EQUALITY	OST
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
i i ..........
H
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO j i THE BEST MEDIUM TO REACH 180,000 j SLOVENIANS IN U .S., CANADA AND SOUTH AMERICA.
■MMWaaCaBMWMMMMlMWIBJBWWi'JI !!!■ MM ■ ■■! IMWMWMMWaMMMBMWBiMC—
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
VL	CLEVELAND, OHIO., SREDA (WEDNESDAY) FEB. 14, 1923	~	ŠT. (NO.) 38
^°gj<^Copy 3c.	Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, 0., under the Act of Con gress of March 3rd, 1879.	Posamezna številka 3c.
AK0J| VOJNA I!ZeOSBN| NAJ
TODA LAW NE VIDI VOJNE NEVARNOSTI S TURKI. — DELAVSTVO ZAHTEVA OBDAVČENJE KAPITALA.
London, 23. feb. — Angleški parlament, ki se je danes zbral k novemu zasedanju, ima pred seboj vprašanja najcenejšega kalibra. Ministrski predsednik Bonar Law se 'e dotaknil dveh izmed teh vprašanj, namreč bližnje-^zhodnega in ruhrskera. ki je v ozki zvezi z odnosa ji med Jamčijo in Veliko Britanijo.
. Zadnji čas je bilo jako veliko razmotrivan ia o odpo-leu angleških čet iz renskih pokrajin. Bonar Law je da-?ies v svojem govoru izjavil, da upa, da bo vladi mogoča Cete obdržati ob Reni, toda da je to v veliki meri odvisno Francije in Nemčije. Odpoklic čet ob Reni bi bil zelo ^odepoln, je dejal Law, ker bi značil komec zavezništva.
Ministrski predsednik je izrazil prepričanje, da ni Posebne nevarnosti, da pride na bližnjem vzhodu do voj-e> akoravno Turki morda računajo na "našo vojno one-totfglost."
"Mi ne želimo vojne," je nadaljeval Law, "toda ako J1 ni mogoče izogniti, mora priti." Valjev govor.
Parlament je bil otvorjen z običajnimi ceremonijami r kronskim govorem kralja. Kralj je v svojem govoru ^Jal, da Anglijo z ozirom na ruhrski položaj postopa ta-•	se povzrelči njenim zaveznikom čim manj teškoč
^azum za poravnavo angleškega dolga v Ameriki je označil kot dokaz, da je angleški narod pripravljen Ravnati svoje obveznosti in izrazil je upanje, da se bo jo problem rešilo še prijateljskim potom. To mišljenj ^ odmevalo tudi iz govora ministrskega predsednika, ... izjavil zaupnost, da bodo Turki končno podnisali
pogodbo. r°?ram delavstva.
-Angleška Labor party, ki je druga najmočnejša /*anka v parlamentu, in kot taka poznana 'kot "strain-(1 °Pozicije njefrovejra veličanstva" bo v tekočem zase-^ zahtevala
j v Da Anglija posreduje v nemško-francoskem po-j3u in da se pozove Poincareja k odpoklicu armade ' »W0 mož in ruhrskega ozemlja.
g, Da se skliče svetovna konferenca, ki naj reši od-.. finsko vprašanje, ki neprestano obteža stabilnost in * ^ope.
tefl	Francija ne hotela sprejeti tega programa,
^ a3 naj bi Anglija odpoklicala svoje vojake s porenske-
p0,°Zenilja. Tudi liberalci bodo skušali prisiliti vlado k
etju korakov za ustavitev Francozov. V v •
jv . V6cajoča resnost ruhrske okupacije postavlja v dvom •^ se	i^iogla dolgo časa držati svojega
}>j| stališča, posebno ker je znano, da je v principu <ja, ^a'sprotna okupaciji od prvega početka. Pričakuje se, Pork-Lloyd George, ki se je pravkar vrni) s početnic -»i ^ delavsko stranko v opoziciji proti kolnzervativ-z ozirom na postopanje v Ruhru. P°selnostno vprašanje, ^zposelndst je najresnejši domači problem, pred mv stoji danes Anglija. Bojni klic delavstva, o katero stevilni opazovalci prepričani, da napoveduje dol-je ,ap°vedOvano borbo za posebno obdavčenje kapitala, ^^ Ramsey McDonald, vodja delavstva v parla-Je otvoril debato glede govora ministrskega
^ednika.
oe^j, P°nald je izjavil, da si more dežela edino na tem j da je število brezposelnih padlo od 1,500,000 oseb •e drl I '000 se zdi, ima Anglija preveč prebivalstva;
( tavil McDdnald, in da je ta preostanek na dnu. <W ? Pristanek pa ne bo stradal in dovoljeval, da se ga K kA br°a semintja," je nadaljeval McDonald, "v družit^ ^^ je pahnila v revščino in to iz priprostega vzro-r ^ogafstvo tako nepravično razdeljeno, ne da bi ^ ta ^kwsSH po svd|ih najboljših močeh kot državljani.
jj Slstem spremene in ga napravijo bolj pravičnim." inbo]-°8tav^	Labor party tekom zasedanja boli
na vlado, da se reši brezposelnostni pro-
se tudi, da bo McDonald dvignil vprašanje ^ je $	Rusije, kajti angleSka delavska stram-
vijo ^ e Ponovno dala izraza svoji zahtevi, da se uposta-pi°matgki odnošaji z moskovsko vlado.
Volitev župana v Ljubljani
DR. LJUDEVIT PERIC ŽUPAN
DR. STANOVNIK PODŽUPAN.
"Jutro poroča:
Ljubljana, 27. januarja. — Danes olb 11. dopoldne se je vršila po osem mesecev trajajočem komisarijatu brez Vsakega, zanimanja javnosti volitev župana in podžupana slovenske prestolice. j Trg pred magistratom, ki je bil: pri zadnjih volitvah tako živa-} hen, je bil danes popolnoma pra- j zen. Občinski svetniki so priha-; j ali skoro neopaiženo v občinsko; hišo. Tudi v posvetovalnici sami [ je bilo pred sejo čisto mirno raz-1 položen je; novi občinski svetniki; so se pozdravljali s starimi, kij jih je le še malo. Tudi galerija' je imela darnels nenavadno lice: sami moški večinoma iz delavskih slojev.
•Nekaj minut pred 11. nro so i vstopili občinski svetniki v dvorano. Demokrati, 5 po številu, so 'zasedli zadnje klopi skrajne desnice pred njimi narodni secija-listi in Narodovci. Dr. Peric je zavzel prostor v prvi klopi na skrajni levici, edini zastopnik o-ficijelne socijalno-demakratske stranke, olbč. svet. Ogrin, zadnji sedež v drugi vrsti na desno. Centrum in levico s0 zalsedli klerikalci, komunisti in Zarjani, ki so imeli v gumbnicah rdeče na-geljčke.
Točno 'Oib 11. uri je obč. svet. Anton Likozar (JDS) kot starostni predsednik otvoril sejo oib- i črnskega sveta, pozdravil vse' navzoče, ugotovil sklepčnost in predstavil zastopnika pokrajinske uprave, Vlad. svet- Leona Grasellija. Overovateljem je i-menoval obč. svet. Mihevca in Bonača, skrutjnatorjem pa. obč. svet. Pirca in Kavčiča:. Pri čita-nju imen občinskih svetnikov se je komunist Leban ogla is il z vzklikom ''Hier!", kar pa je os-ta'lo skoro neopaženo. Navzočih je bilo 46 občinskih svetovalcev svojo odsotnost so opravičili: Makuc Adamič in dr. Kušej. Sledila je tak j volitev župana. Dr. Peric župan.
Oddanih je bilo 46 glasov, od katerih je prejel dr. Ljudevit Pe rič 33, 13 (demokratskih, nar.-soc. in nar.) pai je bilo praznih. Ker je dobil dr- Peričč nad polovico glaisov, je bil s1 tem izvoljen iza župana. "Zveza delbvneigai ljudstva" je pozdravila izvlolitev s ploskanjem in Živio - Mici.
Novi žnpan dr. Perič izjavi, da, sprejme izvolitev, n?ikar je izvajal: ''Sodrugi, občinski svetniki in ostali gcispodje občinski svetniki ! Da realgira na; nasilje in za-: konolomstvo, je ljubljansko delovno 3. decembra 1922 obsedi-1 lo kršitev občinske samouprave 1 in zakonolorrustvo. Dne 28. ma-; ja 1922. sem prejel od pokrajinske uprave sklep, da 'je občinski j svet razpuščen in že naslednjega dne sem moral župaMske posle prepustiti vladnemu komisarju. 3. decembra je 4000 ljudi''odgovorilo na to nasilje. Pokrajinska 'uprava in vlada bi morala vedeti, da je za dobro upravo potrebna stabilnost in kontinuiteta in da se sklepi in načrti, ki jih je javršil prejšnji občinski svet, daljo izveisti samo tedaj, ako ta deluje naiprej in sam -aplicira sklepe in načrte. Pokrajinska u-prava je to dobro vedela, kljub temu pa je oškodovala občino za milijone jn milijone. Naloga novega občinskega sveta bo, da s skromnimi sredstvi reši najnujnejše potrebščine. Delo bo težko,
I Presekucija "slacker jev" končana.
ZVEZNI SODNIK WESTENHA-
VER JE ODLOČIL, DA JE
BOBA, KO JE BILA VLADA
V STANU POSEKUTIRATI
ONE, KI SO SE ODTEGNILI
VOJAŠKI SLUŽBI, POTEKLA.
Zveznj sodnik D. C. Westen-haver je včeraj v Cievelandu po-' dal z ozirom na zadeva nekega.! ! moškega, ki se je izclgnil regis-j j traciji in vojaški službi odlok da ! je zakonita doba, tekom katere je i J imela, vlada moč nastopati pro-! ti takim osebam, potdk-la, in da j Od sedaj naprej vlada proti ti-i sočerim osebsim, ki so krive iste-Iga prestopka, ne more več na-! stopiti.
j Sodnik Weistenhaver pravi, da bo mogla vlada prlcsefcutirati e-dino one kršilce zako-nia' za. obvezno vojaško službo, proti katerim je naperila obtožbe v teku treh let po njih kršitvi, ako pa je obtožba bila naperjena proti taki osebi tri leta po kršitvi, tedaj da je iista neveljavna in ne-zaikjemita.
Kongreis je sicer 8. marca preteklega leta sprejel neko resolucijo, katere namen je bil podalj-, šati dobo kaznjivosti preko treh let, toda sodnik Westenhaver pra vi, da one resolucije ne smatra za druzega kot za "izraz zakonodajnega. mnenja", ne pa eia zakonito,
"Jaz sem zatoimičil kot sem ga našel," oravi sodnik Welstenhaver v svojem ponočilu. [''Nesrečno dejstvo ostane, da je j kongres pri sprejemu resolucije Od 8. marca pozabil določiti, kakšne slo bile njelgove prejšne akcije ter potem v soglaSiju znjimi sestaviti svojo resolucijo."
To odločitev je podal sodnik Westenhaver v zadevi Charles Sallbenggi iz Cant/on, Ohio, ki je bil obtožen, da se 5. junija? 1917, ni registriral in ki je do preteklega leta nepretisano potoval po deželi iz mesta v mesto.
Odvetniki za Salberiga' so zahtevali razVeljardjenje obtožbe na podlagi zakona, ki omejuje dobo, tekom katerega je prosekucija za tak prestopek mogoča ter izjavili, da- je bila Obtožba napram njih klijemtu naperjena šele 20. decembra, medtem ko je bila ista nemogoča že po7. juniju, 1920. Klet razvidno iz izjave sodnika, je ta argument držal. S to odločitvijo so avtomatično propadle tudi vse druge slične vladne pro-eefkucije, ki so že v teku, ali pa se je z njimi nameravalo pričeti.
vendar pa sem prepričam, da* je ikrene volje jn zmožnosti dovolj : da bomo kos težavnim nalogam. Zahvaljujem se: Vam za; itzvoli-i tev in prosim Visšega sodelovanja!"
