Štev. 284
TRST, četrtek 13. oktobra I9IO
Tečaj XXXV
IZHAJA VSAK DAN
naročnina znaša
tvdl ah nedeljah In praznikih ob 5., ab ponedeljkih ab 9. zjutraj. FaaamlSne šter. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih fcob&karcah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Pcstojni, Sežani, Isabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-« Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nrč. (10 stot.). C3LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolena. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm, ©-. vrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka «ad&]jna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-as»nj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .i-dinosti". — Plačuje se izključno la upravi „Edinosti*. n=a=tz=== Plačljivo in utolljivo v Trstu.
SPINOST
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč!
za calo ieto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Har«inlna u n«d«ljako IsdanJ« „EDINOSTI" stan«: s« o«lo lato Kron 5 20, za pol lota Kron 3 60.
Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma se ne sprejemajo in rekopisl se ne vračajo
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ullot Giorgio Galattl 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edino3»-rpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
■	Giorgio Galatti štev. 18.	-----
Peitno-hranllntCnl račun št 841 652. TELEFON It. 11-57.
Politično društvo ,,EDINOST"
sklicuje
javna shoda
za nedeljo 16. oktobra
in sicer:
1)	v „KoBsum društvu" v Bojanu oh 10. uri predpoludne.
2)	v gostilni „Pri Tirolcu" t Svil. M. zgornji ob 4. popoludne.
z dnevnim redom :
Ljudsko štetje.
Z ozirom na neizmerno važnost tega čina, ki se ima izvršiti do konca tega leta, vabi odbor političnega društva „Edinost" na čim večo udeležbo.
Odbor
pol. društva „Edinost"*
rrTrrrrr mnrri i
BRZOJflUNE VESTI.
Krečansko vprašanje.
CARIGARD 11. Kakor poroča „Jeni Gazeta", je porta naložila turškim poslanikom, naj opozorijo krečanske zaščitne vlasti na namerovano izvolitev dveh Krečanov v grško narodno zbornico in na ponovni umor na dveh krečanskih mohamedancih.
Turčija.
SOLUN 12. Kongres odbora za edinstvo in napredek bo otvorjen dne 23. t. m. Program še ni znan.
CARIGRAD 11. Vali iz Kosova javlja, da sta dva albanska glavarja s 1000 dobro oboroženimi možmi zasedla Dibraške gore. Vojni minister je poslal tja devet ba-talijonov, da uduše ta novi upor.
Grško ministerstvo odstopilo.
ATENE 12. — Ministerski predsednik Dragumis je danes podal ostavko vsega ministerstva. O tem je Dragumis obvestil tudi zbornico, ki je za nekoliko dni odgodila seje. Splošno se sodi, da dobi Veni-zelos nalog, da sestavi novo ministerstvo.
V balonu preko Oceana.
NEW-jORK 12. Wellmann je brzojavno poročal iz Atlantic City, da odpotujejo danes on in njegovi spremljavalci v balonu preko
Oceana.
Tisoč ljudi zgorelo.
NEW-JORK 12. Gozdni požari so uničili trinajst vasi.
WASHINGTON 12. — Glasom zadnjih vesti je v Minesoti našlo smrt v gozdnih požarih nad 1000 ljudi. Požar se je razširjal na površini 2500 kvadratnih milj.
Potres.
KARANSEBES 12. Včeraj opoludne je bilo čuti tukaj dva potresna sunka, ki sta trajala dve minuti.
DEVA 12. Včeraj ob 1*20 popoludne se je čutilo potresni sunek, ki je trajal 5 sekund.
ORŠOVA 12. Včeraj ob 1. uri popoludne je bilo čuti močan potresni sunek, ki ga je spremljalo podzemsko bobnenje.
PODLISTEK.
Kolera.
RIM 12. V zadnjih 24 urah je na novo obolelo v Napolju na koleri sedem oseb, ena je umrla, v Napoljski pokrajini je obolelo 22 oseb, 5 jih je umrlo, v Apuliji sta umrle 2, osebi.
LONDON 12. V bolnišnici je umrl neki mladenič, ki je bil bolan osem dni. Konstatirali so pri njemu kolero. Ne ve se, kako je dobi! to bolezen.
Otvoritev delegacij.
Avstrijska delegacija.
DUNAJ 12. Ob 5-30 se je delegacija avstrijskega državnega zbora sestala na prvo plenarno sejo. Navzoči so bili pri skupni ministri in ministerski predsednik baron Bienerth. Delegate je pozdravil starostni pradsednik dvorni svetnik Chychlarz.
—	Potem je bil izvojen predsednikom del. Glombinski z 48 odlj 49 oddanih glasov. Podpredsednikom je bil izvoljen dr. Baernr reither. Nato so bili izvoljeni zapisnikarji ae reditelji. Potem, ko so bile prečitane došle vloge, je minister za unanje stvari grof Aehrenthal predložil poročila in predloge skupne vlade, nakar so bili izvoljeni odseki, katerim so bile odkazane vladne predloge.
—	Po zaključku seje so se konstituirali odseki.
Ogrska delegacija.
~ DUNAJ 12. Ogrska delegacija je izvolila predsednikom delegacije delegata Langa, podpredsednikom grofa Avgusta Zichy-ja. Cesar vsprejme delegacijo jutri opoludne.
Rdeča knjiga.
DUNAJ 12. Danes delegacijam predložena rdeča knjiga vsebuje 201 uradnih spisov, ki obsegajo čas od 3. oktobra 1908 do 28. maja 1909 in se nanašajo na pogajanja s kabineti v stvari aneksije Bosne in Hercegovine in dogodke, ki se jej sledili.
~ (Sklepni računi.
DUNAJ 12. — Delegacijam predloženi sklepni računi za 1907, navajajo sledeče številke: za leto 1907 je bilo skupno dovoljenih 580,340.347 K; temu nasprotno se je v resnici potrošilo 433,529.713 K. Glasom poslovanja za leto 1908 se pokazuje koncem leta 1908 v ordinariju prekoračenje kredita v znesku 73,699.944 K, v extra-ordinariju ostanek kredita 105,776.087 K, skupno torej kreditnega ostanka 32,076.092 K. V proračunu ministerstva za unanje stvari je večja svota v znesku 102.637 K, vsled ustanovitve odposlanstva v Sofiji, zahtevek 23.600 K za popolni c. in kr. konzulat v Sofiji ; znesek 28.000 za namestitev komercijalnega ravnatelja pri poslanstvu v Carigradu, kredit 47.000 K za spre-menitev honorarnega konzulata v Bremenu v efektivni generalni konzulat.
Proračun.
DUNAJ 12. Proračun, predložen danes delegacijam, pokazuje skupnih izdatkov in dohodkov za leto 1910: skupne čiste potrebščine znašajo 423,459.600 K, od teh odpade za ministerstvo za unanje stvari 15,185.921 K, (+ 1,519.337 nasproti lanskemu letu), na vojsko odpade skupno 336,570.667 (+ 11,725.522 K nasproti lanskemu letu) in sicer redna čista potrebščina 326,497.077 K (plus 14,018.662 K), izredna potrebščina 10,073.590 K (plus 2,293.140 K); za vojno mornarico odpade čistih 60,912.110 K (plus 1,925.100 K), izredna potrebščina 5,844.800 K (plus 1,394.250). Po odbitih 160,911.229 K preliminiranih od preostanka carin ostane še nepokrita kvota 262,547.671 K, od teh odpade na Avstrijo 166,980.319 K (-f- 4,481.321 K), na Ogrsko
SIRENE.
Povest iz igralskega življenja; spisal Leon Dragutinovič, režiser slov. gledališča.
Po malih mestih občinstvo ni ravno navdušeno za gledališče. — Vzroki temu so lahko umevni: ni pravega poslopja in tudi družbe, ki zahajajo v taka mala mesta, nimajo ne garderobe, ne dobrih kulis in sploh nikakih rekvizitov. Najboljši igralec se izgublja v takih razmerah. Tako je bilo tudi z Ivanom; od začetka se kar ni mogel privaditi takemu površnemu „rokodelstvu" — kakor so igralci sami med seboj imenovali svojo umetnost. Najel si je majhno sobico v neki kmečki hiši „za nekaj časa le," kakor je pravil sam. Dolgo itak ne bom tu,
drugo sezono bom gotovo zopet pri kakem velikem gledališču. Tako si je govoril. Skušnje sploh ni bilo nikake. igrale so se igre, ki so bile že naštudirane. Ivan torej ni imel mnogo dela, kartal je v gostilni po ves dan; seveda ne za denar, temveč za žganje ali za vino. Igralci niso preveč simpatizirali žnjim, ker nimajo radi v svoji sredi „umetnikov". Nu, Ivan se je kmalu privadil temu ciganskemu življenju. Občinstvo ga je poznalo že iz časopisov ter ga ipak smatralo za nekaj „boljšega". Žena mu je pisala parkrat. Tožila je, da nima od česa živeti. „Sedaj šivam za neko trgovino; mučno nam je, ker je zaslužek mal, pošlji nam torej ti kaj — je pisala ona.
