gospodarske, obertni
v

in
naro
©
Izhajajo vsako sredo po
poli. Velj
tiskarnici
za >elo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr
90 kr
posilj
P
posti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol eta 2 fl. 10 kr
za četert leta 1 fl
kr
dn
Ljubljani v sreilo 4. aprila I860.
govoriti in
Ali se borno tudi mi sladkega sirka poprijeli
Poslednje dve leti se je sila veliko začelo od slad kega ali sladkornega sirka (sorghum saccharatum, hol eus saccharatus, Zuckermoorhirse, Zuckersirk) njegova slava se razlega iz Kine v Ameriko in Evropo
V
noter do naše slovenske zemlje na Stajarskem, kjer ga ze dve leti si. štajarska krnetijska družba zlo priporoča kot posebno dobro živinsko klajo.	»
Naš prečastiti rojak, misijonar gosp. Franc Pire v Ameriki, kteri vedno kaže, da ni pozabil domovine svoje,
in kteri noče. kakor
?
većina
druzih misijonarjev
y
da bi se
mu le dajalo, ampak če le more, tudi pošilja iz ptujih dežel semen, ki bi utegnile našim krajem koristne biti, je poslal tudi lani mervico tega sirkovega semena iz severne
Amerike svojemu prijati« gosp. F. Schmidt-u v Sisko in je poterkal s tem darom na vrata krajnskih gospodarjev, rekoc: Serčno želim, da bi tudi moji Krajnci poskusili ta sirk (Chines sucre cane), ki je za klajo, moko in cuker tako
v
m ^m	pi
Na O g ers k em ga pridelujejo že
15 čevljev visok zřaste. Jez ga bom vpeljal po vseh svojih indiških, franeozkih in nemških misijonih. Dobro srečo!"
neke leta v Babo In i z veliko hvalo, in tudi štajarska kmetijska družba ga priporoča, kakor smo v 10. listu letošnjih „Novic" brali, kjer je gospod prof. HI u bek z malo besedami veliko hvalo
dal sladkému sirku rekoč: „Sladki sirk je vreden, da se ga kmetovavci na vso moč poprimejo, ker ne potřebuje tako močne zemlje kakor turšica (koruza), pa se dá tri krat kositi za klajo, turšica pa le enkrat." Dostavil je dr. Hlubek iz štajarske skušnje še to, da iz južnega Francozke ga dobíjeni sirk se je bolje zarastel, kakor ogerski iz Ba-bolne, al babolniško seme je bolje kalilo kot franeozko, ki je bilo morebiti mešanca več let".
Po teh priporočilih ni mogla krajnska družba v nemar pustiti toliko hvaljenega sladkega sirka, in se je obernila do slavne štajarske družbe, naj ji pošlje par mernikov za poskušnjo. Al ker ga je razposlala domačim kmetovavcom veliko, ga nam je le toliko funtov poslala, da ga bomo poskusili na družbinem vertu in ga dali kakim 6 poddruž-
nicam za poskušnjo.
Da pa bojo naši gospodarji vedili ravnati s tem sirkom jim povemo sledeče:
Rastlin, ki spadajo v versto sirkov sort, ki so domá v toplih k raj i h in
za ljudi in živino. Po več krajih znan je na va dni sirk.
„Lehrbuch der Landwirthschaft" leta 1830 pravi, da ima v istriških in goriških krajih přidělováni sladki sirk precej sladčice v stéblu in da daje veliko klaje za živino, ki nje-
perje rada jé; al seme (zernje) ni veliko vredno, in
govo
moke iz tega zernja, s turšično moko zmešane, nikjer drugod, kolikor je meni znano, za jéd ne rabijo kakor v Istri". Tako piše gosp. dr. Burger o sirku v naših krajih
pa kineški, nedavnej na Franeozko in
znaném
kterega
v nektere dežele
našega
cesarstva pripeljani, potem
9
kar
zdaj od njega pozvedamo, veliko veliko prekosi. Je tedaj vreden, da ga poskusimo.
V časniku štajarske kmetijske družbe se bere o sladkém sirku to-Ie:
Leta 1858 smo poskusili tukaj sirk pervikrat goveji
živini pokladati
pi
rada ga je jedla in še raje kot dobro
travo. Lani je grof Bus elle na svoji
°rajšini v Wildon-u
tr>
dober, in so ga pred 2 letorna iz Kine pripeljali v Ameriko, kjer se v gorkih krajih in dobri zemlji verlo obnaša in po -h ^
veliko sirka vsejal, ga tri kra t kosil (žel) in z velikim pridom kot sirovo (frišno) klajo govedom pokladal. Na južnem Francozkem ga pridelujejo že veliko, in severní Amerikanci so se ga lotili,
da bodo cuker iz njega delali
morskim kolonijam slovo dali
Gosp. S. F
veliki posestnik na južnem Fran
cozkem, piše o sirku dr. Wolf-ovemu kmetijskemu časniku
tako-le:
Danes Vas hočem soznaniti z neko posebno rastlino, ki vse druge rastline prekosi in ki bo velika pomoč kmetijstvu in neprecenljiva dobrota pre m ož nim posestnikom ravno tako kakor uboge m u kmetu. Naj ga nobeden ne zanemari! To je slad kor ni sirk. ki ga je M. de Montigny, franeozki konsul v Šanghai-u,
nedavnej pripeljal iz severne Kine in ga imenuje s ever no kineško cukr ovo terstje (Nordchinesisches Zucker
rohr).
Na južnem Štajarskem pridelujejo iz tega sirka že
veliko cukra in vinskega cveta, zlasti pa ga hvalijo za živinsko klajo. Sejanega med 10. in 15. aprilom (mali-travnom) so tri kra t želi in ga pokladali ali
si ro veg a
iz kterega se
ífrišnega) ali pa kakor seno posušenega; posušen zgubi 2 tretji ni svoje teže.
Seje se tako-le: Ko je zemlja kakor za setev turšice pripravljena, naj se z brazdarjem (Furchenzieher) podol-goma napravijo po 2 pavca globoki razorji, dober čevelj saksebi. Seme sej potem z roko v razore tako, da je žerno od žerna po 2 do 4 pavce narazen. Setev potem povléci z brano ali valjarjem.
V 2 ali 3 tednih se prikaže sirk iz zemlje, in čez 3 tedne potem zřaste za 3 do 4 pavce visok. Blizo 14 dní
ostane skor tako velik kakor je, njegovo perje začne tudi metlje deiajo. Tudi neki sládek sirk rumenkasto prihajati in zdí se kakor da bi se-
Al ta prikazen naj nobenega gospodarja ne
?
(sorghum ), je več kterih seme je živež
je znana rastlina v naših toplejših krajih, kakor v Istri, na te v hi ral a.
Goriskem, Vipavskem, al ta domaći sirk ni tako hvaljen ostraši! Komaj preteče 14 dní, zelení spet in odslej raste kakor je kineški. V vipavski dolini sejejo navadni sirk, veselo.
Kadar je sirk za dobre 3 čevlje visok, ga žanji
s turšico vred in prešiče ž njim pitajo. Dr. Burger v
*
Kd
)r pa želi kupiti ga dobi v Ljubijai
hvalj
kovega semena,