; Podžupan klerikalec dr. Stanovnik.
j Obč. svet. Likozar je odredil takoj nato volitev podžupana. Oddanih je bilo 46 glasov; 31 za: icbč. svet. dr. Stanovnika (SLS), j ki je bil s tem izvoljen. 15 pa je j bilo praznih (opozicija ter obč.1 svet. Ogrin in Stanovnik). Dr. Stanovnik izjavi, da.' sprejme izvolitev. (Ploskanj e pri klerikalcih.)
S tem je bil dnevni red prve izredne seje dne 3. decembra iz-vtoljene&a občinskega sveta, v katerem imajo narodne stranke 13. klerikalno-komunistična večina pa 35 glasov, izčrpan in je obč. svet. Likozar s profinjo, na$ plckraijiniska uprava izposluje po. trditev novega župana, zaključil sejo.
Nadaljna izpričeva-nja Balanowa.
BALANOV PRAVI, DA SO SI DETEKTIVSKE AGENCIJE POSEBNO PRIZADEVALE, DA USTVARIJO KAKE DOKAZE PROTI FOSTERJU. Chicago, 13. feb. — Arthur
Balanow, poznan tudi pod ime-nov Bailin, je danes nadaljeval z izpričevan jem, kako so privatne detektovjske agencije šipi j o-1 nirale v delavskih organizacijah : ter jih ščuvale k nasilnosti, da s0 Iplotem dobivale lepe nagrade za pogone na "radikalce".
Balanov pravi, da> so si detek-toviske agencije posebno prizadevale, da umetnim potom ustvarijo kake dokaze proti znanemu dekvfskemu voditelju William Z. Foster ju, ki je z drugimi radikalnimi delavskimi voditelji vred sedaj obtožen v zvezi pogonom v Bridlgeman, Mich., o katerem se tudi trdi, da slo ga začrtali in ilzivršili agentje privatnih detektivskih firm.
"William J. Burns mi je naročil, da pridigujem radikalizem in nasilje na Vseh delavskih zborovanjih," se je danes izjavil Balanow.
Burns je načelnik preiskovalnega biroja, ki tvori del zveznega juističnega departments. Kot znano, je bil poskius, da se justič-nega tajnika Daugfhertyja r,dista-<vi, utemeljevam tudi z dejst-vfom. da je Burnisa jmej; v/:J za načelnika preiskovalnega biroja, akoravno mu je bila' znana njegova dvoumna preteklost.
Burns pravi, da sta Thiel in Burnls detektivski agenciji pričeli z radikalno kampanjo, da bi dobile od bankirskih in bizniš-kiih intereslov čim več denarja za preiskovalne namene.
Thiel agencija, je hotela', da grem za radikalno literaturo, jaz pa tega nisem marsl storiti in sem pustil delo. Kmalu nato mi je Burnls rekel, da naj pridem k njemu. Tedaj mu je Bums baje dejal, da> ako bo Harding izvoljen, bo dlcfoil mesto načelnika preisekovialnega biroja v justič-nem departmentu, če feo izvoljen Cox, pa da dobi to mesto Allen, O. Meyerls.
Balanow pravi, da sta. bila najmanj dva uradnika justičnega departmenta tudi v službi privit, nih detektivskih agencij, in da sta izročala slednjim vse Informacije, ki jih je dobila vlada glede aktivnosti takozvanih ''rdečih" organizacij.
Med drugim je Balanov danes tudi izjavil, da je bil ''rdeči" .pogon 1. januarja, 1920 , izveden potem, ko so privatni detektivi "nastavili" djokaze proti prijetim delavskim voditeljem. Burnsovi agentje zani-kujejo obtožbe.
New Yoric, 13. feb. — Vladni uradniki in privatni detektivi, proti katerim je Arthur Balanow naperil obtožbe, da so ga najemali za. izzivanje nasilja v de-jlavskih icnganizacij, zanikujejo i obtožbe ter pravijo, da je Bala-! now špijon radikalcev. Uradniki in detektivi pravijo, da je Balanow prišel k njim le m namenom, da zve' za vladne načrte pro ti radikaTcem, da bi jih o njih mogel posvariti.
Sherman Bums, ki je načelnik Burnsove detektovske agencije, odkar je William J. Burns načelnik preiteklcvalnega urada v juističnem departmentu, je danes izjavil, da je Balanow nekoč priznal da je radikalec in da ga je k privatnim agencijam poslal Gharies Redht, legalni zastop-
V CLEVEIJ!!! I ID 11-US8Č KOI-
v
UOEV, PRAVIJO OBLAST!.
_
PROHIBICIJSKI IN DRUGI URADNIKI PRAVIJO, DA SE PROHIBICIJO KRŠI NA DOMEH NAJMANJ 100,000 CLEVELANDČANOV IN DA JE BILA ŽE POLOVICA BIVŠIH SAI ON AR JE V KAZNOVANA RADI KRŠITVE.
Clevelandska policija, prohihicijski uradniki in sodniki so mnenja, da se operira v Cievelandu in okolici .najmanj 10,000 kotličev za huho ž^arija, da je nad 30,000 o-«eb, ki se ne pečajo z ničemur drusrim kot s prodajo in izdelovanjem opojnih piiae. in da najmanj 100,000 webi-valcev krši zakon z izdelavo ž<ranja za domačo unorabo. ^ Ni sra skoro dne. pravijo oblasti, da ne bi prišel kak (LVohibieiiski prešnik -pred sodnika, ki pravi:
"Seveda, to je mo j kotliček. Zcanie izdeluiem, da morem preživljati družino. V moii sosedščmi se kuha po vseh hišah, zakaj se je notem aretiralo ravno mene?"
Policiia pravi, da je v preteklem letu izvedla 3.600 prohibiciiskih aretacij, in da je kršenje probibiciie nai-bolj erdstn v om'h d^lib mesta, kier žive nrebivalci tuie---^iskega izvora". Zvezni agentje so izvršili 1.R00 fTot.a-c\j. deputaji raznih občin okrog Clevelanda pa 2.100 are-i::icij.
Od teh aretacij je bilo 2,200, izvedenih radi poisedanja kotliča,' 4,500 radi posedanja žganja, 3001 radi prodajanja in 200 radi prevažanja..
'Dejstvo, da je bila večina' o-seb oibtoiženih pcseaainja pa ni- j kakor ne pomeni, da se je pijače i malo prodajalo, pravijo oblasti.1 rIta ne dokazuje druzega, da 'pro-, dsije ni mogoče drugače dokazati kot ako se kršilca dobi ravno pri prodaji, .medtem ko najdba pi jače sama na seb; dokazuje tu- j di posedanje; .
Aretacije radi prohibicije so se v preteklem letu povišale za 50 procentov v primeri z aretacijami v 192.1. Ali je v tem dokaz, da se. je zakon bolj kršilo, ali da so bile ob'lasti bolj aktivne?
Policijski načelnik pravi, da' je to doka!?, da se prohibicije po- ■ gosteje krši kot prejšno leto in istega mnenja sta tudi policijska sodnika Terrell in Stevens. Medtem ko to rriarda velja za mesto, pa. je v: bližnjih občinah za veliko število aretacij odgovorna aktivnofst občinskih depu-tijev, kajti te oibčine so šele lani. pričele is pogoni na prohibicijske kršilce, katere se .sodi pred mirovnimi sodinki.
Oblasti pravijo, da se največ kršitev proriajde v prostorih, ki slo bili prejšne ča'se saloni, ki so se preko noči, ko se je uveljavila proihibicija, prelevili v prodajalne mehkih pijač.
G. C. Southwell, tajnik Dry Maintenance lige pravi, da sod-nijski rekordi kažejo, da' je že 50 prfocentov nekdanjih salonov; kršilo prohibicijo, in da je bilo j do sedaj obtoženih in obsojenih | že 576 biiVših salonserjev zraven, tega pa je bilo kaznovanih še o-, krog 500 lastnikov prostorov za j prodaj0 m0hkih pijač, ki so sel cidprli že po uvedbi prohibicije. J Vrlhu tega pa so bili številni lastniki teh prostorov že po večkrat kaznovani, nekateri že po sedem, krat in osemkrat.
Kaj dokazujejo vsi ti podatki develandskih oblasti ? Nič druzega kot da je prohibicija velik humbug, in da .se je ne da' vsiliti. Mesto da bi število kršenj pa-
nik sovjetske vlade v New Yor-ku, in da je Bal.anow pisal new-yorškemu poštarju pismo, da bo Woolworth poslopja pognano v zrak, če Se ne blc oprostilo vseh političnih kaznjencev.
J Urfl.dV»iVi tvkq.išni"h kar-'•nwfa.T^kib nnii nn/naim'sn'o. da bodo ynbtcvali Jpto'^ 15 centov ^nšania ph uti. k'o-j so prično nopaianift za n^a-i čf» v bodočem letu. ^tara r»la-čr 01.10 od ure poteče 1. ma-: ja: r 1 : • . -..... '* -
-■i- PosV«šen -snmiomor,— Mrs. Violet Ward, 29. iz ; 1029 Ansel Rd. se je nahajala včeraj, v,jako opasnem položaju v Mi Sinai bobiismci,. ko te zabila strunene Tčrč-gljice. V powdeljek je pri-pravila mo;:u še večerjo, no-lem pa je šla v spalnico. Med jedjo je začul mož iz sobe. hropenje in ko sre, da vidi, j kai ,je, ie našel žero v smrt-iftih krčih. Fotela si je kop-! čati življenje vsled slabega zdravja.
—V veseli družbi je nabral Frank Mrzlikar za slovenski Dom v Collimvoodu s\7oto Š5.25. Hvala nabiralcu kakor tudi darovalcem.
— Collimvoodčani so pusta prav primerno pia.:no-vali sinoči z zabavno :naške-radihb veseb'co v Sloven'skem Domu. Bilo je veliko jako lepih in zai imivih mask in vaz Jalo. se je več krasnih daril.
i	L *	» ••
—	Stari sem Janežič ntei ; G(>28 Glass Ave. je umrl?, le-
' c in pol stara hčerka Jenny, starišem Polič na 1425 E.
St. pa je»za opeklinami u-mrl leto in pol. star sinček ! i ouis. Naše sožaijc!
—	Kam gredo kotlički.
j Pokopališče kotličkov se na-haja v ozadju Central poli-! ciiske postaje. Tu se zmeče i vse, kar je bakrenega iin ko ; je zaloga dovolj velika, se jo proda prekupčevalcem starega pleha, denar pa pfre v policijski penzijiski sklad. Ni dolgo tega, ko je pfiflo v sklad $400 in bakrene zaloge bo kmalu zopet dovolj za prodajo
' jL j
dalo, pa raste in raste. Kdaj se ■ bodo prohibicijski fanatiki spa-' .! meto vali in prišli do spoznanja, da se vprašanja ket je-prohibi-cijsko ne da rešiti z nasilnimi, za-
/ V
lconi, temveč edino s poukom in izobrazbo ?
STRAN 2. 3

FEBRUARY 14th, 1923 ~
.	...............—^T*"^
i J. ■ i	' :
ljudje takorekoč plačevati s svojo srčno krvjo. In vendar, kaj je narod brez svoje samolastne kulture, svoje književnosti; vpodabljajoee. muzikalične in dramatične u-raetnosti? Merilo narodov je njih kultura; obseg, v katerem so se izkazali in razvili v duševnem oziru.
Naša domovina je s poklicom sivolasega boritelja in kulturonosca ob zatonu njegovega življenja na svojo grudo odplačala Vsaj del svojega velikega dolga, katerega je ostala dolžna skoro vsem svojim drugim velikim možem.
UE2 nakopr avnosf9
1BSUBD SVEST DAY EXCEPT SUNDAYS ANP HOLIDAYS
(2SH.AJA VSAK DA?« IZVZBMiSl NEDELJ IN PRAZNIKOV, Owuca sad J*»e)sat»«S to:
m* AMERICAN-JUGOSLAV ANTING & PUBLISHING CO.
