Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE. Uredniitvo fe ▼ Maribora, Rolka cesta 5, poitni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se na »prejemajo. Oprava; Mariber, Ruška cesta 5, poitni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znala mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter namelčeacev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih »glasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane peti tna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem itevilu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. Stev. 70. Sobota 1. septembra 1928. Leto III. Ali z buržuazijo ali samostojno. Prav nič ni dvoma o tem, ali naj ho-1,1 socijalistični proletarijat v Jugoslaviji Samostojno pot ali pa naj se ozira pri svo-J1 taktiki na meščanske stranke. Vsak za-Veden socijalist mora biti jasen v tem ^Brašanju, ker mora vedeti, da je socija-f|stičiii pokret gibanje delovnega razreda, K' ie načelno nasprotno politiki /neščan-Sk'h strank. V naši državi imamo med meščanskimi ^rankami pravcati politični kaos. Režim-stranke se otepajo opozicijonalcev z Vožnjami in preziranjem, opozicijonalne ?tranke pa se oklepajo raznih bilk, poda-lajo izjave, o katerih vedo, da so le fra-2e> ki jim sami ne verujejo in da ne mo-r£io nič pomagati v tej obliki k dejanskim uspehom njih politike. Na eni strani le torej smešni režimski dejanski in moralni terorizem, na drugi strani pa je smešna vsak dan bolj užaljena opozicija. Obe sedanji grupaciji meščanskih pomičnih strank vrhu tega absolutno nimata ?rav nobenega konkretnega koncepta svoje politike, ki bi vodil k resnemu delu. Politična buržuazija v Jugoslaviji je ‘Zgubila glavo in leta okoli kakor petelin, Kl ste mu odsekali glavo. Socijalistična stranka ima pa konkreten program. Na socijalistično stranko absolutne^ ne sme vplivati ne opozicijonalna, ne^ režimska politika meščanskih strank ia f j toliko, da jo obsodi ter da de-upostavi proti razcepljeni burko V- ,moSno enotno socijalistično stran-Drnfi ,, v stanu ustvariti protiutež un sedanjim kaotičnim razmeram v držali,,' 4^..sOcijalistično delavstvo torej ni važ-l ' *aJ delajo meščanske stranke, kakšne *°Zle streljajo, ali pa še celo, da bi mo-fa| proletarijat uravnavati svojo taktiko, ‘a«o, da se jim ne zameri, ali, ker jav-J.°st preveč simpatizira z režimom ali opo-*lciio, udarjati na tisto struno, kakor ta ali ?na meščanska politična skupina. Ako bi .oteli ravnati tako, potem bi bili navadni onjunkturisti, ki tudi ne bi mogli svoje ranke nikdar emancipirati od meščan skih vplivov, čeprav je to bistveni pogoj proletarske stranke. Nekateri se sicer izgovarjajo, da je voliti manjše zlo tudi v politiki. Ali tu ni manjšega in večjega zla, tu je kaos in hegemonizem; ali tvori kaos na eni strani in hegemonizem na drugi strani nekoliko drugačna politična grupacija, to je za proletarijat, ker so razmere take, da je zaenkrat resna demokracija nemogoča, skoro irelevantno. Socijalistična stranka po celi državi ima edino ta namen, da se otrese meščanske ideologije, da izbaci iz svojih vrst duha partikularizma ter da združi proletarijat na enotnem, razrednem socialističnem naziranju brez ozira na vratolomne eksperimente buržuazije. Razmere v državi so take, da taktika stranke, ki bi se ozirala na politiko buržuazije in na eventualno psihično razpoloženje »mas«, ki stoji pod vplivom široko-ustnih fraz, stranki ne more koristiti. Stranka se pa nasprotno v takih bojih ob nekolikem naporu lahko usidra z načelnimi kadri, ki tvorijo pozneje močno in zdravo jedro pokreta. Taktično vprašanje, ali naj gre naš poslanec iz narodne skupščine ali ne, je minimalnega