na vertu kmetijske družbe pri gospod
vsaki dan več ali manj, kakor ga potřebuješ, ali pa ga daj za zimo kakor seno sušiti.	* '	>f ii:i
kale-tu funt po 40 nov. krajc. Tudi seme
(rigajskega) lanú je tù nap
keg
Enkrat požeti
k
pet iznova raste in do konca no
funt po 70 nov. kraj
bra (listopada) ga moreš še dva k rat žeti.
106
Siřk poganja pozno in mesca avgusta (vélikega ser- v šoli in se kar ne bojijo střele
serditega „Jovis
tonantis
pana) je v najbolji rasti. V merzlejših krajih seme nikjer
ne dozori.
„Kdor zanicuje se sam,
JL
podlaga se tujčevi peti Zakoni med slovenskimi ali slove n s k o -1 a š
Vsaka zemlja, tudi pešena, se mu přileze, če je le kim i posli, ki ostanejo v městu, niso le izvirek prolétá
, temuč prava kuga za versko i u narodno od
dobro pognojena in obdelana ; tam, kjer se tursica dobro obnaša, je tudi zemlja za sirk pripravna
rijata,
rejo otrok. Stariši perve verste molijo in se pogovarjajo
Za klaj o se dá sirk tudi pozneje sejati. Tudi se dá med sabo po slovenski, v pričo otrok pa, ki so za sloven
na preorano deteljše, kjer je rudeča detelja stala, sejati,
ščino
Yi
ffeneratio viperina", ee silijo po laški, da jih ne
tudi po požeti ogeršici mesca julija
(malega
8erpana) pohujšajo; pervotno najvažniše versko podučevanje je celó
V8ejan se more pred všemi Svetirni še d vak rat že ti in nemogoče; pa tudi jih ni menda bolj spačenih in sirovih
otrok, kot so ti furlanski pankerti slovenskih sta-
s slovenskimi priimki. In gotovo več kot polovica
vsa živina ž njim prerediti.
Ako daš molzni kravi 40 do 50 funtov frisnega sirka na dan, ti bo dala mléka toliko kot po vsaki drugi
rišev
najbolji klaji, in vsako zivince se bo po tej klaji kaj dobrc opomoglo.
goriških prebivavcov je ali je bila te baže.
V taki babilonii tedaj živijo leta in leta
naši
slovenski
učenci. Domá slišijo večidel le furlanski ali slovensko-fur-Nazaduje ti pridejo še mesnate sirove korenine m lanski jargon, po ulicah poverh še italijansko-slovensko-
dobro, ako jih izruješ
kuhaš kakor krompir in prešičen nemško žlobodranje, in v šoli se ukvarjajo s staro klasičino
y
dajaš, ki jih radi žró. Na oral (Joh) zemlje se potřebuje 16
funtov semena.
Ako se sirk za seme seje, je treba še to-le vediti
v poterjenje, menda, poslednje slovniske izjeme. To je vendar
le preveč plevéla za slovensko pšenico
f
Posebna prikazen v
naši
gimnazii, ki ima svoj vzrok
kar so na polji c. k. kobilstva v Babolui (k. k. Babolnei v popřed omenjenih okoljšinah, je znamenito število na
Gestiitte) zvedili.
rodnih polutanov. Člověk ne vé, kaj početi s tacimi
O sv. Mihelu je zrastel za seme pušeni sirk B do í topirji ; njih narodnost je le negativna, in obstojí v tem
y
čevljev visok ; přidělalo se je
semena
va^an je
vagal
na oral u zemlje 631/ 3 vag 48 funtov. V mlinu so dobili is
da se slovenščine sramujejo in jo zaničujejo
Vsem tem neugodnim uplivom
y
razmeram in zaderžkom
1 vagána semena 35 funtov tergane ali zernjene mok& podaja pa še le pravo moč tista železná srajca, ki oklepa
(Schrottmehl) in
11 '/4 funtov
pa mekin (Hulsen)
î
i3/.
4
funta
se je pogubilo. Iz omenjenih 35 funtov tergane moke se je dobilo 13 funtov čiste moke, 22 funtov pa otrobov. Drob
vse misli, djanje in nehanje šolske mladine klas, „scholae discunt". Veljava slovenskega klasa ni in ni še določena. Po sedanji vredbi mora učenec perve tri
nesrecni
bila
in mekíne jé goveja živina kaj rada; moka je černi zadnji tečaje tako dolgo obiskovati, dokler ni zrel za izobraževavni
tečaj; srne 8e tedaj, če je treba, 2 in 3 leta v enem raz-
reženi moki podobna; kruh iz te moke ni ravno zopern
pa
za človeške usta, ki so boljega vajene
y
ni
y
je preojster.
redu obderžati, in to
pravijo eni
je zadosti ojstra
Ako se sirk za seme seje, je treba ga v širjih pokora za slovensko dvojko, in ni je treba še v načelni
klas zarajtati. In res utegne biti včasih razmera med učenci
druge pol drug
ver s ta h sejati; ena versta naj je od čevelj; za klaj o je po babolniških skušnjah dosti je versta od verste po polčevlja saksebi.
y
ako
ravno tiste^a gimnazijalnega razreda nekako posebna;
greša se tisto važno „ceteris paribus
a
po
• v
podlaga pravične
V Babolni so dverna slaborejenima voloma vec tednov razsodbe. Postavimo : zmed 4 ucencov e n e g a gimnazijalnega
le s a m frišen sirk pokladali ; prav rada sta nekoliko odebelila.
Kaže tedaj tudi nam,
ga jedla in se
da se poprimemo sladkega sirka!
razreda obiskuje 1. (rep.) 3. slov. tečaj; 2. ponavljavnega 3. (Lah) 3. ali ponavljavnega laškega; 4. (Lah ali Nemec)
1.
slovenskega.
Učbena tvarina ni nikjer natanko in po
80
razne;
Narodnost in slovenčina
(Konec.)
Gorici

etavno določena, in terjatve raznih učiteljev uprašam tedaj: se smejo li vsi štirje z enakim vatlom me-riti? In vendar je to slovenščini v znamenito škodo. Dvojka
koli druzega nauka dá načelno dvojko, in le
iz
kterega
Značaj našega, dasiravno s slovenskim obročem oko- slovenska (rep. laska) dvojka nima te moči. To krati slo
vanega m e s t a
obraćajmo to reč kakor hoćemo
Je
venščini
čast iu veljavo. „Sublatis studiorum pretiis etiam
in ostane
furlansk. Italijanski govorijo judje in studia ipsa pereunt" (Tacit. Auual.)
italijanski vseljenci, sicer pa se poslužujejo tudi Furlani
Nekterega
naših
kolesrov
fr
bo mikalo morebiti zvediti,
njih pismenega jezika, kjer se furlanski sploh ne piše. Na- kaj je prav za prav naš ponavljavui tečaj, kteri
obsega
liajajo se v tem narečji le nektere bukve bolj šaljivega za
vso
zgornjo
or fr
imnazijo, in dobiva vsako leto nov kontingent,
popadka, koledarčki, travestirana Eneida in Georgikon Vir- namesto razpuščenih veteranov? V 1. klopi sedi petošolski ilijev. Nemški govori plemstvo, ki je med nami nekaka novinec in v zadnji ponosni kandidat zveličavne „mature14.
cr fr
oaza (zná pa tudi ljudski furlanski iu italijanski jezik); To pedagogično zastavico smo poskusili mi tako-le rešiti: ptuji vradniki, vojaški častniki, pokojniki; in deloma tudi Poglavitna reč so pismene vaje; sicer pa se spravi vse slovenska, po nemški izšolana gospoda.
kar se hoče
razlagati
y
• v •
v 4 kupe, in po tem kolobarji slisi
Slovenski posli in novi vseljenci govorijo po slo- ta še le v 4. letu, kar uni v pervem
venski, dokler se ne pofurlanijo, kjer škricova suknja je
čuden
i w^m
magnet
Ta važni razred se je zacel, kakor sem ze
gori
y •
in prosti „šklav" nima dovolj moralne moci,
da bi se furlanski civilizacii ustavijal.
omenil leta leta 1857/s. Tedanji šesto-, sedmo- in osmošolci so počivali že 1, 2, 3 leta po doveršenih zapovedanih te-Gorska dekla je komaj par tednov v městu, in že se čajih; ravno tako dolgo so počivali, da se je skor ves slonili furlanščino lomiti; če pa govori po slovenski, ne govori venski sok ž njih izcedil, iu nekteri nosijo še zdaj „iniqui-več po domaće, ker s kmečko besedo bi utegnila mestno tates patrum" (poprejsnih okoljšin). „Frangas citius, quam besedo oskruniti. Kakor obleko je treba tudi domačo slo- corrigas, quae in pravum induruerunť'. (Quintil. Inst.)
Koliko lupin, preden se pride do jedra! Sedanji stau
Slov
venscino po kopitu furlanske gospodinje prenarediti. niške sklone, čase in naklone skor še manj pozná kot belo slovenščine v
y
naši
gimnazu po vsem,
kar sem razložil
y
domačo pečo
Vse prav, pa kaj imajo dekle z gimnazijo opraviti?
je tak-le:
Novinci v pervih razredih ne poznajo razlocka med Ne zamerite; mi se je zareklo; hotel sem le sinove modric slovenskim in kterirn koli drugim naukom, kjer ga tudi popisati. Tudi njim se škricovska furlanščina kaj rada in učenik noče pozuati ; prav voljni so in pridni. Do 3. slo-
berz prikupi, in prostovoljno ji izročijo žezlo ua ulicah in
venskega
razreda se morajo ne le slovnice in pravilnega
10?
pisanja „en gros" navaditi; temuč jezik in pero jim mora čuvaji ne spijo. Njih zmage in pridobitve bom ob svojem že precej gladko teči. Za ohrambo te temeljne stavbě mora času naznanil ; sicer pa tolažimo se: polem učenec sam skerbeti, kjer izobraževavni razred (po „Quod ratio nequit, saepe sanavit mora". (Sen. Again.)
eno uro) utegne komaj lepšati in ličiti, tem manj z novega zidati. Sedanjima učenikoma ni slovensčina pasterk, in čas,
V Gorici 10. marca 1860.
Andrej Marušič
y
ki sta

« w
«J»
odločila, ni drugim dolžnostim vkraden
pičel
katehet spod. gimnazije in učitelj
slovenščine.
Otttanek, marveč dovolj obilen in s popolno zavestjo po
resnim prevdarku domorodni reci posvečen.
In vspeh? Vem, da stanů slovenščine po raznih gimnazijah ne gré vselej soditi po uskokih, ki se preseljujejo iz ene gimnazije v drugo; pa če je to merilo tù pa tam pripuščeno in če je res, kar od dru god beremo in sli-šimo: naj bojo domoljubi zastran goriške gimnazije brez skerbi. Sostavki, ki jih nekteri naših fantov vkljub vsem
Kranjci na Horvaškem
Spisal J. Terdina.