»vefaot* Pi*c« of the Corporation__<418 ST. CLAIR A VB.
BuascaimoN EATES:
*y C*rriar .......................1 yesr $5.50. «. mo. S3.00. s mo. «2.00
Cleveland. Colli*wood. Newbursrh by mail.......1 year S6.00. 6 mo. SSJjfl
3 mo. $2.00
*?«ited SUfcws ......................1 Tear S 1.50. 8 me £-75 8 sac. S2.0i>
fcarapa and C«ndt .......................... 1 '7*50, 6 mo. $4.0
wosa^fzna ŠTKVa.KA S__SINGLE COPY te.
Lactate in izdaja ira Amtri&o-Jusro«lovansfe» Tiskovna Dražb«.
6418 ST. CLAIR AVE. . ..
/.» »»hi*. trl*«"' »* '«l»p\'or»f *r	•# -inrerwigtro_
CLEVELAND, OHIO., SREDA (WEDNESDAY) FEB. 14, 1923 Princeton 551	;>■(_Randolph 5811
JOSIP STRITAR.
Kot razvidno iz poročil v starokrajskih listih, se je koncem preteklega januarja povrnil v naročje svoje domovine mož, ki si je stekel nevenljive zasluge na polju slovenske kulture, oziroma slovstva, Josip Stritar. Živel je dolga leta v Asp an en pri Dunaju, kjer je posebno tekom vojne in izza vojne trpel akutno revščino, Ta je bila pač delež skoro vseh mož, ki so širili proteveto iin umetnost med našim narodom.
Stritarjevo ime je znano skoro slehernemu Slovencu po knjigah, ki jih je izdala Mohorjeva družba, "Pod lipo". '•Jagode/' "Zimski večeri" in "Lešniki", toda nanj znano je, da je bil ta možtakore? pijonir modernega slovenskega'slovstva, i nda mu je položil temelj, ko je ustanovil prvo slovensko literarno revijo ''Zvon." In ravno Stritarjev "Zvon" je prinesel in predstavil Slovencem njih najboljše pripovednike in pesnike: Jurčiča, Gregoriča/ Tavčarja. Erjavca, Levstika, Jenka in Še neštete druge, ki se niso povzpeli tako visoko kot navedeni.
Narodi! se je Stritar 6. marca 1SB3. v Podsmreki pri Vel. Laščah na Dolenjskem. Lhidsko šolo je obiskoval doma, potem pa je odšel v Ljubljano, kjer je leta 1847. stopil v gimnazijo, 1. 1855. pa je na dunajski univerzi pričel s študijo klasičnih jezikov. Pozneje je mnogo potoval po Švici. Franciji, Nemčiji. Italiji ter se seznanjeval s slovstvi drugih narodov; Stritar je o zgodovinski nalogi Slovanov razvil poseben in za današnji čas anačilen pojem, ki ga je tudi pesniško izrazil, namreč, da bodo prinesli svetu ideal ljubezni in bratoljuBja.
Ali zbuditev ruskega velikana ter njegov nadčloveški poskus, da principe pravičnosti in ljubezni praktično izvede, ne podpira te Stritarjeve teze?
Kot piše Grafenauer v "Zgodovini slovenskega slovstva," so poglavitne zasluge Stritarja v slovenskem slov-stv7u: svoboda kritike ,uvedba psihološkega družabnega romana po vzorcu drugih evropskih narodov ter izčišče-nje oblikovne strani slovenskega slovstva.
Kulturno delo je bilo med Slovenci od nekdaj nehvaležno in tudi često z zaničevanjem in omalovaževanjem plačano delo. Pot slovenskih kulturonoscev je bila od prvega početka pa do današnjega dne križeva pot. To nam svedočijo življenja Vseh naših velikanov od Prešerna pa do Cankarja ter sodobnih slovstvenih ali drugih umetnikov. Vsak kulturni pridebitek so morali naši veliki
ZOB:
Socializem in žena.
Od vseh strani dobiva človek sunke in po vsakem takem sunku se zaleti v nasprotno stran, v nadi, da tam ne bo naletel na odpor; komaj je pa priletel tja, ea že zopet odrine nov sunek. In tako dalje. K0 ima 20 let, je že tako osuvan, da si zaželi miru. Stisne se v kak kot, češ, tu me ne
v
bo suval nihče, saj me niti ne vidijo ne. kaj še, da bi bil komu na poti. Toda poiščejo ga tudi tam, če ga ne najdejo drugi ljudje, ga začnejo nedlegovati lastne misli in želje, hrepenenja in strasti, ki sujejo mnogokrat še bolj neprijetno, nego zunanji svet. Da se izogne človek tudi tem sunkom, si poišče družabnicc z& svoj samotarski kot. Po navadi si jo najde kaj kmalu ("T'a ali pa nobena!") in ko si jo najde misli, da je zagotovljen pred vsemi zunanjimi in notranjimi sunki. Kc ima 30 let, malo več ali manj, to je postranskega pornena, ko minejo medeni tedni, v katerih je ' človek tako neumen, da sunkov rsiti ne čuti, čeprav je od njih Ves poln modrih in črnih* lis, takrat začne tisri joj, ki privede,mekate-re do obupa, da si vzamejo življenje, druge do resignacije, to je, da se vdajo v voljo tistih, ki sujejo, čeprav pravijp sami, da so se vdali le v božjo voljo, tretje Pa do neusmiljenega in brezobzirnega prerivanja s komolci, da pridejo med tiste, ki si jjh je baje božj^ volja izvolila za suval-ce; Upfejo hamreč, da takrat ne bodo več dobivali nikakih sunkov, ko bodo sami suvali druge.
Ko se je tak joj začel tudi zame, nisem vedel, kako naj se rešim, le to sem vedel, da nobena teh treh vrst rešitve zame ne po-menji rešitve. Samomor je straho-petnost, bežati se mi ne zdi posebno častno. Redignacija je proti moji naravi in tudi proti moji pameti — ne morem si misliti, da bi bila božja volja tako krivična. Da bi se pa hotel s komolci prerivati med suvalce, bi bilo šc posebno neumno! Videl in vedel sem namreč, da se tvojih sunkov ne rešiš s tem. če sam suješ.
Tako sem bil prisiljen iskati
si kake druge poti. Seveda sem je iskal tam, kjer sem baš stal, na razpotju teh treh poti. Tam je stalo predvsem veliko vprašanje, ali je res božja volja razdelila ljudi na suvalce in osuvance. Kako sem to vprašanje rešil, sem popisal v knjižici "Socializem in vera" in ponosen sem na to, da se niti suvalci niso upali jaVno povedati, kaj jim v tej knjigi tako smrdi, 'da je ne trpe v svoji bližini.
Samo taki so povedali svoje mnenje o njej, ki tud sami niso bili zadovoljni z nobeno izmed onih treh poti. Eden izmed teh me je opozoril, da leži prednost knjge v njeni preprosti razumljivosti liri da je zato najučinkovi-tejsinjep del tisto poglavje, ki je najbolj preprosto in najbolj razumljivo, ker je vzeto naravnost iz življenja. Mislil je poglavje o agentu. Seveda sem si to poglavje še enkrat 'bolj natanko ogledal, če ne zaradi vestnosti, da bom za prihodnje svoje pisarjenje vedel, I kaj je dobro, pa vsaj zato, ker' imam tudi jaz tisto vsesplošno človeško bolezen, da mi je bolj všeč hvala nego graja. Torej sem nekaj zaradi vestnosti, nekaj pa iz samoljubja še enkrat — da ne lažem: še parkrat — prečita} tisto poglavje. In pri tem mi je prišla na misel ideja, resničnei ideja, da me je bilo ?ram, ker je prišla tako pozno: Najboljše mnenje o knjigi bo dal lahko ti-s sti agent sam! Tega agenta torej poišči, daj mu k-" o in ga prosi naj '	kakor prece.
mere	pove' svoje
innen.
Reč	-no.— Ne, ni ta?-
ko' Slovenščina je točen jezik in če pravim ''storjeno," si bo vsak mislil, da sem agenta kar takoj posetil, mu dal knjigo s prošnjo vred, dobil od njega čaz par dni kritiko itd. Pa ni šlo tako gladko!
Agenta so bili proglasili za neumnega, zato je odšel v tujino in se ni več vrnil. Zdaj pa nihče ni vedel za njegov naslov, niti za državo ne, 'kjer živi, niti tega ne, če sploh še živi, če se ni obesil, kar bi bilo najpametnejše in tudi najbolj razumljivo, saj pravijo, da so vsi samomorilci zmešani.
Neumnemu Človeku se pa lahko zmeša, ne?j	i
Tako je padla v vodo vsa moja bliljantna ideja. Skoro obupal sem. Pa kakor nesreča, tako tudi sreča nikdar ne miruje. Svetovna vojna in njene posledice so mi pomagale. Ljudje so izpreminja-11 svoje državljanstvo kakor prej klobuke, kaj blobuke, kakor žepne robce. Pri tem je bilo pisanja na vse strani, in marsikaj se je zvedelo,kar bi sicer nikdar več ne prišlo na dan. Tako sem tudi jaz zvedel, da je idotični agent postal češkoslovaški državljan, da živi v Pragi v Spalene ulici na številki te!j in tej — številke ne smem izdati — in da nihče ničesar ne ve o kaki njegovi duševni bolezni. Takoj sem napisal pismo in mu z njim vred poslal knjigo. Ker nisem vedel če ni z neumnostjo vred pustil v domovini; tudi materin jezik, sem mu pisal 7>o češko, da se mu prikupim in ga s tem pripravim do čitanja slovenske knjige.Toda moj strah je bil popolnoma nepotreben.— Komaj teden dni je minilo, ko že prejmem od njega odgovor v čisti slovenščini, kakor da ne bi bil sploh odsoten z doma vso to dolgo dobo 15 let. Zato me je pa tem bolj presenetila prekratka vsebina — nič drugega, samo •vprašanje, koliko izvodov in po katerih krajih (na Slovenskem smo prodali.
Kaj te to briga; sem si mislil. Ali misliš po tem soditi mojo | knji'^o?
V resnici me je bilo pa le sram. Kajti grdo sem se bil ure-zai pri kalkulaciji. Mislil sem, da pojde knjiga za med, da je ne bo dal nihče več iz rok, kdor jo bo vsaj malo pregledal, in da bo 2000 izvodov prodaniih kir
'prvega let^^- .Ra sern, jik &ddftt samo 800 in 5ife' U VfeČinbh^ k,i mo na kmete,: po mesfih skoro nič. Res me;'jje-bii4 sram.' Nb|rajši bi bil .Ostal odgovora dolženi
i — pa sprrš še premagal in mu spo-, i * > i ■ ■ rocd vse po pravici...
Prijatelj!	, ; . ..
Vfiše pismo me je po dolgeni | času prisililo izpremeniti mojje i mnenje o naši skupni domovini. | ste te knjige prodali v pol le - i t* 800 izvodov in Še to večinoma j po krajih, kjer po splošni govo-: rici ni nikake duševne kulture, ; potenc, nisem upravičen gledati j na naše ljudstvo z viška. Zato sem se odločil vrniti se. v domovino. Čimprej se ogl&sim pri Vas in takrat Vam povem osebno j svoje mnenje o knjigi. Samo naj-, večjo — in menda edino — na-, pako Vam povem že danes, da se ^ lahko pripravite na obrambo: Na , spol,ste popolnoma pozabili Ka-1
• t ? * '•*' ^ - - . i i 11 ? n j n i : i i kot da bi bili tudi Vi pristaš tistega žalostnega cerkvenega načela : mulier taceat n ecclesia., to je žena naj v cerkvi molči! S tern ste storil marsikako krivico, ' tudi nielli.'
Pa več ustno! Pozdrav!
Ivan Medičar
(Dalje.) --O---
Čast komur čast!
