TRGOVSKI F
;r
časopis asa trgovino, Industrijo
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
jJEV
Naročnina za ozerm, 45 D, mesečno 15 D; za
rfS9
LETO VI.
LJUBLJANA, dne 14. avgusta 1923.
jO D, za pol leta 90 D, za četrt leta o: 210 D, — Plača in toži se v Ljubljani.
ŠTEV. 94.
Ob svečani otvoritvi industrijsko-obrtne vzorčne izložbe
v Mariboru.
Pod sijajem Najvišjega pokroviteljstva in v nestrpnem pričakovanju obiska Nj. Veličanstva kralja Aleksandra 1. se na praznik dne 15. avgusta ob 10. dopoldne svečano oivori mariborska razstava — prva te vrste na slovenskem štajerju.
Velik zgodovinski dogodek je to za našo severno obmejno postojanko in pomemben je ta dogodek tudi za zgodovino naše slovenske industrijejn obrti. Tisoči od vseh strani naše in sosednjih držav pobite v teh dneh tja v prelepo mesto ob Dravi na vznožju pragorja lesa-bogatega Pohorja in na južnem obronku vinorodnih Slovenskih gjric.
Še predno si ogledamo razstavo, se nam pa zdi potrebno, da se vsaj površno seznanimo z
ZGODOVINO POSTANKA MARIBORA.
V primeru z drugimi štajerskimi mesti n. pr. s Celjem, Ptujem, je Maribor brez spomenikov prehisto--rične dobe. Temu je kriva ravno iista naravna lega mesta, ki mu je šele začetkom srednjega veka nudila možnost postanka in ki mu je namesto predzgodovinske brezpo-membnosti podarila vse pogoje, da se more razvijati šele v novejši dobi, a* to do največjega industrijskega mesta v naši ožji domovini. Tam, kjer stoji danes Maribor, si je v stari zgodvinski dobi od našega Korotana prodirajoča Drava preko pečevja na vznožju Pohorja in Kozjaka šele ustvarila lastno pot na prostrano Dravsko polje. In sicer je ravno današnji levi breg, na katerem stoji novi del mesta, povzročal Dravi največ preglavic. Te sledi lahko opazimo, ako stojimo na razglednem parobku Nemške Kalvarije ali na »Piramidi«, kjer je v »Burg an der March« (pozneje Marchburg) stala zibel današnjega Maribora. Še izrazitejše pa vidimo te spomine raz vrh Meljskega hriba, tega spomenika izza dobe zadnjega zaliva Panonskega morja, na katerega dnu se je šele v 9. — 10. stoletju razvila prva naselbina poznejšega mesta. Zato pa je desni breg
Maribor, dne 13. avgusta 1923.
na jugovzhodnem vznožju Pohorja (približno na kraju današnje Betna-ve) poznal tudi rimsko dobo. Višje na rebrih Pohorja pa je že pred Rimljani stala važna ilirska trdnjava »Posiela«. Torej si je Drava ob tej strani že davno preje prodrla svojo pot proti Ptuju in potisnjena na obronke Kozjaka in ob zapadni del Slovenskih goric, je šele po osvojitvi vznožja Meljskega hriba kot zadnje največje ovire, spustivši se v nižjo strugo, svoje prejšnje »bojno polje« prepustila prvi človeški naselbini. Znano je še iz novejše dobe, da so morali razstreljevati iz Drave štrleče pečevje v smeri gornjega dela mesta.
Tako približno je priroda sama skrbela, da je Maribor stopil v zgodovino važnih mest šele tedaj, ko so sosednja mesta iz nje že izstopala.
GOSPODARSKA VA2NOST MARIBORA ZA JUGOSLAVIJO.
Prirodna sila in ugodna lega je ustvarila tudi več drugih pogojev za uspešni razvoj mesta. Predvsem pride v poštev zgraditev Južne železnice. Še pred Dunajem je spoznal Berlin v tedaj še neznatnem Mariboru veliko važnost kot prehodno točko za svoje, proti Adriji gravitirajoče gospodarske interese in s temi v zvezi tudi za svoja na-cijonalna ekspanzivna stremljenja. Za Gradec je bil Maribor samo važna nacijonalna postojanka. V gospodarskem, posebno v trgovskem oziru, mu je bil Maribor neprijetna konkurenca. Bolj oddaljeni Dunaj se je od Berlina naučil ceniti gospodarsko važnost Maribora. Tako se pojasni na videz čudno nasprotje: dočim se je po otvoritvi lužne železnice pričela lepo razvijati današnja nemška veleindustrija s podporo Dunaja, se isti Maribor vkljub vsem ugodnim pogojem trgovsko ni mogel razviti. Posebno se je to opazilo pri manufakturni trgovini — komaj tri večje tvrdke, dočim jih imamo danes že blizu 10.
Nadaljni ugodni pogoji za razvoj mesta: pragorno Pohorje s svojimi
Dr. R. Marn :
Po na šem morju.
Meseca maja t. 1. je priredilo »Društvo za promet stranaca v Zagrebu« poučnozabavno potovanje za gospodarske kroge po Jadranskem morju. Namen potovanja je bil predvsem ta, da se v prvi vrsti Pokaže vsem onim domačinom, ki so jim inozemske naravne krasote bolj znane nego domače, lepoto našega morja in naravne krasote Dalmacije, v drugi vrsti se je hotelo naše gospodarske faktorje, zlasti predstavnike bank in veleindustrij zainteresirati za velika naravna bogastva Dalmacije, ki pa žal še niso izkoriščana, oziroma le v mali meri. Potovanja se je udeležilo na povabilo društva tudi sedem inozemskih konzulov, da se tudi tem pokaže, kaj nudi Jugoslavija s svojim morjem in lepo Dalmacijo tako v naravnih krasotah, kakor v zgodo-vinskoumetnem oziru tujskemu prometu. Dalje se je nudila izletnikom
tudi prilika, da si ogledajo industrijo Dalmacije in da lahko sklepajo, oziroma obnove vsled vojne prekinjene trgovske zveze. Lep namen potovanja se je v vsakem oziru do-segel in je omenjenemu društvu le čestitati na uspehih. Glavno zaslugo za potovanje ima pa predsednik društva g. Milan Milič, ki je bil — sam Dalmatinec-Dubrovčan — inici-jator in vodja izleta — vodja, kakor bi boljega ne mogli imeti.
Društvo je povabilo tudi slovenske gospodarske kroge in odzvalo se je 21 Slovencev, zastopnikov bank, industrijci in veletrgovci. — Lahko rečem, da ni bilo nikomur žal, da se je udeležil potovanja, ki nam je nudilo v vsakem oziru več kakor smo pričakovali. Potovanje, ki je trajalo štirinajst dni, vsaj približno opisati je nemogoče, ker bi zavzelo celo knjigo, omejim se le na glavne vtise, da bo dana nekaka celotna, toda splošna slika o njem.