„Ce gres v krizem-svet, najdeš Kranjca", je star in resničen pregovor. Menda je ni zemlje na svetu, kamor
'■^P VHVBIP ■■■
neugodnim okoljšinam in zaderžkom
y
v 1
uri brez „slov
nice in besednjaka", spišejo
y
SO
Toda služabnici molk, sodba spodobi se varn
u
„iWUÍ. D.UÍ-UM...VI	WW	.	^	------------------7 --------------J -----
Sodite! sicer pa varujte se, da vas Prešernova pusica in o njihovem življenji govoriti, in to mi je tem
bi ta ali uni naš rojak ne priblodil, največ pa jih je na Horvaškem, v vseh stanovih, v vseh mestih, skoraj v vsaki vaši jih boš najdel in sèm ter tjè celó kupoma. Ne bom se motil, če pravim, da Horvaška najmanj 30.000 Kranjcov redí.
Zato mi se ne zdi od več, nekoliko bolj natanko o njih
slaje, ker
ne zadene:
T)
Le čevlje sodi naj kopitar. *)
Sploh veljá, kakor povsod, tudi tukaj, kar je ze Seres ta b i t".
laus
sme Slovenec s svojimi Ijudmí zares ponosen biti. Naj bodo domá ali drugod, povsod jih dičijo taiste čednosti: pobož-
iznajdenost, poštenje in dobra volja in še
nost, delavnost, marsikaj druzega,
n
y
kar je na čast njim pa tudi narodu , iz kterega so se rodili. Rekel sem, da so iz vseh stanov
y
neka vedil, da „multum restât operis, multumque Mnogo ledine je še za vse in za slehernega, toda
non est in facto sed in eo, quemadmodum fiat"; m ma\ jjU(jje po Horvaškem najti, vsak stan pa ima svoje Ciceron je resnico govoril, rekši: „Semper me causae naVade in zato bom tudi po stanovih življenje Slovencov
pre-
eveutorum magis movent, quam ipsa even ta (Att.).
V	_	__^	_	_	* »
Se nekaj! YT 48. listu 30. nov. pr. 1. omenivši dopise mišljeval.
ali Kranjcov, kakor nam Horvatje sploh pravijo
y
iz Tersta in Gorice v dunajské časnike zastran cesarskega ukaza 8. avgusta 1859 se pritožijo „Novice", da jim v tej zadevi nihče ne piše, in pozneje se je še někdo drug nad
tem molčanjem spodtaknil.
Glasoviti ukaz zastran učbenega jezika se je tudi pri nas skoraj strastno pretresal, in dotični sostavki po časnikih so bili za nekaj časa vso drugo politiko v kot potisnili. Naši
— imena
Naj začnem z i zob raženími ljudmi ali
y
furlanski „italianissimi" s klobukom à la Cavour —
v „ič" in „ek" — so trobili ravno
tako, kakor pred 10 leti. Zarivši gobec v mestni prah, kakor
u
nekterih pa se končujejo
štruc, ni čuda, da ne vidijo nobenega Slovenca okoli sebe. za naše sosede koristno bilo.
z gospodo,
ktere se je slasti zadnje leta dokaj tù naselilo. Treba jo je razdeliti zopet v sedijočo, ki si je na Horvaškem novo domovino našla, in pa v tako, ki je le zavolj kake službe posebno pa cesarske službe na Horvaškem, in se utegne pred ali pozneje zopet izseliti.
Sedijoča gospoda so slasti kupci ali pa sploh hišni posestniki, ki so sami še Slovenci, otroci pa že Horvatje* Zeleti bi bilo, da pride take gospode več na Horvaško. Najpred je dobiček tù lože kakor domá, potem bi na tudi
Omikonosni Nemci pa in njih reponosniki imajo v tacih
prilega,
pa
Mestno življenje se njim ne
zato jim silijo v domaće mesta vse preveč tujci
rečeh svojo posebno taktiko. Prepiraje se z Lahi nastavijo nemške in hebrejske kervi, da bi sèm ter tjè človek pred risane slovenske topove in dokazujejo, da v 10 letih je v mj8lil, da je na Nemškem ali na Poljskem, kakor pa na
Horvaškem. Slovenski mestnjani pa se kmali novega kraja
goriški gimnazii 20% več Slovencov kot Lahov
slovenska bo
• •
ergo
gimnazija,
ce nima biti nemska. Proti nam pa
obračajo Armstrongové baterije, tište capaste ugovore
y
da
nimamo bukev, slovstva in ucenikov.
Mi pa
y
ki nismo ne
in novih ljudi privadijo, med njimi in med Horvati ni nobenega sovraštva, marveč so sploh spoštovani zavolj vse skoz možkega obnašanja, pa tudi jezika se za silo navadijo in
ideologi ne utopisti, smo berz spoznali, da ukaz je — ukaz. otroci so jim že čisti Horvatje. Sovražnikov narodnosti med Sicer pa smo gladovno požirali in prebavljali neprecenljive
sostavke
v>
; A dopis iz Marburga v graškem Telegrafu", ki je meril in zadel protivno stranko narav-
v „Novicah"
iu
nost v serce, je bil nekemu tukajsnemu domorodcu po ne- odpró, če tudi po horvaški znaném potu došel. Kar se tiče naše gimnazije, je „neiz- sem imel nekaj kupiti
____i::--1--U ..nr»mA..ĆC	««r.	~lr.il« îr»	_______ ______1 .	.	^
njimi ni najti, le v Zagrebu so mi za enega povedali, pa še ta nima slovenskega imena.
Da so Kranjci, jih človek precej pozná, da le usta
govore. Popotovaje v Zagreb
prosljiva logika djanskih razmer", ktera nas šlepa za vse drugo
gluha in
pa grem
bilo je v Jaski
v
s tem le dilemom zavrača:
ali
dvojna (slovensko-laška) gimnazija ves naš up na školji dnarnih zadreg
y
y
in tù se razbije
pervo prodajavnico. Gospodar mi pokaže, kar ima in pravi: Sem rek'l vre iz Reke mi drugo dopeljati, pa mi jošče ni
5)
došlo
a
•Jez sem koj po
pologlasniku
spoznal, da mora
ali pa nemška. Kranjec biti, pa se nisem motil; přišel je pred mnogimi
Tako premišljevanje tare duha in je menda vzrok molcanja ]eti že v Jasko in se je dobro horvaški naučil, pa ga le tukajšnih Slovencov v tej zadevi. Njih geslo je: Molči in se jezik razodeva, kakor razodeva Slovenca sploh, naj go
delaj po vesti in postavi.
vori kteri koli jezik. Spoznal sem tako tudi v Varaždinu
Ravno ko sem sklepal ta sostavek, nam doide od vi- rojaka; že 48 let je tam živel v časti in bogastvu kot eden
sokega ministerstva nek učbeni red za če ski jezik na pervih kupcov in je govoril horvaški kakor rojen Horvat, nekterih čeških gimnazijah v prevdark, in upraša se: ali
bi se ne
prilegel morda
tudi primorskim gimnazijam

kjer
vendar pa se ni mogel navaditi cistega izgovora.
Město

bila"
so pa razmere zavoljo dveh dezelnih jezikov bolj tezavne. slovenski
je marsikdaj še mu ušlo „bia
«
Po tem načertu bi se razlagala slovenščina po vseh gim-
mestnjani na Horvaškem s tujci
y
Da ne potegnejo sem se posebno
nazijalnih razredih po 2 do 3 ure. Kakor se zdi
y
je de
v Reki prepričah Ze dolgo se tù laška in narodna stranka
kavsate; naših ljudi pa ni no beden še k
uni prestopil, če
želnim jezikom v Primorji nova doba napočila, in cesarski ravno jih je dosti tukaj. Pravil mi je kupec domá na Go-ukaz bo, če ne po čerki, saj po duhu tudi pri nas veljavo renskem v Kropi, kako so ga zavolj tega laškutarji so-zadobil. Upajmo! veternica se obraća po jugu, in sionski vražili in ga za „špijona" imeli in da niso več od njega
*
Sapienti sat!
vražili in ga za „špijona" kupovati hotli. Vendar pa je le stanoviten ostal. Ko je naj huje se zmedlo, zbolí, kar sliši naenkrat bobnanje in na
10$
rodno godbo. Precej je vedil, da so morali Horvatje v Reko vaške priti in veselje ga je tako prevzelo, da je skočil iz postelje t
ar
pod
le preveć spakujejo. Morebiti pa, da ni
ploh tako
toda v Samoboru sem nasel to povsod pri slo
in svojim bratom nasproti hitel, da jih pozdravi; in od ti- venskih deklicah stega hipa mu je celó bolezen prešla. Le ena reč mi se
Toliko o
dij