Lljubljanski "Naprej" piše:
Poročila, ki smo jih dobili o poteku konference za ''enotno fronto" soglasno potrjujejo našo , že staro trditev, da se za vsem!
temi frontami skrivajo ljudje,- ki ■ nimajo nobenih načel noberi;h principov, temveč so čisto navad ni koristolovci, ki se prodajo vsakomur, ki jim ponudi — mandat, j. Že ob času ljubljanskih volitev j se je čisto jasno pokazala vsa gni-loba, ki se je zbrala na Turjaškem l trgu. Žal, so pa imeli ti ljudjje [ na razpolago dovolj sredstev, _ denarja za tisk, avtomobile, za , svoje agitatorje itd., tako da se jim. je s temi zlatimi kanoni po-j srečilo preprečiti, da ljudstvo ni
zvedelo resnice. L Z vsemi temi umetnimi; sred-{ stvi so znali udušiti tudi upor. v ( lastnih vrstah, tako da se ^je ma ( zunaj zdelo, kakor da so med se-L boj,popolnoma enotni.
Ne\ zadnji konferenci sQ pa vsa ta nesporazumljenja bulknila 7. ^ vso silo na dan. Ta nesporazumljenja so taka, da je očitno, da je nova stranka, ki |je bila na tej jkohjfer.enci rojena — bila' obe-nem položena tudi na mrtvaški oder.
Že na shodih, ki jih prireja ta ^ gospoda, se prav često slišijo o-
C tri medklici: f:rodidi.sfte nas! Ti licj Ve zadnje'čase vedno bolj
I	Si :ocitrio je. .da* Kodo; V najkrajšem času dobili večino ti
sti! ki so proti gnilim kompromi
i S I " '"■> i * ' { ■ l > i ■ j apm.j j s» t '
Ne bo' dolgo, ko bodo 'gospodje komunistični advokatje Lemež, Fabjančič, Klemenčič, Štefaino-J vič itd. s svojimi najnovejšimi
>	j zavezniki kakor šo Mihevc, Ko-I pač, Tokan,. Peric itd. 'izbacnjeni I !2' Delavskega dama.	< , ,
, j V kavarni "Union'', kjer so to J "stranko" "sklenili," bodo po-! tem imeli časa "še več, tnego ga j imaj0 sedaj, da se dodobra zgo-, vore, ne več o "enotni fronti,
temvečf6 odžaganih vejah. » 3 Za primer, kako v komunIstir
>	j enih vrstah vre. naj priobčimo 'le - , govor Marcela Zorge, v katerem
'jim je povedal sleoro vse kar ; j smo jihm povedali že tudi mi.
II	Govor posnemamo po zadnjih -1 "Delavskih novicah," kjer je bil
5 t' J i t i fr / k * ' : t ^ i * > T ' l> - t
• • ! i	, * •	r»U! i« »M I
gotovo že precej cenzuriran. veB' dar kaže še vseeno gnev, ki se njihovih vrstah vsak dan Huj? pojavlja.
Marcel Žorga pravi, "da je P rola enotne fronte izšla iz Rusij( in sicer se mora enotna fronta izvesti samo med revolucio-nam®' proletariatom. Govori se o vzrc kih, zakaj je propadla hainfe^ ska in berlinska konferenca. " Socialistične skupine se moia)! izjaviti za izstop iz II. internacij nale. drugače se ne moremo zW! mi družiti. Oni, ki so za enott® fronto samo v Sloveniji, so t r ar e vo 1 lic. i o n a rj i. (Medklici: N4 če ni za enotno fronto samo v S-veniji!) Enotna fronta revolu1'1" narnega proletariata se mora P" staviti na vsem svetu. Žorga g-vori dalje proti intelektualcem' katere pri vstopu v stranko ne # dostuje 21 točk, on bi predla za intelektualce najmanj 42 torf Češki narodni socialisti s0 burW ska stranka, oni so nekaka M' ja ruskih eserjev (socialrevoluclt narjev). Naši so jim enaki. Z ž'1 sovarijem za zakon o zaščiti ve so onemogočili. (Medkt fuj!) Ne more biti govora za + lilni kompromis z narodnimi ^ cialisti, ker moramo iti v volil'' boj z enotnim programom. ^ Mjanske občinske volitve so ^ ' le napaka, ker smo se •združil' 1 buržoaznimi klerikalci. (Medki1' sam si bil za to!) Naj živi en° na fronta revolucionarnega Pr°'! tariata!" (To je citat iz ; kih novic'').
Mi se z Zorgovo .politiko g0'1 vo ne strinjamo. Konštatirapf moramo da se ni dal zame52 med 'malomeščanske otrobe... ,.
S takimi nasprotniki sc cer bojujemo, vendar jih sp0®*"! jemo. Nam so taki sovražnik1 opaznejši, vendar imamo nfc'V t^m, da so «e tiidi n»"° strani našli ljudje, ki ,se jJ koj-istolpvstvo gabi. S takim« ^ fprotiiiki i.sjs bpmoj lahko; spo^rj meli takrat, ko bo razvoj P° zal, kdo izmed nas ima pr»^
S političnimi verižniki Pa >| nikoli.
--O--
Grobnica srbskih junakov v
nisu.	j|
Francoski general Dele'1'L prosil našo vlado za dovt>l)ej\ Ja • sme zemske ostanke sr vojakov, ki so v svetovni ^ , Po albanski tragediji umrli nisu v Afriki,' izkopati in P®* j pati s francoskimi vojaki v * no grobnico v Tunisu, nad ro zgradi francoska vlada P > j 1-rasnp kapeliVo z imeni vsev|ji| vezniških junakov, ki bodo P vali v imenovani grobnicu^l
.....................................................uiiiiiiuiinuiiiui»iiiiHiiHiiiii«iDiuiiiiiiiiiui«HHiHia|
| u»ii!iuv'iiiiu»i!niiiiiic]i:iuniinic]!iiiiiiiniK3i!M!!!iiiiit:iuii:nuii[iiittHMUBEiHi!iiiKiuai)iui>iuii(;g |
I | KARL MAY:	1 |
j j WINNETOU . j |
| j	RDEČI GENTLEMAN
r: ~	g jr
I fniiiii«iiiiiaiiiiiiiiiii:nuiiiHHiiinHi««iiin:iiiiiHiiiiiiHi«iMiiH«HiiHiiui!iitJiii;ii«tHic3iiiii«iHiiaiHi" g
iiiiumiiiiiniiiiiiiiiiiiciiiiimiiiiKim.....iiiiuiiiiiiiiiHiniiHiiiiiiiitJiuuiiiiiiitjiiiiiiiMiiiniiiiiuiiiuniiiimniiiuii^
"Mi je vseeno, kaj si misli, popolnoma vseeno, če se ne motim. Seveda me ima za nezmožnega in nehvaležnega človeka; a to je pcatranlska. stvar; poglavitno je, da !s.e ne prevzame, ampak ostane, kakor je. Seveida bi ga bil najrajše objel in poljubil.''
"Fi" vzklikne Stone. cTebe poljubiti! Objem bi človek že še riiskirail, teda poljuib, ne!"
"Tako? Mogoče ne? Zakaj?" -vpraša Sam. "Zakaj! Ali nisi imel še nikdar kakega ogledala? Ali nisi še nikdar videl v čisti vedi svoje Vmesne slike? Ta cforaz, ta braida, ta. no,s! Človek, kdor bi prišel na to neumno misel, da postavi isvoje usltnice tja, kjer bi se morale iskati tvoje, tegs bi moralo opeči pošteno solnce, a<li mu pa izmrzniti pamet." "Tako! A! Hm!"
"To je res velika prijaznost cd tebe. Torej sem grel človek! Kam prištevaš pa sebe? Ali misliš merda, da si lep? Tega si nikakor ne domišljaj! Zastavim ti svojo besedo, da dobim jaz prvo darilo, če tekmujeva midva za lepoto; ti ibi pa dclbil le priznanje, fcwhMii! Toda to ne spsda sem. Govorili smo 0 našem greenher-nu! Nisem se mu zahvalil in se mu tudi, ne mislim; toda ko bede. fctolgno pečeno, doibi naj on najboljši in najokuisnejši kos; sam mu ga odrežem; to je zaslužil. Vesta li, kaj mu jutri napravim?" "Kaj?" vpraša Stone. "Veliko veselje." •
"S čim?"	'•■
"S tem, da ujame jednega mustanga."
"Ali misliš iti nad'miu'stanige?"
"Da. Konja moram vendar imeti. Ti mi posodiš tvojega za lov. Ker so se danes pokazali bivoli, pridejo tudi gotov«, mustangi. Mislim, da mi je treta iti samo do prerije, kjer smo predvčerajšnjim zaznamovali in premerili progo. Tam jih gotovio dotoim, kalkor hitro pridejo ti divji konji na jug."
Jaz nisem poslušal dalje, ampak šel sem nanaj .v grmovje, d® se lovcem približam od kake druge strani. Oni ne smejo zvedeti, da sem jih poslušal-
Napravim olgenj in -zasadimo dve rogovili v zemljo. Ti so bili opora za ravno, dolgo palico, katera nam je služila za- raženj. Ko nasade celo stegno, prične Sam Hawk ens vrteti raženj počasno in z umetniškim čute m. Pri tem se je držal grozno svečano, kar mi je delalo mnogo zabave.
Ko se vrnejo drugi z mesom, ravnajo prav tako kot mi. Seveda, niso bili tako mirni, ker je vsakdo 'hotel prvi .speči. Ker pa ni bilo prostora, ruvdi so se med seboj in snedli napol pečeno meso.
Jaz d'cbim v resnici najlepši kos; imel je mogoče tri funte, a sem Vsega pojedel. Teda zato me ne smete imeti ,za požeruha,; jedel sem nsivadno vedno'manj kot drugi, ki so živeli v istih okoliščinah kot jaz; teda kdor ne ve ali kdor ni sam doživel, tisti nima pojma, koliko mesa povžije westman, če tocče, da- prenese vse. Človek ralbi m svoj živež poleg neorganslkih snovij tudi gotovo količino beljakovine in ogljikovih snovij; če živi v civilizovani okolici, si že priredi pravo razmerje. Weis'tman pa, kstteri živi po več mesecev v pragoz-dih, se preživlja navadno le z mesom, katere, ima jako malo ogljikovih snovij; zato je naravno, da sne veliko množino mesa, da doibi telo potrebno količino ogljikovih snovij. Da 'sne pri tem velike množine beljakovine, katera ne pospešuje redilnosti, mu mora biti vseeno. Poznam sitsrega lovca, ki je sfiedel naenkrat ekrog o-seni funtov mesa; ka ga vprašam, če jc sit,1 odgovori
"Moram biti, ker nimam več; če mi pa odstopite kos svojega me«:-, vam gotovo ne bode treba čakati dolgo, das ves izigine."
Med jedjo se pogovarjajo Ostali westmani o ibi-vofekem lovu. Ko so videli Oba bika, (so vendar dobili mal0 drugačen pojem o moji "neumnosti", katero sem baje s tem zakrivil, da iseim jiih ustrelil.
Druga jutro se odipravim kot običajno na delo; naenkrat pride Sam k meni in mi pr?vi:
"Pustite vaše orodje, Sir, imam nekaj zanimivejšega."
"Kaj ?"
"Bodeite že zvedeli. Pripravite vašega konje1, da. od jahamo."
"Na sprehod? Je pa že delo važnejše!*'
"Pshaw 1 Dcvolj ste se trudili- Sploih »pa mislim, da smo do poldne že nazaj. Potem lahko merite in računi-te, kolikor vais je volja."
Sporočim Banc r of tu In cdhajam. Sani se j% delal po spoti 'silno skrivnoetnega, a mu nisem hotel povedati, da že vem i® njegov načrt. Jaihavai po že premerje-nem svetu do prerije, katero mi je Sam včeraj označil.