Slovenci smo se pridružili hrvat-skim izletnikom v Karlovcu in v najlepšem vremenu nas je brzec ponesel po divnem Gorskem Kotarju
granitnimi skladi, ki so dali življenje nekdaj cvetoči steklarski obrti (glažute), bogati zakladi lesa. s katerimi se ponaša tudi nasprotni Kozjak, vinorodne in sadja bogate Slovenske gorice, rodovitno Dravsko polje in mogočna vodna sila, izrabljena v največjo električno centralo na Fali. In potem — kar so ugotovili šele inozemci: dobra delavna moč, ki se v kratkem času lahko prt iči vsaki industriji in obrti. Krono nad vsemi temi važnimi gospodarskimi pogoji pa je, kakor rečeno, križišče južne železnice na vse štiri vetrove; najznamenitejša je seveda zveza med daljnim severom in jugom. Na gravitacijo celega ozemlja, zlasti po prevratu pa mm. go vplivajo razne višje inštance državnih oblasti, posebno v trgovskem oziru pa največ pogoj obmejnega mestj. Izkušnje same potrjujejo dejstvo, da bi se Maribor vkljub zgoraj omenjenim ugodnim pogojem še dolgo ne bil razvil dalje, ako bi bil ostal pod Avstrijo. Ako ne drugi, bi za to že skrbel Gradec. Kar je že sedaj novega življenja v industriji, trgo-vinj in obrti, se ima Maribor zahvaliti edino le usodi prevrata. Najboljše spričevalo za njegovo veliko gospodarsko važnost in za njegovo sposobnost za razvoj velikega industrijskega mesta je inozemski kapital, ki se je takoj po prevratu začel naseljevati v Mariboru.
Kako se je naša domača industrija in obrt razvila tekom dobrih treh let, *o spričevalo nam nudi letošnja razstava. Ne sicer v celoti, ker je prvič zastopan le en del naše mlade industrije in obrti in drugič, ker je se ta vzorčna izložba ni omejila zgolj na Maribor. Vendar bodi merodajno golo dejstvo, da se je ožji krog industrijcev in male obrti vkljub splošno znanim, silno neugodnim razmeram sploh ojunačil izvršiti zanj težko, a častno nalogo.
ČAST NAŠI SLOVENSKI OBRTI!
Pravzaprav je to krasno, z velikim trudom in žrtvami, res iz. nič ■ ustvarjeno delo zasluga »Slovenskega obrtnega društva«. Slovenski obrtnik v Mariboru je bil prvi, ki se je sredi burnih dni prevrata, ko je drugod vladalo brezdelje, zavedal svojega poklica. Čim so se za silo uredile razmere in so se strnile vrste
zavednih zastopnikov slovenske obrti, si je »Slovensko obrtno društvo«, na čelu mu g. Novak in njegova desna roka, neumorno delujoči tajnik g. Kenda, že leta 1921 omislilo prvo obrtno razstavo samo za Maribor. To je bila previdna taktika, prve poskusne mobilizacije slovenske obrti, ki se je dobro obnesla 1
Prvi uspeh je rodil že naslednje leto drugega v večjem obsegu: Pokrajinska obrtna razstava, kjer je bila že bogato zastopana tudi večja industrija. Na temelju moralnega uspeha te razstave se je zgradil, to pot že na inicijativo znanega zastopnika veleindustrije g. generalnega ravnatelja »Drave« Križniča, ob sodelovanju prej omenjenega tajnika, velikopotezen načrt: Industrijsko - obrtne vzorčne izložbe, združene z. vrtnarsko, vinsko, umetniško in gradbeno razstavo.
Ta ideja je našla na seji domačih industrijcev in obrtnikov iz celega okrožja dne 10. aprila splošno odo-brenje. Prešlo se je takoj na delo. Z izrecnim namenom, da ne škodujejo velesejmu v Ljubljani, so določili za razstavo najprimernejši čas, t. j. od 15,—26. avgusta. Z ozirom na Ljubljano so šli en korak dalje in ustanovili poseben odsek, ki ima ( nalogo preskrbeti razstavljalcem j tudi ljubljanskega velesejma prevoz v direktnih vagonih naravnost na sejmišče v Ljubljano.
Ogromno delo je prevzel glavni širši odbor, broječ blizu 100 članov iz celega okrožja. Glavna uprava pa se omeji na 22 zastopnikov ožjega odbora, kateremu načeljuje g. Križnič, namestnik g. dr. Pipuš, tajnik g. Kenda, glavni blagajnik g. Bureš.
S temi kratko očrtanimi obrisi naj bo zaključena tudi zgodovina rojstva te razstave.
NAMEN RAZSTAVE.
Prireditelji hočejo tudi širšemu svetu pokazati, do kake visočine se je povspela v prvi vrsti naša domača industrija in obrt tekom par let in to ne samo kljub vsem težko-čam, ki so združene s splošno denarno krizo, ampak tudi kljub vsej brezbrižnosti s strani tistih faktorjev, ki bi morali ravno to svojo najvažnejšo obmejno postojanko negovati kot punčico v svojem očesu. To
mimo planinskih letovišč Delnic in Skrada do Plaz, odkoder se nam je nudil veličasten pogled na naše Jadransko morje, na tužno Istro, otok Kfk, Kraljevico in Bakarski zaliv. Vlak se je od tu spuščal v mnogih serpentinah proti morju in kmalu smo dosegli postajo Bakar, kjer so drugi potniki izstopili, dočim je stroj naše vagone povlekel še do prihodke postaje Sv. Kuzma, odkoder je rmjeva pot v Bakar samo malo bližja. Zastopniki »Trgovskega udruže-nia v Bakru« so nam preskrbeli vozove in avtomobile in nas po prašni ■n slabi cesti spravili v Bakar, oziroma na obalo, kjer nas je čakal Jep parnik Jadranske plovitbe »Sa-Iona«.
Radovedni smo bili na svoje stalno bivališče za dalj časa. Zunanjost »Salone«, ki je belo prepleskana, nam je ugajala in tudi notranjost in uprava nam je bila po volji. Pozne-ie se je izkazalo, da mnogi niso bili zadovoljni s spalnimi kabinami, ker so bile te premajhne, toda vse drugo je bilo na parniku nad vse jako udobno in tudi hrana izborna ter
zelo obilna. Ker je bilo ves čas potovanja lepo vreme, se tudi ta ne-dostatek ni toliko občutil, kajti vse življenje se je koncentriralo na krovu in pri obedih v obeh salonih. Ker je bilo za telo dobro preskrbljeno, za duševne vžitke pa še bolj, je celo pot vladalo pri vseh udeležencih najboljše razpoloženje, kor moram povdariti še posebej.
Prva večerja na parniku nas je površno seznanila, kolikor je bilo mogoče pri osemdesetih izletnikih in tudi prvo noč sem tudi jaz vsaj izborno spal. Precej zgodaj zjutraj smo odpluli iz Bakra in po res lepem Bakarskem zalivu ven na odprto morje. Na levi strani nas je po-zdravUa Kraljeviča in lepo brodo-gradišče, ki pa sedaj radi pomanjkanja dela skoro počiva. Parnik brzo plove v prelivu med obalo in otokom Krkom, da skoro ugledamo naše najmodernejše morsko letovišče Cirkvenico z lepim kopališčem in senčnato obaljo. Plovemo mimo, kakor tudi mimo Selc in Novija in pristanemo pod visokim Vratnikom
V	Senju.	IDalje	sledi)
Meunjc velja seveda za industrijo in obrt na Štajerskem sploh. Zato pa zastopniki naše industrije in obrti ob tej priliki lahko rečejo: kar Vam nu~ dim o, vse je delo naših rok in naših žuljev brez vsake tuje podpore.
Nameri te razstave pa je tudi, da spoznamo vrzeli ter jih skušamo izpopolniti ter si nanovo vstvariti tudi one panoge, ki pri nas niso še zastopane. V to slednjo svrho zna zelo dobro služiti kontrola med domačo in vnanjo industrijo oz. obrtjo.
Seveda je s prireditvijo združen tudi namen medsebojnega spoznanja trgovskih zvez in zvez z naročniki iz naših in vnanjih krajev.