pomena. Pomen pa ima enotno naziranje, da je v tem kaosu najlažje ustvariti močno stranko in tej stranki vcepiti zavest, da smo srbski, hrvaški, slovenski, vojvodinski, bosanski itd. delavci enakovreden faktor v državi, enoten in polnopraven del delavskega socialističnega pokreta. Glavna je torej ravno v tem trenutku vcepitev sodružne zavesti v delavskih vrstah. Mi. stojimo absolutno na tein stališču, da je Socijalistična stranka Jugoslavije nerazdružljiv enoten pokret za celo državo. Vsakršno rušenje te delavske solidarnosti pa smatramo kot škodljivo in nepremišljeno zlorabljanje taktičnih vprašanj v škodo celote. Temu načelu hočemo ostati zvesti in pričakujemo zvestobo, da čimprej in čimbolj okrepimo politično moč proletarijata v. državi. K desetletnici obstoja Kulturne organizacije „Svoboda“ na Jesenicah. n V Ar\t> 2 cnnj knf rlnnoc , sok°t°> dne 1, in v nedeljo, dne 2. sep-« L, .ra 1928, proslavimo na Jesenicah deset-lIl» obstoj društva »Svoibode«. W trnjevi poti skozi deset let je kora-jn * naša mladina v tej svoji kulturni zvezi objavljala ovire in zapreke od današnjih ,je,asti uprav ravno tako, kakor vse ostale ^ ,av«ko razredne organizacije. Pa da bo sen P°lna< )e srezki poglavar tudi k de-^ etnici iposknbel in prepovedal sprejem s jP°zdrav gostov na Jeseniškem kolodvoru ij^rporativniin odhodom na kolodvor, ter .7 odklonil podaljšanje policijske ure za edeljo. 8 .*<• leta 1900. je bilo ustanovljeno na Je-p^cah neke vrste izobraževalno društvo jj 9 imenom: Splošno delavsko napredno j žens^ so še bile v odboru: Mici Zug-Pt' Herica Rotar (sedaj v Ameriki), Julka Cc (sedaj poslovodkinja kodesa v Le-Koroškem), Angela Weisova in Po-Bertoncelnova. |fen. r’četek izrecno delavske kulturne or- ro)eno dete podleglo nezani-iri,„ • Toda po zaslugi agilnih mladih so-K°v je vendar zopet oživelo. Jes anaSnji »Delavski dom« pri ustanovitvi “iške »Svobode« še ni bil last delavslva, kot je danes. Takrat so imeli v njem še nekak monopol Jeseniški Sokoli, vsaj na gledališkem odru, katerega niso niti dovolili, temveč ga je dovolil le Špicar, ki so ga pozneje izintrigirali razni jeseniški avanturisti, da jih je na Jesenicah pustil in šel v Ra-dovljco, kjer je postavil krasen Sokolski dom. To omenjamo zato, ker če bi bil Špicar ostal na Jesenicah, bi najbrže mi daao.s ne imeli ta lepi izipopolnjeni dom, kot ga imamo. Več let so bile težave za našo »Svobodo«, ker ni imela prilike uporabljati lokalov v domu, kot je bila želja in potreba, f e sedaj, ko je Konzumno društvo s Stavbeno zadruga rešilo ta problem in se je po-stavisla posebna kino-dvorana, je bil Dom svobodno na razpolago za razvoj Delavskega kulturnega gibanja. Tako ima danes jeseniška »Svoboda«, asi vedno od oblasti omejevana, vendar najlepše prostore v vsej okolici za svoje«* delovanje. Velika naloga delavske kulturne tr-ganizacije, velikega napora bo še potreba, da se pridobi še stotine delavske mladine, toda vsi pogoji so dani, le čvrste volje je potreba, izrecno pa naglašama vsi »Svobo-daši«, da je kulturni razvoj delavstva v glavnem odvisen tudi od gospodarskega rai-voja, ki kulturnemu razvoju ustvarja uslove. Zatorej oklenimo se vsi zadružništva in svoj.