Politična komedija. Strah pred slovenskimi poslanci. Izstop slovenskih poslancev iz deželnega zbora je dosegel že imeniten, važen uspeh. Nemška večina deželnega odbora se je zba 1 a očitanja slovenskih poslancev, da ničesar ne stori za uravnavo spodnještajarskih rek in potokov, zato se je začelo v istini hlastno delati na predlogu o uravnavi Pesnice in nekoliko dni leži ta predlog že izgotovljen na deželnoodborski mizi. To je velik uspeh abstinence slovenskih poslancev. Zajedno pa je to tudi dokaz, da je doslej večina res zanemarjala Spodnji Štajar in da so naSi poslanci premišljeno in modro ravnali, ko so sklenili izstop. S svojim izstopom so opozorili vso javnost na mačehinsko ravnanje Nemcev s Spodnjim Štajerjem ter jih prisilili, da krenejo na drugo pot. S predlogom o uravnavi Pesnice so storili nemSki poslanci prvi spokorni korak. Dober je, ne odbijamo ga, a Slovenci hočemo sedaj še zraven tudi druge reči. Mi ne bomo hodili več v Gradec za vsako reč toliko let prosjačit, kakor smo hodili za uravnavo Pesnice. Kajti mi ne potrebujemo od Gradca milosti, ampak pravice. Uravnavo Pesniee in drugih rek ter potokov smo si že davno plačali s krvavo zasluženimi groši, ki smo jih morali neusmiljeno vsako leto plačevati kot deželne doklade. Odslej pa hočemo imeti ta denar zase na Spodnještajarskem, da nam ne bo treba več toliko potov in trudov, predno dobimo za svoje najsilnejše potrebe od Nemcev svoj lastni denar. Noben človek ne prosjači za svoj lastni denar, le Stajarski Slovenci smo morali doslej to delati. A tako ne pojde naprej. Naš narodni ponos nam tega več ne pripušča. Mi zahtevamo ločitev od Gradca, mi zahtevamo samoupravo za Spodnji Štajar. Komedija se začne. Nemci so se torej zbali očitanja slovenskih poslancev, ki so jim v svojem izbornem oklicu do slovenskih volilcev naravnost povedali, da zanemarjajo v gospodarskem oziru Spodnji Štajar in z nenavadno hitrostjo so izdelali predlog o uravnavi Pesnice. Zakai pa iih je neki strah pred očitanjem naših vrlih poslancev? 0, nemSki poslanci dobro vedo, da dunajski vladi ni vseeno, kaj govorijo Slovenci o njih in da bi jih ta vlada pošteno okrcala, ako bi res ne mogli ničesar pokazati, kar se je storilo za Slovence. Zato je bilo treba hitro narediti predlog glede Pesnioe. A vsak človek skuša prikriti strah, kolikor le raore. To slabost imajo tudi nemški gospodje v Gradcu. Da bi nihče, posebno noben Slovenec ne mislil, da so storih kaj iz strahu pred slovenskimi poslanci, pozvah so si za dan 19. aprila v deželni zbor nekatere može iz Spodnje Štajarske, ki pa niso vsi vedeli, da se ž njimi igra le komedija, ter jim z velikim glasom oznanili, da Ijubijo istinito Slovence in da ne iz strahu, ainpak iz gole ljubezni do Slovencev nameravajo sedaj uravnati Pesnico, čeprav slovenskih poslaneev ni v deželnem zboru. Ves Gradec se je zakrohotal, ko je zaslišal te besede, le spodnieštajarskim pozvancem se še niso hotele odpreti1 oči. Zato pa so jih Nemci pošteno izrabili še tudi za druge svoje namene. Njihov prihod so tolmačili v javnosti namreč tudi na ta način, da so ti možje popolnoma zadovoljni s tem, kar je storila nemška večina dosedaj za Spodnji Štajar in da torej ne odobravajo izstopa slovenskih poslancev iz deželnega zbora. Toda slišali bomo, da večina mož ni vedela, kako jih mislijo v Gradcu izrabljati. GraSki romarji. Poglejmo si sedaj može, ki so se dali vendar izvabiti ter šli na poziv nemških poslancev v Gradec. V Gradec so hodili Visenjak iz Slom, MeJ!:o, Flucher, Skorz iz Velikenedelje, Skuhala, Fistravec iz TrgoviSča, Muhič, Korpar iz Cvetkovec, Kovačič iz Oslušovca, Muršič iz Formina, Pintarič iz Samušeka, Horvat J. iz Šent. Lovrenca, Fiirkaš iz Dornove, Pihler iz Velovljak. Kako so jih dobili. Kdor pogleda imena mož, ki so hodili v Gradec, začudi se, da se med njimi nahajajo tudi značajni in zvesti slovenski možje na pr. Muhič, župan v Cvetkovcih, Korpar Tomaž, Kovačič Jožef iz Oslušovec, Skuhala in drugi. Ti možje popolnoma odo1 bravajo izstop slovenskih poslancev, in mi smo pooblašeeni, to tudi tukaj izjaviti, a vendar jih vidimo sedaj naenkrat v Gradcu v