RAZSTAVNI PROSTOR.
Streljaj od glavnega kolodvora ob Cankarjevi in Razlogovi ulici stoji monumentalno poslopje dekliške meščanske šole. V 37 dvoranah se obiskovalcu nudi najvažnejši del razstave. V pritličju se nahaja pisarna uprave. Na dvorišču, kjer je prostor za težko industrijo, se nahaja telovadnica, ki je tudi določena za razstavo. — Preko par stopnic smo na divnem vrtu Dijaškega doma. Tu je mali raj paviljonov in vrtnarstva. Zopet par stopnic navzdol, smo na zaprti Prešernovi ulici, določeni za gradbeno razstavo. — Ob južnem izhodu ulice je velik slavnosten vhod, predstavljajoč starodavna grajska vrata. — Tu ie drugi vhod, prvi se nahaja v Cankarjevi ulici pri glavnem vhodu v šolo. Desno ob tem slavnostnem vhodu sc nahaja vhod v Gotzovo dvorano, katere prostor je postal potreben šele v zadnjem trenotku, ko so razstavljalci zvedeli za Najvišjo naklonjenost vzorčni izložbi. — Tako znaša ploskev .razstavišča blizu 50.000 m".
RAZDELITEV VZORČNE IZLOŽBE.
Razstava se deli v objekte A— C. Objekt A dekliška meščanska šola, B dvorišče, vrt s 17 paviljoni in Prešernova ulica, C Gotzova dvorana.
Razstavnih oddelkov je 14. Posebej pa so še (sicer samostojni) vajeniški, vrtnarski, vinarski, umetniški in gradbeni oddelek.
Ra/.slavljalcev je nad 300
POSEBNE STROKE:
Kovinarstvo, težka industrija, elektrotehnika, poljedelski stroji, sloveči mariborski kotlarji, lesoobde-
lo^jilna panoga, vrtnarstvo in grad-bepa stroka.’ Kot nova industrija v Mdriboru se pojavi plutovina.
Ob otvoritvi in po pregledu cele izložbe se hočemo s tem odstavkom seveda še posebej pečati. Tedaj najdpmo še marsikatero nepričakovano novost.
Ob tej priliki opozarjamo vse naše vnanje, posebej pa še naše mariborske čitatelje, da se hočemo v prihodnjih številkah posebno zanimati za poznanje industrije in obrti v Mariboru, tako da bodo čitatelji ob sklepu popisa imeli pred seboj kolikor možno natančno statistiko ne le o industriji in obrti v ožjem, nego tudi v splošnem pomenu. Danes v celem Mariboru najbrže ni enega človeka, ki bi mogel nuditi natančne podatke o celoti — umevno, ker se je mesto v tem oziru, — kar je le razveseljivo, preveč razvilo in se na Statistiko v celoti doslej ni mislilo. Tak celotno statističen pregled postane velikega pomena ne le v lokalnem interesu Maribora, nego za celo našo trgovino. Iz tega pregleda bodo črpali informacije tudi vnanji interesenti, ki že imajo ali si šele želijo zvez z Mariborom in interesenti, ki se nameravajo naseliti v Maribor ali sploh v njegovo okrožje. Marsikdo interesentov misli, da bo prišel tja z novostjo, uvidel pa bo iz naše statistike, da je dotična stroka med tem že zastopana, morda še preveč. Seveda se bo tudi nasprotno pokazalo, katera stroka ali sploh še ni, ali pa je še premalo zastopana.
Marsikdo v drugih mestih bo iz dobrih in slabih vzgledov mariborskega trga iz naših poročil črpal nauk, opomin, bodrilo tudi za razmere na njegovem trgu.
Kratkomalo, ta naša statistika ne zasleduje namena služiti le lokalnim, marveč tudi splošnim interesom zdrave solidne trgovine, male obrti in velike industrije.
Zato pa je priporočljivo, da si prijatelji in čitatelji našega lista v teh dneh osebno ogledajo Maribor in njegovo razstavo.
Da bo naše statistično delo popolno, bomo zelo hvaležni, ako vnanji obiskovalci svoje vtise o razstavi iz Maribora sploh, zlasti pa
o	nedostatkih, ki jih opazijo, spo-roče osebno ali pismeno našemu posebnemu za ta poročila poverjenemu sotrudniku. Naslov na Mar-Stan, Rotovški trg 1.
Dr. R. Pipuš:
Bodočnost Maribora.
Gospodarski položaj Maribora je v Avstriji ovirala konkurenca Gradca in njegova politična odvisnost od Gradca. V Jugoslaviji Maribor tudi ni našel posebne naklonjenosti pri državni upravi. Po ustavi mora postati Maribor sedež pokrajinske uprave in bo na ta način postal politično neodvisen, kar. bo brez dvoma tudi mogočno povzdignilo njegov gospodarski razvoj. Vendar pa ro in ostanejo za Maribor glavni po-ooji novega gospodarskega procvi-ta, torej tudi nove boljše bodočnosti, njegova naravna lega in naravni zakladi njegove okolice.
Skoraj neizčrpna ie vodna sila Drave. Na njej se je v bližini Maribora tekom vojne postavila elektrarna na Fali. kjer se je naložilo okroglo 22,000.000 švicarskih frankov. elektrarna proizvaja okroglo
30.000	konjskih sil. Do sedaj je komaj polovica te cneržije izkoriščena. Med odjemalci električne sile je mariborska občina sama, ki potrebuje tačas okroglo 2.000 konjskih sil. Ker dobiva Maribor od elektrarne na Fali električno silo pod izjemno ugodnimi pogoji, oddaja občina mariborska tudi svojim odjemalcem, v prvi vrsti industriji v Mariboru. električno silo pod. ugodnimi pogoji. Kakšno ugodnost pomeni električna sila za industrijo, sledi iz tega, da bode v kratkem dograjen električni doljnovod od Fale do Trbovelj, ki bode z elektriko preskrboval industrijo mi Zidanem mostu, v Hrastniku in celo v Trbovljah,
torej v teh bogatih skladiščih prvovrstnega rujavega premoga. Električna sila, ki jo danes proizvaja elektrarna na Fali, še torej davno ni izčrpljena. Vendar pa je pripravljenih že več načrtov za nove elektrarne na Dravi.
Elektrarna na Fali sama ima že koncesijo za novo elektrarno pri Sv. Ožbaldu na Dravi, ki utegne dati
40.000	konjskih sil. Mariborska občina ima pripravljene načrte za elektrarno na Felberjevem otoku tik nad mestom. I udi od te naprave se pričakuje 30.000 konjskih sil. Namišljena pa sta še 2 načrta eleklra-ren na Dravi, prvi med Mariborom in Plujem, drugi nižje Ptuja. Ni dvoma, do sc bodo ti načrti tekom let uresničili po vrsti, kakor bode izčrpljena zmožnost že obstoječih elektraren. Da se pa izčrpi zmožnost vseh teh elekraren, za to bode treba še mnogo novih industrijskih in obrtnih podjetij. Maribor se nahaja v središču med temi mogočnimi elektrarnami, ki deloma že delujejo, deloma pa utegnejo nastati tekom nekaterih let. Kakor povsod, tako bode tudi tukaj cenena sila, ki je na razpolaganje, brez dvoma privabila potreben kapital pa tudi sposobne podjetnike.