A on ni imel večkrat ni za kosilo. Kolikrat je moral lačen v postelj, ker si ni mogel naročiti večerje.
In tako so potekali dnevi, eden za drugim, a Ivanu niso prinesli nič novega. Od nikjer upanja. Doklej bo trajalo to, je vzdihoval Ivan ? Kako dolgo se bom tako mučil ? Kadar so mu prihajale take misli, je vsikdar postajal nervozen do neznosljivosti.
95,567.352 K (+ 2,564.781 K). Čista potrebščina za vojsko v Bosni in Hercegovini znaša 8,364.350 K (plus 317.350 K.) Skupni stroški za Bosno in Hercegovino so prora-čunjeni na 74,251.960 K. Lastni dohodki so proračunjeni na 74,376.407 K, potemtakem se pokazuje prebitek 124.449 K.
Proračun vojne mornarice pokazuje pri naslovu: nadomestek nove gradnje flote, torej za pomnožitev in oboroženje, kakor lansko leto, 20 mil.
V proračunu vojne mornarice je predlagano kakor nadaljevanje leta 1902 zapri-četega zvišanja mirovnega prezenčnega stanja moštva, za 1910 pomnožitev 850 mož. Dve predlogi vojnega ministrststva prosijo, da se dovoli znesek 180 mil. ozfr. 54 mil. kakor izredno potrebščino za deloma že izvedene deloma v izvedbi nahajajoče se izredne vojaške odredbe. Nesigurni politični položaj v zadnjih mesecih let^a 1908 in pri-četkom leta 1909 je prisilil vojno upravo ozir. upravo vojne mornarice, daj sta z dovoljenjem obeh vlad ukrenili več odredb za varstvo obmorskega ozemlja in pripravnost flote.	_
Pod novo vlado na Portugalskem.
PARIZ 12. „Agence Havas poroča iz Lizbone: Vse inozemske vojne ladije, vsi-drane na Taju, so popolnoma varne. Govorice, češ, da obstoja zarota proti inozemskim in portugalskim vojnim ladijam, je brez vsake podlage.
Portugalska vlada namerava uvesti obvezno vojaško službo. Civilne oblastnije so pričele jemati v posest verske hiše, ki se jih po dovršeni inventarizaciji zapečati.
Monarhični listi so pričeli zopet izhajati in pišejo zmerno. Nekateri teh listov priznavajo republiko. — Municipalna garda je reorganizirana na prejšnji podlagi.
LONDON 12. Reuterjev biro poroča iz Gibraltarja, da je dal angleški kralj Jurij povelje, naj kraljeva jahta „Victoria and Albert" odpluje v Gibraltar in ukrca kralja Manuela in kraljico Amelijo.
LIZBONA 12. Brazilija je priznala portugalsko republiko.
Dolgovi kraljeve rodbine, zaplenjeno samostansko premoženje.
LIZBONA 11. Kraljevska rodbina je zapustila skupnega dolga štiri milijarde pe-zet, dalje 350 milijonov utrjenih dolgov in 435 mil. tekočih dolgov. Več rodbin visokega plemstva se izseljuje. Zaplenjeno samostansko premoženje cenijo na 200 milijonov, ki se odkaže v šolske svrhe. Odpravljenih bo skupno 932 samostanov in cerkvenih zavodov. — Izgnanih je bilo nad 7000 menihov in nun. Ti se izselijo v Brazilijo in na Angleško. — Španska in italijanska vlada sta izdali odredbo, s katero prepovedujeta portugalskim redovom, da bi se naselili v Španiji, oziroma v Italiji.
Protest sv. Stolice.
RIM 11. Sklicana je kongregacija za vnanje cerkvene stvari, da se posvetuje o položaju na Portugalskem in na Španskem. Papež bo javno protestiral proti izgonu redov iz Portugalske in je ukazal nunciju v Lizboni, da nemudoma odpotuje.
Splošni štrajk na francoski severni železnici.
PARIZ 12. Kakor poroča vladni list, je bilo od osebja severne železnice poklicanih na 21 dnevne vojaške1 vaje 1369 uslužbencev višega reda in 27.860 uslužbencev nižjega reda.
„Edino v žganju je lek vsemu* . . . je govoril tovarišem; tu pozablja človek vse, in tako lepo se počutiš ! Niti ne veš, da živiš. Duh se ti dviga v višje sfere; tvoje duševno oko vidi slike svojih sanj uresničene ... da, da, v žganju edino je lek mojim bolečinam.
Nekega dne je bil Ivan v „garderobi". Napravljal se je za nastop. Kar mu je prinesel pismonoša brzojavko. Drhteč jo je odprl . . .
„Pridite takoj v B.! Igrali boste na engagement!"
Ivanu je bilo v prvi hip kakor da sanja . . .
„Torej me vendar niso pozabili!" — in ta žarek svetlobe v njegovem pustem življenju je vidno učinkoval na-nj.
„Še nisem izgubljen!", je šepetal, „ah še bom igral, igral in navduševal občinstvo !"
imel je igrati ta večer, ali bil je v razpoloženju, da se mu ni hotelo. Ne da bi komu kaj povedal, je pobral svoj
PARIZ 12. Tritisoč železničarjev v Lillu je sklenilo štrajk. Pred prefekturo so priredili manifestacijo. V Arrasu narašča število štrajkovcev. Železničarji v Lensu so sklenili, da se pridružijo štrajku. V Laonu je štrajk popolen. V Hellemesu pri Lillu je pričelo štrajkati 2000 delavcev tovarne za stroje. V Sanit-Quentinu so iz zlobnega namena izpustili eno proti drugi dve lokomotivi, ki sta se poškodovale. V Bethunu štrajka polovica železničarjev.
PARIZ 12. Osem tisoč uslužbencev državne zapadne železnice je imelo shod, na katerem so sklenili proglasiti splošen štrajk, ki naj traja, dokler se jih popolnoma ne zadovolji. Nadalje so sklenili, da bodo pri svojih tovariših, ki so še v službi, delovali na to, da takoj zapuste delo.
PARIZ 12. Štrajkarski odbor narodnega železničarskega sindikata je sklenil apelirati na železničarje vseh prog, da se takoj izvede splošni štrajk.
PARIZ 12. Odbor sindikata uslužbencev mestne podzemske železnice je sklical za nocoj shod, da se posvetuje o tekočih do-dogodkih. — Bati se je, da sklene shod, da železničarje podzemske proge priključi štrajku.
PARIZ 12. Vsled izdanega ukaza sindikata železničarskih uslužbencev se je bati, da preneha promet na vseh železniških progah že danes zjutraj.
PARIZ 12. Monarhistični listi uporabljajo štrajk železničarjev za hude napade na republiko in parlamentarizem.
PARIZ 12. Sedaj straži proge severne železnice 1500 mož, ki so pod poveljstvom nekega brigadnega generala. Ministerstvo za javna dela, ki je bilo o polunoči od štraj-kovskega odseka železniških uslužbencev obveščeno, je ukrenilo odredbe, da vzdržuje promet, četudi v omejenem obsegu. Za električne postaje zapadne železnice so zahtevali 40 ženijskih vojakov. Brzojavna zveza med Versaillesom in S. Lazare-kolodvor je prekinjena.
PARIZ 12. Na severni železnici je štrajk popolen. Na vztočnem kolodvoru se nekaj uslužbencev ni priključilo štrajku. Na kolodvoru na Mont Parnass počiva služba popolnoma. — Na kolodvoru v St. Lazare je služba precej motena. Na Orleanskem In Lyonskem kolodvoru vlada popolen mir in se služba vrši normalno.
PARIZ 12. Tudi danes poročajo o raznih nasilnih činih. Blizu belgijske meje je bil baje razdejan tir dvesto metrov na daleč. Na železniških delavnicah v Montatairu ob severni železnici so bili prerezane brzojavne in dve signalni žici. V Greilu je bil aretiran neki kurjač, ki je ostavil lokomotivo na progi. Mnogo tujcev je v očigled pretečemu splošnemu štrajku povspešilo odhod. Dva transatlantska vlaka, ki bi imela še le danes oditi v Havre, sta z državnega kolodvora v St. Lazaru odšla že sinoči ob 9 20 uri.
PARIZ 12. Državna železniška uprava in ravnateljstvo železniške družbe Paris-Lyon-Mediteranee sta nadalje odpustila več uslužbencev radi propagandističnega delovanja štrajku v prilog.
' BRUSELJ 12. Danes je šel ekspresni vlak Kolin-Pariz le do meje. — Sploh se ne izdajajo več vozni listki za preko meje.
PAPIZ 12. Brzovlak Pariz-Dunaj je opoludne odšel.
