal0- Vsi 50 prenapol-Testa So ° oclredbi guvernerja SecknipSe TOoraj° šole začeti'ob baX Hntraj šal, kakšne grehe ima “Uro sem ukradel.” “Vrni jo lastniku!” “Tu jo imate!” Usi pof—j; pozn&je so avto-1 “Jaz je ne potrebujem.” Riajo lUadnikov, ki zače-j “Ponujal sem jo lastniku,” je V Dn? °k osmlh- Ne manjka! dejal cigan, “pa je ni maral. Kaj zabaviv' kartl nočnih klubov in sedaj? Valcev 5 f kakih 10% prebi S1 lahko privošči žepa. Župnik ga je v.jpra-j katerim je Davis sumljiv, ker je i zastopal ZDA v Čilu v času, ko Ue2d ravih razvedril. te vrste Posledice so: hudo- -jnv, • . - • dan. kai’ti j e21aciJa se začne v Dja-Sta iz X6 Prihajajo v to me- kija ra2tVesel''evanja Indc- 6 12 dneva v leme različnih plemen-ima vsako Xtkii ln tUdl SV°ie naročje. V Oo u>;]. :'e to. povzročalo različ- -k^ med plemeni, as ča- “No, potem jo.pa kar obdrži,’ je dejal spovednik. “Hvala,” je rekel cigan, sc prekrižal in odšel. sta- NA SODIŠČU Sodnik: “Kje stanujete?” Prvi obtoženec: “Nimam novanja.” Sodnik: “In vi?” Drugi obtoženec: “Jaz sem pa njegov sosed.” je vojaški prevrat končal vlado socialista Allendeja. Za sedanji položaj v svetu je značilno, da so afriške države protestirale ob imenovanju pomožnega državnega tajnika ZDA, kar je brez dvoma vmešavanje v zadeve ZDA. ko so same za vsako tako reč strašno občutljive. * Doland Fairborn, 62 let star moški, ki živi v Londonu, Ontario, je tekom zadnjih let ogoljufal 10 starih ljudi, pretežno upokojenih farmarjev, za .skupno $205,223, kot je odločilo sodišče. Sodnik T. J. Jacob ga je označil za “divjega jastreba”, ki je izko- Stiska za elektriko Koncem februarja je primanjkovalo povprečno vsak dan okoli 15 milijonov kilovatov elektrike. V Sloveniji so imeli v januarju osemkrat večje omejitve porabe elektrike kot lani v istem mesecu, drugod v Jugoslaviji je bila dvanajstkrat večja. Slovenija je uvažala elektriko iz Avstrije in Italije, pa jo del odvajala Hrvatski, kjer je bila stiska še večja kot v Sloveniji. Pomanjkanje učiteljev V notranjsko-kraških občinah zelo primanjkuje učiteljev, poroča ljubljansko “Delo” 28. februarja 1975. Veliko jih je brez potrebne strokovne izobrazbe. Z uvajanjem celodnevne šole bo pcmanjkanje učiteljev še večje, zato so začeli z obširnim vabljenjem in .pozivanjem mladine na učiteljišča. Prijave so.'porastle in tako pričakujejo izboljšanje položaja, če bodo seveda prijavljene! vztrajali v študiraniu ln se nato res posvetili učiteljskemu poklicu. Ker je v tem precej težav in vsakovrstnih pritiskov, se mu veliko usposobljenih mladih ljudi izogne, če le kako more. Sto iet je učakala pri dobrem zdravju “Dovolj dela, pa nekaj skrbi •tudi, zgodaj k počitku, v drugem pa zmernost,” svetuje Sinko vičeva mama iz Slak pri Podčetrtku vsem, ki bi radi dočakali starost. Ona je ta mesec dopolnila 100 let še kar trdna in pri zdravju, duševno bistra in zadovoljna v svojih skromnih razmerah. Imela je dosti težav, saj ji je mož rudar ostal pod> zemljo v tujini in je ostala sama s 6 malimi otroci. Pred 40 leti se je vrnila v domači kraj in živela v skromni hišici. Otroci so zrastli in stoletnica živi pri svoji hčeri Kristini, ki je kot nekdaj ona postala leta 1944, ko ji je padel mož v državljanski vojni, vdova s 6 malimi