Bila je gotovo dve milji široka in dvakrat lako dolga; obkroževde so jo db^aistJle višine. Po sredi se jo vil plitev potok ter namakal vso dolino, ipo kateri je rastla bujna, soenata trava Od severa se je moglo priti v dolino med dvema gorama, južno pa se je podaljševala v širciko dolino. Ko pridemo do cilja, obstoji Haw-kens in premeri dolino s paznim 0čeacim; nato jahava severno ob potoku. Naenkrat oblstoji, skoči raz posojenega konja ter preiskuje'previdno neki sled oib pcito-ku- Nato pjide nazaj, zahaja konja in oiba greva dalje, a ne več"v doteednjej smeri, ampak pravokotno na desno, tako, da prideva v kratkem c!o zapsdnega prerijskega roba. Tukaj zopet razhaja- in priveže zelo previdno konja. Odkar je odkril sled, ni rekel nobene; tc>cla na njegovem obratu sem zapazil izraz i:<aclavoljno-
j)i
sti, podobnem zlatemu solnčnemu žarku, ki se^'3 prostorno planajavo. Nato me pozove:
• "Razjahajte, Sir, in privežite dobro konja- ^ i hočeva počakati."	iA
"Zakaj ..inaj ga dobro pri vezem?" vprašaju« > sem dobro vedel.
"Ker ga 'drugače lahko izgubjte. Večkrat s^1,, J \idel, ko so konji porabili tako priliko in pabegiw' "Kakšne priliko?" "Ali ne slutite?" "Hm!" "Uganite!"
"Mustangi?"	u
"Kako pridete na to?" me vpraša in začudi gleda.	j I
"Cital sem o tem."
"Kaj?"	'	^
"Da zbežijo krotki konji z mustangi, če ta» bro privezani."	^
"Vrag vas vzemi! Vse ste čitali in ni vas $1 J presenetiti. To se mi pa že bolj dopadajo ljudje. niso ničesar čitali!"
"Ali ste me hoteli presenetiti?" "Naravno."
"Z lovom na mustange?"
- le K
"To ibi me bilo prav laihke. Presenečenje Je ( ^ daj mogoče, če človek ničesar ne ve; vi bi flV morali povedati, predmo pridejo mustangi." ^jrf'
"To je ,pravilno, 'hm! Te rej poslušajte, so že bili tukaj !"
"Je bil ono njihov sleci?"	^
"Da; včeraj so tukaj prešli. Bili so 3a,tll<' / predstraža, ttko neke vnste Ogledniki, lleči va^fj ram namreč, da so te živali neil.'receno pameftnt-'- ^ poftljejo. naprej in na stran 'majhne oddelke- ^ ^ častnike kot pri vojakih in glavni vodja je vfcl jj f izkušen, močan in srčan /.rebec. Ali se p^seJ0
FEBRUARY 14th, 1923
mam—.	.. .	M.I
'•ENAKOPRAVNOST"
STRAN 3.
LETNI RAČUN
Slovenskega Delavskega Doma v Collinwoodu, Ohio.
DOHODKI:
B/ustva so vplačala na delnice od 19. dec.
1921 do 17. dec. 1922 ......................$	1285.51
Posamezni člani so vplačali v isti dobi................354.00
Waterloo Klub izročil ................................................................1200.00
Najemnina od zemljišča ...............................................5.00
Obresti od naloženega denarja ................................30.22
Letni dohodiki skupaj .................................$	2874.73 #
Prenos blagajne od leta 1921 ........................................952.53
•V ■>. „; ?<1	-
VJs '"f	$ 3827.26
STROŠKI:
Davek od zemljišča ....................................$	198.27
Letne plače uradnikov ................................................................204.00
1 ovišatije glavnice .............................................................15.95
Dvorana za seje ...........................................32.00
Tiskovine pri Enakopravnosti, še od 1921....	20.15
Skupni stroški enega leta..........,.......................470.37
Fieostanek Llaga!jne dne 17. decern., 1922	3,356.89 Denar je naložen na sledečih bankah:
"i he Cleveland Trust Co........................$	1273.5 7
1 iie North American Banking & Savings Co.	289.69
Custodian Bank ................................................................................1643,63
Liberty bondi ....................................................................................150.00
skupaj ........................,.............................$3,356.89
Spodaj podpisani nadzorniki potrjujemo, da so knjige pregledane in pronajdene v popolnem ltdu.	* Predsednik nadzornega odbora Daniel Stakich Drugi nadzornik F. J. Durn \ Tretji nadzornik, Frank \Vess Le0 Boštjančič, finančni tajnik.
^mmnum.i.r.1«	.......... .... .i....... ... ................... .i... 11 1	.............1
0:—— jv s. Widgoj
SLOVENSKI FOTOGRAF
489 EAST 152nd STREET, COLLINWOOD
Izdeluje vsakovrstne slike-, poročne, družinske in otročje slike po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $4.00 en ducat slik in po vrhu vam naredim še eno veliko sliko zastonj. Predelujem tudi z malih slik na velike. Odprto vsak dan in tudi ob nedeljah. — Se priporočam cenjenemu občin-
M . ' ■	VSE DELO JE GARANTIRANO!
1 ■ ■ - " . ' '
DR. L. E. SIEGKLSTE1N
Zdravljenje krvnih in koničnih bolezni je naša specijalitcta. 308 Permanent Bldg. j 7-1G Euclid avc. vogal E. 0th St. J
'Ptgtfttč lii'g v pisarflft WSftffEffi^rafl irptrpgtrod-Tr-tirc—
j do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.	|
| Delničarji S!o\. Nar. Doma, pozor! 1
w	Ker se je pričelQ z gradbo novega poslopja S. N. Do-
i	ma, je direktorij S. N. Doma podaljšal rok za plačilo delnic	J,
(gj	vsem onim katerim bi v smislu pravil že vplačani deleži za-	•'«?
hr*	padli. Vsakemu se torej nudi prilika,da plača zaostale obro-	jjp
jj;	ke na delnice. Poslužite se te ugodnosti, ter plačajte zaostale	m
@	obroke. Plačate lahko ob pondeljkih in sobotah zvečer od	^
jjTjj	6:30 do 8:30 pri tajniku S. N. Doma ali pa vsak čas pri o-	|j|
tU	skrbniku Doma.	"
t)	DIREKTORIJ SLOV. NAR. DOMA.	S
i . T, i
Dvajset let izkušenj Opr^
Na stotine ljudi je seda j- jCa- potu k zdravju in veselju; med tem, i ... Htm ' ko so bili preje vedno bolehni, slabi in obupani. Na stotine se jih zahvaljuje dr. Kenealyu, ker jim je vrnil zdravje. Ne glede, kaj je vaša bolezen ali kako stara je že, pridite k dr. Kenealyu. Dal vam
bo islo vestno, pazno pozornost fm znanstveno zdravljenje, kot mnogim bolnikom, ki so Prišli v njegovo oskrbo v preteklosti. Denarne zadeve naj vas ne odvračajjo, da bi ne dobili postrežbe išpecijalista. On računa za svoje delo tako zmernoi da zmore njegovo " zdravljenje vsakdo, ki trpi na kaki bolezni. Urad ima že leta in leta na istem kraju.
Uradne ure: od 9. dop. do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. dop. do 1. pop.
Dr. KENEALY -EE£S
647 Euclid Ave., Cleveland; Ohio, Republic Building.
Zapadno od Star gledališča. Vshodno od Guardian banke.
I.	j
.. Josip Resnik je obiskal crete' dolgo spet svoj rajstni kraj. Neka skrivna moč ga je vlekla! tja hribe in doline v tihjo, skrom n° vas, kjer je preživel otroška leta. Polastila se ga. je neodolji-va željiai, da bi vnovič videl ono nizfko, na zelenem holmu se be-leSo cerkev, one borne, okoli in clxoli holima raztresene koče, o-no trato, kjer se je bosonog in r^aoglav prekuoaval ter igral s Mojimi tedaijnimi sovrstniki. Resnik je bil sedaj sodni svet-. >občespoštovan in priljubljen toož. Toda Resnik je bil še samec. Bogve, kakšne izkušnje je 1Tne' mož, da si ni hotel naprtiti zakonskega jarma. Morda jej • /
(Mett'ffimes
: fe^jj a Imported ,
1
<&&Ml5jTRIBUTERS OF "GAR. RETT S <
Virginia dare vermouth. <
Till; «jWI;IOt»FVI.Ii(l>Mtflili5UC»RlltK
\iy»iTftL pRICE *11 — PE!1 Quarts, 'MŽ H fca OUR. LATEST CATALOGUE > m^L CONTAINING SPECIAL OFFERS. »4T OUfe-VlNOBAR.- IT 'S G RE/VT" I^PNTilEAL BOTTLERS CORP.'™' ST. - HE1« YORK CITY
| imel 0d|prte Oči ter je videl, kjo-e& lik o je v resnici srečnih zakonov, e- morda ga je od tega odvračala ja nesrečna! ljubezen iz mlajših dni, m morda se je njegovi idealni du-ca ši protivila proza navadnega zali- konskega življenja. Ali res je bi-lto lo, Resnik ni čutil nikake potre-e- be, da bi s i poiskal družice... in Danes torej, na veliko sldbc&o o- leta 1899, je stal zopet v domain či cerkvi. Postavil se je za. vrata, s tja blit'u kropilnika ter se zamislil. Pred priprostim, s pomladni-t- mi cveticami okrašenim altar-m jem je darfoval župnik sveto da-a- ritev. To ni bil več oni stari čaje stitljivi mož, ki je pred toliko ;i- leti maševal pred tem altarjem je j ter z antgeljskim izrazom na svo-
Prešin jen je 1 j ubezni!!! Ali ljubijo ženske bolje? Prešinjenje ob dotiku človeka!
ALI NAJ ŽENSKA OGLASA ZA ilOZA? Zakaj bi se moralo poročiti dekle prej
IS in moBkl pred 'JL letom? Ženitev, ločitev, ljubezen, nauk o Izboljšanju rodu, unejitev poruiov, spolna hi-
eijena, itd., itd. KAKO SB POROČITI USPESNO IN DOSEČI ZADOVOLJSTVO.
To je le nekaj vprašanj s katerimi se bavi vsak izvod "Fold" magazine, ameriška velilip, in najboljša publikacija za zaljubljence. Posvečena cdmo takim pro-, blemom.
Pošljite lOe za sample kopij in za popolne informacije glede I
našega prijateljskega kluba.	j
Naročnina je sedaj samo Toc na leto a-li $2.00 za tri leta.
Ta posebna ponudba za povečanje šte-viladftnaroonikov je dobra le za kratko dcb(T Vsak naroSnik postane obenem tudi član našega prijateljskega kluba ki ima na tisoče članov ,'obeli spolov) v vsaki državi in vsakem mestu.
Pošljite 75c z vašim imenom in naslovom na
"FOLD" MAGAZINE,
nr,l BROADWAY, N. V. CITY, U. S. A.
E^aSSIgSiHBSEBgiSSIlB
jetn Obličju poveličeval svetle^t tega, kraja m tudi uplive! ha srce dovzetnega dijaka, da je bilo tam tako «daivn<j3tno mimo in sve- , čano. Ta1 blagi mi&ž je počival pod hladno ruSo. A sedaj je zavze- ' ma'1 njegovo mesto mlad duhovnik z vsakdianjim obrazom. Ma-ljo svetega', nič tajinstvenega, zdel0 se je Resniku, ni velo od njegove os^be in celo ta vonj po kaidilu in svečah, ki je plul po vahudu, ni mlogel začarati Res- : nika. v one nadzemske sfere, ka- ' ker nekdaj. Morda' pa je to na- ; sprotje med obema žulpnikoma le navidezno, morda nisva kriva te-mu občutku, ki me nadvlaiduje v ; tem hipu, niti župnik niti jaz; morda1 je vsemu temu kriv samo čas, ki je tak0 hitro bežel nad : mojo glavo, je pomislil Resnik. : In v tej misli ga je potrdilo tudi nekaj drugesga. Šiloma se je : hotel 0trels!ti vse posvetnosti, ho- ; tel je zopet črez dolgo časa mo- ; liti, moliti z vso dušo, z vsako ; žilico svojeiga srca. Poizkušal je, j a ni šlto. Samo bridek vzdihljaj ■ se mu je izvil iz prsi. O, da, čas j je storil vse to, si je dejal Res- , nik in še večja tožnost se ga je polastila.	(
Nič več ni poizkusil moliti, U prevzele so ga. zopet posvetne , misli. Začel je opazovati ljudi, ki j < so še posamezno prihajali v cerkev. Pri kropilniku so pbstaja- { li, desnico so pomakaii v vodo ter j se prekriža vali, a kolena so kic-maj vidno upogibali. Na črnem ( kropilmkiu so se svetile kaplje, ki ^ so pri prekriževanju padale od 7 prstov ter se počasi cedile navz- | dol, puslčajoč za sejjoj polzke, ne- ] enakomerne črte. Samotne plo- j šče pod krlcpilnikomi so bile mot- s novlažne ter umiapane od prahu, ( ki so ga prihaja joči doma šali na ^ svojih črevljih.