PARIZ 12. Uslužbenci vztočne železnice so danes sklenili, da pričnejo opoludne štrajkati.
PARIZ 12. Uslužbenci železniške družbe Pariz-Lyon-Mediteranee so sklenili, da se pridružijo generalnemu štrajku.
kovček in se podal na kolodvor. Vlak je imel ravno oditi in Ivan je bil že v jutro v B.
Ravnatelj potujoče družbe pa je izvedel o Ivanovem begu še le pet minut pred predstavo. Bil je v veliki zadregi. Ni imel komu dati Ivanove vloge in je moral radi tega predstavo odpovedati. Igralci tega dne seveda niso dobili svoje plače, radi česar so bili silno razsrjeni na Ivana.
Ivan pa je sanjal že o svoji slavi, o novih triumfih, ki jih bo žel v svojem novem engagementu.
Izbral si je vlogo Hamleta za engagement. Vloga mu je „ležala" in če bi jo bil igral v prejšnjih svojih razmerah, bil bi gotovo popoln „Hamlet" kakor je bil nekdaj Romeo.
Toda ž njim je šlo navzdol. Duševne boli, poraz, ki ga je doletel, ga je duševno ubil. V njegovi umetnosti ni bilo več onega fascinujočega; njegova moč ga je bila izdala. Ni mogel več igrati tako, kakor nekdaj.	\
(Pride še).
btran II
»EDINOST« št. 284.
V Trstu, dne 13. oktobra 1910
PARIZ 12. Predsednik Falieres danes predpoludne povrnil semkaj.
Reval 12 (Petr. ag.). Tukaj so pričele slavnosti za drugo stoletnico aneksije Estonije. Carja zastopa veliki knez Konstantin Konstantinovič. _
Ljudsko štetje.
Govor državnega poslanca dra. O. Rybara na javnem shodu minole nedelje.
(Dalje.)
Važnost ljudskega štetja se nam kaže še v nekem drugem obziru, da-si se je ravno tu stvar obrnila nekoliko na bolje. Italijani so se namreč nekoliko prevarili v svojih računih. To se je zgodilo ob volilni reformi za državni zbor. Volilni okraji so se imeli kolikor le možno zaokrožiti po na- 1 rodnosti. V tem smislu je vlada predlagala volilne okraje. Ali pri tem se je v naših pokrajinah pokazalo nekaj zelo neprijetnega za Italijane. O nekaterih teh okrajev, ki naj bi bili po volilni reformi italijansko-narodno zaokroženi, se je izkazalo naenkrat, da niso italijanski. Tako se je zgodilo s 3 volilnimi okraji v zapadni Istri. Ko je leta 1907 prišlo do volitve, je dobil hrvatski kandidat dr. Laginja v teh okrajih skoro polovico glasov! Tu so se Italijani hudo urezali. Z mahinacijami na ljudskem štetju so vse one kraje prikazivali kakor italijanske in posledica temu je bila, da je v okrajih, ki naj bi bili italijanski, toliko v resnici slovanskih ljudij, da so ti okraji v resni nevarnosti za Italijane.
Ali tudi ta grenka izskušnja jih še ni izučila in izmodrila. „Piccolo" nas obvešča, da hočejo še nadaljevati z mahinacijami na ljudskem štetju, s poskusi falzificiranja dejanskega stanja. Vspričo te italijanske ne-poboljšljivosti si moramo staviti vprašanje, kaj naj storimo mi, kako naj postopamo, da namerovanne falzifikacije preprečimo? Kateri je torej naš občevalni jezik ?! Odgovor na to vprašanje je: posnemajmo vlado, delajmo tako, kakor ona dela! Kakor se ona pozneje, po štetju, ne ozira na to, kar nam je v resnici podalo ljudsko štetje na podlagi občevalnega jezika, marveč podtika doseženemu rezultatu pomen dokaza o narodnostnih razmerah, o številnosti tega ali onega naroda, tako se tudi mi ne brigajmo na ljudskem štetju za občevalni jezik in ne razbijajmo si glave, kako govorimo s tem in onim, ampak napišimo enostavno, kar je naravno, svoj materini jezik in označimo svojo narodnost! Ne brigajmo se za to, da smo prisiljeni govoriti tudi v drugih jezikih. Ko smo zapuščeni od vseh, pa govorimo mi sami čim glasneje, kaj smo, da smo Slovenci!
Dovolj se je že naglašalo, kako važno je ljudsko štetje za nas ne le v političnem pogledu, ampak tudi glede vseh naših zahtev tudi na gospodarskem polju. Čemu pa se Italijani toliko trudijo, da bi te naše kraje prikazovali kakor italijanske?
Povodom vsakega imenovanja kakega državnega uradnika se italijanski politiki obračajo na merodavna mesta in dokazujejo — sklicevaje se na ljudsko štetje — da do-tičnemu uradniku ne treba poznavanja slovenskega ali hrvatskega jezika. In le prepogosto se dogaja, da na odločilnih mestih verujejo, da tu ali tam ni nič Slovanov.
Pri vsaki malenkosti, ki jo zahtevamo, občutimo posledice falzificiranega štetja. Ko smo n. pr. za pošto v Rojanu zahtevali tudi slovenski nadpis, se je poštna uprava istotako sklicevala na ljudsko Štetje, ki je izkazalo v Rojanu komaj 16% slovenskega prebivalstva, in je menilo, da na tako peščico se ne treba ozirati, češ: potem bi morali prirejati nadpise tudi za Madjare ali celo Kitajce!
Tako se nam godi tudi na državni železnici. V smeri proti Trstu je na Opčinah zadnji slovenski nadpis. To vse so posledice ljudskega šietja, ki je v vsem tržaškem suburbio izkazalo komaj 33°/0 Slovencev!
Tako se nam godi v vsakem oziru in na vseh poljih, kjer kaj zahtevamo: vsakokrat se sklicujejo na rezultate ljudskega štetja !
En primer! Leta 1880 so našteli v tržaški občini 74" 0 Italijanov, 4°/0 Nemcev in 22'7o Slovencev. Leta 1890 pa so že našteli 78"/0 Italijanov, torej 4°/0 več; 6% Nemcev, torej 2°/0 več; in nekaj nad 15% Slovencev torej 6% manje nego leta 1880!! Vi se smejete! Saj bi se človek res moral smejati, ako bi ne bila stvar tudi tako žalostna. Pred letom 1880 nas je bilo percentuvalno več, nego nas je danes in Italijani so že računali, da nas kmalu ne bo več. To nas sicer ne plaši in se ne bojimo, ker vemo, da v resnici rastemo. Ali zlo je v tem, da tam gori na Dunaju verjamejo, da nas je vedno manje in da — ker nas ni na papirju — umiramo! Uverjeni so, da kmalu nas ne bo več. Res je sicer, da c raznih prilikah, posebno pa na volitvah, dokazujemo nasprotno. In včasih jim tc tudi imponira, da priznavajo, da nas je tu Ali kaj nam pomaga to zgolj moralno zadoščenje, dokler se priznavanje naše ekzi-stence ne kaže tudi v dejstvih, v dejanjih? Zato je nujno potrebno, da slovensk
se je živelj v Trstu tudi na papirju dokaže, da je, da se množi in raste!
(Zvršetek pride.)
Strahovlado v soriškem deželnem zbora.
Pod naslovom „Una mostruosita* objavlja goriški „11 Gazzettino popolare" članek, ki naravnost z ogorčenjem obsoja Pajer-Gregorčičevo strahovlado v deželnem zboru goriškem ter pritiska izlasti najnove-jemu nasilju teh dveh političnih tiranov pečat odkrite politične nemorale, ki je v tem, da se je dr. Gregorčič z odprtim parlamentarnim nasiljem hotel iznebiti — osebnega svojega sovražnika GabrŠčeka.
Takega načina postopanja — pravi rečeni list — nismo še doživeli v nobenem zakonodajnem zastopuf odkar obstoji parlamentarizem. Ta drastični način, kakor se je hotel tu nekdo iznebiti svojega nasprotnika, je ustvaril uprav grozen in najnevarneji precedens, kajti na ta način bi se mogla vsaka večina kar iznebljati vseh njih, ki niso njenih nazorov in njenih idej. Z eno besedo : kar pognati bi mogla iz zbornice vso manjšino, dočim velja parlamentarno pravilo, ki tvori podlago parlamentarizmu, da se majšine spoštujejo. Da, neki veliki italijanski stalist je vskliknil, da, čim v kakem parlamentu ni opozicije, bi si jo morali ustvariti. V Italiji, ki je v tem pogledu bolj napredna, nego smo mi, vsebuje provincijalni in občinski volilni red fundamentalno določbo, da mora biti izvoljenih poslancev, ozir. svatovalcev toliko za veČino in toliko za manjšino.