otroci. Priznanje slovenski kuhinji Strokovna^ organizacij a kuhar-jev Jugoslavije je podelila naj-višje priznanje z diplomo glavnemu kuharju grand hotela Toplice na Bledu Janezu Lenčku. To priznanje je dobil ža velike uspehč, dosežene na mednaiNd-nih tekmovanjih, zlasti v Pragi, kjer je tekmovalo 580 najboljših kuharjev z vsega sveta. Slovenija po Selanu . Ivan Selan, kmet v Suhadolah, ki je bil nekdaj v stari. Jugoslaviji prijet, ker je ponarejal denar, pa bil nato pomiloščen, ko je sprejel službo v vojno-geografskem zavodu, je še vedno čvrst in zdrav ter vneto riše zemljevide Slovenije. Napravil jih je 320 in vsi so odlični. V Sloveniji dejansko rabijo njegove zemljevide povsod, v šolah in pri potovanjih. Četudi je Ivan Selan star že 72 let, je prav tako vnet za svoje delo kot nekdaj. Pravijo, da je najboljši risar zemljevidov v Zanimanje za učenje Delavska univerza v Radovljici si je v-stari graščini uredila in opremila 10 učilnic, kabinet knjižnico in dvorano za 100 slušateljev- Predvsem odrasli se za reden pouk in seminarje vedne bolj zanimajo, kar kažejo številke. Na administrativni ekonomski in komercialni šoli je 272 slušateljev, na raznih seminarjih preko 700, jezikovnih tečajih 170. Veliko zanimanja je tudi za gospodinjske tečaje. Rogaška Slatina raste* Leta 1860 je imela Rogaška Slatina sedem hotelov s 728 posteljami, leta 1918 13 hotelov s 1300 posteljami, od lanskega decembra pa ima 14 hotelov s skupno 1709 posteljami, ko jc bil odprt novi moderni hotel “Donat”. Ima pa t-udi pokrit bazen in avtomatično kegljišče. Rimske najdbe V bližini Rabelčje vasi pri Flaju Je skupina arheologov iz ptujskega muzeja končala z delom ob izkopavanju devet rimskih lončarskih in opekarskih peči iz obdobja med 2. in 4. stol. po Kr. Eno od teh peči bodo restavrirali. Selnica ob Dravi dobila tovarno To naselje je dobilo prvi večji industrijski objekt. Mariborske trgovsko podjetje “Ferromoto” je zgradilo tovarno “Ferro-therm”, v kateri proizvajajo blemente za grelno tehniko. Sedaj proizvajajo kotle od 25 do 100 tisoč kilokalorij. Muzejska zbirka v Semiču V staid semiški šoli, zidani leta 1838, je lepa krajevna muzejska zbirka. S številnimi oddelki razstavljenih predmetov kažejc čas in življenje v Semiču od naj-starejših dob do dimes. Arheološki oddelek ima dragocene najdenine iz Štrekijevca, kjer še vedno tečejo izkopava-nja.. Veliko ostankov je iz znanih, belokranjskih gradov. Iz zgodovine Semiča je vrsta dokumentacij: hranilnica, vodo-vod, gradnja belokranjske želez-, nice z znanim semiškim predorom- Veliko predmetov je iz kmečkega, tržnega in obrtnega področja, ki ponazarjajo življenje v preteklosti. Zadnje vesti Za zadnje vesti iz Sloveni poslušajte v Clevelandu in ok lici Slovensko radijsko uro “F i smi in melodije iz lepe Slovet je” vsak večer od ponedeljka < ' petka na postaji WXEN-FM i 106.5 MC, katero vodita dr. A: lan m ga. Barbara Pavlovčič. Neodgovorno uničevanje narodnih prirodnih zakladov WASHINGTON, D.C. - U-prave narodnih parkov porabijo letno okoli 20 milijonov dolarjev za čiščenje narodnih parkov in za popravo škode, ki so jo v njih napravili obiskovalci. Kongresni odbor, ki je razkril ta položaj, ga stavlja za primer neodgovornosti in nepotrebnih