■	.....-—• —. —	1 1 —n '-n".'' -.''ir —11
Josip Koatanjevec:
BILA JE POMLAD.
Reisnik je motril vstojpaj^če, a j le nialdlcoiga je pognal. Na tem' in onem obrazu so se SrteJi si-'! cer znaki te in ofte družine, ali; ta okoi-na in okorela telesa so 'bila tako izdelana, in postarana, da jih ni bilo mogoče uvrstiti med znance, nekatera pa so bila ' še premlada, in na obrazih poteze še nejasne in nedoločne.
Tedaj se je pa na vratih pojavil star mož. Bil je visokega sta-sa in še vedno ravnega hrbtišča. Toda njegovo o5?e je bilo motno in njegove noge slabe. Opiral se je icjb dive palici ter počasi lezel dalje. Njegov obraz je bil dolg in koža. na njem naguibančena. I Posebno okoli ustni! je biia ohla-1 pna in viseča, da je bilo videti,' kakjer bi navzdol visela, prilepljena krpa.
Ko je starec počafei drsal mimo Resinika, je hipoma obstal. Njegovo icko se je uprlo v svetnika ter ga1 motrilo pazljivo. In : neka osuplost se je br,ala na njegovem oibrazu. Videti je bil;e, da je poznal Resnika. Pckimal je z' glavo, kakor v pardrav, ter lezel dalje v klop. ;
Tudi Resnik ga je spoznal. j
"Mlaj Bog, stari Mclek! In še j živ! Crez osemdeset jih mora i-meti," je govoril sam s saboj. j "Obfskati ga moram!"
Resnik je vrgel še pogled po' čeikvi ter takoj nato stopal na ( piano.
Ztinaj je bil krasen dan. Po drevju se je prikazovalo prvo sočno zelenje in pisano cvetje, po zraku so frfotali prvi rumeni me tulji. Resnik pa je st&pai zamišljen navzdol po vafei. Tam je bilo vse tiho in mirnic. Nemo so ga zrle nekdaj tako dobro znane koče, a nikogar ni' bilo pragu, da bi ga bil pozdravil. Semfcertja se je znjotraj čulo šumenje, odme- i vala je hoja1, zahršcal kak ropot J — ženske so bile večinoriia sa-' me doma ter pospravljale in pri- j
pra vijake za praznike.
' ■'. j
In svetni. .	^n i*, va-
si t.O!V zav,i	n.u JSftS:
protni grič:\..	je črne-
lo ekrušer • -Itvvjs, oklepajoč zapuščenjo vaško pokopališče. Crez njegov joib se je dvigal tu in tam od deževja izpran križ in od časa oglodan kamen. A v kotu ob mrtvašrfii je rastla stara, svoje veje globoko prizogibajoča brezni. Groobvi so bi^': za-rastli s temnozeler.o travo, ki je tukaj prva poganjala že v zgodnji pomladi. Le na malokaterem grobu se je .belil pos,amezen cvet.
Resnik je prestopil prag pokopališča: ter nameril svoj kiorak prav v zadnji nasprotni kot. Tam ( je stal nizek, kamen, iz kraškega mramorja' pkleisana piramida, ki
j jo je bil dal on sam postaviti pred nekoliko leti. Na sredi je ! bilo napiftano z zlatimi črkami i-; mp Gregor Resnik.
Bil je to grob očeta svetniiko-vega.
Tu' je Resnik postal ter strmel nemo v že upadlo gomilo. Prav Ob kamen u je ležala pozabljena mrtvaška kost, dolga', rjava in že luknjičasta nadlahtnica, ki so se nanjo usipaii zlati siolnč-ni žarki, a na zidu je čepel taščica ter z bistrim očesom opa-zpvala resnelgia1, dolgobradeiga moža, ki je bil videti na tako lep dan tako silno otožen.
Dobro četrtinko ure se je svetnik pomudil tukaj. A kjo se je obrnil, je potegnil z rOko preko oči. Ozrl se je nato okfoli se;be po ostalih grobovih ter počasi odšel.....
n.
Vrlo davno je že od tega, kar je Resnik sanjal v 'tem skrivnem kotiču lepe slovenske domovine • krasne mladeniške sanje. Zal, da ■ slo bile le .sanje! In ko se je pre- i .budil iz teh sanj, je prvikrat ob- ; | čutil bridki predokus resnega ži-jvljenja., ki je imel vanj stopiti, j Resnik je bil tedaj abiturjent. , Bil je na počitnicah pri svojem j starem očetu, ki je bil kočar v1, j vasi. Stari ni imel drugih otrok, a tudi razen male ktče ničesar. IV svojih mladih letih je oprav- ■ Jljal službo neskakega občinskega tajnika in kmetiškega dohtarja ter ie živel tak0 skromno in varčno, da si je še nekaj prihranil za stare dni. Razen denarj,a so mu doinašali ljudje za ralrne pi-' sarije marsikaterih živil, kar mu je vse prišlo k pridu. Da je mogel sina študirati, mu je mnogo pomagal ženin brat, ki je bil .duhovnik v mestu. Ta je skrbel | za Josipa do zadnjega razreda, Idlckkr ga konečno ni pobrala smrt. No to je bilo še dokaj u- • j godno, saj leto, ki ga je imel Jo-| sip se pred,seboj, se že kakio prebije. Potem tako he bode treba; .^g^etiUečj ker ji bH Josip do-) 1 očen^a boifepel novo maso.
Josip je bil tedaj na1 zadnjih gimnazijskih počitnicah. Matu- ' ro je bil dovršil s posebno delb- ► rim uspehom, in stari Resnik je | bi ponosen na svojega sina. Rad J ga je jemal s saboj med ljudi j | in kazal nanj rekfcč:	; t
''Ta bo imel še veliko več v 8 glavi nego jaz! Res ni zastonj f študiral. In tak fajmošter bode, ' da b0 veselje."	jj
In tudi Josip je bil popolno- i ma prepričan, da je vstvarjen ! samo za. duhoVski stan. Bil je i i še popolnoma' nepokvarjen, nje- | rove misli in želje so hrepenele j po popolnosti.(Balje prihodnjič.) »
vedno olb's to je njih skrajne vrste iz žrebcev; v _ ranjcisti so kobile in čisto v sredi pa žrebeta. To je sai°' za,morejo žrebci braniti kobile in žrebeta'. Opi-st vam že ponovno, kako se letvi mustange. Ali 6 si( zapomnili ?" To se razume."
Ali veis veseli vjeti jednega?"
'Da."
panels dopoldne se vam ponudi prilika, Sir!" ( Hvala! Jo ne milsliim 'uporabiti!" ''Ne? All devils! Zakaj ne?" Ker ne rabim konja'." aij ^ ^'avi we(stman sploh ne vpraša, ali rabi konija
^ 'Potem pa sploh ni ts<k, kot si predstavljam jam ^ westmana." ('Kakšen pa naj bode?" liih v žavorili včeraj po krvolačnih lovcih, od be-Srnat - lrbij£|j° bivole, ne da bi ralbili kaj meisa. Jaz s6 ,rain to za greh napram živalim in Klečim, katerim ■ "Jemlje na ta naičin živež. Vi tudi?"
•.. ( Go-tavc!"
talko je s konji. Ne maram nobenega od t»h ižro muistanlgov oropati za svobodo, ne da .bi imel % ^potrebo po konju."
gotvo 0 36 pravilno' Sir, zelo idobro. Kot vi mislite in je r nte' mora misliti in govoriti vsak kristjan. Kdo H*"**. (la edvzemite .mufelt^nlgu prostost? Vi ste 1 -metati zanfjOc-c. in sedaj pa bodete ppskušali. Vi-^tev^01' 'prestanete dobro skušnjo ali ne. Razu-
. , 10 Je nekaj druzega; da, potem poskušam."
• Pri imeni se gre .seveda za res. Potrebujem h m debiti ga moram. Dostikrat isem vam že rekel fetcj,!lav?''am Vam zopet danos: Sedite dobro v sedlu in '!Š%n,ml6 kr°iPko	nazaj v trenutku, ko se zanjka
illvj ; ('e tega ne stavite, ste na tleh; musbanig zbeži konj.konja m seboj. Potom nimate nobenega Vct'i«J ste navaden infanterist kot jaa."
Naenkrat obstane in mi pokaže z roko naprej v o-menjene gore proti severni strani. Tam se prikaže je-den sam konj. Polagoma teče in obrača glavo zdaj na to, zd-aij na. ono stran.
"Ali 'ga vidite?" šepeče Sam. Vsled razburjenja ni govoril glasno, ampak tiho, dasi nas ne bi bil mogel konj nikakor slišati. "Ali vam nisem rekel, da pridejo! Ta je cjpazovaleč, kateri hodi pred čredo, da pregleda, če je okolica' varna. Zvit žrelbec. Kako se obrača. in pogleduje na vse »strani! Natju ne zapazi, ker sva obrnjena proti vetru; zato sem izbral to mesto."
MustE'rtg začne hitreje; najprvo gre naravnost, potem na desno in na levo; nato zgine t je, od koder je bil prišel.
"Ali ste ga opazovali?" vpraša Sam. Kako pametno se je -obnašal in se skrival za (grmovjem, da bi ga kdo ne irapazil. Sam indijanski opazovalcc bi ne opravil boljše."
"Zdaj gre nazaj, da naznani svojemu četveronož-nomu generalu, da je vse varno. A motili se ibodo, hi-hi-hi! Stavim, da iso v desetih minutajb tukaj; pazite! Vel3:te li, kaj narediva?"
"No?"
"Jahajte sedaj hitro nazaj do izhoda prerije in čakajte tam. Jaz pa jezdim do vhoda in se tam skrijem. Ko pridejo kbnji, dam jim neoviran prehod, potem jo pa udarim za njimi. Bežali bodo proti vam; zatem se jiim pokaižite in bežali ibodo zopet nazaj. Ts'ko jih bo-deva preganjala isemtertje, dekler si ne izbereys dveh najboljših konj; te vja'meva; izberem si najboljšega, druzega pa izpustim. Se li strinjate?"
"Kako morete vprašati! Jaz vendar nc razumem nič konjskem lovu; vi ste mojster v tem in po vas se hcčegn ravnajti."
"Well, imate prav. 2e marsikaterega divjega mustanga sem imel pod seboj, gai premalgal in ukrotil; zato opravičeno mislim,'da niste z besedo ''mo'jster" nič neumnega povedali. Pojdite torej, da ne zakasniva."
Zstjahava. in odideva, on severno, jaz pa južno do tja, koder sva prišla na< prerijo. Ker mi je bila puška za medvede pretežka in nepotrebna za te namene, bi se jo bil rad za nekaj časa iznebil; toda čitai in slišal sem, da se previdni westman samo tedaj loči od puške, če ve za gotovo, da se mu ni ničesar foati in dai jo res ne bode potreboval. V tem slučaju pa ni bilo tako; vsak čas utegne priti k3k Indijanec ali celo fcaika zver; zato poskrbim le, daiprivežem močnejše "stai'i gun."
Nato čakam nestrpno dobe d konj. Ustavim se med prvim gozdnim drevjem, privežem drugi konec laise trdno k sedlu ter jo v zankah tako pripravim, da mi jo je bilo tveiba samo prijeti in vreči.