V goriškem deželnem zboru pa, čim kaka skupina poslancev ne soglaša z nazori večine, se izvolitve teh poslednjih jednostavno ne potrjajo! Ali pa — kakor se je zgodilo z Gabrščekom —, čim kateri poslanec ne uživa simpatij kakega drugega poslanca-kaporijona, ga izganjajo jednostavno iz zbornice, češ, da „ni vreden". Ideja je komodna in kaj praktična za kako večino ; ali radi tega vendar tvori tako postopanje monstruoznost, ali bolje rečeno — „canagliata" !
Dalje naglaša „Gazzettino", da ne brani Gabrščeka radi osebe, ampak temeljni princip parlamentarizma. Pokazati hoče gnilav, ki razjeda goriške institucije, osebne ozire, ki duše vse. Kakor so danes pognali Gabrščeka, tako bi mogli jutri iz osebnega sovražtva pognati koga druzega, pojutršnjim kakega tretjega, kar vse bi pomenjalo pravo resnično infamijo !
„Gazzettino" poživlja Gregorčiča, naj pride enkrat z dokazi na dan proti Ga-brščeku!! Dokler ne stori tega, bo javnost uverjena, da so Gabrščeka izključili iz deželnega zbora le radi osebnega sovražtva z Gregorčičem, ker je bila Gabrščekova navzočnost v zbornici trn v očeh voditeljev klerikalnih Slovencev, ker se zvesto drži svojih^ in nazorov svoje stranke!
Če taka dejstva tvorijo kriterije za proglašenje kake osebe kakor nevredne, potem pa ne preostaja gospodom poslancem večine nič druzegay nego da zapro bo-tego — ne da bi dalje nadlegovali manjšin, ki bodo vedno več ali manje nevredne — in da sami posedejo okolo mize in pojedo rezance z ali brez namake! To bo prijetno za gospode iz večine, ali za druge, ki re-zonirajo nekoliko z možgani in ne — s podplati črevljev, pomenja vse to: pravo monstruoznost, gaženje parlamentarizma ter sliči prav blizu — kamorizmu!
Na to pa prijemlje „Gazzettino" še posebej italijanske zaveznike Gregorčičeve. Čudi se, kako more stranka, ki se imenuje italijansko in liberalno, tako zatajevati temeljne principe liberalizma, postavljati sena stran klerikalnega Slovenca ter zalučati bilo tudi kakemu Hotentotu v obraz obtožbo „nevrednosti", ne da bi bili podani dokazi in le v namen osvoboditve od političnega nasprotnika! Gabršček je sovražnik Italijanov in slovenski fanatik. — Dobro — pobijajte ga! Ali z odprtim vizirjem, lojalno, poštenim orožjem in brez strahu! Ali, če se kaka stranka, ki se imenuje liberalno, postavlja na stran dra. Gregorčiča, obrekuje sovražnika, mesto da bi ga pošteno pobijala, in se mu zaganja v hrbet... taka stranka ni ne liberalna ne italijanska. Ni liberalna, ker liberalizmu ne morejo biti v podlago klevetanje, laž in zavijanje; in ni italijanska, ker narod italijanski sloni na vzgoji, uljudnosti v vedenju, v poštenju — in ne na podlosti in lumpariji...!
„Gazzettino" zaključuje svoj članek z drom. Gregorčičem:
„Kar se tiče načina postopanja dra. Gregorčiča, ni naša naloga, da izrečemo sodbo. To bo stvar javnega mnenja, ki si bo moglo ustvariti pojm, do kake stopinje more dospeti izvestno krščansko usmiljenje,
ko gre za to, da se zadene nasprotnika..." * *
*
Tako piše „Gazzettino popolare", ki je glasilo italijanske ljudske stranke, ki sloni na strogo krščanskih in katoliških načelih. In ako uvažujemo dalje, da je z zaključenjem najhuje zadet Pajer z njega italijanskimi liberalci in brezverci, dočim italijansk i klerikalci ta vladni čin brezpogojno odo-
brujejo, potem vprašujemo z vso pravico: kako moreta „Gorica" in „Slovenec" trditi, da je z zaključenjem deželnega zbora goriškega vlada ustregla — liberalcem ?! Dobro je povedal „Gazzettino": zaključenje deželnega zbora radi Gregorčič-Pajerjevih na-silstev ne pomenja nikake usluge ne kaki osebi, ne kaki politični struje, ampak le quos ego njim, ki se frivolno in cinično igrajo s temeljnimi principi parlamentarizma in s politiško moralo! To je bilo res najmanje, kar je mogla vlada storiti v preprečenje takih političnih zločinstev!!
*
* *
Graška „Tagespost", torej nemško-liberalen list, ki je gotovo vzvišen nad vsaki sum kakih simpatij bodi do slovenskih liberalcev, bodi do italijanskih klerikalcev, in ki marveč ni nikdar skrival svojih simpatij do liberalnih Italijanov, pa pripominja:
„Zastonj je dokazoval krščansko-soci-jalni italijanski poslanec dr. Bugatto n e-zakonitost tacega sklepa (uničenje volitve Gabrščekove); zastonj so protestirali tudi ožji somišljeniki Gabrščekovi proti takemu nasilju. Ob velikem hrupu je bil Gregorčičev predlog vsprejet. Vladni zastopnik ni imel v seji nobene besede, da bi se izjavil o tem očitem rušenju pravice, katero je ponižalo deželni zbor v izvrševatelja privatnih stvari. Zaključenje deželnega zbora je sedaj odgovor vlade, ki pa bo morala zavzeti še odločneje stališče nasproti temu dogodku".
Ste-li čula, gospoda Gregorčič-Pajer ? !! Rušenje pravice — poniževanje deželnega zbora — to je bil vzrok zaključenju!! Altro che usluga slovenskim liberalcem! In z izrekom, da bo morala vlada zavzeti še odločneje stališče, potrja graški list to, kar pravimo mi: da je bilo namreč zaključenje deželnega zbora najmanje, kar je vlada mogla in smela storiti!
Hrvatska kriza.
Konferenca delegatov. — „Oseška opozicija" izključena iz koalicije. — Nova stranka. — Situacija se čisti. — Nova guvernamentalna stranka.
Zagreb 10. X.
Znana netaktičnost bana Tomašiča in ogr-sko-hrvatskega ministerskega predsednika Khuena, s katero sta zakrivila, da niso bili voljeni v delegacije predloženci koalicije, provzročila je izredno konferenco hrvatsko-srbske koalicije. Na tej konferenci je delegacija protestirala proti neparlamentarnosti, ki sta jo zagrešila Khuen in Tomašić. Ob enem so gg. Muačevič, Popovič in Graho-vac, ki so bili voljeni v delegacije po To-mašičevi listi, odložili svoje mandate.
Ta „neparlamentarna" volitev in bližajoče se volitve so prinesle malo krvi in življenja v hrvatsko politiko. Vse te okol-ščine so začele delovati tako, da se je hrvatska kriza maknila se svoje mrtve točke. Zagrebško krilo koalicije se je zganilo iz svoje navadne flegme in je začelo delovati. Zadnji čas je že bil!
Volitve so pred durmi. Sedaj pa nas je ta „na pol mrtva" koalicija iznenadila se svojim delovanjem in svojimi zaključki!
Eden najglavnejših zaključkov koalicije je ta, da je izključila iz svojih vrst takozvano „slavonsko opozicijo". Dotični pasus koali-cijinega komunikeja se glasi:
„Eksekutivni odbor hrvatsko-srbske koalicije izjavlja, da takozvane oseške organizacije ne smatra več sestavnim delom koalicije in poživlja svoje pristaše, da se temu primerno ravnajo
Ta korak koalicije je -bil potreben. Koalicija je morala pred vsem očistiti svoje lastne vrste, da more samostaino in edinstveno nastopiti. S tem v zvezi je tudi poziv koalicije na ustanovno skupščino „nove stranke" za dan 13. t. m.
„Nova stranka" ima že izdelan pro-gramni načrt, ki je imel biti v podlago za „guvernamentalno stranko". Sedaj, ko stopa koalicija v odločno opozicijo proti Tomašiču in današnjemu zistemu, ta programna zahteva odpade. Koalicija pa bo redigirala svoj novi program popolnona v opozicijonalnem duhu.
S tem se je situvacija razbistrila. Na eni strani stoji bivši zistem Khuenov in njega sedanji eksponent Tomašič, podpiran od slavonske opozicije in bivših Khuenovih mamelukov, nazivanih sedaj za „mum-kače".
Ironija! V resnici zveni kakor ironija ko čitamo, da bo „slavonska opozicija" služila v podlago novi vladni stranki. Opozicija in „vladna stranka"! Dve protislovji — pa vendar sta se našli v objemu. Kaj hočemo! Danes je pod solncem — vse možno. Samo da ne bo imel ta konkubinat žalosten konec, isto tako kakor ga je imel konkubinat
koalicije na podlagi pakta s Tomašičem!
--
Dnevne novice.