podi
Vse d
pa ini je govoriti o tišti, ktero je kaka
pri teh ljudeh nerodna zdi, dasiravno je niso sami krivi, služba na Horvasko pripeljala; za njo se mora, ako
. «	«	«ft	m	m	ft	* m	v	• v	i 1	V •	v	•	» « « .	~ »	m _
Imena so jim nad prodajavnicami tako čudno popaceno na- gov
ploh reci
da j
ljudj
nič kaj ne čislaj
pisane, da bi se člověk na nje ježil, če bi ne vedil, da je ter tjè jo celó hudo sovražijo. Vzroka sta dva. Pervi
sem . da
ta pisarija na Kranjskem v kranjskih ke rs tni h bukvah, so bili Horvatje popřed
stojnosti navajeni; imeli so
v šolah in pisar ni ca h domá. Vsakod se bere po Hor-
Kooss, Jerou-
/J(ř
w
J
ke, le najvisji poglavari
telji so mogli tujci biti, če ni bilo d
vaškem kakor v Ljubljani: Glantschuigg, schegg, Jellen itd. Včasi je v teh napakah se druga smes- zato, sicer so pa v čisto
dnih službah le
■in nekaj tudi pripravnih ljudi národně ljudi
nica. V Oseku živí Gorenec, mal kupec, ki mu se Jereb terpeli
rn
I
praví, spodu
y
kar pa se po gorenski Jeref izgovarja, toda go- krono ki mu je to ime pokvarit, ni bil dovelj en sam
mocno p
ni
«j
y
jnomije zdaj več ni, kakor je sploh v nobeni iu ne dá se tajiti, da se ljudstvu še zdaj
nekako srepo vse
tozi in ravno zato
gieda
pripisal mu je še enega, in brati je zdaj nad stacuno: tuje vradnike in tedaj tudi
55
5?
Joseph Jáhreff",
le po naključbi sem zvedil, da je ta misliti, da se
Kranjce. Potem pa je pre
k
naši ljudje tako obnašaj
da jih
Jàhreff" moj rojak. V Reki pa živita dva brata, ki se za res nihce rad imeti ne more; iu kar eni delaj
se p
pišeta, nju klasični napis pa je: „Frateli Saitza"; tudi drugim pripisuje, ki so čisto nedolžni. Tako na priliko
, mislijo, da brez nje ni
„Zajca"
tedaj trije jeziki ob enem: zraven laškega „frateli" je slo- nekteri, svoje nemščine navajen
vensko ime s slovenskim dualom in z nemskim lispom at izvelicanja, na Horvaškem pa je uárodna zavest bolj živa in nemško čerko tz. Te reci so sicer povsod abotne, posebno kakor pri nas; saj izobraženih Horvatov nobeden brez nje
pa
drugim narodom zapazi
se člověku rogovilaste
zde, če jih v tujem kraji in med
ni
in se vé da jim hudo dé viditi, kako se domači jezik
Kar pa se tiče pridnosti, se daje tem
našim
Ijudem p
podkopuj
per naravo in potrebo in celó
per
t
povsod enoglasna hvala; prišli so med Horvate vecidel revni, nekteri naši ljudj
Zal mi je povedati, pa je gola resnica, da so
k
da
nekteri v službo, drugi
pa s kakim prihranjenim tolarčkom, národni jezik izginil,
m
J
sem ter tjè v pisar ni ca h
po postavi velj
itna in da se
da si precej ua svoje roke kaj začnó. Delaje noč iu dau celó prostim Ijudem, kakor pri nas, nemške pisma pošiljajo
•	M	•	_ _	i „ 1 .	1 • v _	• ,	1____ • 1	_____! • _____fl! _ I__i ^ 1__I • ________i	I" •	I ,	•	V •	V.	.
dragih
veselic so sca
vsakoverstnega
in ogibaje se nepotrebnega lispa in soma si opomogli, in si kupili hiše in obilno blaga, da jim bodo tudi otroci kupci ali obertniki, vsakako
pa saiiii svjji,
Tako je tudi res uemu jeziku v
šio
i
d
h
y
res i
d
kar starši od konca niso bili, pa so «vendar vsi, kakor nekteri Horvatj
niso nekteri nasi mozje dajali narod kar mu je po pravici in po postavi so nekteri naši ljudje (toda ne skoraj
narodnost za burko
ar »9
nazaduje z marljivostjo dosegli, občutivši grenkost tuje službe imeli in celó měnili, se vladi prikupiti, če jo teptaj
in tujega gospodovanja. Se vé da ne steče vsak emu tako vsakod spodrivajo.
in
dobro; marsikterega Kranjca zakoplje ua Horvaškem prehudo pijančevanje, sploh pa se vendar řeči sme, da so uaši obert-
V
to je kakor pravim, žalostna resnica in (naj bi
hce uses tej resnici
niki in kupci verli možje, ki si zuajo lepe krajcarje zašlu- vlado, pa tudi za take ljudi
žiti, pa si ob enem tudi poštenje ohrauiti. Bil sem lánsko jesen v Samoboru, pa sem tožil tamošnjemu učitelju Hero-
Tud
bi b
) nesreča za narod in za ker jim nihče ne zaupa.
pak
viéu
y
da sem povsod se na
kakega
rojaka se naměřil, le v
od
nasega
i
> našim vradnikom premisliti, da niso domá, ljudstvom, ki je v vseh rečeh manj omikano ktero bi scasoma jim hvalo vedilo, ako bi s
nikogar
Samoboru ondi ostal, ker
ne poznani in vendar bi rad nekoliko dní svojimi vednostmi in s svoji
zmožnostrni
ga izobraževali
ga
• v
saj za me na Horvaškem niv lepšega sicer pa z njim města kakor je Samobor. Castitljivi zoper to nekte
kar je moč, poterpljenje imeli. Pa tudi
kraja ne priljudnišega starec mi reče na to, da naj grem z njim, pa mi bo kaj o Kranjcih povedal. Res greva in približevaje se
V r
grese ;
pozna
na šega člověka
dav
v
ze
ka
y
ki je kmetu
Ij neplačanih da
* •
dal vse prodati
n
sta
rernu tergu", malo postoji va, ker je ucitej marsikaj pripovedovati začel. Ni še sto let, mi pravi, ko je bil Samobor, nj
celó posteljo in porocni perstan! Kdo bi dvomii, da so
; na največjo škodo in tedaj, da se zoper
take reci
vlad
olj
Oř
ode
ťoda tak i
perniki
rod
so le
napol manji; stari terg je stal tod le v tej soteski in je redkoma najti, in zato mislim, da je poglavitni vzrok
bil nekdaj terdnjava. Imel je toraj vrata, da se je zapiral te naše