Daljni del prerije je bil tako oddaljen, da- ni bilo mogoče videti, keldaj pridejo mu stan!« i. Zamogel sem jih videti šele tedaj, ko jiih Sam napodi. Komaj stojim četrt ure -na m&tu, ko zapazim veliko črnih pik, katere so se naglo promikale in hitro večale. Najprvo so bile velike kot vrabci, potent kot mačke, psi, teleta, do-' kler se mi ne približajo tako, da. jih zrem v njih popolni velikosti. Bili so mustangi, ki so se mi bližali v divjem diru.
Kako krasen pogled je na' te žvali. Griva plapola na vhatu iai ropi plavajo kot šopi peres v /e-tru. Bilo jih je k večjem do tristo, a vendar se je zdelo, da ;se zemlja-.trese pod njihovimi kopiti. Bel žrebec, krasna žival, jc tekel preti vsemi; tega bi se moralo pravzaprav vjeti. Toda tako bela žival ni za prerijskag lovca., ker ga sovražnik že od daleč vidi.
Prišel je Čas, da se izksžem. Stcpim izpod drevja na prosto in posledice nastopijo takoj: vodeči be-lric skoči nazaj, prav kot bi bil debil kroglo v telo: čreda .se ustavi in zre; sledi glasno; boječo razgetanje, , pomenjajicč ves škvadvon okreni; belec gre na nasprotno stran za vodnika in izopet dirja cela čred s, od koder je bila prišla.
Sledim jim polagoma; ni se mi mudilo, saj sem vodel, da jih Sam Hawlkens zapet obrne. Medtem si l skUsam ncztolmačiti nekaj, kar sem zsipazil. Dasi ao
se konji obrnili tsBkoj, se mi je vendar zazdelo, kot bi jedna izmed živali j ne bila konj ampak mula. Mo-gcče je seveda, d-a- seim se motil, a vendar mislim, da sem dobro videl. Drugič hočem bolje paziti. Ta mula je bežala v prvih vrstah, takoj za žrebcem vodnikom; konji jo niiso torej pripeznali kot sovrstmeo, ampak ji dali še prednost.
Za nekaj časa čreda feapet pridrvi, a se takoj obrne, ko me ugleda. To se je ponavljalo še večkrat in pri tem sem se dobra prepri čaj, da se nisem motil; bir la je res med njimi mula, jasnorjava, s temno črto po hrbtu. Napravila je name takoj dober utis in je bila! kljub veliki glavi in dolgim ušesom lepa žival. Mule so zadovoljnejše kot konji, stopajo varnejše in se jim ob prepadih ne zvrti v glavi. To pa so prednosti, ktere se vedno jemlje ,v poštev. Seveda, so tudi trmaste. Videl sem mule, ktere bi se dale raj še ubiti, ka-da bi se premaknile iz mesta, dasi je bil voz prazen in pot lepa. Niso ubogale, pa niso.
Zdelo se mi <je, da je ta mula kazala mnogo ognja; njene oči so bile jasnejše in pametnejše od ostalih konj in zato sklenem, da jo vlovim. Gotovo je ušla svojemu lastniku pri prahedu divjih čved in ostala med mustanki.
Zapodim zopet proti Sa'mu. Prišla sva že tako blizu skupaj, da .sem ga videl. Ker niso mogli mustangi ne naprej ne nazaj, udarijo jo na stran. Midva jim slediva. Čreda se razdeli ;n precej zapazim, da' j? mula pri glavnem oddelku; ob strani belca drvi v 'velikih skickih; bila vam je favanvedmo hitra in trpežna žival. Držim se torej te črede in zalgledam, da gre tudi Sam za. njo.
"V sredo vzemiva, jaz levo, vi desno," zakliče mi.
Spodbudiva' z Ostrogami konje in jahava ne samo jednako hitre z mustangi, ampak še precej hitrejše, tako da jih dojdeva, predno dosežejo gozd. Seveda ne gredo vanj; obrnejo "se in hočejo med nama' nazaj.
(Dalje prihodnjič.)
STRAN 4.
"ENAKOPRAVNpgr
FEBRUARY 14th, 1S23~_|
MALI OGLASI
> . : >;
Clevelandske novice.
—	Delničarji S. N. Doma,j
ki imajo plačati še kak obrok na delnice, se opolzorja1 na oglas direktorija S. N. Doma, ki naznanja, da se je j rok za zapadla plačili p>o-j daljšal.
—	Pevsko društvo "Jadran" v Collinwoodu je sklenilo na svoji zadnji seji, da j se naloži članstvu naklado in j sicer 10c mesečno v prid. Slov. Del, Domu. To je sedaj drugo društvo, katero je podvzelo to akcijo. Upati je, da se bo poročalo, da imajo vsa društva, ki so delničar Doma, izvanredni asesment! 10c za nakup delnic.
—	Trgovino bosta povečala rojaka Slanovec in Vičič v Collinwoodu. Dosedaj je imel Mr. Slanovec Isamo kro-jačnico soclaj pa bosta on in Mr. Vičič podjetje razširila ter odprla trgovine z moškim blagom. Da zamoremo
j Slovenci napredovati, mora-! ! mo iti eden drugemu na roko ter se držati gesla svoji k svojim. Rojakom (priporočamo nove podjetje, več pa bo-I ste v kratkem izvedeli iz o-| glasa.
— Kot izgleda, pddgane 'nikakor nečejo mirovati po mestnih poslopjih. Sedaj se poroča, da je imenoval o-jkrajni komisar rvrsehen ko-| rritej, ki naj preste je pre' j valstvo pedgan v okrajni je-či. Gospod komisar isi beli glavo, kako se bi jih dalo prešteti. Dalo se mu je že mnogo dobrih sugestij. — Registracijske 'koče! Ne, to j ne gre, podgana je podgani poddbna in ena sama bi se I lahko po večkrat registrirala .S to idejo torej komisar ne bo računal. Ječa Cuvaho-ga okraja je znana sirom države, radi svojega pod-garrskega prebivalstva, Vsled česar se jih je sklenilo prepoditi. Če se ne bo dobilo ! proti njim drugega sred-
stva, se zna zaprositi 'župa- i na Kohlerja, da jih "fajra." j
—	Trije policaji iz bivše- ; ga West Pai'ka so bili včeraj premeščeni v mesto v druge ' okolice. Policijski načelnik ' Graul je dal za spremembo razlog; da sn West-parkški ' policaji še manj izkušeni, ter d'a se bodo v mestu pri- : dobili potrebne skušnje.
—	Sinoči okrog polnoči,
l.o so hitelo zadnje gruče ljudi, da ulovijo polnočne kare, je prišel v United Cigar Co. prodajalno v Cleveland hotel poslopju samski ropar ter odnesel $60. Prodajalec Lawrence McCann. 7904 Superior Ave, je bil sam v trgovini.
—	Včeraj je umri nena-domo Ernest K. -Tanowsky, igralec na kontra-bas pri ■clevelandskem simfoničnem orkestru. Dopoldne je še i-gral na skušnii, Opoldne pa je šel domov k južini. 2eni je potožil, da se čuti bo!lnega ter je zavžil kosilo slolneč
j na zofi. Ob dveh se ie odpravil nazaj na skušnjo v i Masonic dvorano, toda komaj je zapustil hišo, ko se | zgrudi po tleh. Ko je prihi-! tela ob njegovo stran njego-! va žena. je bi! že izdiliinil.— i Podlegel ie srčni bc'lezm. 1 Janovski ie bil poznan, kot leden najbolj nadarjenih i kontrabasistov v Združenih ; državah in vodstvo orkestra J ga bo le s težavo■ nadomestijo. Truplo bo prepeliano v I Chicago, kjer se bo vršil po-| greh pod vodstvom prostozi-! darske Jože.
—	Pog(V'- Kot rezultat dveh pogonov na gamblar-ske lokale je bilo včeraj aretiranih 13 moških. V neki dvorani na Ontario St., kamor je iidrlo sedem policajev v civilnih oblekah} je bilo prijetih JI moških, nekje drugje pa ctva, einega ker je
Vabilo na
Veselim
katero priredi
! tmm ■■ I
J-' «	^^i^ii
[ v soboto 17. februarja, 1923
v Sever Krašovec dvorani Vstopnina za esebo 5Qc j Cenjeno občinstvo iz Clevelanda in okolice je vabljeno, ; da se te prireditve v čin večjem številu vdele^i. Odbor j bo preslorbel za vse udobnosti, plesaželjni pa se bodo j lahko zavrteli ob zvokih p-odbe. !	Začetek ob 7:30 zvečer.
Za obilno vdaležbo «e prijazno priporoča
|	Godba "BLED,"
Povspešimo še februar ---Jj"	Januar ie bil uspešen,
dfci&^pv,'*<&£ >- i!!!®™! LS tem rečem, da jc bil januar uspešen mislim reči, da se ^f^ftžjv ftffffi ~Mfa moje nizke cene nadaljujejo. Dočim januarska kvota ni biln
docela dosež-na, pa sem gotov, da b0 februar več kot porav-nal januarski primanjkljaj; kajti sedaj govori žc več Jjpdj o dr Winfreyu in na stotine njegovih bivših obiskovalcev, hva-I '' Winfreyevo zobozdravništVo svojim sorodnikom, sosedom r -^mW I 'n P"Jate'i??n' Dajmo torej vsi skupaj vleči; vi boste dobili r ^^aw^^^fga^ boljše zobozdravniiko delo po nižjih cenah — vaši prijatelji ' j^^^fefcfc.	' si bod0 prihranili denar ako pospešujete Winfreyevo zobo
^vota 7A leto 1^23 bo dosežena v
i '	f—Vse delo popolnoma garantirano.
Zlate čeljusti
"WINFREY" čeljusti	ffi^ g®	19il 1522
Glejte kako so moje cene znižane. ^VTTtU V	$ 5.00 2.50 2.35
Med 1922 je stala moja $25 čaljust RegBWM v,«irn,t «iennn	$ 7-00 3"50 315
$12.50 Moja cena za 1923 samo Regularna vrea.°st 3*50.00	00 5.0o 4.35
Ta izvčdno n:7,ca cena je za celo	poiurite 8e ako hočete dobiti zo-
<P11 or cuc'JU;;t kl J° Jam&na kot pri-	bozdravniško delo narejeno v res-
JpII.OD e Wmfreyeve kakovosti m so	n,-ci ceni. Zgornje vrednosti so
bo perfektno ujemala.	navadno od $10 do $25.
Jaz uposlujein edino izvefhane,	•	1** 9» Jnz upos'u.icni edino izvežba*
registrirane (jraduante	CviT^l¥, 35flHTl9 11V	registrirane jfraduante
zohozdravniStra.	Ulal	V	zobozdravništva.
Dr. C. C. Winfrey, zobozdravnik
Glavni urad: 2048 Ontario Str. Nasproti Bailey Co. Urad na Broadway	Urad na Woodland Urad na St. Clair Urad na Scovill
E. 55 in Broadway E. 55 in Woodland Ave 6400 St. Clair Ave. 3850 Scovill Ave. Olympia Bldjf.	Woodland Market Bids. vogal E. 64 St.	vogal E. 39 St.
Uradne ure:	ML imamo od-prtp vsak vteer do 8. ure.	Uradne ure:
od 10 dop. do 3. zveč.	Ob nedeljah od 9. dop. do 1. pop.	od 10 dop. do 8. zveČ.

imel pri sebi skrito orožje, njegovega tovariša pa, ker je bil pijan.
— Župan Kehlcr ni tako "sam" kot je zadnjič pel. Ko se ja na pondeljkovi seli mestne, zbornice predložilo predlogo, da se da odstop-lemu direktorju Robertsu zaupnico, je bila poražena ,s 17 proti 15 glasovom. Tako torej večina zbornice drži z županom, da^iravno se je i zadnjič repenčil, da je popolnoma sam i.n da ga nikdo ne podpira. Mestni councilman)' so pa tudi taki. da preje rohnijo, ko pride čas akcije, pa se bojijo zameriti, pa najsibo da ima župan prav ali ne.