Dvojezičnost mesta Prage. Iz Prage poročajo od 11. t. m.: Na današnjem posvetovanju čeških deželnozborskih poslancev je bil sklenjen protest preti dvojezičnosti Prage, vsebovani v novi vladni predlogi. Mestni zastop se obrne na vse češke klube
s prošnjo, da zavzamejo najodločneje stališče proti tozadevni določbi vladne predloge.
Mala kneževina Monako zahteva ustavo. V to svrho so se vršile demonstracije proti knezu in ministrom.
Menihi kakor ulomilci in tatovi. — Svoječasno smo poročali, da je bila glaso-sovita romarska cerkev Matere božje v Censtohovi na Ruskem Poljskem okradena. ,Te dni se je odkrilo, da so cerkev okradli sami — menihi, ki so je opravljali. Pred par dnevi se je policiji posrečilo, da je našla ukradene cerkvene predmete, ki so bili pred pol leta izginili na skrivnostni način. Predmete so našli nedaleč Borzovice pri Censtohovi zakopane v neki jami. Po načinu, kako je bilo zakopano, se vidi, da so bili predmeti zakopani polagoma. Najdeni predmeti so vredni več milijonov kron. Menih Mazoch, ki je bil prvi aretiran, ker je največ ukral, je priznal svoj zločin in izpovedal, da je bila organizirana prava tatinska družba menihov, ki so kradli v cerkvi. Aretirali so tudi meniha Izidorja in Andreja. O. Mazoch je rekel, da je nameraval z zakopanimi dragocenostmi pobegniti v inozemstvo, jih tam prodati in razdeliti med druge tatove. — V Varšavi so aretirali juvelirja Erbsteina, kateremu je Mazoch poslal en ukradeni dragulj vreden 50.000 K. Erbstein je stavil dragulj v neki prstan in ga prodal za 9000 K. Sumi se, da je bil juvelir v dogovoru s tatovi.
Samostan in romarsko cerkev so opravljali menihi Pavlini. Vsled omenjenih dogodkov odvzamejo menihom samostan in izročijo upravo posvetnim duhovnikom. — Kakor poročajo iz Krakova so poljski škofje, na čelu jim kardinal Puzyna ukrenili potrebne korake pri sv. Stolici, da se Čen-stohovo ohrani kakor narodni in zgodovinski spomenik Poljakov. — Škof Zvvitovvilcki iz Kalisza je dospel v Čenstohovo, da vodi preiskavo.
Domače vests.
Poroka. Dne 10. oktobra se }e poročil na Dunaju gospod Rudolf Makarovič, trgovec v Splitu z gospico Milico G a-b r i j e 1 č i č. — Bilo srečno !
Ravnateljem državne gimnazije v Trstu je imenovan profesor Terezijanske akademije na Dunaju Josip H i c k 1.
Odlikovanje. Ravnatelj moškega učiteljišča v Kastvu Fran Franković je dobil povodom svojega umirovljenja naslov vladnega svetnika.
Kako Slovencem — kako Nemcem! Pred par leti je prosilo tržaško slovensko učiteljsko društvo deželno šolsko oblast za otvoritev meščansko-šolskih kurzov v Trstu, seveda s slovenskim učnim jezikom. Eno leto se sploh nihče ni zmenil za dotično prošnjo, a ko je društvo po enoletnem čakanju vprašalo po usodi svoje prošnje, mu je bilo rečeno, da je stvar v Trstu ne-možna, ker baje ni primernih docentov v Trstu.
„Laibacher Zeitung" št. 231 z dne 11. t. m. pa poroča, da je c. kr. ministerstvo za javna dela dovolilo c. kr. učiteljici A. Schitt-nig v Idriji enoleten dopust za pripravljanje na meščansko šolski izpit ter da je ravnateljstvo c. kr. rudnika določilo (torej na državne stroške !) učiteljico L. Kos za suplentinjo na dopust poslane učiteljice Schittnig.
Torej tržaškim slovenskim učiteljem, ki so se hoteli poleg svojega težavnega službenega poslovanja nadalje izobraževati, država ne daja niti docentov (kar je njena zakonita dolžnost), kranjskim nemškutaricam pa dovoljuje ista vlada dopust z vso plačo ! To je c. kr. avstrijska enakopravnost!
Slovenskemu ljudstvu v spomin ! Prejeli smo : Da je še mnogo nezavednih v narodnem pogledu, za to imamo neštevilo dokazov v vsakdanjem življenju, čeravno se vedno nagovarja in piše, naj rabimo povsod svoj materini jezik ! Mnogi nočejo razumeti tega.
Veliko jih je med našimi ljudmi, ki so skoraj prepričani, da niso več na svojem, ko stopajo v mesto : mislijo namreč, da je vse v italijanskih rokah, pa zato se boje govoriti slovenski ter brbljajo brez vsake potrebe v blaženi italijanščini.
Kmet prihaja bolj poredkoma v mesto, on ima še preveč opravila doma in na polju, ali naše ženske grešijo proti tej narodni zapovedi, posebno pa one, ki prihajajo vsak dan v Trst, bodi prodajati razna živila, bodi prekupovati jajca in zelenjavo. Velik del teh žensk ne samo da ne zahaja v slovenske trgovine, temveč kupuje vse potrebščine v italijanskih štacunah, kjer zahtevajo v italijanskem jeziku, česar žele.
Ali se sramujejo, da [so Slovenke ? Je-li Trst zares izključno italijansko mesto? Ne ! Trst je tudi slovansko mesto ! Mislim, ; da zadostujejo mnose številke, ki jasno govore o tem. Izvzemši po „Piccolu" pone-umnjenih meščanov ne more nikdo dvomiti na tem. Ne sramujte se torej, ker v Trstu ste prav tako na svojem pri svojih, kakor doma,.
Če znajo naše okoličanke italijanski, je to hvalevredno, ali naj bi rabile ta jezik le v neizogibni potrebi. Italijani pa se sme-
Velikanski dohod
zadnjih novosti! Jesenskega blaga n: za noske in ženske obleke s
Križmančič & Breščak,
, Bi. NlM 37 Cf Sf.
V Trstu, dne 13. oktobra 1910
»EDINOST« št. 284.
Stran HI
jejo naši nemarnosti in mlačnosti in — prav imajo !
Prva primorska gostilničarska zadruga z o. p. vabi na shod, ki se bo vršil v prostorih „Tržaškega podpornega in bralnega društva" v Trstu, ulica Stadion št. 19 I. nadstropje, v torek, dne 18. oktobra ob 2 in pol popoludne s sledečim dnevnim redom :
1. določitev vinskih cen. 2. podraženje mesa in 3. druge raznovrstne koristi gostilničarjev sploh.
NB. Na ta shod vabimo gostilničarje sploh, brez razlike, ali so že pristopili k zadrugi ali niso še.
Ker je dnevni red tega shoda zelo važen, se je nadejati, da se tega zborovanja udeleži prav gotovo vsak napredka želeči gostilničar.
Miramarski park je bil te dni zopet odprt občinstvu.
Društvo „Ljudski oder" naznanja, da bo jutri, dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer v „Delavskem domu", ulica Boschetto štv. 5, II. nadstr., Ivan Cankar predaval o predmetu: „Umetnost in ljudstvo". Ker je to predavanje v tej sezoni prvo, je zaradi tega in zaradi važnosti predmeta pričakovati obile udeležbe od strani vseh prijateljev ljudske izobrazbe.
Glas iz občinstva. — V Rojanu, na zemljišču blizu oboka, je nameščena sedaj menažerija Kljudski. To je v povod množici otročičev, da se — brez vsacega varstva
—	vspenjajo'na obcestne zidove nad obokom in prav lahko bi se dogodilo, da bi kak otrok telebnil doli v globočino. — Opozarjamo torej redarstvo, naj poseže vmes, ker bi se sicer mogla dogoditi velika nesreča.	_
Tržaška mala kronika.
Zamorci na povratku v domovino.
—	Včeraj zjutraj je dospelo semkaj 60 zamorcev plemena Somali, ki so se z lovske razstave na Dunaju — kjer so nastopali — vračali v domovino. Morali so imeti precej denarja, kajti pri vsaki trgovini so se vstavljali in če jim je le kaj ugajalo, so si nakupili. Te dolge, suhe, toda lepe postave, oblečene deloma prav priprosto — ženske kakor tudi možki niso imeli mnogo več na sebi, ko dolge rjuhe, v katere se tako spretno zavijajo, da jim služijo popolnoma enako, kakor nam civilizirancem naše obleke. Na nekatere je pa že „kultura" toliko vplivala, da so si nabavili palčiće ali hlače, — seveda zelo kratke, ker so se jim te menda zdele bolj prikladne. Tam je bilo zopet opaziti katerega s suknjo itd. Ti črni kodro-lasci s svojimi raznovrstnimi oblekami so vzbujali povsod, kjer so se prikazali, splošno pozornost.