javnih stroškov. Brez dvoma bi bilo namestu strožje nadzorstvo in stroge kazni za obiskovalce, ki ne vedo ali nočejo vedeti, kaj je njihova dolžnost do prirode in ljudske skupnosti. CLEVELAND, 6. MALI OGLASI HOUSE FOR SALE North of Blvd. Serpi-bungalow in Euclid. IVz bath. 2% car garage. Basement rec. rom with fireplace. Large living room with fireplace. Walk to E. 185th St. 486-7681 _ ■ -(46) EUCLID BUNGALOW z aluminij am obita hiša, dve spalnici spodaj, prostor za razši-rabje zgoraj, polna klet, centralno klimatizirana, dvojna garaža. Veliko izvenrednosti. $29,900. ZIDANA ZA DVE DRUŽINI 5- 5, Grovewood okolica, 19. let stara hiša, velika kuhinja, jedilna soba, po dve spalnici v vsakem stanovanju. Polna klet. Brez madeža. Dobra investicija. EUCLID — ZA DVE DRUŽINI 6- 6, po tri spalnice vsako stanovanje, IVz kopalnica, razdeljena klet, dvojna priključena garaža. Krasna hiša. UPSOM REALTY UMLA 499 E. 260 St. RE 1-1070 Odprto od 9. do 9. > (46) FOR RENT 5 nice big rooms for rent, E. 71 near St. Clair. No pets. .Call 431-6733 _____________________-(44) LIVE EASTER LAMBS For sale at the farm. 30 to 50 lbs. weight. $40.00 and up each. Orwell, Ohio, 35 miles east of Cleveland. — 437-6602. (50) V najem Odda se 3 neopremljene sobe in kopalnica zgoraj, za eno žen-so ali eden zakonski par. Kličite za podrobnosti 361-0989. ((14, 18,20 marec) Avto naprodaj 74 Camero naprodaj, v dobrem stanju. Kličite 391-2084. -(44) V najem pet sob, kopalnica, furnez, na 6011 Bonna Ave. spodaj. Vprašajte zgoraj ali kličite 881-7122. (46) APARTMENT FOR RENT 1083 E. 71 St. south of St. Clair ave, 6 large rooms, 2 bedrooms, pay own utilities, $75. See caretaker 881-2574. (51) Help Wanted Male or Female JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available. (x) HELP WANTED MALE Need reliable man to sweep and clean office and shop; also do some factory work. Steady work. Company paid benefits. FORMWELD PRODUCTS CO. 1530 Coit Ave. (go south on E. 152 St. to end of street). (44) HELP WANTED FEMALE RADI BI DOBILI žensko, da bi gospodinjila 90.. letnemu možu. Mora stanovati Z nami. V Euclid, Ohio. Kličite 943-3660 -,y ■QOOOOCOOQCiOOOOOCOOOCOQCQOOOaOOOOOCCOCOOQOOOOOQOOC Karl H. Waggerl LITO GOSPODOVO Roman Župnik blagoslovi bolnika in ročni ptstan. Temu naj se va-mu da odvezo, zdaj nosi belo ščani nikar ne čudijo pa tisti pis-štolo prek ramen. Podeli mu sv., monoša ali gozdni čuvaj s svoj-popotnico in ga mazili s svetim im nesramnim jezikom tudi ne! oljem; in vse to: molitve in podajanje rok, ni le slučajno tako, kakor če potolaži slaboten človek Dobro, pravi župnik, pusti borštnarja. Ali kar se tiče očeta, prinesite ga torej jutri zarana. tovariša, marveč v tem deluje In potlej, pridoda in ošvigne mla. moč vere mnogih rodov. In kdor ima zmeraj voljo za poslušanje, najde svojo tolažbo, tako kralj kakor kmet. Odpusti nam naše dolge, moli župnik, reši nas vsega hudega! Amen, reče Adam, vzdihne in se zravna, da bo spal. Adam je umrl. Naslednji dan dega kmeta s pogledom, potlej boš menda že pokril s kakšno trdno desko tisto luknjo na seniku? Sin gre še h grobarju, ki naj izkoplje jamo za široko moško krsto, oče zahteva še po^ smrti svoj prostor kakor v življenju. Kmetje z Vogla imajo tudi na