pode ljudje ne ljubijo, poprejšna autonomij
poda Da
iu pa zatvornico, da se je mogla zoper sovražnike voda iz- pa te vec ni, pa nismo krivi ne mi in tudi vlada ne; sicer
pustiti. Hiše v njem so bile zgolj nizke, lesene in s slamo bi v der
prevelika
krite ; v ničernur se ni od drugih vaši razlikoval, le uni edinostjo ne ujeiiiala.
Pa še tudi to gospod
kost bila, ki bi se z njeno
grad tam na hribu ga je nekako lispal.
Pred sto leti po priiiki pa so jeli Kranjci sem zahajati, in v u in so začeli novi Samobor zidati; todle na ravnem, pervo popoln
bom
d
dvoje razdelil, v st
in
ko bom posebej popisal
T
delite
je
hišo je postavil neki Primée, poleg njegove so zidali kakor med nočjo in med dnevom
drugi Kranjci in po
po naravi, ker je razloćek tako velik skoraj
(Dal
njihovem izgledu
tudi domači vseskoz
zidane, lepe hiše, kakor vidite, in tako se je sčasoma tudi stari terg spremenil, da je zdaj saj uekoliko městu podoben. Kranjcov pa živi možni,
v
se
zdaj dosti tukaj, vecidel so vsi pre tu imate precej enega. To rekši mi pokaže zdrav
Kratkočasno berilo.
Posvetili blagri.
1. Blagor jim, kteri ničesar nimajo, ker nikdar ne
nika Tičarja, rojenega Gorenca, ki je ravno memo šel. Kmali bodo okradeni, se soznaniva s tem rojakom, pa me pelje v svojo čedno
2. Blagor nevednim, ker nikdar ne bodo nadleže
Pridši v Samobor ni imel groša, zdaj pa se more
¥
ze
hiso.
med premožniše šteti. Soznanil me je potem še z drugimi
vani z nepotrebnim vprašanjem
3. Blagor
jun
kteri n i k o m u r ne verjamejo, ker ne
Kranjci, vsi so mi rekli, da jim gré dobro, bolje kakor bodo nikdar ogoljufani. domá; en dan smo imeli pri enem,
drugi
dan pri drugem
4.
Blagor jim, kteri
se ne tožujejo in ne pravdajo
y
večerno veselico in marsikaka slovenska narodna pesem se ker jim ni treba mazati.
je zapela.
čem
pa sein se poâebno radoval, je bilo to,
5. Blagor crne mim, ker
vsak se jim rad umakne.
da so gospodične slovenskega rodu med sabo le po horvaški
6. Blagor jim
y
kteri imajo málo jesti, ker ue bo jih
se menile, ne pa v kakem tujem jeziku, kakor se celó hor- želodec bolel.
100
7.	Blagor jim, kteri niso ničesa dolžni, ker ni treba se ugibati posojevavcern.
8.	Blagor zdravim, ker njim ni treba piti grenkih pa dragih pijać.
9.	Blagor neože njenim, ker ni treba se bati, da bi jih ušesa bolele.
10.	Blagor starim, ker ne bo treba se jim več dolgo po svetu ukvarjati.
■
Jezikoslovne posebnosti.
S klobuki mi le glave pokrivamo, Němci pokrivajo z njim i
tudi perste, ker pravijo — 1Finger hut. Nernci tudi cuker (sladkor) na klobuke merijo, ker pravijo
—	Zuckerhut.
v
Cevlje nosimo mi Ie na nogah, Nemci jih nosijo tudi na
rokah, ker pravijo — Handschuh. Tudi po klancih voznim kolesám cevlje podkiadajo, ker pravijo — Radschuh. IVemci so menda kdaj imeli ženske vedno zapeřte kakor Turki,
ker se zdaj Nemci imenujejo žensko — Frauenzimmer. Nektere ribe so pri Nemcih leséne, ker jim pravijo —
Stockfisch.
Navadno se ljudje na svet rodijo, pri Nemcih se kujejo,
ker pravijo — Menschenschlag. Hlače se narejajo iz sukna ali pa iz druge robe; Nemci jih
imajo tudi iz vode, ker pravijo — Wasserhose. Nar ma oj se ujema z resnico v nemskem jeziku os tir, pravijo mu — Schenkwirth. Nobenemu nič zastonj ne dá, pa pravijo, da vino „šenkuje"
—	Wein schenken
Nemci so začeli narejati ženskim oblačila iz obročev, ker
pravijo — Reifrock. Nemci pridevajo otrokom, kterim starši pomerjó, še ene
usta, to je — Vormund. Pri vseh ljudstvih otroke redijo in učijo, pri Nemcih jih
ulečejo; ker pravijo — Kinder erziehen. Pri Nemcih imajo vsi hribje noge, ker pravijo — Am
Fusse des Berges. Med Nemci prijatli ne stojijo na dveh nogah, ampak le na
eni, pravijo — Er steht mit ihm auf einem freund-schaftlichen Fusse. Nemci imenujejo najimenitniše opravila, igrače, ker pravijo
od takega, ki ima veliko oblast v rokah — Er hat einen grossen Spielraum. Visoke mogočne osebe so bile menda nekdaj tako rahle, da se
je skoz nje vidilo, zato so jim rekli — Durchlaucht. Nemški grofje so bili rojeni le na visokih hribih, zato se jim
pravi — Hochgeboren. Kdaj je nek pri Nemcih postal pes znamenje revšine, ker
pravijo — Er ist auf den Hund gekommen. Kadar Nemec kaj neumnega naredi, pravijo, da kozla vstřelí
—	Hat einen Bock geschossen.
Oudno je, da pri Nemcih nevesta prinese v hišo strup, ker
pravijo — Mi tg if t.	'
Nemci ljudi lepe obnaše zaperajo, ker od takih pravijo —
Eingezogen.
Malopridne pa izpušajo, ker jim pravijo — Ausgelassen. Kadar Nemci odbornike volijo, menda vselej strelajo, pravijo jim — Ausschuss. Kadar dnarje dajo komu, preden jih zasluži, menda tudi
strelajo — Vor schuss. En malo prismuknjen Nemec menda zmiraj střela, ker mu
pravijo — Schuss.	1
Nemci tudi dim v sode spravljajo, ker pravijo — Rauchfass. Tudi tinto Nemci v sodih hranujejo — Tintenfass.
Čudno je, da Nernci tako radi tolčejo, ker veliko opravil le s tolčenjem znamenujejo, kakor: vorschlagen, nachschlagen , durchschlagen , aufschlagen , ausschlagen, iiberschlagen, anschlagen, entschlagen, beschlagen, zu-schlagen. Pa še veliko druzih.	Višnjagorski.
Iz Zagreba 1. aprila. V. G. — Beseda (koncert) v
korist tukajšni učiteljski knjižnici 23. dan p. m., ki jo je „Novicam" oznanil njih navadni dopisnik, se je izverstno obnesla na vsako stran. Kakor čujemo, borno imeli v kratkem v tukajšnem gledišu horvaško igro za siromaške Dalmatince; igrali bojo horvatski plemenitniki. Naj Vam še oznanim, kako Horvatje spoštujejo svoje za domovino neutrudljive pisatelje. Poddružuica sv. Ivanika je vredniku „Gospo-darskega lista" g. B ogoslavu Sulek-u poslala zlato pero s slavivnim pismom, v kterem se mu iskreno zahvaljuje za njegovo delavnost na horvaškem literarnem polji, posebno pa za marljivo vredovanje „Gospodarskega lista". Omenjeno peró je mojstersko delo. Visi na dvostruki zlati verižici; v sredini se nahaja s krono horvaško-sla-vonski gerb tudi iz čistega zlata narejen, in na srebernem deržalu je napisano v horvaškem jeziku posvećenje. Pod-družnica, ki je to storila, je lepo postavila zasluženega vrednika kmetijskega časnika, pa tudi sama sebe je počastila, kazaje, da vé ceniti vredne svoje možake. Slava!
Iz Reke. Vem, da se tudi v Ljubljani zdaj marsikaj sliši iz Horvaškega, pa se je tudi res, od kar sem Vam zadnjikrat pisal, marsikaj uovega prigodilo. Narod se je iz dolge nečimernosti zopet zdramil. To novo življenje nekteri res pisano gledajo in sčm ter tjè gerdo domorodce natol-covajo. Te gospode bi Ie prosil, spomniti se besed svetega pisma: „Po njihovem sadu jih boste spoznali". Nobeno oko pa do zdaj še ni moglo spaziti ne zernica koristi, ki bi jo bila přinesla delavnost teh zabavljaćev bodi si vladi, bodi si narodu. Da pa so domorodci mnogo, mnogo obema koristili, nam spričuje zgodovina. Vse, kar se nasprotno njim govori, pa so prazne marne, ali pa hudobija. Naj omenim tedaj ob kratkem, kako so zadnje mesce Horvatje napredovali. Poglavitna, vesela novica je, da je notranje sovražtvo na vse strani zginilo. V Pripomorji ni več nika-koršne laske stranke; prejni laškutarji so poprijaznili se z domačimi in jim razodevajo spoštovanje, kakor jim gré. Tako se je popolnoma zedinilo z naroJsko stranko tudi horvaško plemstvo, ki je bilo pred vecidel madjaronsko; pri veselih gostijah je delala se bratovščina in zdajci začno imenitni plemenitaši podpirati domačo literaturo, domaći na-predek. Ravno zdaj se snuje tudi družtvo sv. Cirila, slo-vanskega aposteljna; pristupiti mu bodo zamogli brez raz-ločka katoličani in staroverci, ker svetnika oboji enako časte za največjega dobrotnika. In tako gine od dné do dné tudi sovraštvo zavolj vere. Pa tudi med Horvati in Madjari ni nobene jeze več; kjer koli se snidejo, se prijazno pozdrav-Ijajo in pomenkovajo, vse je odpuščeno in pozabíjeno. Ne-kterim ljudem, ki se štulijo za Bog vé kake „patriote", se zdí ta prijazuost med narodi tern v peti in silno uevarna. Hotli bi, da so si vse avstrijanske ljudstva eno proti dru-gemu kakor psi in mačke. Takim ljudém nikoli ne vstrežeš. Ako so narodi si navskriž, kričé v eno mer: „ewiger Natio-nalitâtenhader;" ako so prijazni, sem jim podtikajo „Hinter-gedanken". Sam Bog vstrezi takim. Taka politika je pa grozno piškava, zato, ker je hudobna. Gorjé deržavam, ki skušajo stati na temelji takošne sirove nemoralnosti. Jez pravim, da mora biti, kakor povsod drugej, alfa in omega vsake politike sprava in ljubezen. In zato je gotovo le veselo znamenje, da je med Horvati notranji prepir potihnil. Zal pa bi nam bilo, ako bi obetane politične novine ne prišle na
dan. Kako nek hoće narod brez njih svoje potrebe in svoje
želje vladi razodevati? — Pisal sem Vam, da je dobil horvaški pisatelj Kurelac povabilo, priti na rusko vseučilišče v Harkov. Toda blagi mož tega ni sprejel ; pretežko ga stane,
*) Ne zdi se nam treba popravljati tiskárně pomote, po kteri se je unidan pisalo Kuralec namesto Kurelac, ker ućenega domoljuba ime je vsakemu omikanemu Slovencu tako dobro znano, da vsak sam popravi tiskarni pogresek.	Vřed.
110
pusčati svoj narod
y
raje živi
v bridki
nadlogi domá.
Prišlo mi je ko to govorim, na misel, da zdaj spet, kakor
kaza izvira, jo povemo, pa zmiraj z ozirom na prigovor „relata refero" tako-le: Ločnićanje so zgolj, kakor se
pred tremi leti, nek barantač Kranjcov išče, da jih pelje v dandanasnji, njihovi severni sosedje, slovensko govorili, in amerikansko republiko Boli vi o za koloniste. Se ve, da sicer do tište dobe, da je neki Anton Leo nard i c (Leo-
po laski pisavi) postavljen bil za njihovega far-
n ard i g
jim obeta zlate gradove, da bodo přidělali obilno cukra, kofeta, tobaka in drugih dobrot, morebiti tudi zlata na mana.
Ta. kakor pravijo, nek učen, pa tudi ne malo svo