Popoludne ob 4. uri so se vkrcali na parnik „Gisela" in nadaljevali potovanje v domovino.
Tatvina na krovu. Na krovu Llojdovega parnika „Achille" je bil predvčerajšnjem aretiran 20-letni ogljar Tomaž Sutlovič, ker si je med vožnjo prisvojil neko turško sabljo. Krivde ni hotel pripoznati.
Tatvine. 21-letni Marij Grižon iz Trsta je bil predvčerajšnjim na pomolu Josipina aretiran, ker je skušal vkrasti dve vesli v vrednosti 22 kron. — Svojega čina ni tajil.
— V skladišču B južne železnice so prijeli 24-!etnega Giovanni Micco iz Milj — ravno v trenotku, ko je odpiral neko vrečo, polno kave. Spravil je že bil 1 kg in pol „na varno". — Zato so ga vtaknili pod ključ. —
Tatvina z vlomom v Lonjeru. Pred
par dnevi so neznani zlikovci ob času, ko ni bilo nobenega doma, vdrli v stanovanje Mateja Čoka v Lonjeru št. 169 in vkradli iz omare zlato verižico, par zlatih uhanov, par prstanov, srebrno verižico, srbrno uro, par škornjev, vse skupaj vredno 160 kron. Tatvina je bila prijavljena na policijskem komisarijatu pri Sv. Ivanu.
Velika tatvina. G. Avgusta Kastner, stanujočega v ulici Belpoggio štev. 2, so včeraj počastili tatovi, ki so, ne da bi ostavili svoje posetnice, odnesli več preprog, tapetov, več moške in ženske obleke, perila itd., vse skup cenjeno na 1100 K.
Zopet tatvina. Ko se je sobni slikar Albert Rimini v nedeljo nahajal na zemljišču Reinelt v ul. Madoninna mu je bila vkra-dena srebrna ura in verižica. — Osumljen te tatvine je bil Ivan Bastijančič, stan. v ulici Aless. Manzoni Štev. 28, ki so ga včeraj spravili pod ključ. Bastijančič taji.
Nesrečno dekletce. Predsinočnjem je 7Ietno punčiko Lukrecijo Bozzetti, stanujočo v u!. Sette fontane št. 14 poslala njena teta s steklenico po mleko. Dekletce pa je tako nesrečno padla čez stopnice, da se je s steklenico, katero je razbila, težko ranila na vratu. Dasiravno so jo v vsej naglici spravili v bolnišnico, je ni bilo več mogoče pomagati. Sirotica je umrla.
Nezgoda na delu. Alojz Bandel, star 14 let, uslužben v Iadijedelnici Sv. Marka, je delal včeraj na neki vojni ladiji, a je na delu tako nesrečno padel, da se je hudo poškodoval na glavi. Prenesli so ga v bolnišnico.
Loterijske številke, izžrebane dne 12.
oktobra :
Praga	68 14 88 82 61
Lvov	35 80 73 46 34
Koledar in vreme. — Danes: Edvard, kr. — Jutri: Kalist pap.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -h 20° Cels. — Vreme včeraj: oblačno.
Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno s posamičnimi padavinami. Zmerni vetrovi. Temperatura mila. Polagano jas-nenje.
Izpred sodišča.
24 let star, pa že dvajsetkrat kaznovan. ^
Da-si mu ni več, nego 24 let, je bil mizar Radimir Gabrielli, doma iz Trsta, vendar včeraj že dvajsetikrat obsojen. Se pač nahaja na . . . pravi poti.
Včeraj je moral odgovarjati sodnikom radi zločina javnega nasilstva, ker se je dne 26. septembra t. 1. zvečer uprl redarjema, ki sta ga bila aretovala v ulici Becche-rie radi ponočnega razgrajanja. Obrcal je bil oba redarja in ju tudi parkrat vdaril s pestjo.
Včeraj se je izgovarjal, češ, da je bil pijan in da torej ne ve, kaj da je delal onega večera.
Redarja — Šmit in Žižmond — sta pa — zaslišana kakor priča — potrdila obtožbo in izjavila, da Gabrielli ne le da ni bil pijan, ampak celo da ni bil niti vinjen.
Gabrielli je bil že prej kaznovan nič manje, nego devetnajstkrat in večinoma radi nastopov proti redarjem. Vsled tega ga je sodišče včeraj obsodilo na 15 mesecev težke ječe, poostrene s posti.
Španjolec tat.
Mavricij Alvarez, doma iz Španije, je bil tožen radi zločina tatvine, izvršene dne 13. septembra t. 1. na parniku „Stella", kjer je mornarju Cahariju Baracca iz zaprtega kovčka vkradel novčarko, v kateri je bilo 52 kron.
Toženec je govoril španski, a prevajal je tolmač g. Tyrrichter. Branil ga je — kakor tudi prej Gabriellija — dr. Laneve. Zaman je obtoženec skušal tajiti, da ni ničesar vkradel. Izjava Caharije Baracca — ki je bila prečitana, ker ni mogel priti osebno na razpravo — je bila jasna: on je Alvareza zasačil na vratih kabine in ob enem je videl svoj kovček odprt. Velel je takoj Alvarezu, naj mu da nazaj, kar je bil vzel in Alvarez mu je vrnil novčarko z denarjem.
To izjavo je potrdil tudi priča Filip Dodič, ki je videl ves prizor.
In sodišče je Španjolcu Alvarezu prisodilo 2 meseca težke ječe.
Razžaljenje veličanstva v zaporih.
18-letni Karol Ferluga se je nahajal v zaporu, kjer je imel odsedeti 5 mesecev težke ječe radi javnega nasilstva, izvršenega proti policijskemu komisarju v noči 1. februarja t. 1. na plesu „Lega nazionale" v gledališču Politeama Rossetti. Iz ječe je imel priti dne 6. t. m. Dne 27. avgusta t. 1. je pa v ječi svojim trem tovarišem, ki so bili ž njim v eni in isti celici, pripovedoval o cesarjevi civilni listi ter se pri tem izrazil razžaljivo na naslov cesarjeve osebe.
Ta njegov govor je pa slišal jetniški paznik Ivan Furlan in ga je takoj naslednji dan ovadil.
Vsled tega se je moral Ferluga včeraj zagovarjati radi zločina, predvidjenega po § 63 kaz. zak.
Milo je ta junak prosil sodnike, rekši: „Nisem imel namena žaliti cesarja. Morda
DV0KA1SA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanite 23-25 pritličje.
Dražba, ki se bo vršila danes 13. t. m. od 9—12. in od 3—7.
Možke in deške obleke, 'srajce, moške jope, hlače, površniki, paletot, kape, kožuhi, ovratniki, omoti blaga, podlage in drugi manufakturni predmeti.
Naznanilo
Ker sem prevzel trgovino z jestvi-nami od AL. MICHELAZZl na svoj račun, se priporočam cenjenim odjem al cem. Imam vedno najsvežeje blago.
EMIL GIOCCOLANTI
Via S-n Giacomo in Manta 7, Trsi.
I!
Odlikovani! pekarna In sladičltorna
z zlato kolajno in krlžeem na mednarodni obrtni razstavi - v Londona leta 1909 -
Acquedotto 15 - Podruž. ul. Miramar 9
SttZ0 trikrat ns dan svež kruh.
Prodaja!n:ca je tudi dobro presirbljena z vsakovrstnimi bf Skoti posebno za čaj. Ima razna fina vina In likerje v buteljkah in line desertne bombone. Sprejema naročila za vsakovrstne torte, krokate itd., kakor tudi vse predmete za speči. Ima tudi najfinejšo moko iz najbojjčik mlinov gfgT po najnižji ceni. Brezplačna pcstreiba na dom. — Priporoča (llnkn fllftfll « T*e# • se »Javnemu občinstvu z odliČn. spoštovanjem VIIIIUJ JIV L lil « IlSI •

Na obroke ! JAKOB DUB!NSKY Na obroke !
TRST — ulica deir Olmo štev. 1, II. nadstropje — Trst
Velita izbera izpiosfljsmli oblek za pspile in manofaktnrnsia blae
ter moške in ženske suknje.
l GODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE.	Cene brez konkurence.
Veliki kinematograf „BELVEDERE"
Mm TRST - ulica Belvedere štev. 10 - TRST
Četrtek 13., Petek 14. in Sobota 15. oktobra:
1)	VOJAKOVA ČAST (dramatičen prizor).
2)	ZLATA ROŽA (veličastna fantas ična fantazija dolga 500 m s sprem Ijevanjem glasbe navlašč za to od slav. mojstra na glasovirju gospoda Ivana Sedmak.
3)	VELEKOMIČEN PRIZOR (lepa slika, obilo smeha).

Velike nove prodajalnice pSST pohištva in fapetarij
:: Paolo Gastwirtfr
»9
TRST, ul. Stadion it- 6 - Telefon 22-85 M gledališču Fenlce)
Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cene zmerne.