-o—--
Smrtna kosa.
V Mirpu je umrl veleposestnik Ivan Faganeli, v Vel. Repnu F. Škabar, v Škednju pri Trstu Savo Šuman dijak IV. letnika mariborskega učiteljišča. — V Mariboru je umrl v torek znani čevljarski mojster Zollenstein, v Slovenski ulici. Svoječasno je bil ina-. čelnik čevljarske zadruge.
Promocija.
, Na graški univerzi je bil pro-moviran za doktorja vsega zdravilstva gospod Stanislav Zajec, sin ljubljanskega zdravnika g. dr. Ivana Zajca.
--—o----
Govorniške bitke v
i
Moskvi.
Vsltd silne draginje in pomanjkanja potrebnega materijala, je v Rusij'i kakor znano, tipkanje knjig zelo redka stvar. "Daily Mail" poroča, da so se razvile
-	radi tega p0 državi prave govorniške bitke o vseh mogočih vpra-
[	sanjih. Politiki, pisatelji pesniki,
i	svečeniki in učenjaki izkušajo na
"	ta način razširiti med ljudstvo
"	svoje ideje.
Oče Vedenski, ki je postal sve-
-	čenik boljšeyiš^> žiye cerkve in !	bil prestavljen iz Petrograda v i	Moskvo, je imel pred kratkim v
Kremlu na trgu javno predavanje o sedanji krizi ruske cerkve lin o zakonu naslednjega dne pa so bili po ulicah nabiti lepaki 0 njegovih prepovedih o sodobnih ženskah. Často dobivajo taka javna predavanja značaj prepira (to je ena izmed besed, ki so jih boljše-viki odpravili iz svoje žive cerkve), ki pa se razvija čisto prijateljski. Tako je imel Lunačaraki, komisar za prosveto, pred kratkim velik govorniški dvoboj z nekim drugim boljševikom o pri merni komunistični šoli in pa o boljševiškem zakonu glede ločitve zakona.
' Posebno zanimivo pa je, da boljševiški pesniki javno dekla-mirajo svoje pesmi in morda je zanje celo dobro, da jih ne spravijo v tisk. Pesnik in romanopisec Brujisov je govoril <na nekem javnem zborovanju o sodobni ruski poeziji, za njim pa se je oglasilo k besedi veliko število mlajših pesnikov. Petrogrtejski pemi-ki dne 5. novembra niso dobili 24 ur nobene hrane, ker se niso ozirali na povabilo vlade, da naj i za peto obletnico boljševiške re-I volucije »pesnijo kak slavospev revoluciji.
Često se vrže tudi javna zborovanja, ki so posvečena ''Prole tarski poeziji." Ne dolgo tega je bil tak večer v dijaškem "krožiku oktobrske revolucije " in je bil naperjen proti futuristom. Prole-tarskj pesniki sp naglašali, da je med futuristično in proletarsko
šol0 ogromna razlika: futurizem i je središče delovanja sodobne bur'/oazije, plitev na mislih in same cizelirane fraze: proletarska poezija pa se nasprotno ne ozira na oblikei zato pa je temboli globoka in polna misli. Posledica nastopa proletatskih poetov je bila seveda naravna: ker je bila futuristična šola razkričana krat-komalo za buržujsiko, se seveda ni na t i eden navzočih števtilnih fnturistov drznil zagovarjati futu-ristično šolo, sicer bi svoje junaštvo gotovo plačal z življenjem.
EN FANT SE VZAME NA STA-' NOVANJE IN HRANO. VPRAŠAJTE NA 1380 E. 47 ST. V OZADJU.	(43)
DVA FANTA SE SPREJME~ na stanovanje s hrano ali brez; kopališče in elektrika. Zglasi-ti se je na 7515 Cornelia Ave. (40)
PRODAJALNA se cddr: v najem po primerni ceni; na razpolago Slovencem do 25. februarja. Zglasiti se je na št. 6235 St Clair Ave. The International Bidig. & Los-n Ass'n. (44)
ČEDNO stanovanje, tri ali štiri sobe, želi dobiti mlad par v o-kolici od E. 60 do E. 75 St. med Superior in St. Clair Ave. Kdor bo imel kaj primernega do prvega marca, naj sporoči v uradu Enakopravnosti. (42)
NAPRODAJ. Trgovina z mad-nim blagom in obutvijo, ali vsaka posebej, se proda al; zamenja za hišo. 15307 Waterloo Rd., Gollmwocid, Ohio, (x)
LOT NAPRODAJ na najboljšem trgovskem prostoru; vreden dvakrat toliko, kot se vpraša zanj. 15307 Waterloo Road.
Izšla je izvirna slovenska povesi
*IZ ZAFEŠKS GLOBELI".
Spdsal Zvonko Novak CENA KNJIGI JE $1.50. Naročati jo je na našlo/:
Zvonko Novak
2247 So. Central Park Avenue, Chicago, III.
NAPRODAJ!
Hiša 4 sobe, $3,500.00. Samo
$1200.00 takoj. Hiša,6 sob za en0 družino, $6500
Samo $1500.00 takoj. Hiša 4 sobe, $3.500.00. $1200 takoj,
Moseš Realty Co.
15505 Waterloo Rd. EDDY 7841	WOOD 370-R
HISE V COLLINWOODU.
10 sob, konališče, oona	S6.500
0 „ „ „	4,400
« „ » „	4,300
6 ,, ,, „	3,300
5 „ „ „	4.000
5 „ ., „	4,200 Imamo več farm za zamenjati za vašia posestva.
Collmwood Realty Co
13813 WATERLOO UD. J. KRALL & D. STAK1CH.
Imamo tudi več trgovin naprodaj.
mmaaiHMjiiUKivKai unnitniiiBBiiiiDmi
ISCE SE SLOVENSKO DEKLE i ZA SPLOSNA HIŠNA OPRA-1 VILA POIZVE SE NA 1196: NORWOOD RD.........!
(30)	I
DEKLE DOBI TAKOJ STALNO ' IN DOBRO SLUŽBO ZA HIg. i NA DELA IN ZA POMAGA- j TI V GROCERIJl POIZVE SE PRI UPRAVI TEGA LISTA, j (39)
DEKLE DOBI SLUŽBO m splo-®ia ihišma opravila,. Zgladiti se. je takoj na 6428 St. Clair Ave. Vprašajte za Wolkov.
(39)
NAPRODAJ je opremaj za popravljanje čevljev in tudi prostor se odda v najem. Vzrok za proidajiQ je slabo eidravje-Nahaja se mi j ako ddbreon prostoru. Oglasiti se je v uradu Enakopravnosti (39))
IZURJENA STREŽAJKA DOBI TAKOJ SLUŽBO V RESTAVRACIJI. ZGLASITE SE NA 632 E. 152nd STREET (39)
HIŠA naprodaj, za eno družino, 13 scib in kopališče, garaž, ko-košnjak lot 48x226 na tlakovani celsti, blizu šole in slcven-sike cericve v Collinwoodu. Cena je samo §8,500; $3,500 v gotovini, ostalo na prvo vknjižbo po 6%. Oglasite se na 6307 St. Clair Ave. pri Bunčič & Co. zgoraj	(39)
FARMA, 13 akrov, poslopja, živina, orodje in vse drugo se proda ali zamenja. Pišite ali se zglasite pri C. Eyster, Gar-retsvillc, Ohio	(39)
ISOE. SE MLADO DEKLE m delD v grocerij'ski trljovini od pol devete do 6. ure zvečer; mora biti zmreižna tudi nekoliko angleščine Zgl^siti se je pri Jim Laznik, 1063 E. 71 St (39
LEPO OPREMLJENA SOBA se odda 'snaižnemu fantu. Gcrko-ta in kopailišče. 1084 Addi-Bon Roajd.	(38)
JOS. FISCHER Prodajalec tolstih prašičev krmljenih s koruzo za družine.
Vzemite Corlett-Randall omnibus v North Solon, O., ali pokličite po Ohio State telefonu: Suburban— Chagrin Falls 284-G.
1 * .......i^nwim-iftvinin -n—m immw
...................Min i n »Miuunkaijv^ifcuiMMMMWAi
Dobra novica za debele ženske.
Nonio moderc ftt. Mit. Je ic-Bnlfno dobci- kup. ZbovhJ Jo nizek, spodnji del pa Jo pre-cej Slrok. Narejen Je 'z trpe-žnejta ali beleča coutlft: mere od 24 do 30 cena Kamnf3.no Co vnm sn v,-iS trgovec n? mora dobiti, poflljlle im«, lin-ulov moro In $3.0n In poslali vam bomo moderc.
Nemo Hvilenic-Fathlon Institute 120 E, I (jih St., New York (Dopt. S)
naprodaj: ,jJ|
Dve moderne hiše za dve družini na velik, lotu 40x175. Sp*edujdja hiša 6 sob in kopališče spodaj in raj se prenaredi prav lahko za fitin. d nižine. Zadnja hiša ima 5 sob w kopališče spodaj in zgoraj. klet; garaž 12>;17,- cementen kolovoz. Zj^laisijo Tiaj se kupci in ne •>: jreirtj?; cgnn 523,000.00. UistnA-1046 E. 74 St.	38'
PRILETNA ŽENSKA ALTDB'
KLE DOBI TAKOJ SLUŽBO
ZA HIŠNA DELA. NASLOV
SE IZVE V UPRAVNIŠTVtf
TEGA LISTA. (M ____A*
EVIAMO naprodaj dobroidoče trgovine za Slovence: pool roo®1 cena jaik0 nizika, 2 mesnice, tudi j ako poceni. Proda se tudi grocerija in hiša z dvema trgovinama. Oglasite se pri Bunčič & Co. 6307 St. Clair Ave. MP raj _ _J39)
~ reymatizem^
ozdravite lahko hitro ako bite največ 3 steklenice nasa«8 zidravila. Jamčimo vsakomur, & ozdravi. Navadila se vam pož^ skupno z naročilom. Gena ali tri steklenice $10.00 Pišite ^ B & ,N. CO, <1» 6307 St. Clair Av., Cleveland,
JAVNE RAZPRODAJeT"
Kupili smo 122,000 -parov meriekih aa-madnih čevljev M«"; son jzdelka, mer od 5}/% do 12, so bili zadnji preostanek en^ izmed največjih vladnih kontih torjev za čevlje. Ta čevelj je jamčeai, da je iz ^ odstotnega usnja, tjemno rui^^ barve s prišitim jetikom. da ^ more vainje blato ne voda. tualna vrednost tega čevlija J!, $6.00. Toda k*>r smo jih kuF toliko skii-paj, jih nudimo ja^j sti l2fliko po $2.95.'
Pošljite pravilno mero. Pl*5^ te poštarju, ko vam jih odds® pošljite.denarno nattSaiznipo..^ ; ko čevlji ni$o taki, kot'pravi^ j/aip bomo radevolje vrftiB ^ nar nemudoma ni zahtevo.. -A i NATIONAL BAY STATE Sfl°* COMPANY J
296 Broadway, New York, N'
--14--
Izvažbane ■";,
Za vi j a Ike '
■ (wrappers) naj se ziglaaijo pri v EUCLID CANDY COMPAN' 1403 W. 6th St.
Vlahov
i ŽELODČNA
GRENClO
Je narejena i« ZARA ^(D^lrn^'1
ROMANO VLAHOM
Naprodaj P lekarnah, »1 v hah in frocerU'
Edini MStopni*^ Združenih ^ V. L AN GM ANN, Inc. f,
97-99 Sixth
! RAVNOKAR PREJEL11
Slovenske plošče iz staral kraja. Zberite si jih, do^«'
m-mm iezal<«ap0Li
j JHL1"'lm;aim0
ST CLAOt.S
WELRY A^
MUBIC
u.,.«.». M	pop
r:'.::; I wm sitterc
"* "*"*"'H 6404 St. ™
Avenue- .
Velika) Ifig ur. zlatni"0