* kulturne organizacije, kajti kaj bi pomenila sedaj desetletnica, ako ne bi imeli tudi svojega »Delavskega doma«! Spomniti se moramo ob tej priliki tudi sodr. Vovka, ki je, dasi že družinski oče. vneto in vztrajno z vso potrpežljivostjo in požrtovalnostjo skoro ves čas bil do predzadnjega načelnika telovadnega odseka. Ker je s. Jožef Vovk lansko leto le izprosil, da so ga razrešili, je danes načelnik telovadcev agilen sodrug Franc Franc, predsednik »Svobode« podružnice Jesenice pa je sedaj sodrug Joško Stražišar, ki z vsem zanimanjem pridno deluje. Človek je spričo take proslave vzrada-ščen, ker desetletnica delavske kulturne organizacije pri nas, ni malenkost, jo je neprecenljiv uspeh. Zatoraj Vam kličem • osdrugi, mladi borci, »Svobodaši«: Ppkonci glave! Ponosno naprej! Bodočnost je delavska! V delavski mladini! Naprej! N in de nas ne bo premagal, če smo enotni, zato naprej! Delu čast! Jurij Jeram. Sedaj naj pokažejo svoj socialni čut do rudarskih staro- in novo upokojencev. Vprašanje rešitve starostnega zavarovanja rudarskega in plavžarskega delavstva v Sloveniji še vedno visi v zraku. Zakaj noben minister in nobena vlada si ga ne upa rešiti, ne da se globoko vreže na to ali na ono stran. To vemo mi, to vedo klerikalci, čeprav so imeli lansko leto pred volitvami v narodno skupščino polne predale obljub v »Slovencu« in na shodih po svojih govornikih za sanacijo tega zavarovanja. No, ko so pa po ljudski nezavednosti zopet srečno prijadrali do vladnih jasli, so, namesto da bi storjene obljube v dejanje izvršili, privolili, da je minister za rude in šume, član njihove vlade, odredil sanacijo bratovskih skladnic v Sloveniji na ta način, da je poJ daljšal delovno dobo od 30 na 40 let, kar pomeni direktno znižanje obstoječih pokojnin in povišal prispevek od 5—7 odstotkov zavarovane mezde. A kljub tej pametni (po mnenju ministra) sanaciji bra-tovskh skladnic se iste sanirati ne morejo in bo imel prihodnje leto minister najbrž čast in priliko, da zviša delovno dobo v večnost, ali pa da rudarskim vpokojencem zniža obstoječe pokojnine glavni odbor bratovske skladnice za enkrat samo za polovico in potem pa tako naprej, dokler se »ovo pitanje s vremenom ne riješi«. Ali s tako sanacijo se rudarsko delavstvo ne strinja. Ono je pred in še med vojno plačevalo svoje prispevke v zlati valuti za to zavarovanje. Prisilno vojno posojilo in pa državna inflacijska politika pa sta spravili to zavarovance v popolno gospodarsko propast. Zatorej smatramo, da je prokleta dolžnost naše vlade in njenih ministrov, da izprevidijo, da se to zavarovanje drugače sanirati ne da, kakor da država da delavstvu nazaj to, kar je njegovega in to v valorizirani valuti, kar znaša približno 123 milijonov dinarjev. Ker se pa gospodje pri vsakoletnem sklepanju proračuna nikdar ne spomnijo na to, kar so bratovskim skladnicatn v Sloveniji dolžni — ko je pa proračun sprejet pa jamrajo, Češ, da ni denarja — smo letos, čim smo zaznali, da je predsedni-štvo vlade odredilo, da morajo posamezna ministrstva' do konca avgusta meseca predložiti svoje proračunske predloge za prihodnji proračun, potom Zveze rudarjev Jugoslavije v Zagorju takoj, dne 24. avgusta t. 1., poslali na predsedništvo vlade in na ministrstvo za rude in šume brzojavko ^ledeče vsebine: Za sanacijo bratovskih skladnic Slovenije se naj vnese v budžet za leto 1929-30 znesek 50 milijonov dinarjev. Zveza rudarjev Jugoslavije, Zagorje ob Savi. Istotako je poslala Zveza na ministrstvo za .šume in rude ter na ministrstvo za socfjalno politiko brzojavke naslednje vsebine : Za pomoč brezposelnim se naj vnese v budžet za leto 1929-30 znesek 30 milijonov dinarjev. Zveza rudarjev Jugoslavije, Zagorje ob Savi. Kot dobri državljani nismo zahtevali vsega naenkrat, ali prihodnjič si bflipo dovolili zahtevati ostalo. Zakaj držimo se strogo krščanskega načela: dajte narodu kar je narodovega. Tako, vsemogočna Slovenska ljudska stranka, na tebi je sedaj, ko imaš moč in priložnost v rokah, da dejansko pokažejo tvoji ministri in predsednik vlade, v koliko njih srce gorko bije za sestradane in obupane rudarske staro- in novovpokojen-ce v Sloveniji. Pokažite se sedaj kot resnični