cente, in zraven da ne bodo nič davkov plačevali! Kakor joljuben mož, se je sramoval, kakor vse njemu podobne mi je sam pravil, jih je v Terstu že precej dobil, tudi trije revne duše, biti rojen Slovenec. Svojo najpervo sulico vlomi
somoštri so se oglasili. Temu člověku je ime Gergec
9
pa
zoper slovenščino po
tem, da se prekersti v „Leonardis".
dvomim, da bi mi bil pravo ime povedal. Kar sem poznal Bivši farman ( fajmošter) v Ločniku je šlo njegovo celo po govorjenji, bi utegnil biti iz Idrije. Da mu ljudje bolj
djanje na to, podlesti slovenščino v furlanščino". Ker pa verjamejo, jim pokazuje cel sklad papirjev, rekoč, da so vendar, kakor stari prigovor tercii, se ne zverne deblo na mu to pravice. Morebiti ga je bolivska vlada res najela ; toda tudi nji ni vsakega,
nič
upati v teh recéh. Osleparila je še in zapove
ki se je dal ji privabiti. Uni dan sem govoril tudi
en mahljej, začne tudi on moliti v cerkvi po furlanski, uči
učiti kristjanski nauk otroke po furlanski in ukaže ženinom in nevestam, naučiti se molitvice in najpotrebniših
z nekim Verhničanom, ki mi je pravil, da gré po veliki resnic sv. vere po furlanski! Terda volja in če tudi ne noči v Egipt, kjer nek skalnat hřib presekujejo; menda „zelus domus tuae comedit me" spodrine njegov materni in
je slišal od daleč nekaj o sueškem kanalu, pa ga žene
r>
s
vplodi namesto njega drugi jezik
ako ga ravno ne pozna
trebuhom za kruhom". Ako so že Slovenci prisiljeni pre- vesvoljni svet. — In še dandanašnji se vidi na Sveti gori,
slovenski duhovnik, kako stari Ločanje po-zemlja vseh živiti, naj saj zapeljive sreče ne išejo v Ame- božno na glas svojih nekdanjih dedov poslušajo, v tem, ko
seljevati se kam drugam, ker jih sèm ter tjè ne more naša kadar pridiguje
riki, dokler so jim drugi kraji odperti. V Slavonii
5
na
mladi zato, ker ga ne umejo, rijejo iz cerkve. Res je
y
da
priliko, bi jih marsikteri grajšak rad sprejel ; najrodovitneji so Leonardiča nekteri iskreni Slovenci v Ločniku nasledo
zemlji manjka tam delavcov; bi ostali vendar blizo doma
vali
y
al ti so spoštovali mladosti utisnjeni jezik in so tudi
in med svojim narodom.
Zdaj paše nekaj zastran naše
prav
imeli, zakaj drugač
bi precej po „panslavizmu" vonjali.
literature. Slovenskih bukev tukaj ni moč dobiti, razun
??
Pičeni od vsakega komarčka ne
smemo vec padati v omed
če si jih človek sam iz Ljubljane naročí; vendar pa bi se levico". Prav imate! Vendar ko bi bili jih tukaj dokaj prodalo. Naj nam pošlje kak knjigar Fleiš- rodu, bi se še tudi po man-ove pesmi, prav težko jih pričakujemo, in ravno pa so le večidel ljudje
ti „komarčki"
nasega
goltnila
ena
in druga terpkega okusa;
takega
reda
y
ki se tako malo zavejo
tako Vilhar-jeve in Cegnar-jeve poezije. Zastran
slovenskega jezika,
kakor zaječ bobna,
ali,
na kratko
v
se
nekaj
kar se je meni pripetilo. rečeno, čertijo kar ne umejo. Zgodi se pa tudi, da taki
bukev pa naj povem
Poslal mi je gospod Drobnic iz Gradca že pred pol petim	tiči v lastno sramoto včasih kaj dobro naletijo. Taka se je
mescom svojih slovenskih iger 30 eksemplarov; jez sem	pripetila uekemu leta 1848, ko so bili slovenski možaki po-
jih pa prejel še le sred januarja, dobivši od pošte du^	klicani zastran volitve poslancov v Frankobrod. Ta človek
p 1 i k a t vidil nisem!
recepis, Ljudje so segli
v
ko nikakoršnega
pervega povabila jim govori na
dolgo
y
mladi ljudje brez plenka, pa so prosili me, da čakam.
in široko v jeziku, ki ga ne umejo hitro po igrah, toda najbolj kakošne da morajo voli ti može' in kakošne da ne, in sklene
precej neprilično, da zavolj pomanjkanja nemščine oni za
Do
zdaj sem dobil dnar še le za 8 bukev. Duh je volján, al taki zbor niso, ker bi
mogli
tam samo le molčati, kakor
mošnja je suha! Kdor pošilja sem knjige, mora saj
ubogim
„dolgouhci".
Ta nagovor potolmači po slovenski na
njegovo
Ker
v
učencom za en cas upati! Plačajo pa pošteno, kadar imajo.	povelje neki njegovih podložnih, zabrusi jo pa tako-le:
Taka se mi je godila tudi za horvaške bukve; včasi sem	vi te šprahe ne zastopite, ktera se v Frankfurtu šraja, tako
moral čakati pol leta, pa tudi več, pa ni drugač, če ne-	vi osli niste za tam, temoč sami taki, kteri to špraho za-
čemo v mladini veselja do domaćih reci pogasiti. Res pa	stopijo". Neskončen smeh se vzdigne. Nazaduje so pa radi
piskavega
je tudi, da ni vredno naše bukvarstvo hi bilo bolje urejeno, ne dvomim, da bi se prodalo naših
oreha; ko vsi skupaj
doma ostali.
Od kranjsko-štajarske meje 29. marca.
s
bnkev trikrat več kakor tako. Med všemi obertnijami je „Novice" so unidan v
Oglasniku št.
y
Peripatetikar. drage
„Novice",
8 naznanile, da so 4
fantje dobili postavno otetnino za to, ker so lánsko leto (kmali bo obletnica) nekega člověka v Savi smerti oteli.
14. dan aprila
zgodilo.
ono najmanje napredovalo.
Od Primorja. Kako všeč nam je
dopis iz Gorice v vašem zadnjem listu, ne moremo povedati.	Naj Vam povem, kako da se je to
To so izlitki prave domaće duše, ki ljubi svoje očetstvo in	se hoče grajšinski oskerbnik, ker brodnika ravno ni bilo pri
mili njegov jezik. Posebno so nam pa mično šepetale po	rokah, sam pod zagorsko postajo železnice na Jezu (štric ušesih besede, s kterimi sklene dopisatelj : „Pičeni od vsa- Prusnika) čez Savo prepeljati. Komaj coin od
■ ppoppv^Mpnii v mm	HIM ^^^m
kega komarčka ne smemo več padati v omedlevico. Zaupno
• » »	t V « .	V »	v	v
brega odrine,
ga
dereča voda berž sred Save potegne. Kdor nevarni kraj
stopimo na bojišče dušnih moči; naše orožje je pošteno iz pozná, kjer je nekdaj za ladije nalaš kanal bil
dobrega blaga,
buje.
ter pokažimo, da zgodovina tudi nas potre- kjer Sava po ojstrih pečinah in kobilah se v belih penali
on da
To moramo storiti tudi mi Primorci; tudi nas je iz- serdito razbija in po stermem slapovji hruši
brala Božja previdnost za naš dragi slovenski narod. Bratje! za mnogo let se bo sodil naš spomin; dajmo! da bodo naši potomci s spoštovanjem se spomnili nas". Za mnogo let se bo sodil naš spomin. Nič kakor gotova resnica ! Zgodovina namrec pretehtuje delà dedov in vnukov in njeni pravični obsodbi ne odide nobeden. Ona odmeri vsakemu zasluženo „Pomagajte, pomagajte! 1000
moral gospoda smerten strah prepadati, viditi, da mocna
čolnič v strašni prepad naglo žene. In res! v malih
skalo, se na drobne kose
struga
minutah treši čolnič na
rogato
razbije,
moz pa
se vendar za skalni
rog
ulovi glas
, ga s kriči :
V)
so
slavo" ali
J
a
in pa še solnčno čisto spričuje
y
da
skerčenima rokama terdno objame in na ves
dam, kdor me reši !"
Stražaj in delavci na železnici sicer slišijo in vidijo topljenca;
gold.
odpadniki", naj si bo že v veri ali v občinskem živ- al kdo mu je v stanu pomagati? Tudi za 10.000 ljenji ali pa v maternem jeziku , neka nesreća, ki je dosti- nihče ne upa med peneče valovje in ojstro skalovje.
v
gold.
y
si
krat tudi stoletja več poravnati ne zamorejo
Tako
„Poglejte mož več ur v smertnem strahu brez upanja na pomoč visí
Locnik
vas
y
še ne celó uro hoda od Gor
Stari Loc