pride mladi kmet v vas naročat pokopališču svojo za korak širo-krsto. Poišče župnika, čepi pri ko zemljo kot trdno'posest; za-njem v sobi in suka klobuk med dosti dolgo žive, da najde zadnji svojimi koleni, prav tako kakor zmeraj svojo čisto postelj v gro- je sedel Adam s svojimi širokimi5 prsmi in s kuštrastimi lasmi na tilniku. Da, nazadnje je šlo kar hitro z očetom. Proti poldnevu je poslal deklo Kristino gor na mejo, z njo je še govoril. Železnina mora' priti je dejal, pri kovaču sem kupil spone za kajžo. Ali ko se je vrnila Kristina, je že izdihnil, Bog ga potolaži. Spomladi, da bi šele prinesel spone, je rekel kovač. * In zdaj bi rad sin pogreb; slo-xmsne službe božjb namreč in pogreba ne smeš nič zamuditi, takisto meni tudi Kristina. Tako, meni to Kristina? Torej imaš pridno deklo pri hiši, pravi župnik. Da, ,zdaj ni govora o tem. Saj ni nič drugega kakor zlobnost in čenče za dekletovim hrbtom, ki opravlja svoje delo v hlevu tako vestno kakor prej v pivnici. Kristina ostane na domačiji, nič ne de, če,bo morebiti prej potrebovala krstno opravico kot po- bu, in le poredko je položena nova krsta, preden ni prejšnja razpadla v prah in trohnobo. Oče bo imel v vsem, svojo čast po šegi in običaju; šest luči spredaj, Ulčarji v modrih haljah, zastave in godba, vsa vas ga bo spremljala. Ali nazadnje naj se zemlja nad njim za zmeraj zapre. Drug Adam bo odšel od njegovega groba in bo stopil za plug v brazdo tam, koder je prejšnji Adam obstal. Kako je rekel župnik? Pokrij s kakšno trdno desko tisto luknjo, je dejal. Da, tudi to. Tudi novo streho na oni strani proti vetru, novo leseno.ograjo za plotove, nove cevi za vodnjak. Toda stavbni les na meji lahko spet ondi obleži, saj ni nikomur več v napoto. Čudno, zmeraj čaka Davida to ali ono delo. V vsej vasi ni človeka, naj bo že imeniten ali neznaten, ki bi ga ne poklical takoj, če ga le od daleč kje izagleda. (Dalje prihodnjič) Imenik raznih društev Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik; predsednica Mary Marinko podpredsednica Josephine Stanič, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 06 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; reditelj ica Ivanka Pretnar. Nadzornici; Dorothy Strniša, Jennie Femec. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu CHICAGO, ILL. SOUTH HOLLAND-NEW HOUSE $42,900: 3 bdrms. Maryland Manor, St. Jude Parish. 151st. and Maryland. Call 333-9669 or 246-3756 ask for Ted Siorek. FOR SALE TAVERN N.W. corner. All fixtures encluded. Priced for quick sale. Good neighborhood. Dave’s Tap, 2074 N. Leavitt. EV 4-9725. (45) ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida. OLTARNO DRUŠTVO FARS MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Victor Tomc. preds. Pavla Adamic, prva pod-preds. Frances Raischel; druga pod-pred. Victoria Skarbetz tajnica in blagajničarka Rose Bavec, 18228 Marcella Rd. 531-6167; zapisnikarica Mary Strancar, Nadzornice; Ivanka Tominec, Mary Podlogar, Milka Novak. Zastavonošinja Mary Kokal. -Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. Društva Najsv. Imena FOR SALE BY TRANSFER OWNER Deluxe Irg. brk. bung. Full bsmt. and attic. 6 rms. 2 baths, 1-full and l-%. 