bratje v Kristusu! Steklarji vztrajajo. Trbovlje 30. avgusta. Stavka steklarjev v Hrastniku traja že 8 tednov in še ni upanja, da ibi v kratkem končala. Med štrajkajočimi vlada največja disciplina in odločnost, vztrajati v borbi do zmage. Župan s. Siter je interveniral skupno z zaupniki štrakajočih pri velikem županu, kjer se mu je obljubilo, da se bo v najkrajšem času sklicala obravnava, da se štrajk likvidira. Finančni odsek in obč. starešinstvo je na svoji zadnji seji sklenilo nakloniti za otroke štrajkajočih steklarjev 12.000 Din, za katere se jim bo razdelilo živila, da vsaj nedolžni otroci ne bodo toliko trpeli vsled trdovratnosti podjetja. Sodrugi iz Graza v Mariboru. (Konec.) Slavnostni koncert. Ob 8. uri zvečer se je začela polniti velika koncertna dvorana »Union« (prej G8tz), ki je bila v kratkem času do zadnjega kotička zasedena in mnogo ljudi je moralo žalostno oditi, ker niso dobili več prostora. Tako napolnjena ta dvorana že par let ni bila, niti pri najimenitnejših prireditvah ne. Vse je željno pričakovalo nastopa ljubljenih gostov. Koncert je otvorila vrla godba železničarskih delavcev in uslužbencev, pod priznanim strokovnim vodstvom svojega kapelnika g. Schonherrja, z overturo »Pesnik in kmet« (Fr. Suppe) in s fantazijo iz opere »Tribut zamorc« z najboljšo umetniško preciznostjo, in se je zopet izkazala kot najboljša godba daleč naokoli. Za njo je nastopil pevski zbor graških pekov burno pozdravljen. Na odru jim je predala belo oblečena deklica ket šaro cvetja z deklamacijo, predsednik mariborskega pevskega društva pekov pa srebrni spominski vrč. Nato sta jih pozdravila v slovenskem jeziku naš poslanec s. Petejan, ki je ugotovil velik pomen podobnih kulturnih prireditev za celokupno delavsko gibanje, zlasti še te, ker ima namen poglobiti internacijonalno strpnost in mirotvornost, in s. Eržen v nemškem jeziku, ki je citiral besede Viktorja Adlerja, nekdanjega našega skupnega voditelja, o pomenu delavske pesmi za delavsko gibanje, ki je v najtežjih časih, ko se je zdelo, da je socijalizem že popolnoma na tleh, vedno znova dvigafa in prižigala proletarsko zavest. V imenu graških pevcev se je zahvalil za tako veličasten in ginljiv sprejem predsednik s. Hosch ter zatrjeval, da bodo te ure v Mariboru ostale graškim sodrugom za vedno v najlepšem spominu. Po pozdravih je graško pevsko društvo odpelo četvero pesmi z dobro rutino, pod vodstvom kapelnika prof. Sedlmeierja, ki vodi svoj zbor, ki razpolaga z dobrim glasovnim materijalom, precizno in z ljubeznijo. Zlasti so napravile vtis silovita »Die Schmiede« od Pfirstingerja in ijubko- šegava ilustracija »Pappelmaulchen« od G. VVohlgemutha. Splošen aplavz in dež cvetja raz balkonov jim je bil v zahvalo. Društvo »Enakost« iz Studencev je zapelo dve pesmi, od katerih je dopadal zlasti »Kres« od P. Jereba s svojo slikovito liriko. Mladi Zvonko Korban se trudi ustvariti iz skromnih moči dober zbor. Gotovo pa bi imel s priprostimi narodnimi pesmimi še več uspeha, ker se zdi njegov zbor z melodijoznimi glasovi kakor nalašč ustvarjen za to. Mešani zbor mariborske »Svobode« se je, kakor vedno, tudi topot izkazal kot naš najboljši zbor. »Večerni zvon« H. O. Vogriča s svojo mehko liriko ie splošno očaral. »Naša zvezda« s svojim sopran-solom stavi na pevce dokaj težko nalego, ki jo je pa »Svoboda« odlično rešila. Pod vodstvom prof. L. Comellija, ki ie --Svobodo« pred kratkim prevzel, se bo ta gotovo najbolje razvijala ir si pridobila novih uspehov. Po odmoru je nastopilo graško žensko pevsko društvo »Freiheit«, kombinirano s pevci graških pekov v močan mešan zbor. Pod vodstvom prof. Faist-Sedlmeier-ja je podalo svoj program jako dobro. Posebno