. V najbližji okolici Maribora se sicer ne dobiva premog. Vendar se Mariboru tudi za premog ni bati, ker ga je v daljši okolici Maribora povsod zadosti. Prevalje, Velenje, Za-bukoyje, Hrastnik, Trbovlje, Podlož, Ključarovci, Krapina, Golubovac so
najvažnejša skladišča premoga v Jugoslaviji v daljni okolici Maribora. Poleg njih je še mnogo drugih manjših. Razun tega so blizu Maribora tudi mogočna skladišča premoga na Zelenem travniku in v Kofflachu v Avstriji. Ker je pa tukaj dovolj vodne sile, mariborsko industrija v doglednem času ne bo več odvisna od premogovnikov.
Zelo važni za gospodarski pro-cvit vsega okraja so naravni zakladi njegove okolice. Pohorje in Kozjak nudita ogromne množine lesa, ki so vzbudile že mnogo lesnih industrij in jih bodo vzbudile brez dvoma še veliko več. Posebno živahna pa je trgovina z lesom v Mariboru in bližnji okolici. Velike množine prvovrstnega vina, ki se prideluje v mariborski okolici in silno razvito sadjarstvo v Mariboru in okolici dajo zaslužka mnogoštevilnim podjetnim trgovcem. Tudi na tem polju je pričakovali še velikega gospodarskega razvoja.
Poleg naravnih zakladov igrajo za razvoj industrije zlasti pa za razvoj trgovine največjo vlogo prometna sredstva. V Mariboru prekorači Dravo državna cesta Dunaj — Trst, ki ima sedaj meddržavni pomen. Še večjega pomena za razvoj Maribora je, da prekorači Dravo tukaj tudi ena najvažnješih železniških prog srednje Evrope, to je glavna proga Južne železnice. Ta proga se tukaj križa z druga važno progo, ki veže ogrsko podonavje z Alpami in za-padnimi deželami. Drava sama je tudi važno prometno sredstvo. Po njej se prevaža mnogo lesa. V državni proračun je že postavljena večja svota za uravnavo njene struge. Kadar bo struga uravnana od Maribora do Legrada, bo Maribor tudi važno pristanišče za parnike.
Železno omrežje pa bo treba šc izpopolniti. Nujno potrebna je železnica iz Maribora čez Slovenske Gorice do Ljutomera in Murske Sobote, ki bi izpopolnila mednarodno važno progo med Bratislavo na eni strani ter Mariborom, Ljubljano in Trstom na drugi strani. Kakor hitro se Varaždin zveže s Koprivnico, dobi Maribor novo neposredno zvezo z Novim Sadom, Osjekom, Beogradom in Subotico. Treba bo tudi iskati neposredne zveze med Mariborom in Zagrebom, morda v smeri Pragersko - Rogatec - Krapina -Zaprešič.
Primanjkuje pa za gospodarski razvoj Maribora razumevanje od strani javnega mnenja. Za gospodarska vprašanja pri nas ne kažejo zadostnega razumevanja niti politično novinarstvo, niti politične stranke, niti upravna in zakonodajna oblastva. Najbolj priljubljen predmet, o katerem pri nas politiki - demagogi v občinski dvorani, v skupščini in na shodih mlatijo pred svojimi volilci, to je kapital. Upravna in zakonodajna oblastva kar tekmujejo med seboj, da bi z neznosnimi bremeni ubila vsako podjetje in pregnala kapital. Ti činitelji, po vojni navdahnjeni komunizma, ne uvidijo, da ja kapital tista veja, na kateri sedijo, in da bodo oni prvi ležali v luži, ako odsekajo to vejo. Ti faktorji ne razumejo, da spravlja podjetnik v nevarnost ne samo svoj mir, vse svoje premoženje in celo svojo eksistenco, ampak tudi mir blagostanje in eksistenco cele svoje rodbine. Nobeno narodno gospodarstvo pa menda ne potrebue tako nujno kapitala, kakor ravno jugoslovansko, ki se šele začenja razvijati.
TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA
ima stalno v zalogi vsako množino
Družba JURIJA", Ljubljana
Kralja Petra trg 8.	Telefon St. 220.
>BUDDHA< I ...........-	 1
TRADE MARK C
ggre-;.''Vi'S*':£a
Cene življenjskih potrebSCin v Jugoslaviji.
Koncem meseca julija 1923 so bile v različnih mestih naše države sledeče
cene za življenske potrebščine:	Goveje meso:	v Zagrebu 20 — 26,
Beogradu 14—20, Ljubljani 17—26, Sarajevu 12 — 14, Novem Sadu 20—24, Subotici 20—21, Varaždinu 21—22.50, Mariboru 18-25, Celju 23-27; Teletina: v Zagrebu 20—24, Beogradu 16—22, Ljubljani 17—26, Sarajevu 12 do 2 J, Novem Sadu 24—26, Subotici 22—23, Varaždinu 18.50, Mariboru 20 dp 25; Svinjsko meso: v Zagrebu 29 —32, Beogradu 28 —30, Ljubljani 30—35, Sarajevu 25, Novem Sadu 28 do 30, Subotici 25—26, Varaždinu 30, Mariboru 35-40, Celju 28-30; Špeh : v Zagrebu 32 —32.50, Beogradu 34—38, Ljubljani 35—37, Novem Sadu 34 —35’ Subotici 39, Varaždinu 37, Mariboru 39 do 40, Celju 38—42; Mast: v Zagrebu 35—38, Beogradu 36—40, Ljubljani 30, Subotici 39, Varaždinu 42, Mariboru
37.50, Celju 42; Salo: v Zagrebu 31 do 40, Beogradu 34—38, Ljubljani 40 do 43, Sarajevu 44, Novem Sadu 36—38. Subotici 40, Celju 36—55; Mleko: v Zagrebu 3—4, Ljubljani 3.75, Beogradu
4.50—5, Sarajevu 4—5, Novem Sadu
3.50—4, Subotici 2—3, Varaždinu 3—6, Mariboru 3—5, Celju 3.75—4; Jajca: v Zagrebu 1 — 1.50, Beogradu 1 — 1.50, Ljubljani 1.25—1.50, Sarajevu 1 — 1.25, Novem Sadu 1.25—1.50, Subotici 1 do
1.50, Varaždinu 1 — 1.50, Mariboru 1.25 do 1.50, Celju 1.25 - 1.50; Grah, sveži: v Zagrebu 3—7, Beogradu
3—5, Ljubljani 4—5, Sarajevu 4—5, Novem Sadu 6—7, Subotici 5—6, Varaždinu 3—6, Mariboru 3—4, Celju 5—7-Paradižniki:	v Zagrebu 4—7,
Beogradu 2.50—4, Ljubljani 5—6, Sarajevu 3—4, Varaždinu 10—12, Mariboru 5—8; Zelje: v Zagrebu 3—4, Beogradu 2.50—4, Ljubljani 3.50—4, Sarajevu 4, Novem Sadu 3—5, Subotici 6—10, Varaždinu 4—6, Mariboru 4—8, Celju 7.50; Špinača:	v Zagrebu
4—5, Beogradu 10 — 12, Ljubljani 8—9, Novem Sadu 5; Jabolka: v Zagrebu 4—7, Beogradu 3—10, Ljubljani 5 do 14, Subotici 3—6, Varaždinu 4—5, Mariboru 10; Hruške: v Zagrebu 4—7.50, Beogradu 4—12, Ljubljani 6 do 18, Subotici 2—5, Varaždinu 2—4, Celju 5; Slive: v Zagrebu 6, Beogradu 8—12, Subotici 2 — 4, Varaždinu 10. Mariboru 8 — 12; Grozdje: v Zagrebu 20—30, Beogradu 12 — 20, Subotici 15—20; Krompir: v Zagrebu
1.50—2, Beogradu 3—5, Ljubljani 1.25 do 1.75, Subotici 1.50—3 Sarajevu 2—3, Novem Sadu 3—3.50, Varaždinu 1.50 do 2.50, Mariboru 1 —2.50, Celju 2.50; Kruh: v Zagrebu beli 7.25, črni 6.25, Beogradu beli 6, črni 5, Ljubljani beli
7.50, črni 6.50, Sarajevu beli 7.50, črni 6, Novem Sadu beli 6.50, črni 6, Subotici beli 7.50, črni 6.50 .Varaždin beli 7.25, črni 6, Mariboru beli 7.50, črni
6.50, Celju beli 7.50 črni 6.50; Sladkor: v Zagrebu kocke 24.50, kristal 24, Ljubljani kocke 25, kristal 24, Sarajevu kocke 27, kristal 26, Novem Sadu kocke 26, kristal 25, Subotici kocke 28, kristal 25, Varaždinu kocke 27, kristal 26, Mariboru kocke 25.50, kristal 24, Celju kocke 27, kristal 25; Mokadv Zagrebu št. 0 7—7.50, št. 2
6.50—7.25, št. 6 6-6.50, Beogradu št. O 8, št. 2 7.50, št. 6 7, Ljubljani šl. 0 7.50 do 7.75, št. 2 7.25, št. 6 5.50, Sarajevu št 0 7.50, št. 2 7.25, št. 6 5.50-6, Subotici št. 0 7, št. 2 6.75, št. 6 6.25, Varaždinu št. 0 7.50, št. 2 6, št. 6 5.60, Mariboru št. 0 7.75, št. 6 6, Celju št. 0 7.35-7.40, št. 2 6.90, št. 6 5.40.