Bogata izbera izbera popolnih aob od	do 4000 kron. Jedilne sobe. Sprejemne
in kacilne dvorane v najuovejfiem slogu. — SPECIJALITETA. : Železno in medeno pohištvo
Bogata izbera vsakovrstnih stolić* — popolne opreme in posamezni deli.
B	m

L?J
k
ODVETNIŠKA PISARNA
Dr. Frana Brncićn In Mst. Pretnerja
v Trstu, Via Nuova 13, II. n.
SSS"" sprejme izurjenega
: stenografa:
veščega slovensko-nemške stenografije. Strojepisci in oni, ki so vešči italijanske stenografije imajo prednost.
Nastop dne 1. novembra i9 i O.
jm II i — ii	mm i tmm i r. - j
Mlekarska • zadruga
v Senožečah
odda z novim letom
a ^aam^m^sies^ m P a „	t ■
^ i Cesky hostinec K g	v Terstu	g
is ==—=—=— ss
1 fllla Heridionalc ■
m ———=— m
| Češka gostilna i
m m v Trstu S
mleko v zakup.jSiritp EDINOST
Stev. 395.
Razglas.
Dne 16. oktobra t. I. ob 3. uri popoludne vršila se bo v podpisanem občinskem uradu zmanjševalna dražba za zgradbo dveh občinskih vodnjakov v Kobjeglavi in Tupelčah.
Proračunjeni stroški znašajo 21 100* K. Načrti, proračuni in dražbeni pogoji so vsakomur razpoloženi na ogled do pričetkom dražbe.
Kdor se hoče udeležiti dražbe, mora položiti 10% kavcije.
Županstvo v Kobjeglavi
dne 2. oktobra 1910.
Župan: GRMEK. .
Trst - Via Arcata - Angolo via Sapone št. 9 - Trst
„AIF Artigiano"
Trst, via Arcata — Angolo via Sapone 9
izgotovljene obleke
_ za moške In dečke. - - iz&or hlač in srajc za delo.
^fa Trst - Via Arcata - Angolo via Sapone št. 9 - Trst
K. Ga§perini9
Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10
■ Prevozno podjetje —
o. kr. avstrijskih dri. železnic
mw razcsiinjanje tatorSnegasitrodi blaga iz mitnic, mmm na dom-
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJ5E CENE.
Zastopstvo tvrdke „CEMENT'
Tovarna cemente „PORTLAND" v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO	CENE BREZ KONKURENCE.
Stran IV	»EDINOST c St. 284.__V Trsta, 13. oktobra 1910
sem izrekel kako neumnost, a se tega iskreno kesam ter prosim, da mi odpustite in obljubujem, da ne bom nikdar več storil kaj tacega !a
Ivan Furlan je potrdil, da je toženec res izgovoril inkrimirane besede.
Toženec, ki se je sicer priznal krivim, je pa skušal vtajiti najostrejši del izgovorjenega stavka.
Priča Bruno Bertoni, 15-letni mladenič, ki je bil s Ferlugom skupaj zaprt, in sicer tudi radi javnega nasilstva (!), je izpovedal približno kakor priča Furlan, le onega naj-ostrejšega dela stavka — katerega je tudi Ferluga tajil — se niti on ne spominja.
No, sodišče je toženca Ferlugo obsodilo n3 drugih 6 mesecev težke ječe. — Branil ga je odv. dr. Pincherle.
Naše gledališče.
Zimsko solnce, idealno delo hrvatskega pesnika Viktorja Cara Emina, pestra slika iz narodnega življenja v Istri, zasluži naše največje zanimanje tudi zato, ker nam z velikim žarom domorodne ljubezni odkriva istinito življenje isterskega našega naroda.
Zimsko solnce, ki ga nam pokažejo to nedeljo 16. t. m. na našem odru, posveti v ono poluminolo dobo narodnega preporoda v Istri, v ono trpljenje in britkosti polno dobo, ko je siromašni Istran čutil ndjtršo pest svojih tlačitel;ev.
Na sijajen način pa nam opisuje domoljubni pesnik značaje, dobre in slabe, ki nam osvetljujejo težko tedanje življenje.
In kako je danes? Ali nas ta boj ne zanima tudi danes, ali je dandanes z nami kaj posebno drugače? — Aktualna je ta igra še danes in morda ravno zdaj za časa ljudskega štetja najbolj! !
Kdo bo torej manjkal v nedeljo v gledališču ?
Društvene vesti.
Učiteljsko društvo za Trst in okolico. Podpisani vabi vse odbornike k društveni seji 13. t. m. ob 5. uri pop. v društveno sobo.	Predsednik.
Sokolska telovadba za starejše brate se uvede pri „Sokolu" v Trstu, ako se priglasi zadostno število rednih telovadcev. Priglasiti se je do konca tekočega tedna pri vratarici Nar. doma.
Čitalnica pri Sv. Jakobu opozarja g. pevce na pevsko vajo, ki se vrši danes četrtek ob 8. uri zvečer. Ker se bliža dan nastopa, naj nihče ne izostane.
II. koncert „NDO.w Opozarjamo že danes organizirane tovariše in sploh vse mestne in okoličanske Slovence, da priredi krajevna skupina NDO. Sv. Marko — Sv. Andrej v nedeljo dne 6. nov. svoj II. koncert. Na koncertu bo tudi srečolov. Darove sprejema z hvaležnostjo uradnik NDO. u ul. Lavatoio št. 1. I.
DAROVI.
—	V počeščenje spomina blagopokoj. Frana Dollenza podarila je njegova rodbina 30 K za moško podružnico CMD v Trstu. Den. r v uredništvu.
—	Dijaškemu podpornemu društvu so darovali : g. Ivan za prejete dijete kron 20. g. dr. Josip Abram v počeščenje spomina pok. Frana Dollenza K 20*— "
Denar hrani blagajnik.
—	Za podružnico Sv. CM. pri Sv. M. M. zgor. in sp. nabralo se je v gostilni Obrtnijskega društva pri Sv. Ani v protest leginim žigicam K 2 21.
Denar hrani blagajnik goriimenovanega društva.
—	Mesto nameravane brzojavke gosp. Valesu v Kanal so poslali železničarji iz Avč K 5-20 za moško podr. CMD.
Znesek hrani uprava.
Nar. del. organizacija.
Godbeni odsek NDO. pri sv. Jakobu.
Podpisani naznanja, da se vršijo redne god-bnene vaje za teorijo vsak torek in četrtek točno ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih pri sv. Jakobu. Ob enem naznanja, da pridejo društvena godala (instrumenti) že prihodnji teden. Zato prosi odbor vse one tovariše, ki se mislijo še vpisati v društveno godbo, naj store to nemudoma.
Ćas vpisovanja je še ta teden do nedelje : na poznejše prijave se odbor ne bo oziral.	Odbor
godbenega odseka NDO. pri sv. Jakobu.
Vesti iz Goriške.
Kolesarsko društvo „Danica" vabi vse gg. člane na prijateljski sestanek ki-prirede prihodnjo soboto ob 8. uri in pol zvečer, obrtniki in trgovci v gostilni Petra Bitežnika v Soški ulici.
Ker je sestanek namenjen pogovoru radi skupne izdaje koledarja z oglasi za 1. 1911 in ker je v kolesarskem društvu „Danica" več članov obrtnikov in trgovcev, prosimo obilne udeležbe.	Odbor.
Iz Gorice. — Vedno odurnejše oblike jemlje na-se bratomorni boj na Goriškem. Včasih je tudi precej humorja v sredstvih, katera se rabijo. Klerikalni privrženci d.ra Antonija Gregorčiča ne hodijo k „Jelenu", češ, da se tam zbira „šokolada", t. j. Sokoli in napredni Slovenci sploh.
Svobodomiselni rojaki zopet ne marajo zahajati v restavrant „Central", ker je hotelir odpadnik in nemški nacionalec ter je pri njem shajališče „čukolade", to se pravi, Gregorčičevih pristašev, ki se bratijo z irredentarji in mečejo slov. poslance ven iz zbornice, da-si je bila volitev pravilna in brez protesta. Po zadnjem barbarskem dejanju podglavarja se ne smemo nič čuditi, če bodo imeli pošteni naprednjaki več spoštovanja do poštenega Furlana, nego pa do kakega „slovenskega" Gregorčiča. In vse to divje strankarsko besnenje klerikalcev se vrši pod zastavo katolicizma ! Na srednjih šolah so tudi že klerikalci med profesorji (na obeh učiteljiščih imajo baje po tri zastopnike). „Vse za vero, — Pajerja in Gregorčiča !"	A. S.
Prijateljski sestanek obrtnikov in trgovcev bo prihodnjo soboto ob 8 in pol zvečer v gostilni Petra Bitežnika v hiši grofa Coroninija v Soški ulici.