navdušenje je vzbudil mešati zbor »Internacionala«. (Zal moramo priznati, da naše občinstvo še ni v to vzgojeno, da bi se svečano dvignilo raz sedežev, kadar se igra ali poje naša internacionalna himna.) Splošno priznanje je pa žela ljubka »i anzlied« od G, Grubeja in občinstvo jo je veselo razpoloženo nagradilo z dolgim ploskanjem in sipanjem cvetja. Nestor naših pevskih društev, preizkušena »Frohsinn«, nas je topot iznenadil s svojim napredkom pod novim pevovodjem prof. Cotnellijem. Tako dobrega pred-našanja in harmoničnega zlitja glasov že PL'.. l*j.enl dolgo nismo slišali. Posebno »Kunftiger Sonnenschein« je bil izvrsten po sili izraza in prednašanja. V »Frohsin-n-u« se je vzbudilo novo življenje. Kot zadnji je nastopil prireditelj koncerta, pevski zbor mariborskih pekovskih pomočnikov. Zadnje društvo v programu »A M * Nemčiji, katerih sklepi gredo vsi za tem, “da mora vlada'■hdStSdičč"'izvajati in da or'-' gnirizacije odklanjajo vsako odjfflvornost.' Ta odločnost nemškega proletarijata nas resnično veseli. Saj si moramo socijalisti celega svetal že 14 let pustiti podtikati, češ: »Glejte nemške socijaliste, kako so za vojne kredite glasovali!« Kdor ni prijatelj demagogije, je razumel, zakaj je šlo Nemcem leta 1914. Danes pa ni več nevarnosti od strani kozakov, katerih so se v Berlinu takrat upravičeno ali neupravi- ■ j - ■ v »» *■< v«* čeno hali.'Nova bojna ladja ne bLNemch1 aMolutfio"'nTč koristila, " ampak’ bi mogla nemški buržuaziji edino služiti kot nekak bojni simbol, dasi bi njena gradba požrla najmanj 60 milijonov mark ali okroglo 640 milijonov dinarjev, s čemur bi se moglo izvršiti ogromno kulturno delo. Moglo bj se n. pr. zgraditi 10.500 enodružinskih hb z vrtovi, ako bi vsaka stala 80.000 Din. Zato pozdravljamo energičen nastop nemških sodrugov. "j Dnevne novice, Žepa Htvatiea ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le SCHICHTOVO M I LO mora vedno največ žrtvovati, ker je poslušalstvo že razvajeno s prejšnjimi točkami; zato so se naši peki tembolj potrur dili, da ne zaostanejo za drugimi, kar se jim je deloma tudi posrečilo. Zapeli so »Pastirja« od Juvanca, »Hast du mich lieb« od L. Krčna in Knittlovo »Sabljico«. Najboljša je bila nemška z lepim bariton-solom. »Pastir« je čudovito lepa pesem, ki pa zahteva zlasti čist, liričen tenor lit duševno poglobitev, kakor tudi živahen tempo. »Sabljiča« zahteva več ognja in raz-boritosti. (Pri izbiranju solistov je treba največje pažnje, ker ni nič bolj mučnega, kakor slab ali prisiljen solo. Tu ne sme igrati osebnost prav nobene vloge, temveč čist, melodičen in preizkušen glas. Tudi se naj varujejo solisti vsake atektiranosti; vse mora biti neprisiljeno, naravno in z občutkom podano. In pa tempo! Obenem sl še dovolimo opozoriti, da pesmi, kakor je »Sabljiča«, pravzaprav ne Spadajo na program pevcev-socijalistov. Izogibati se je treba vsega, kar spominja na alkoholno štimungo, na nacijonalizem in militarizem.) Ta koncert je bila prvovrstna prireditev v Mariboru in je po svojem internacionalnem značaju gotovo mnogo do- prinesla k pomirjenju nacionalne strpnosti, 'ker so se tudi meščanski krogi o nji pbhvalno izražali. V nedeljo s« je vršil predpoldne na vrtu »Ljudskega doma« dobrq obiskan koncert naše godbe železničarskih delavcev in uslužbencev. , Popoldne so pa gostje v spremstvu mariborskega delavstva korporativno odkorakali na veselico k »Lovskemu domu« pri treh ribnikih, kjer se je nabralo toliko veselo razpoloženega občinstva, da skoro ni bilo na obširnem vrtu prostora za vse. Igrala je železničarska godba in plesni orkester, a pevska društva so zaporedoma nastopala. Nekaj gostov, z graškim županom Muhičem, se