III. Ljubljanski velesejm z vidika zgodovine in reklame.
Ze globoko v srednjem veku so čutili ljudje potrebo, da so se ob gotovih časih shajali v večjih krajih in mestih, ki so ležala na prometnih križiščih, da so tržili. V ozidju varnih mest so brez skrbi iztožili svoje blago in ostajali po več dni. da so tržno priliko do cela izkoristili. Meščani pa so znali ceniti take prireditve, ker so jim donašale koristi in so jim bile vir bogastva in blagostanja. Ščitili in negovali so trgovino in nudili tudi pravno pomoč potom svojih meščanskih statutov.
Naivečji svetovni sejmi za sezonsko robo so nastali tako v Leipzigu in Nižjem Novgorodu.
V	teku 18. stoletja pa so iz nacijonal-rtc pobude pričeli prirejati svetovne razstave v velikih mestih, kakor v Londonu 185J., Parizu, na Dunaju, v Cikagi, v Pragi, Hamburgu itd., ki so pa bile dostopne samo za bogate liudi m so unele docela narodni znacai Naivecia je bila svetovna razstava v Parizu leja 1900.
Naši moderni velesejmi pa imajo svoj izvor v posebnih gospodarskih razmerah, lu so posledica svetovne vojne. Ker smo sc skušali tudi gospodarsko osamosvojiti, je lastna potreba povojnih let povzročila posebno krepko porast in razvoj domače industrije.
Vsako novo trgovsko podjetje, posebno pa mlada industrija, se mora pred vsem drugim vpeljati, njeni predmeti in jzdctki morajo dobiti sloves, da more podjetje uspešno izvršiti svoj poslovni načrt. Ta namen pa ne more doseči z nekoliko potniki, ampak mora tudi seči po reklami in to še prav zelo. Danes mora vsak industrijalec računati s tem, da vporabi najmanj 5 % splošnega obrata samo za reklamo — inserate, naznanila itd. Mnogi, ki spoznajo vrednost icklame, porabijo zanjo ogromne vsote, ki tvorijo dostikrat tretjino do četriinevseh obratnih stroškov.
Izdelki tuje industrije so postali pri nas zneni po raznih reklamnih tablicah in naznanilih, plakatih itd. Slovenec pa ie ali preskromen, ali pa se boji stroškov. ker ne pozna potrebe žive reklame. Cim več industrijskih podjetij naslaja, tem večja postaja tudi konkurenca. umevno je potem, da mora poslali tudi občutnejša reklama.
Glavno učinkovitost pa vsebuje reklama v svojem ponovnem prinašanju eneqa in istega predmeta in pa s svojo »Jošnostjo. Kdor postoji pred reklamno •desko ali kioskom, da opazuie in bere reklamna naznanila, ni zapadel sam za svojo osebo reklami, ampak je s tem, da je ostal pred plakatom izvabil ludi druge 'mimo idoče, vzbudil njihovo zanimanje za oglašeni predmet ter s Jem podkrepil reklamo.
Molk je najobčutnejši nasprotnik reklame — živa reklama pa rabi mnogo, prav mnogo spoznanja, govorenje o predme In, mnogo kritike. Čim vec, tein bolje.
Kdor torej razstavi na 111. ljubljanskem velesejmu svoje industrijske izdelke jn Iržne predmete, temu se nudi najboljša r,n najbolj živa reklama, ki žanje delo-triB žc tudi trenuten vspeh, nekako pa •oripic interesentom široko polje spoznanja. Velesejm je poleg reklamnega značaja pa ludi poučna institucija, kjer se. odkvijeio poleg splošne slike nase celotne industrije tudi posebnosti iaz-•Vienih konkurenc. Radi tega podaje tudi smernice za nadaljni razvoj naše industrije, kar je posebno velikega pomena, f<er k nesmiselno brez potrebe usta-n»vlj«ti konkurenčna podjetja posebno v času, ko imamo še priložnosti dovolj, razviti se v strokah, ki niso se v naši industriji zastopane in zalo brez kon-loircnc«. Naša industrija še daleč ne zadošča naši potrebi v državi, vsled crsar ima še veliko priliko razvoja in !T. '5c mnogim dana možnost, da se v uiduslriji udejstvujejo.
J&izvci in močni napredek naše industrije ie* pokazal že II. velesejem. Posamezne tvrdke, zlasti mlajše;'so nastopile na prvem velesejmu v skromnosti, ■n so na drugem že zadobile značaj vpeljane in močne industrije. Napredek, lii '3e pokaže na razstavnem prostoru im “posameznih tvrdkah, bode brez-ilvomno za nje velikega trgovskega TOrnena.
Vodilni smernici napredka in razvoja 'odgovarjajo tudi razne atrakcije le-Scianjega velesejma.
Mariborska tvrdka Džamonija bo n. t**- -zgradila obsežen cvetličnjak, jno-etemo .opremljen’ z raznim eksotičnim rastlinstvom. Dekorirala bode tudi do-'smč v obliki parka. Zagrebška tvrdka Frrosta! zgradi poljsko električno že-ftzntco. Videla se bode poleg tega i«*di žična železnica.
Tvidka Stebi & Tuječ si napravi ■testno.električno centralo in razvrsti po -snrmaeM električne ure s signalnimi zvonci.
—
Vsestransko od vedstva pripravljen, od razstavtjalcev po svoji vrednosti pojmovan in od interesentov upoštevan, sme tudi III. ljubljanski velesejem s smelo gotovostjo računati na popoten uspeh. —
Litografična barva
THE BEX C0„ LlUBLIflHfl.
Denarstvo.