družbi, ki govori proti našim poslancem. Poslušajmo, kako je to prišlo! Dne 18. aprila je švigala kočija velikonedeljskega Flucherja kakor blisk po dravskem polju. Pravil ie, da mora naenkrat 15 mož se odpeljati v Gradec, kajti zdaj je zadnji čas, da se doseže uravnava Pesnice. Tako se mu je naznanilo iz Gradca. In vendar je resnica, da je bil dne 18. aprila predlog o uravnavi Pesnice že izgotovljen in da je bilo torej vseeno, ali pride kdo iz Spodnjega Štajarja v Gradec ali ne. Jasno je iz tega, da so graški poslanci že izkraja nameravali slovenske može izigrati proti svojim poslancem. V par urah dobil ie Flucher 14 mož skupaj, ki so se takoj odpeljali v Gradec. Kje pa je 15., ker toliko bi jih moralo priti? Tu je imel smolo gosp. Flucher! Gospod Anton Horvat iz Cvetkovec, ud ormoškega okrajnega zastopa, moral bi biti 15., a v zadnjem trenotku je bil po svojem sinu opozorjen, da se tukaj gre morda bolj za politične reči, ko za Pesnico in ostal je doma. In mi smo zopet pooblaSčeni iziaviti, da bi tudi gg. Muhič, Korpar, Kovačič, Skuhala, gotovo ne šli v Gradec, ako bi le naimanj sumili, da se tukaj ne gre toliko za uravnavo Pesnice, ampak za demonstracijo proti slovenskim poslancem. Slovenski narod bo gotovo pozdravil to izjavo z veseljem, a tudi z opominom, da naj naši možje ne storijo nikoli nobenega javnega koraka ob strani naših narodnih nasprotnikov. Zaupniki nemškutarjev. Kdo je torej hodil pravzaprav demonstrirat v Gradec proti naSim poslancem? Bili so to pred vsem Visenjak, Flucher, Meško, Škorz in le tem veljaio vse naše naslednje besede. In ti graški romarji so si domišljali, da zastopajo slovenski narod v Gradcu! In slovenski narod jih niti ne pozna! Doslej še sploh vedeli nismo, da živi na svetu kak MeSko, Škorc, Flucher itd. To so možje, ki niti tako daleč niso znani, kakor daleč vidijo iz svojih sob. Ce sploh kdo stoji za njimi, slovenski narod to gotovo ni, ampak k večjemu par plesnjivih nemškutarjev. Edini Visenjak nam je znan iz raznih volitev. Toda kako mu slovenski narod zaupa, kažejo ra^HfiJte različne volitve. Ako bi si Viseniak vsakikrat, kadarkoli je že propal pri kaki volitvi, potrl vsaj en prst, — česar mu pa ne želimo, — ne imel bi nobenega zdravega prsta več. Visenjaku zaupali so pač radi nemškutarji, a trdni Slovenci nikdar. Pek Ornik. Ko smo slišali, da je tudi Visenjak hodil v Gradec, naenkrat nam je prišla misel, da ptujski pek in župan Ornik v tej zadevi ni daleč proč. In to se nam zares od različnih stranij potrjuje. Ornik in Visenjak sta si kakor dva prsta, oba sinova slovenskih stariSev, a oba tudi zaljubljena v nemSki narod in nemščino. Visenjak je doma v ptujskem okraju, Ornik v Ptuju. Pek Ornik je začel v zadnjem času vedno bolj izzivajoče nastopati. Pozabljajoč svojega slovenskega očeta in slovensko mater ne zamudi nobene prilike, da bi ne nasprotoval Slovencem. Mi smo Ornika že večkrat svarili, naj bo miren, naj bo tih kakor miška v kotu. Kdor živi od Slovencev, naj iih pusti v miru. Toda Ornik bo nas nemara še le tedaj ubogal, ko bo že prepozno. Šmentano cena »ceringa?» Kdo pa je plaCal Visenjaku, Škorcu, MeSku itd. vožnjo v Gradec in kdo jih je na potu in v Gradcu vzdrževal? Sami? Ne verjamemo, kajti nobeden izmed njih ne plava v morju denarja. ObCine? Tudi ni verjetno, kajti občine imajo druge stroške, ne da bi izmetavale denar za taka nepotrebna potovanja. Odkod je torej prišel denar? V Gradcu si šepetajo, da so se pripeljali s prijateljskim nemškim denarjem v deželni odbor. Ali so i za nemški denar kadili diSeče cigare, pili sveže pivo, srkali rujno vino . . ? Šmentano cena »ceringa?» Komedija se igra. Ko so prisli zaupniki spodnjeStajarskih nemškutarjev v Gradec, že so sedeli nemSki poslanci na svojih stolih, ter jih smehljaje pričakovali — znamenje, da je bilo vse dogovorjeno. Flucher \e znal naibolj nemški, zato ie on govoril. Prosil je, naj se usmilijo Nemci Spodnjega Štajarja. Nemški poslanci so jih zagotavljali, da kar se milosti tiče, bodo jo odslej kar vsipavali na Spodnji Štajar. In ko so hodili Visenjak in tovariši od Ponciia do Pilata, zvedeli so nazadnje pri Šmidererju