1 c gar. A-l cond. Vic Marquette Rd. and Pulaski. Close to everything. Immed. Poss. Upper $30’s. — 582-9862. LRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duhovni vodja Reverend Rudolph Praznik 'predsednik Anton Oblak, podpredsednik Stanley Hribar, slov. podpredsednik John Skrabec, zapisnikar John Hočevar ml. slov. zapisnikar Miro Odar, tajnik Joseph Hočevar 1177 Addison Rd., blagajnik Charles Winter Jr. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. Pevska društva TRUCKING—BE IN YOUR OWN BUSINESS Small investment. Own & operate semi trailers. Price $3500. For information telephone: 485-9403 Bet. 9 a.m. and 5 p.m. BARBER SHOP FOR RENT Fully equipped, in. loop hotel. Low rent. Barber must have his own following to supplement walk-in business. For further information call 346-7166 bet. 10 a.m. and 5 p.m. CALUMET CITY-DELUXE 6 FLAT Brand new 5-2 bdrm. apts. 1-1 bdrm. All appls., dishwasher. Completely carpeted. Excellent location. Asking $130,000. C. air. Benson & Assoc. 352-6056 or 841-1552. GLASBENA MATICA President: Frank Bradach j 1st Vice President: Olga Klanchar : 2nd Vice President: June Price Financial Secretary: Robert Klanchar Recording Secretary: Josephine M. Novak, 1951 Sunset Drive, Richmond Heights, Ohio 44143 Auditors: Mollie Frank, Josephine Bradach, Carolyn Budan. Wardrobe: Marie Shaver Librarian: Mollie Frank, Marie Babbitt Stage: Joe Novak, Frank Ivancic, William Mehaffey Publicity: Charles Terček, Mollie Frank, Carolyn Budan Rehearsals every Thursday at 8 p.m. in SNH, room 2. PEVSKI ZBOR SLOVAN Častni predsednik Joseph Durja-va, predsednik Joseph Penko Jr. i podpredsednik Frank Ivancic, taj-'nik in blagajnik Matthew J. Do- lenc, 1815 Sunset Drive, Richmond Heights, O. 44133 tel.: 261-1921, zapisnikar Rudolph Ivancic, knjižničar Donald Mulec. Nadzorni odbor: Al Hribar, J. Hrovat, J. Pcznik. Pevovodja Frank Vauter. Vaje so vsak torek ob S', uri zvečer v Slovenskem društvenem, domu na Recher Ave., Euclid, Ohio. PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik: France Lovšin Podpredsednica: Marija Sekne Tajnik: Jože Likozar Blagajnik: Janez Tominc Arhivarica: Anuška Lekan Nadzorni odbor: Ivan Hauptman Maruša Pogačnik, France Sever ■ Odborniki Metka Hauptman, Metka Kmetič, Kati Kocjan, Leni Sku-bitz; Mojca Slak, Peter Dragar, Tone Hauptman, Viktor Kmetič St., Viktor Kmetič Ml. Andrej Kokal. Pevovodja ing. Franček Goren-sek Naslov: Pevski zbor Korotan, 74J Kenbridge Dr., Cleveland, O. 44143. DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. EUCLID, OHIO Častni Predsednik, Joseph Trebeč Predsednik, John .Evatz Podpreds., John Troha Tajnik, Stanley Pockar, Tel. 732-8662 Blagajnik, William Frank Zapisnikar, Ray Bradač Nadzorni odbor: Louis Sajovic, Preds., John Hrovat, Stephen Kasu-nic, Gospod, odbor: Ed Leskovec, Preds. Joe Petrič Jr., Joseph Klopo-vic. Direktorji: Joseph Kušar, Matthew Dolenc, Phillip Alich, Robert Badza. Hišnik: Joseph Petrič, Sr. Poslovodja Charles Starman. Seja je vsako tretjo sredo v mesecu ob 3. uri zvečer v SDD na Recher Ave. PEVSKI ZBOR JADRAN Predsed., Florence Unetič 2 podpreds., Gil Dobida in M. Dolšak Tajnik-blagajnik Frank Biltene, 2004 Nelawood Rd., E... Cleveland. O. tel. 541-2102. Zapisnikarica Betty Rotar Arhivarke: Mary Pečjak. Louise Cosgrove, Kathleen Česan Nadzorni odbor:Ann Kristoff, J. Tapko, Frank Kristoff. Glasbeni odbor: Reg. Resnik, F. Kristoff, Angie Žabjek, F. Dobida Wilma Tibjash, Florence Unetič. Veselični odbor: Sophie Bayok, Bertha Dovgan, Ann Kristoff, C. Wolf, S. 