Izdajanje pooblaščeni za nakup deviz za potovanja v svrho posečanja inozemskih tržišč. Finančna delegacija v Ljubljani objavlja uradno, da jo je gospod finančni minister pooblastil, da sme izdajali trgovcem in obrtnikom po-oblaščenja za nakup deviz za potovanja v svrho posečanja inozemskih tržišč do naj višjega iznosa 10.000 francoskih Irankov na podlagi prošenj, ki morajo biti potrjene od pristojnih trgovskih in obrtniških zbornic. — Prošnje, ki morajo bin naslovljene na delegacijo in kolkovane s 3 dinarji (za rešitev je prošnji priložili kolek za 10 Din), je vlagati pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Priložiti jim je potrdilo pristojnega davčnega urada, da so vsi dospeli davki plačani. Upoštevale se bodo samo prošnje trgovcev in obrtnikov, ki so naši državljani in pa ki rabijo devize izključno za potrebe potovanja v inozemstvo.
Izmenjava 10 dinarskih bankovcev.
Ministrstvo financ je sklenilo, da se vzamejo iz prometa novčanice po 10 dinarjev državne izdaje iz leta 1919.
To se izvrši v teku 10 mesecev. Iz prometa vzete novčanice se bodo nadomestile z novimi novčanicami Narodne banke. Skrajni rok za to zamenjavo traja do 10. junija 1924. Zanimivo je, da se bodo sedaj vzele iz prometa vse novčanice državne emisije iz leta 1919.
2e prej se je to zgodilo z novčanicami po 20 in 50 dinarjev. Vse te novčanice so slabo izdelane in se dajo lahko ponarejati. Novčanice, ki se imajo sedaj vzeti iz prometa, imajo na prvi strani sliko kovača in podpis takratnega ministra financ g. dr. Momčila Ninčica.
Promet.
Prometne izpremembe. Ravnateljstvo južne železnice razglaša: Sprejemanje in odpošiljanje vsakovrstne sporovozne robe v vozovnih nakladih za inozemstvo v prehodu preko Jesenic iz vseh postaj v Sloveniji je pričenši od 13. avgusta do nadaljnega ukinjeno. Do vključno 12. avgusta sprejete pošiljke se iztečejo.
Povišanje železniške tarife. Ministrstvo saobračaja povišuje izza dne 113. septembra vse tarife sledeče: 1. pot-, niške tarife: a) brzovlaki. Nova enotna cena za osebo in kilometer: I. razred 120 par, II. razred 90 par, III. razred 60 par; b) potniški in mešani vlaJu. Od osebo in kilometra: 1. razred 90 par, 11. razred 60 par, III. razred 30 par: c) prtljaga, Enotna cena za 10 kg in kilometer na brzovlakiti 7 para in na potniških in mešanih vlakih 4 Va Pnra; č) psi. Enotna cena za komad in kilometer: 18 para; d) ekspresno blago. Dosedanje postavke se povišajo od 9 na 14 para za jlO kg in kilometer. -II. Tovorna tarifa, a) brzovozpo blago: Sedaj veljavne postavke se povišajo za 100%, b) ostalo prevozno blago.
1. — razred 1, obsežnejše blago in go po izjemni tarifi br. III. a in V: Sedanje prevozne postavjie se povišajo za 100%. 2. — razred II.: Prevozne postavke se povišajo za 50%. 3. — razred n, c. spec. tarife br. 1. in izjemne tarife br. IV.: Sedanje prevozne postavke se povišajo za 30%. 4. Razred IV. in izjemna tarifa br. 1: Sedanje prevozne postavke se povišajo za 20%. — Neiz-premenjene ostanejo postavke speci-jalne tarife br. 3. in izjemne tarife br. 11-Državna taksa po 15% oziroma 10% se bo zaračunavala poleg železniške prevoznine.
Za revizijo poštno-paketnih pristojbin; Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je naslovila na ministrstvo pošt in telegrafov vloge, v katerih opozarja ministrstvo, da je sedanja razvrstitev pristojbin za poštne' pakete za trgovski promet zelo neugodna, ker se težna pristojbina defcrencira samo od 5 -do 5 kg in se glede razdalje, na katero" is" treba odpremiti poštni paket, ne delo
nobene razlike. Posebno neugodno upliva na promet to, da je osnovna pristojbina določena za pošiljke do 5 kg, naslednja pristojbina za pošilje nad 5 do 10 kg. Pri tem ni dovoljena nikaka toleranca tare. Posledica teh visokih pristojbin je bila ta, da se je na manjše razdalje zelo povečal in razvil osebni promet in da stranke, namesto da bi plačale pošti visoke pristojbine za male pošiljatve ter imele še pri tem zelo občutne izdatke za ambalažo in za druge pristojbine, raje osebno opravijo svoje posle ter vzamejo pošiljatve, ki bi drugače bile lahko odpremljene po pošti, kot ročno prtljago s seboj. Vse to gre na škodo dohodkov poštnega erarja in le povečuje pasivnost poštnega prometa. Zato predlaga zbornica ministrstvu, da se podvrže poštno-paketne pristojbine reviziji v sporazumu s predstavitelji gospodarskih krogov in sicer naj bi se upoštevala razdalja, na katero se od-prcmlja poštna pošiljatev, kakor tudi teža. Glede razdalje naj bi se vpeljali za celo državo 2 ali 3 paspvi in sicer naj bi prvi obsegal ožje okrožje do kakih 100 km, drugi do 400 in tretji pa razdalje preko 400 km. — Glede teže je treba vpeljati posebno znižano pristojbino za pošiljatve do vključno 1 kg. Ako se za pošiljke nad 1 kg do vključno 5 kg pridrži sedanja pristojbina za 5 kg, naj bi se dovolilo na račun tare 5 do 10 odstotno toleranco, ker je v trgovskem prometu, posebno pri detajli-stih kakor tudi pri privatnih strankah v navadi, da se naroča po 5 ali po 10 kg netto posameznega blaga ter mora stranka po sedanjih predpisih za presežek tare plačati že pristojbino za naslednji težinski razred, kar je zelo neupravičeno in v kvar trgovskemu prometu. Zato prosi zbornica v svoji ulogi, da blagovoli ministrstvo revidirali pri-stojbenik za poštno-paketni promet v zrni slu gornjih predlogov, ker je na sličen način reguliran poštno - paketni promet tudi drugih inozemskih držav, na primer na Cehoslovaškem, in bo revizija brezdvomno ugodno vplivala na razvoj poštno-paketnega prometa.
Vozne cene na vlakih bodo izredno znižane o priliki otvoritve VI. vzorčnega velesejma v Pragi. To priliko lahko uporabijo naši trgovci, da si nabavijo solidno češko blago s prve roke, vsled česar niso prikrajšani na dobičku ampak ravno nasprotno, oni del, ki drugače odpade na posredovalce, ostane njim. Pojasnila daje brezplačno Čeho-slovaški konzulat, Ljubljana, Breg 8 in Aloma Company, d. z o. z. v Ljubljani, Kongresni trg 3.
Trgovina.
»Kupujmo pri našiti zadrugah«. Od trgovca z dežele smo prejeli dopis, v katerem opravičeno žigosa pisanje nekega'ljubljanskega tednika, ki prinaša pod naslovom »Kupujmo pri naših zadrugah« članek, ki je daleč prekoračil meje stvarnosti. Naš list je že opeto-vano pojasnil svoje stališče napram zadružništvu, kar je tudi piscu,, inkriminiranega članka dobro Znano. Danes bi mu samo še enkrat svetovali, naj sc v legitimno trgovstvo nikar ne zadira. Nadzoroval bi naj »mere in vage« raje pri zadrugah, katerih odjemalci so znano najbolj tepeni. Tudi ker se tiče kvalitete, je njegova reklama za zadruge jalova, vsaj vsakdo ve, da je legitimei. trgovec zbog proste konkurence primoran nudili najboljše in najcenejše blago Vse naše trgovce pa resno pozivamo, r]a vsak list, v katerem se napada naše legitimno trgovstvo, zavrnejo, tudi ako se jim dosiavlja brezplačno.