in vpije
y
dokler ni že ves ohripal.
Al
tr
lejte! zdaj pride
nje še umejo slovensko, mlad
že furlanska
toži
telj „N
pa je skoz in sjioz Matevž Koritnik (zavolj velike pogumnosti : in po vsi pravici.
n
Radecki"
imenovan) in ž njim Alojz Hafner (ne Achner), človek Ker pa morebiti marskteremu ni znano, od kod da ta pri- juuaške kervi, od Terbovškega broda s čolnorn, kterega po
Ill
suhem Bernard Stok in Janez Pelauer za dolgo verv smemo pohlevne „dramatizirane episode" meriti, ker pomisliti
privezanega vlečeta, vsaki hip pripravljena, ako se coin na nam je, da je gosp. Germovnik cisto novinec na tem polji skalovji razbije, da Matevža in Alojza, in će bo mogoce, tudi in da si je izbral malo prigodbo za svoj predmet. Ko bi bil
topljenca na suho potegneta. Ko nekaj
više
od skale, ktere
k r a j š
nektere
predolge
dvogovore
in bi bil namesto
se gospod derži, s težavo pridejo, brodnarja z vso mocjo njih vpletel par lepih pesem, za ktere je toliko přilož
coin k topljencu poženeta, Matevž hipoma verv okoli
ze
nosti (mlinarju na pr. bi se kaj podala kakošna kratko
napol
mertvega
verze
9
£a
naglo
k sebi od skale v coin časnica)
ko bi bil Francoziínu prihodarju zasadil v serce
potegne, Janez in Bernard pa čoln po dolgi vervi k kraji vie- kako pšico, da bi mu bil boj z ljubeznijo izpeljanj
četa in tako ocitni smerti rešijo gospoda. Ker so bili vsi do govega povelj
kože mokri in zmrazení, hitijo kar se dá proti
Zasrorju
»
se
kej
• V •
e nje-
ko bi bil konec per ve g a akta krep-(effectvoller) in ko bi bil na koncu 2. akta zbor verlih
v bližni oštarii preobleči, ogret in okrepčat se. Ko se tudi Blejk pel globoko v serce
segajoco
P o t o č n i k
smerti oteti bolj okreva in se smertnega straha oddahne, Marije" (Veš o Marija), bi bila igra na pol
»
Slavo
vredna. in

seže v varžet, v kterem je, kakor pravijo, res čez 1000
rekli bi, pisatelj je nared
kar je bilo mo
iz male
imel, in dá svojim rešiteljem — 9 goldinarjev (piši devet stvai
In to bi se dalo za drug
ranje ali za p
goldinarjev) in gré svojo pot! Odkod je ta mož domá, s tavo v slovenski jezik lahko popraviti. Narodni krajnski
ki je svoje življenje v Savi tako drago, na kopneni pa
P
je bil dobro izpeljan, malarija blejskega jezera in nje
le za 9 goldinarjev v bankovcih cenil, ne bomo pravili, ker gove okolice pa je bila prava mazarija. Če ni mogel le
naš namen je bil, le verle naše rojake pohvaliti, ktere zavest dobrega delà plača ne pa cekin;
tosnj
gledišni vodja s kakošno boljo podobo slovesa vzeti
toliko pa od Ljublj
vendar rečemo, da mož v Savi ni bil
našinec.
ine, naj si diše, ne pa v Ljublj
drugo
leto na Grinto
osnuje
gle
Mi hoćemo naš najlepši kraj v
Iz Ljubljane. Klic Njih eksc. deželnega gospoda po
podob
podobi, ali pa nič. H k
le še to: Naj bi
glavarja v včeraj ni
r>
Laib.
Ztg.
u
V •
prosi pomoci revnim našim
bila
pet ta nova skušnja, s kakošnim veselj
se spre
Do len com in Notranjcom. Drugo pot bomo natisnili jemajo do
reci
V •
1
m pisatelj
živa spodbada, mar
celi
razglas.
V poslednjem mestnem zboru je bilo na predlog gosp. župana-namestnika sklenjeno, gosp. Ridinger-u
i biti na do
Iz Ljublj^
(Z
dramatičnem polj
p i r h
kaj
Ravno je prišla
iz Augsburg-a, ki je po svetu že več gaznih svečav na- svetio v posebno zali opravi iz Blaznikove tiskar
nova
pravil, tudi napravo take osvečave za ulice Ijubljanskega mesta izročiti proti temu, da delo letos začne in ga doverši v prihodrijem letu ;
ka (Quadrille) pod imenom „Ljub
u
po S 1 0
kih pesmah za k
zložena od gosp. F
ini bise mesto podpise za 5000 gold, loterijnega posojila. vajočega cesarskega regimenta nadvojvoda Franc Karlovega
tudi je bilo v tem zboru sklenjeno, da Blažka, glasovodja (Kapellmeister) sedaj v Ljublj
V saboto zvečer je bila v gledišu nemška
igra
55
Die
Četvorki, kijoj
Weiber von Veldes", izdelana od gosp. Germovnika gospé Josip po tišti prigodbi leta 1813, ki so jo „Novice" unidan po-
T e r p
glasovodja blaffi naši domorodki vi posvětil, se po pravici pravi
Ljubice", ker je zlozena iz najbolj priljubljenih slovanskih
povsod, v kasini in
pisale pod naslovom „Serčne BI ej ke". Kako je pač bilo pesem; zato so se pa tudi „Ljub in kaj ?
u
bojo radovedno barali naši bravci. Glediše je bilo drugod
jih je vojaska muzika igrala, radostno poslu
polno tako, da se je vse terlo doli in gori; vrata parterja
sa
i

Nadjarao se tedaj, da bojo kmali pot našle do vsacega
so mogle celó odperte biti, da so ljudje v predvežji stali; klavirja ravno tako v Ljublj
kakor v Zagrebu
v Celj
veliko jih celó ni moglo noter. Naše „Bleike" morejo pač kakor v Varaždinu, v Novem Sadu kakor v Pragi itd
ponosne biti, da so napolnile glediše tako kakor še nikoli povsod
letos ni bilo!
In kako je igra dopadla? bo vedeno dalje
so te pesmi
V Ljublj
se dobivajo pri
gosp
Giont
t
po 50 nov. kr
Vodj
ljubljanske
prašal ta in uni. Da resnici damo, kar resuici gré, moramo	katoliške družbe, častiti gosp. dr. Voncina so dali postave
reci, da v obče dobro, ker ploska je bilo dovelj in na	te družbe tudi v slovenskem jeziku natisniti; gosp. Praprotnik
koncu vsakega akta je bil gospod pisatelj klican, namesto	je dobro po domače povedal, kar je družbenikom treba vediti. kterega pa se je neki igravec zahvaljal. Tako je bilo.
In
kaj pa kritika pravi? Domaća kritika pred vsem bi bila rada vidila domačo igro v domaći besedi, v kteri bi bil podžupan (mêrov adjunkt) iz Zagoríc, korenjak od
do
glave,
blejskih žen
Novičar iz domačih io ptujih dežel.
Iz Dunaja. Ministerski ukaz od 15. sušca, veljaven
Ferjanova Anka iz Želeč, junaška vodnica za vse cesarske dežele razun Beneškega in vojaške Gra-
nog
i
smešni mlinar Matija, in pa pobožni faj
nice, veleva, da vsi prepiri in tožbe zastran službe
mošter blejski še vse bolj segli v persi poslušavcov kakor in plači la (Iona) med kmetijskimi gospoda rj i in v ptujem jeziku. Pa tudi modrega Petrana, postavnega posli in delavci spadajo vprihodnjič v opravilstvo po-
Kokalja v kožuhu
i
ribčevega
fanta
55
lepe
ga Janeza"
drugač govoriti kot
si ne litične (kantonske) gosposke, dokler se posli se v
službi ali pa delavci v delu pri gospodarji ali da saj ni več
more, kdor je kdaj v Bledu bil, misliti po domače. Pa — kaj hoćemo! Gosp. pisatelj, ki ne zná kot 30 dní preteklo, kar so iz te službe stopili; po preteku našega jezika, si je izvolil za predmet svoje igre našo tega časa pa grejo take prade pred sodniško gosposko.
pri
sodbo
in po nji je
igro napravil
v svojem jeziku, ces,
Po tem ukazu so posli in delavci kakor tudi gospodarji
d r u z
v svojem domaćem. 0 tem tedaj na boljem, ker se morejo vprihodnjič taki prepiri namesto
kratkem pri njih kantonski go-
naj jo napravi k a k
ne more biti nobene pravde. Sploh pa je postavil naš narod gorenski tako častno na oder gledišni, da ga radi pohva- sposki rešiti.
na dolgi poti pravde ob
limo za tega voljo. Dve stranki si stojite v tej igri nasproti:
Povedali smo ob svojem času, da kresijske go
radoljški prihodar (Rentmeister)
ptujec
s svojima
sposke v Avstrii zgor Aniže in pod Anižo kakor tudi na
Mini-
• v
gojzdnarskima hlapcoma hoče terdovratno spolniti, kar mu Štajarskem imajo po cesarskem ukazu nehati, ukaz francozke vlade zapoveduje: vagati in ceniti (nazadnje sterski ukaz od 24. sušca zdaj veleva, da 30. dan t. m. je pač tudi uzmati) zlatnino in srebernino cerkvice M. Božje konec teh gosposk, ker bo veći del njih dozdanjih opravil
na jezeru
>
cela druga množica je zoper njega; le župan
deželno poglavarstvo samo prevzelo, nektere opravila pa se
zagoriški je bolj figa mož, toliko krepkeji pa se obnaša bojo izročile okrajnim gosposkam (Bezirksamt).
Svet se zmiraj krajša; kmali ga
ne bo nič.
vijo
Pra
da iz Dunaja v Pariz in London se bo po dode
njegov pomoćnik (podžupan), ki je zraven Ferjanke duša upora in zmage serčnih Blejk. Ta dva kakor tudi mlinarja iu fajmoštra je gospod pisatelj posebno dobro pred oči po- lanih železnicah že mesca rožnika v 46 in 48 urah prišlo.
— Po cesarskem ukazu od 27. sušca so gospodarjem
«tavil. Z mero, pokteri pa mojstre gledišnih
iger merimo, ne
112
na Ogerskem, Horvaškem, Slavonskem, Erdeljskem, v serbski ki so se punta ali napada njih dežel udeležili ali z djanjem Vojvodini, temeškem Banatu in vojaški Granici zavoljo se- ali z besedo kakor koli. Potem takém veljá izobčenje ne le ja n ja tobaka nektere polaj save dodeljene.	sardinskému kralju in ljudstvu, temuč tudi Napoleonu in
Tudi iz Galicije so poslali judje poslance na njegovim svetovavcom. AI Napoleon je 1. dan t. m. v
Dunaj se zahvaliti Njih Veličanstvu za jim podeljene pravice, vradnem časniku oklicati dal, da nob en
razglas
in n o
Tukaj imamo zdaj moža prečudno ustvarjenega , ki beno pismo papeževe vlade se ne sme brez dovoljenja ne
že 10 let po svetu potuje iu se zlasti zdravnikom kot za- tiskati ne oklicati, in tako bo storil
gotovo tudi kralj sar
nimivo prikazen skazuje; persno kost ima namreč preklano dinski, in celo serce mu leži odzunaj, da ga vsak lahko oklical pošlata; le sama koža ga odeva; vidi se očitno, kako vsak
ki je
naj
vsem svojim novim ljudstvom te dní
mu, ker je za njih osvobodenje življenje svoje
v •
vagal,
bojo tako udani kakor njegovi stari Sardinci; Sa-trenutek bije, se kerči in razteguje, da kri poganja v ve- v oj com in Ni ča nom pa je poslal razglas, v kterem jih like serene žile. mož na svetu!
To je
gotovo
najbolj odkritoserčen odvezuje prisege, ktera jih je doslej vezala k zvestobi do
njega
Rima
v
se
zmiraj francozka vlada ni zapustila.
Iz Tersta. Vse premakljivo in nepremakljivo premo-	Slavni francozki general La m or ci ere, ki pa noče od ce-
ženje Mojsesa Basevi-a, ki je tudi cesarsko armado	sarja Napoleona nič vediti, se je te dní na povabilo svetega
na Laškem lani zakladal in jo je pobegnil, ko so podmar-	očeta iz Pariza v Rim podal, da bi svetoval, kaj bi bilo
sala Eynaten-a zaperli, je v prid ces. vojaskega dnarstva	z rimsko armado početi; nekteri celó pravijo
y
da
ga sveti
zapecateno in v prepoved djano.
Stajarsko. Iz Gradca 1. aprila. Da bi se našemu
oce želé za poveljnika svoje armade.
Iz Serbije 22. sušca. Čudne reci se godijo tukaj. městu ohranilo vseučilišče (velike šole) in se pomnožilo Zakletbe zoper vlado Miloševo sumljivi in zatega voljo s zdravniško višjo šolo, je inestni odbor sklenil, za to šolo v zápor djani Milan Janković, tajnik v ministerstvu no-vsako leto darovati 8000 gold.; deželni stanovi bojo gotovo tranjih oprav, je marsikaj razodel, kar priča, da stranka
v
se
vec dodali.
Nova zeieznica iz Gradca v Kôflah Stevceva, ktere deležnik je tudi metropolit fveliki (Kevlje?) se bo jutri odperla in potem vožnja po nj i začela, škof) podkopuje vlado rodovine Miloševe. Knez Miloš je
Cesko. Iz Prage bererno v
Lu m i ru",