'Matuch. Poročevalci: Mr. Kaferle, Wilma Tibjash, Betty Rotar, L. Cosgrove. Pevovodja, Reginald Resnik Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd. SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave. Predsednik, John Habat, Jr. Podpredsednik, Cyril Štepec Blagajnik, Joseph Ferra Zapisnikar, Daniel Pavšek, Jr. Tajnik, Frank’Koncilja Nadzorniki: Mary O’Kicki, Al Marn, in Frances Somrak' ' Hišni odbor: Eugene March, John. Churney,. Edward Kocin Ostali Direktorji: Sophie Magay-na, John Jevnikar, Henry Bokal, Daniel Pavšek, Sr. Zastopniki za Federacijo: Daniel Pavšek, Jr., Al Marn, Joseph Ferra Upraviteljica: Agnes Kolovich Seje so vršijo vsak četrti ponedeljek v mesecu ob 7:30. Recording Secretary, Marica Lokar Secretary and , Treasurer Mary Ster, 1871 Rush Pid., Wickliffe, Ohio Tele.: 944-1429 Audit. Committee: Christine Ko-vatch, Anna Kutcher, and Danica Hrvatin FISH FRY’S SERVED EVERY FRIDAY FROM 11,AM TO 8:30 PM AND OTHER MENUS. rx UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair Predsednik Joseph Nemanich; podpredsednik: Frank Grdina; tajnik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave. blagajnik; Janez Breznikar; upravnik: Jakob Žakelj; Baragova prosveta: Frank Cerar; knjižničar: Lojze Bajc; pravni zastopnik; Edmund Turk; odborniki: Stanko Vidmar, Franc Sleme, Jože Starič, Jože Tominec, Tony Škrl, Franc Kamin. — Dom ima prostore za razne prireditve. Telefon: 361-5926 ali 432-0142. “SLOVENSKI FANTJE” Pevovodja: Martin Košnik, Predsednik: Jože Melaher Podpredsednik: Joseph Penko, Jr. Tajnik: Daniel Postotnik, 6926 Becker Ave., Telefon 431-7341. Blagajnik: Joseph Marinkd Gospodar: Vinko Rožman Glasbeni odbor: Janez Rigler, Viktor Modic, Matt Dolenc Pevske vaje se vršijo v cerkveni dvorani pri sv. Vidu. Dramatska društva ORAMATSKO DRUŠTVO LILIJA Predsednik •— Ivan. Jakomin Podpredsednik — Štefka Smolič Tajnik — Frank Zalar Jr., 682 E. 159 St. Tel: 681-7279 Blagajnik — Matija Hočevar Zapisnikar — Nežka Tomc. Programski odbor — Srečo Gaser, Ivan UauptAian, August Dragar, Mojca Slak, Janez Tominc, Jaka Mejač Oderski Mojster —• Frank Jenko, Slavko Štepec, Ivan Kosmač Nadzorni odbor .— Tone Štepec, France Kren, Milan Zajec Seje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Slovenski domovi DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave. Bob Prince, Predsednik; Anthony Simčič, Podpredsednik; Pauline Stepic, Blagajničarka; Mary Estanik, Zapisnikarca; Ella Pultz, Tajnica Nadzorni odbor, Mary Estanik, Anthony Simčič, Marie Zeitz. Seje vsaki tretji četrtek v mesecu ob pol 8 uri Zvečer. FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV Predsednik Edward Škufca, pod-pred. Ella Samanich, tajnica Anna Mae Mannion, blagajnik Harry Blatnik, zapisnkarica Josephine Zakrajšek, dopis, tajnik Dan Pavšek. nadzorniki Louis Sajovic, Mary Dolšak, Louis Fink. Seje so vsaki drugi mesec. SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE. Predsednik: Edward Kenik podpredsednik: Albin Lipold tajnica Ann Marie Zak, tel. 361-3112 blagajničarka: Frances Tavčar zapisnikarica: Julia Pirc Nadzorni odbor: Josephine Stwan preds., Cyril Rovanšek, Ulrich Lube, Frank Bavec, Antonia Žagar Gospodarski odbor: Carl Stwan preds., James Novak, Joe Batis, June Price, John Perencevic. Odbor za razne aktivnosti: Stan Mezic, Josie Zakrajšek, Max Želodec, Ženo Zak, Louis Arko Oskrbnika doma: Franc in Olga Veber Odvetnik: Charles Ipavec Seje direktorija so vsak arugi torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N.D. Začetek ob 8 uri zvečer. KLUB LJUBLJANA Predsed. Kristina Kovach, pod-predsed. Martin Komočar, tajnica Steffie Koncilja, 15611 Saranac Rd. GL 1-1876; blagajnik Tony Y e r a k zapisnikarica Frances Klun. Nadzorni odbor: Jennie Grčar, Mary Branisel, Cecelia Žnidar. Kuharica Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; Angela Bar kovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v AJC na Recher Avenue. SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Rd Cleveland, Ohio 44110 Predsednik, Anthony Sturm 1. podpreds., Harry Blatnik 2. podpreds., Robert Devlin Tajnik, Frank Videmsek Blag., John Prince Zapisnikarica, Cecelia Wolf Nadzorniki: Tony Pryately, Frank j Kess, Mary Dolšak ■ ' / i Gosp. Odl?or: Charles Starman, Frank Kristoff, David Uchelvich Frank Koss Upravni odbor: Jennie Marolt, John Cech, Walter Lampe Uradne ure vsak pondeljek, sredo in petek zvečer od 7. do 9. ali po dogovoru: 481-5378 ali 261-2718. Seje četrti četrtek vsak mesec. SLOVENSKA PRISTAVA Predsednik: Jože Leben Podpredsednik: Jože Kristanc Blagajničarka: Berta Lobe Tajnik: Miro Srdani, 922 E. 216 St., Euclid, Ohio 44119, Tel. 486-3495 Odborniki: Ivan Hočevar, Ivan Kosmač, Pavel Lavrisa, Franc Lovšin, Lojze Mohar, Stane Mrva, Konrad Peklar, Lojze Petrič, Edi Podržaj, Frank Rihtar, Janez Škerl, Janez’ Skubic, Janez Svigel, Janez Varsek, Vili Zadnikar, Tone Zidar. Nadzor odbor: Marija Lunder, Branko Pfeifer, Mate, Resman. Razsodišče: Franc Kovačič, Ivan Brleč, Lojze Burjes. Duhovni vodja; Rev. Pavel Krajnik. SLOVENSKI NARODNI DOM 3563 E. 80 St. Predsednik: Al Stražar Podpredsednik, Alari Novak Tajnik, Mary Wolf Blagajnik, Ray Habian Zapisnikar, Eddie Skufka Nadzorniki: Richard Martinsek, Antonia (Stokar, Mary Prosen. LADIES AUXILIARY OF SLOVENIAN WORKMEN’S HOME • 15335 Waterloo Road President, Jennie Marolt; Vice-Preds., Mary Dolšak; Secretary Cecelia Wolf, 261-0436; Recording Sec-retay, Florence Slaby; Auditing Committee: Sophie Bayuk, Mgry Koss, and Mary Furlen. Publicity Ann Kristoff. FISH AND OTHER DINNERS EVERY FRIDAY FROM NOON TO 8 P.M. Narošife že sedaj svojo velikonočno mesnino pri CINMMIN'5 CHOKE HEMS 520 EAST 200 STREET IV 1-2386 Imamo izbrano sveže meso, domače prekajene kranjske klobase, želodec, šunke, riževe in krvave klobase itd. VSEM NAŠIM ODJEMALCEM ŽELIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE v:- J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA J> ;! •. >! v ]. i > i: NAJSTAREJSA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI • Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta; vsote so neomejene nad §1,000. Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavarovalnine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktivnosti. Pr? nas imate, na primer, priložnost udeležbe pr> kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Martinsek, blagajnik Joseph Stavec zapisnikar Anton Perušek, nadzorniki Frank Urbančič, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor John Semich, Al Glavic, Anton Kaplan, in Albert Liphos, odborniki; Mildrel Lipnos, Antonia Stokar, Louis Kastelic, Ann Ranik, Andy Scinkovec in Louis Ferfolia. Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 zvečer, v SND, 505,0 Stanley Ave., Maple Heights, Ohio. prireditev za otroke. • SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM! • ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO ! POZORNOST! Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečim* tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad; 351-353 N-Chicago St., Joliet, 111. 60431). 17. OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA OČETA. JOSEPH YARTZ LADIES AUXILIARY OF EUCLID SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio President, Mary Kobal Vice President, Christine Kovatch ki je umrl v Gospodu 18. marca 1958 Spomini k Vam vedno nam hite, kot večna luč nam svetijo v srce, ko tudi nas zagrne groba noč, združila nas bo v raju božja moč! žalujoči : i ŠTIRI HČERE IN ŠTIRJE SINOVI ‘Cleveland, O. 18. marca 1975. GROMOVA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GROMOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 AMELIA MRAMOR, društvo št. 85, Tel. 282-8530 1926 Nantucket Dr., Lorain MICHAEL ČERNE, društvo št. 101, Tel. 282-6216 1337 W. 38th St Lorain ROSEMARY DUH, društvo št. 224, Tel. 432-0458 1069 East 66th St, Cleveland ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebn0’ da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensk0. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St Clair Ave. Cleveland, Ohio 441^ Moj stari naslov: Moj novi naslov: MOJE IME; PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING 17330 Broadway Maple Heights Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering ser- 4 rr n C Vf) t HP CJ tllrot1« rvlOal-m . i« /4 n rv ,4 »• n A o »i «•« « a/4 ? tir a 7 rt o uuuiii rvunipic mu puoii \ raiding dce) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve, prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolag« vseh vrst perutnina. Se priporočam«,: ANDY HOČEVAR in SINOVI Tel.: ▼ trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912 MULLALLY POGREBNI ZAVOD Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd. 365 E. 156th St. KE 1-9411 * Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. jr Vara. narodnost in privatni običaji upoštevani. jr Parkirni prostor. Zračevalni sistem. ’ 24 urna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika. V BLAG SPOMIN OB DRUGI OBLETNICI NAM NADVSE DRAGEGA MOŽA, OČETA IN SORODNIKA JOŽETA FEGUŠ, ki nas je zapustil dne 18. marca 1973. V hladnem grobu zdaj počivaš, V srcih nosimo spomin, rešen si prav vseh skrbi, glas in pogled Tvoj mi pa mislimo na Tebe, dokler nit življenja steče te pogrešamo vse dni. in pridemo vsi za Teboj. Žalujoči: LOJZKA — žena; hčerka PEPCA in brat FRANCE, nečakinje in ostalo sorodstvo v Sloveniji. Cleveland, Ohio, 18. marca 1975.