Razstava ječmena za pivovarne. Borza v'Bratislavi priredi na poljedelski razstavi, ki sc bo vršila ob priliki dot; navskega sejma v Bratislavi od 23. do 27. avgusta t. I.. poseben oddelekr kjer bo razstavljen ječmen za.pivovarae. — Podrobne informacije o razstavi daje Borza v Bratislavi.
Obrt.
Obrtni shod v Ljubljani. O priliki III
velikega sejma se bo vršil v Ljubljani dne 8. septembra ob 10. dopoldne v
dovorani Kazine obrtniški snod. Shod, ki ga sklicuje- »Deželna zveza obrtnih zadrug«, bo obravnavi stanovska, vse obrtništvo zadevajoča vprašanja, tako: vprašanje o -izenačenju dawkov, vprašanje p/cosjiove zak'6'na o zavarovanju delavccv, o prisilnem zavarovanju obrt-
nikov iri njih rodbinskih članov zoper bolezen in za starost in vprašanje o uvedbi obligatorne mojstrske preizkušnje. Podrobnosti o tem shodu, ki bo splošen shod vsega slovenskega obrtništva, bomo še poročali.
Opozarjamo cenjene čitatelje na današnji oglas Produktivne zadruge kleparjev, kotlarjev itd. Tvrdka se je v svojih novih prostorih zelo povečala ter je tudi tehnično moderno izpopolnila svoi obrat tako, da danes lahko z vsako inozemsko tvrdko konkurira. — Podjetje uživa dober sloves posebno glede svojih bakrenih izdelkov. Upoštevanja vredna je tudi hitra in točna postrežba.
Carina.
Znižanje izvoznih carin. Vlada je pooblastila finančno-ekonomski odbor, da razmotriva vprašanje znižanja izvoznih carin, ker je žetev tega leta prav obilna.
Hmelj.
Žateški hmetjski trg. (10. t. m.) Živahno povpraševanje. Cene krepke. Ponudba blaga pa je slaba. Trgovci ponujajo 2200 do 2300 Kč za 50 kg, toda producenti s lemi cenami niso zadovoljni.
Letina in konsum hmelja. Tvrdka Con-nick von Noyen v Alostu v Belgiji piše, da znese svetovni konzum 1,000.000 stotov po 50 kg hmelja, svetovna letina bo pa dala le 580.000 stotov — torej okroglo 400.000 stotov po 50 kg premalo.
Razno.
Nova dragocena kovina. V Papuaniji na Britanski Novi Gvineji so našli pri iskanju zlata osmiridij, ki je osemkrat dragoceneji nego ztato. Doslej uporabljajo osmiridij le v najmanjših količinah za konice polnjivih peres in za natančnejše delce pri strojih. Dva in pot funta te kovine je doseglo zadnjič na Angleškem ceno 1200 funtov šterlingov. V Papuaniji so odkrili osmiridij pri iskanju zlata, lzpiralci zlata so našli neko inodrosivo snov, katere pa niso poznali in so jo kot ničvredno metali proč. Eden izmed izpiralcev pa je le vzel kosec s seboj v tabor in ga lam pokazal inženirju. Ta je dragoceno kovino takoj spoznal in vprašal, kje so jo dobili. Povedali so mu, da pri izpiranju zlata, a da so najdene množine vrgli proč. Inženir je takoj poslal ljudi nazaj, a v tem so tropični nalivi strugo napolnili in odnesli drobce osmidrija. Našli so le še nekaj malega dragocene kovine. Sedaj bodo v Papuaniji v prvi vrsti iskali osmiridij.
Mednarodni vzorčni sejem v Pragi.
Uprava praškega velesejma, ki bo priredila letos mednarodni vzorčni sejem od 2. do 9. septembra, je pooblastila našo trgovinsko agencijo v Pragi, da kol poloficijelna institucija organizira obisk sejma s strani naših gospodarskih krogov. Naslov agencije, ki daje vse podrobne informacije o tej prireditvi, je: Obchoni Agence Srbu, Chor-vatu a Slovincu, Praha 1., Staromešta-ka Radnice.
Trgovinska pogodba med Ameriko in Turčijo. Dne 6. t. m. je bila v Ovchvju v Švici podpisana trgovinska pogodba med Turčijo in Ameriko. V pogodbi so se določila načela za normalne odno-šaje med obema državama.
Koliko je plačala letos Nemčija na račun vojne odškodnine? Finančni minister tTermes je poročal v državnem zboru, da je Nemčija dobavila državam, ki se niso udeležite zasedbe Porurja, od 1. januarja do 31. julija 1923. za 270 mi-lionov zlatih mark raznega blaga. Med temi dobavami so v prvi vrsti pošiljatve premoga in koksa v Italijo, dalje ži-vjna, trgovske ladje, gradbeni materi-jal in stroški za vzdržavanje zasebnih čet v smislu mirovne pogodbe in stroški za medzavezniško komisijo.
Povišanje glavnice sladkorne ivor-nice v Čupriji. Srbsko - češka ivomfca sladkorja v Cupriji je povišala glavnico od 6 milijonov v zlatu na. 20 milijo-nov.
Odpust tujih delavcev. Ministrsfvo za trgovino in industrijo dne 8. t. m^ s posebnim dopisom zahtevalo od državnih industrijskih podjetij, da odpuste
"one uradnike in strokovne d^rtvte,' ki
so tuji državljani, da morejo na njihovo mesfo priti naši ljudje. Samo oni iuji državljani, ki se ne bi mogli nadome-siiti z našimi državljani, bodo tudi še naprej ostali v teh podjetjih.
Most na prekmurski železnici. Za zgradbo mosta cementne konstrukcije na železniški progi med Mursko Soboto in Ormožem je dovoljen kredit šest in pol milijona dinarjev. Gradba mosta je poverjena neki slovenski tvrdki.
Izredni občni zbor delničarjev lokalne železnice Kranj-Tržič se vrši v ponedeljek, dne 20. avgusta ob 10. uri dopoldne v Ljubljani, Knafljeva ulica 9, pritličje, desno. Dnevni red: Izpremem-ba pravil.
Izredni občni zbor delničarjev lokalne železnice Ljubljana-Vrhnika se vrši v ponedeljek, 20. avgusta ob 11. uri dopoldne v Ljubljani, Knafljeva ulica 9, pritličje, desno. Dnevni red izrednega občnega zbora je izprememba pravil.
Konference paritetne komisije ukinjene. Po poročilu iz Rima so seje paritetne komisije začasno odložene. Ju-goslovenska delegacija je zaprosila beogradsko vlado za nova navodila.
Trgovci, zahtevajmo Trgovski Lisi po gostilnah in kavarnah. Obiskovalci Maribora se pri nas pritožujejo, da niso
našli našega lista v takih velikih lokalih, kjer največ obedujejo trgovci in in-dustrijci iz vnanjih krajev. To velja zlasti za Veliko kavarno in hotel pri »Zamorcu«. Tega omalovaževanja smo si krivi sami. Parkrat odločno zahtevati, da se list naroči, ako ne, se taki lokali, ki nas ne marajo, enostavno bojkotirajo od naše strani.