da se ondašnji verjel kovarnim volkom v ovčjem kožuhu in se dal zape
ubogim
ljati od njih; je zaterl „Serbske Nov." in mučil poštenega
gledisni vodja gospod Thome pripravlja
Horvatom napraviti česko igro, v ktere se bojo vvedli	vrednika, prijatle in podpornike svoje vlade je imenoval iz
odloniki nekterih jugoslovanskih dram.	dajavce itd. Zdaj so se mu oči odperle, da vidi, kaj po
Tirolsko, Iz Inšpruka se piše, da se ravno zdaj	čenjajo ti ljudje. Treba bi pač bilo, da bi namesto polom
posebna komisija zaupnih mož pod vodstvom
dezelnega
po
Ijenega starega
Miloša
njegov
krepki
in
bistroumni sin
glavarja nadvojvoda Lude vika posvetuje zavolj deželne Mihael vladařstvo v svoje roke vzel.
Tako piše

Tem.
b r a m b e.
Zeitung"
Ogersko. Kakor „
Hirnok" pise, je grof
Pavl Eszter
ga slovstva in v
hazy sklenil, za povzdigo madjarske pomoč slovstveni delavnosti vsako leto darovati 2000
Husovsko. „Hamb. Nachr." je 27. sušca naznazil
pri-
gold.
da se v Parizu govori od
Laško. Laško - franeozke barantije so přetekli tedeu
telegraf, življenje rusovskega cara,
nekega napada na in da vzrok te zarote je
nekterih žlahtnikov zavoljo osvobodenja kmetov iz
na neki upor zadeie, kterega menda niso pričakovali. Kar
nj i li dosedanje sužnosti, za ktero se car iskreno poteguje.
• v
se vse druge velike vlade niso upale početi zoper mogoč- Od nobene druge strani se pa ni še slišalo, da bi bila ta nost Napoleonovo, se upa majhna dežela švicarska: Svajca govorica resnica. se krepko ustavlja zoper poćetje fraucozke vlade iu brani
pogodbah
svoje pravice, ki jih po starih in Faucigni-a v Sa voji, ktero celo si hoče francozka bilo v
Kakor v „Slovensk. Nov." beremo, je poslednje dní ima do Chablais-a sušca na Rusovskem še silna zima bila; 21. dan sušca je
8, v Moskovi celó 11 stopinj mraza.
Petr ogradu
vlada prilastiti. 29. dan t. m. se je snidel veliki zbor švi-	Z Turškega. Iz Carigrada se 24. sušca piše, da
carski v Bernu; kaj je sklenil, še ni znano; dosihmal so se nekake prekucijne znamenja kažejo; vendar dosihmal še
ni nič hudega; princa Jurija Stirbej-a so velike izdaje za-
Svicarji po tem krepkem uporu le to dosegli, da armada
ki že maršira v Savojo, teh dveh okrajin za
y
francozka
zdaj še ne bo posedla. Švajca kliče sicer vse druge vlade
■■■■M Si^^HfilHHI ■ da
toženega zaperli.
na pomoč v sili, ki se ji godi
malo pa je upanja
y
iz Afrike. Vojska med Španjolci in Marokanci je
končana; Španjolci so zmagali in si privojskovali okolico
ji bo ktera zdatno pomagala. Vse tedaj zdaj vedčno pri- pred Ceuto med morjem angherskim in pa okolico med
se bo ta klopčič izmotal. Angležka ministra Sv. Križem in morjem; kupčija v marokanske dežele bo
čakuje, kako
Russel in Palmerston sta sicer v deržavnem zboru 27. sušca Španjolom vprihodnje odperta s posebnimi pravicami; se zlo hudovala zoper francozko vlado in sta
za
avnost in vojskine stroške dobijo 100 milijonov; dokler jih ne pla
očitno rekla, da zdaj je k
njih serčiie prijaznosti do
cajo
y
obderžijo Španjci Te tu an v svoji oblasti, potem bo
Napoleona; al 3 dní potem, ko je Peel vprašal ministre: pa Tetuan spet marokanski.
ali se bojo ustavili nepoštenemu francozkemu
čehnil ne besedice. Tudi p r u s k
n o b e d e n ktere se je sihmal nič druzega venel-ovo
pocetju vlada
y
ni od
Pogovori vredništva. Gosp. J. T. na R: Hvala serčna za
govorilo,
da bo krepko na noge stopila, ni do
poslano. Prosimo za obljubljeno.
Gosp. J. Z. v Viš: Jako ste
kakor da je odgovorila
Thou
pismo s pismom, ki
krop
voda. Ako bi se
nas razveselili, da ste spet se oglasili po dolgem molčanji. Hvala lepa!
predolgem
pa vendar utegnili Angleži spreti s Francozom, pravij
y
ka - franco z k
z veza
se bo hitro osnovala rusovs bi bila Angležem hud tern v pêti. Tako stojé zdaj te za
y
da ki
pletke
y
kterih konec se ni znan. V tem pa maršira sar- banaške 5 n. 99.
Žitna cena
v Ljubljani 31. m area 1860. Vagán (Metzen) v novem dnarji: pšenice domaće 5 fl. 99.
tursice 4 fl. 27.
dinska armada v M o d
y
Parmo in Tosk
y
pa tudi 3 fl. 665/j
v Romagno je prišlo že kerdelce, ki delà kvartir veliki sardinski armadi. Kakor sv. oče, protestirajo zdaj tudi vsi odstavljeni \
42%
o•
jećmena 3 fl. 32%
o#
sorsice 4 fl. 45. prosa 3 fl. 60.
V #
rezi
ajde 3 fl
o*
ovsa 2 fl. 40.
ladarji laški
Sv
oce so po skrivneui zboru
Kursi na Dunaji 3. aprila.
23
p. m
oklicali
bčenje iz cerkvene zaveze vsem
5 % metaliki 68 fl. 60 kr.
Ažijo srebra 32 fl.
y
Narodno posojilo 78 fl. 70 kr. * Cekini 6 fl. 26
i
/ /a
kr
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis.
Natiskar in založnik : JoŽef BJaznik.