Vest« še Istro«,
Podpisana podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Dekanih se najprisrč-neje zahvaljuje vsem onim osebam, ki so na kakoršensibodi način pripomogle, da je nje prva veselica prekrasno vspela. Zlasti se zahvaljuje onim, ki so darovali neverjetno veliko darov za srečolov. Srčna hvala onim, ki so preplačali vstopnino, ali pa poslali vstopnino po pošti. Z hvaležnostjo omenjamo tudi pevskega društva „Jadran" iz Gažona, ki se ni strašilo dolge poti in se je udeležilo korporativno naše veselice. Slava zavednim Gažoncem!
Podružnica Sv. CM. za Istro v Dekanih.
Razne vesti.
Poštno-brzojavna šola je bila otvor-jena v Belemgradu. V šolo se sprejme 60 dijakov, ki še niso prekoračili 25. leta in ki so dovršili šest razredov gimnazije, trgovsko akademijo ali učiteljsko šolo.
[3MAL1 OGLAJins
MALI OGLASI se računajo po 4 I stot. besedo. Mastno tiskane be- I sede se računajo enkrat več. Naj- | manja pristojbina stane 40 sto- i tink. Plača se takoj Ins. oddelku, j

Mn«r O lic!/O in sicilijanske tesienine, riž iz rlCC2[JulJOftt/ Bolcgn;e najfineje, olje. Sicilijanska prodajalna Farneto 3.	1618
Ljudska kavarna upeljana se proda
takoj Kron 800, 400 takoj, catalo po dogovoru s časoma. Obrniti se v via cella Guardia 5tev. 3, Ka-
1S91
varna.
GORILNA II. D. 0.
ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je
popolnoma na novo preurejena
in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času
se dobijo gorka in mrzla jedila. Gostilna je otvorjena vsako soboto nedeljo do 1. ure popolunoči.
Mčnlca za ciulllste in uojake
Franjo Polanec
v Trstu, via S. Giacomo (Corso) 6 II. n.
Priporoča pe aiavnem občinstvu in vojaštvu za vsakovrstna dela. Biago prve vrste, delo solidno, cene zmerne.
Prva in edina pisarna
Hjv vojaški\? stvari
^ /Daja nasvete in informacije o V8em\ tJ*^ oj /kar se tiče novačenja in voj. službe. «o /izdeluje in odpošilja vsako vrsto pro-) ^/šeoj vojašk. značaja — oproščeuje od\ ^ vaj in kontrolnih sbodov, enoletno pro-\"* U /stovoljstvo, ženitbe, dosezanje zakonitih
/ugodnosti glede prezenčne službe vspre-^ ^ ^ /jetja v vojaške šole itd. — Pooblaščena je zastopati strankfe pred oblastnijami. — Posreduje v najtežavnejih slučaiih — Reševanje hitro in točno — Uradne ure: Ob delavnikih od 9. do 12. predp. in od 4. do 7. popoi Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. opolud-
■nnmi
Prva in edina pisarna v vo jaški stvari, koncesijonira-na od c, kr. namestništva.

•e
V našem inseratnem oddelku
ležijo nedvignjene pouudbe in sicer pod „Zanesljiva", |
n900u in pod „Št iG7±*.	j
pri sv. Mariji Magdaleni spodnji ■ ztm ji&če in hiša. urejeno za vrt- j narstvo. Več pove Vekoalav K odri Č, Sv. Mariji j spodnji 229.	1695
Proda se
Jabolka
raznovrstna, f^na, namizna In za mošt jggF" ina na prodaj
IVAN KOVAČIČ
KOZ J ANE pošta Divača KOZ J ANE Razpošilja v vsaki množini. - Cene zmerne.

HOVO - POGREBNO PODJETJE, TRST

Corso štev. 49 (vogal Piazza Goldoni) ima bogato založeno prodajalno vseh mrtvaških predmetov in sicer ogromno izbero naravnih vencev vsake stroke in
istotako buques palme in umetnih cvetlic, peri, porcelana itd. — Vsake velikosti in raznih vrst nagrobnih svetilnic itd. — CENE UGODNE.
priporoča se si. občinstou posebno za prlh. praznike uernlft M.


r>v ;— v^^/rrV'7 vi£ ■
= gV Via Santa Caterina štev. 13 ^
Črevljarnica
katera se je nahajala na Piazza Nuova Ste/. 1 (vogal Santa Caterina)
se je preselila v Via Santa Caterina štev. 13. !k[=g] - ^
Cržosbo posojil, in hranilnica
V lastil! hiši.
regi 3trovana zadruga z :: omejenim poroštvom::
Telefon št. 952.
Trst, Piazza Coserma 2, L n.-(Oliođ po gnwnm stopnlcnh)
po 5'/,*/» in na amortizacijo m daljšo dobo po dogovora o o ft n r
Hranilno Tlogo sprejema od vsakega, če tudi ni od is Mh M II 01 jih obrestuje ^^^ i® |4 |0 gwt«1 davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. .Vlaga se lahko po eno krono. Posojila dala 1111 vknjižbo po dogovoru 5%,—6°/o, na menjice po 6°/» na taatave<
Iva Mlmoderaeje urejeno varnostno oelloo za shrambe vrednost papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pusice, s katerimi se najuspešneje navajaStediti svojo deco.
Uradro are: od 9.—12. ure dopoludne in od S.—5. popcludne. Izplačuje so vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
Pofttno - hranilnlčni račun 816 004.
Pozor Slovenci! * iSSt&ES!
Cilino) je na prodaj lepa ppalna soba.	Iti80
Proda Icslna slanine: In: delikti!«
- s buffetom -
Al cj zij Eranj c, Trst
ulica Sanitž 22 (vogal ulice S. Gtorglo 5)
Pivo Dreher, uležano in Kaiserjevo. španska vina iz The Continental £tdega Company. - Dezertna vira bc-la in rudeča iz kleti princa Lichtensteina v Feldsburgu in grofa Lantierija v Vipavi. Vsaki dan kuhsna gnjat, štanjelska gnjat in raznovrstne slanice.
Sveže surovo maslo iz planin in izbran sir.
lekarnah v Trstu in i VS6I& zunaj se dobe ::::::: j
PASTILJE PRIDI
Pjgr proti kašlju ^HBB
□ bolezni v grlu, brlpavontl, kataru □ 5
Glavna zaloga; LEKARNA PRENDINI.
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi zvedcneo
TRST, Carlo Goidor.ijev trg štev. 11
Mepiift tRvarne letata Mtotoles „Piicr
in taiO£» «l®ktrifcilta vronikOT. Iiši »n rrodmja gra--aOi'acOT, sono?on.)7, i*» fonograTur ialoga pr'.pr** ia točili fito dal«\vol« ea popra-rljnaj* *trn?e», kolei, motoko!«;« itd
^eJina naloga pripsdfcov po iovai cenah.
TELEFON štev. iT 3->
UC7ACI I^MD visoke cene imaio večkrat tkanine za _ llL^MoLIOnU moške in dame. Temu se izognete, će naročite neposredno pri tvrdki tkunin. Zatorej zahtevajte, da se Vam brezplačno dopoSli« moja bogata. koleko'Ja Jesenskih in zimskih vzorce*. Trgujem le a produkti I. reda iu ap .rtninii novosti sezije. — Razpt-iiljalna tvrdkaaukna
franz Schmi6t, lagernacrf 103, Slezi]3.
A---——-1^——bb

ŠOLA ZA JEZIKE PO»yglQtte pr^o nadstropje!
Nova metoda za uarčenje ino«lernih jezikov.
Izvanredno ugodna prilika!!! Nemško . 3 lekcij Kron 4 f Dv0 ... {ekcij| Francosko 8 lekcij Kron 6 . a|(i • ted3n Angleško . 8 ekc»j Kroa 6 1
' Vpiše se lahko vsak dan od 11.-1. in 7.-9.
Ravnatelj lastnik Prof. Paolo Marquardt.
i Bogomil Fino p
i	bijši ara1 v sežan m
ima svojo
noua proda-« IsIrIco v ur m
v TRSTU, ulica ® Vincen. Belilni 13 jt
nasproti cerkve '|S hv. Antona novega. Jf*
Vsfckov. verižic |g no tov cenah.
• Antonio Spanghero "
n
DEKORATIVNI SLIKAR
N islednlk tvrdke	DELALNICA :
D0MENIC0 DELiSE. Via Madonnina 7
Telefon 160 Trst Telefon 160.
VELIKA ZALOGA. - Papir za tapeciranje najboljših tovarn.
Prevzame vsakovrstna stavbena dela in dekoracije za sobe. — SPECUALiTETA: Imitaoije lesa in marmorja, izložne tabie
UMETNI ZOBJE
Plombiranje aobov /
Izdiranje zobov brez 35 vsake bolečine
Dr.J.Čermak V. Tuscher
zobozdravnik : koncesij, zobni tehnik
- trst -
aiie t deila Caaermi št. 13, II. a.