tudi novico, zaradi katere so prav za prav bili poklicani v Gradec. Šmiderer jim je naznanil, da je predlog za uravnavo Pesnice gotov. Pred namestnikom pa so imeli zastopniki tako malo rešpekta, da so se kar zaporedoma oglašali k besedi. Visenjak je nekaj govoril o svinjah, Škorc pa se je povspel visje, ter pravil, da se naj v Solah uči več nemSčine, kajti le tako lahko naši fantje postanejo pri soldatih »gfrajtarji in korporali«. Kakor da bile naše šole samo za soldate! Namestnik pa je čudno gledal te može, ki se imenujejo Slovence, a se bolj kot Nemci navdušujejo za nemščino in prihajal mu je dvom, ali so to res odposlanci slovenskega naroda ali ne . . . Prazne besede. Visenjak in tovariši so v Gradcu na višje povelie obsodili nasproti nemškim poslancem izstop slovenskih poslancev. Ta obsodba seveda slovenske poslance toliko briga kot lanski sneg. Visenjak in tovariši jih niso volili, Visenjak in tovariši jih torej tudi nimajo obsojati. Visenjak pa zaradi tega obsoja slovenske poslance, ker pravi, da sedaj ne morejo v deželnem zboru govoriti za Spodnie Štajarce. 0 ti ljubi Visenjak! Kaj pa pomaga govorjenje, če pa nam nemška večina ničesar ne da. Prej so naši poslanci leto za letom hodili v Gradec, govorili tam z gorečnostjo za slovenske potrebe, a vse zaman, Nemci so odkimavali in odklanjali. Sedaj so postali seveda nekoliko mehki, ker so jim naši pokazali zobe, a ta mehkoba je le navidezna. NaSe poslance bi radi imeli zopet v Gradcu, potem pa bi ostali stari greSniki. Pri namestniku. Zastopniki spodnjeStajarskih nemškutarjev so se oglasili tudi pri namestniku. Namestnik jim je govoril najprej o Pesnici, čeprav Se je nikdar videl ni. Obljubil je, da nadalje bo njegova skrb, da se bo pri kontumaciranju radi svinjske kuge ravnalo v prihodnjič bolj človeško. Ko je bil naš namestnik ministerski predsednik, bi to že lahko poskrbel, pa ni. Uganjka ostane, kako bo to sedaj dosegel, ko nima na Dunaju več istega upliva. Nazadnje je govoril tudi, kako dobro je, če človek zna več jezikov. Res je to dobro, zato bi priporočili namestniku, naj se nauči vsaj slovenski, ki je jezik tretjine prebivalcev na Štajarskem. Namestnik se je pokazal s tem sprejemom zopet kot odločen pristaš nemških narodnjakov, ker je »špilal« pri tem sprejemu ž njimi pod enim klobukom. Kaj pa Slovenci pravijo? Slovenci pravijo da nimajo Visenjak in tovariši v Gradcu v imenu slovenskega naroda ničesar iskati. Pa če bi tudi imeli, so storili veliko napako, ker so se hodili v Gradec klanjat nemSki gospodi. A nemški poslanci si sedaj mislijo, nam za Spodnji Stajar pač ni treba ničesar storiti, kajti nekaj mož Se je vedno takih, ki ne zahtevajo od nas mnogo. Treba nam je le predlog staviti in že primarširajo sem gor ter se zahvaljuiejo, četudi Se z uravnavo Pesnice ne nameravamo hitro začeti. Gotovo je torej, da ie Visenjakov in tovarišev izlet v Gradec neizmerno škodoval Slovencem, kajti Nemci sedaj pravijo, da ne obsojajo vsi Slovenci zanemarjanja Spodnjega Štajarja od strani nemške deželne večine. V Gradcu bodo sedaj še bolj brezobzirno z nami ravnali, sliSali bomo le obljube, dejanj pa ne bomo videli. Zaupanje slovenskim poslancem. V premnogih društvih in na številnih zborovanjih so se izrekli slovenski volilci, da odobravajo izstop slovenskih poslancev in da jim popolnoma zaupajo. Pri tem bodo tudi ostali. Nemci bodo sedaj sicer vabili Slovence, naj nastopijo proti poslancem. Zato bodo delali obljubo za obljubo. Dobro, naj jih. delajo in naj jih tudi izpolnijo. SaJ nam s tem ne skažejo nobene milosti, ampak nam dajo le našo pravico. Volilcev pa ne bodo premotili. S svojimi poslanci vred zahtevajo volilci ločitev Spodnjega Štajarja, tako da si bomo sami skrbeli za svoj gospodarski in prosvetni napredek. Na lastni zemlji hočemo biti gospodarji ne pa sužnji! Friške fige. Kaj so dosegli zaupniki spodnještajarskih nemškutarjev v Gradcu? Popolnoma nič. Kakor so prazni prišli v Gradec, tako so zopet odisli. Nemci so se jim smejali, ko so tako udano prihiteli v Gradec, zdaj pa, ko so odišli, se jim smejijo Slovenci, ker so iz Gradca prinesli friške fige — nič!