Ali je to potrebno? Naši trgovci običajno naročajo svoje blago v sosednih državah v mnenju, da ga tam dobijo ceneje. To pa ni res! Nem. Avstrija nam nudi blago, ki je po večini češkega izvora ter na ta način opravlja službo posrednika med našo in češko trgovino. To posredovanje je pa nepotrebno, ker si naši trgovci lahko blago dobavijo sami direktno, vsled česar dosežejo tudi ugodnejše cene. Najugodnejša prilika za to se nudi ob priliki VI. Praškega vzorčnega velesejma, ki se vrši od 2. do 9. septembra t. 1.
Industrijska razstava v Novem Sadu. Dne 12. t. m. ob 10. uri dopoldne je bila na slovesen način otvorjena industrijska razstava. Največji kompleks zavzemajo poljedelski stroji. Predsednik odbora Milosavljevič je s kratkim otvoritvenim govorom pozdravil zastopnike oblasti in ministra trgovine. Dr. Kojič koi
minister trgovine in industrije je med drugim v svojem govoru omenil, da smatra za svojo prvo dolžnost, da kot minister skrbi za procvit in napredek naše trgovine in industrije.
Reško vprašanje. »Politika« poroča iz Rima: »Corriere d’lta!ia« prinaša zanimivo informacijo glede reškega vprašanja in sicer med ostalim tudi to, da se bo na osnovi maskirane aneksije Reke priznala suverenost kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev nad Ba-rošem. četudi je rešitev reškega vprašanja v zadnjem času napredovala, se vendar ne more reči, da se ista nahaja v definitivni fazi. Diskuzija o tem vprašanju se drži v največji tajnosti, tako v Beogradu, kakor tudi v Rimu. Kljub temu pa se lahko reče, da so se pogajanja ugodno razvijala. Četudi se vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev kaže pripravljeno, da omogoči sporazum, vendar bo omahovala pod pritiskom notranjih političnih razmer, da se ogne koraku, ki bi povzročil prelom z italijansko delegacijo.
Tržna poročila.
! Svinjski sejem v Mariboru. Na svinj-
i ski sejem dne 10. avgusta 1923 se je
pripeljalo i:53 svinj. Cene v kronah: Mladi prašiči, 5—6 tednov stari, komad 800-1000; 7-9 tednov stari 1200 - 2200; 3—4 mesece stari 2300 — 3000 ; 5—7 mesecev stari 4700—5200; 8—10 mesecev stari 5600- 5800; 1 leto stari 6800 - 8000
1	kg žive teže 90—100 kron. 1 kg mi Ive teže 110—120 kron. V primeru s cenami zadnjega sejma se opaža tendenca padanja cen, zlasti pri mladi živini. Na kupčijo je zelo uplivala nenavadna vročina, vsled česar so tudi cene padle.
Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 347.50 Din, ječmen 275 Din, oves 275 Din, koruza 270—275 Din, fižol 450 Din, pšenična moka št. 00 587.50 Din, št. 0 575 Din, št. 2 537.50 Din, št. 6 425 do 437.50 Din, mekinje 145 Din. Tendenca slaba.
Cene kolonijalnemu blagu na zagrebškem trgu so bile sledeče: Kava: Rio 7 35 Din, Rio 6 35.50 Din, Rio 5 36 Din, Rio 4 38 Din, Rio 3 39 Din, Sanlos 43 Din; sladkor: kocke 23 Din, kristal 22 Din; riž: Karolina 11.25 Din, italijanski glace 10.75 Din, Burme 7.75 Din, ftrack 7 Din; Soje olje v sodčkih 28.50 Din, v zabojih 20 kg.
■v« VL VZORČNI VELESEHENJ V PRAGI
Trgovci, posetite!
od 2. do 9. septembra 1923
Trgovci, posetite!
g£j3jj| Znižana vožnja po jugoslovanskih in čehoslovaških železnicah. Znižana pristojbina za vizum. Direktni posebni viski med ^»§35*
mamam	Pojasnila	daje:	Prago	in	Ljubljano.	Pojasnila	daje:
ČeHoiiil Hat, Uiilia, Breg ši. S.
Aloma tam? 11 s. i, Lilijana, tapi im it. 3.
■■•1	in letni računi za
UllnMnn vse vrste industrii-
IllloiVII II skih P°dieUi> lr9°-
EIIIbgRrI r vine in drnarnc | Eli S la B 3 B E It d zavode se v naj-U1KHUUU krajšem času in po
ceni sestavljajo. Naslov pove uprava »Trgovskega lista".
Veletrgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, knjigarna, umetnine in muzikali] e
llllllillillllllllllllllllllillillllllllllllll ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE
Leop. TRATNIK
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
Naprava kompletnih elektraren. Zaloga raznih strojev, svetilnih žarnic in inštalacijskega materijala.
Trgovskega
pomočnika
mešane stroke, dobrega manufak-turista ter zanesljivo moč
se išče
pri tvrdki Pavel Minarik trgovina z mešanim blagom Vuhred ob Dravi
Koledarje Tiskarna „Merkur“ Cenike Izvršuje Okrožnice
II v Ljubljani 11
Celje
je najugodnejši vir nakupa za trgovce.
=lll=lll=;lll=lll=:lll=ll
II____________
II
II
II
J. BALOH
lj galanterija, drobnarije, papir, s — pietarski izdelki lj
Na debelo in drobno Jj
H MARIBOR, Grajski trg 3 = ii=m=iii=m=m=m=
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Gosposvetska c. 2
UM*
—— (3 ® O
ilMJl
Ciniki mtoni In franko. Zalasno znižani cim. tt i	iz	prvih tovarin: DOrkopp,
Kolesa . . ■ stvria. Ufaffinrad.
NAJSTAREJŠA ŠPED1CIJSKA TVRDKA V SLOVENIJI
R. RANZINGER
LJUBLJANA špedicijska pisarna JESENICE
Podjetje za prevažanje blaga južne železnice. Brzo-vozni in tovorni nabiralni promet iz Avstrije in v Avstrijo. Zacarinjenje. — Podjetje za prevažanje pohištva. Skladišče s posebnimi kabinami za pohištvo
Brzojavi: Ranzinger.	Interurban	telefon št. 60
Odpadki
usnja
gumija starih kovin
(železa, bakra i. t. d.)
se kupijo teli vagoni za eksport
Oferte v dolarjih pod SL55 na upravo Trg-lista
Veletrgovina
fliarabon
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago!
raznovrstno žganje, | moko	i
in deže?ne pridelke, §
raznovrstno I rudninsko vodo. |
Lastna7pražarna za kavo * in'mlin za^ dišave z ekk- | tričnim obratom. |
Ceniki na razpolago. J
Na veliko in malo!
Priporočamo: galanterijo, nogavice,, potrebščine za čevljarje, sedlarje, rin-čice, podloge (belgier), nadalje potrebščine za icrojače in šivilje, gumbt\ sukanec, vezenine, svilo, tehtnice decimalne in balančne nojceneje pri
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7»
/m
Vse vrste kleparska, kotlarska in vodovodno-inštalacijska dela izvršuje
najhitreje in solidno
PROD. ZADRUGA KLEPARJEV, KOTLARJEV
v Ljubljani, Kolodvorska ulica si. 18.
I in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljeno. - Odgovorni urednik: FRANJO ZEBAL.
Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijskr d. d.