je medtem vrnilo z izleta v dravsko dolino, kjer so si ogledali falsko elektrarno. Zvečer je bilo ginljivo slovo, ko so se graški sodrugi odpravljali na kolodvor med živahnim mahanjem robcev in »Druž-nost«- ter »Freundscliaft«-klici. Spremljalo jih je na kolodvor mnogo Mariborčanov. Vse prireditve so potekle brez najmanjšega incidenta. Tudi naše obmejne oblasti so se obnašale napram gostom korektno in jih niso nadlegovale. Še o oklopni križarki! Pred kratkim smo na kratko poročali, da je v socijalistlčnih vrstah v Nemčiji zavladalo silno razburjenje vsled sklepa nemške vlade, da se bo oklopna križarka gradila, kakor je že prejšnja vlada meščanskega bloka sklenila. Sedanja koalicijska vlada s socijalisti na Čelu je tedaj prejšnji sklep potrdila potem, ko je vojni minister podal izjavo, da ta izdatek ne bo državnega proračuna najmanj obremenil, ker da ima vojna uprava 41 milijonov mark prihranjenih. Meščanski del vladne koalicije, zlasti nemška ljudska stranka, je prišel že v vlado s tem pogojem, da se mora križarka graditi in socijalisti so men- da to obveznost ob sestavljanju vlade sprejeli. Toda masa nemškega delavstva za to nič ne ve, oziroma noče vedeti. Na zahtevo predstavnikov socijalnodemokra-tičnega parlamentarnega kluba se je morala nemudoma sklicati seja kluba, ki se je že vršila. Socijalistični ministri so podali obširna pojasnila, na kar je bilo sklenjeno, da zaradi križarke naj ministri ne izvajajo konsekvenc z odstopom, ker bi potem gotovo sledila vlada novega meščanskega bloka, kar pa bi bilo v veliko škodo nemškega proletarijata. Toda, kot se zdi, ta sklep ne bo držal. Sedaj se nadaljujejo protestna zborovanja po celi Danes v soboto ob pol osmih zvečer javen shod v Mestnem domu v Ljubljani. Poročata poslanec s. Petejan in obč. svetnik s. Likar. Kellogo vmirovni pakt so podpisali, ali oboroževali se bodo še. Proračun Zedinjenih držav za prihodnje leto bo znašal 3700 milijonov dolarjev, to je 207 milijard dinarjev. Za vojaštvo je določenih 659 milijonov dolarjev, to je 37 milijard dinarjev. Koliko mo-rilnega orožja in pripomočkov bodo Američani kupili za ta denar, nam bo jasno, če povemo, da ves proračun naše države znaša komaj okolo 14 milijard. Kako naj potem nastane svetovni mir? Kdo bo realiziral Kellogov mirovni pakt? Kellogov mirovni pakt je nastal pod pritiskom propagande in javnega mnenja, na čemer ima največ zasluge delavski socijalistični pokret. Pakt je moralna obveza med državami, ki pa velja le toliko časa, dokler niso za to ali ono kapitalistično državo drugi interesi važnejši. Za izvedbo mirovnega pakta bi bila potrebna posebna kontrolna komisija, ki bi nadzirala oboroževanje in pa predvsem svetovno mirovno sodišče, ki bi o vsakem Siporu med državami končno razsojalo in imelo vrhutega še nalogo že vnaprej opozarjati na urejanje internacijonalnih odnošajev. V Parizu take komisije niso izvolili, niti razsodišča, Ali ibo Zveza narodov kaj ukrenila. — Za ošabne kapitalistične države je seveda to vprašanje težko, ker bi potem trpela njih suverenost. Ali, gospoda, mir je zadeva vsega človeštva! Šestdesetletnico Lassallejeve smrti dne 29. avgusta 1868 so dunajski sodrugi proslavili s spominsko prireditvijo. Lassalle je ustanovitelj izobraževalnih delavskih društev, iz katerih so polagoma nastale tudi današnje velike strokovne organizacije. »Ogenj v Radičevem seljaškem domu v Zagrebu«. V seljaškem domu so hranili vence in druge spomine na Radiča v dvorani, kjer so gorele tudi sveče. Nesreča je hotela, da se je od sveče vnel ogenj in v Zagrebu je nastalo silno razburjenje, češ, da so zažgali dom srbski vojaki, ki so se ipripeljali z avtomobilom in zopet izginili. Tudi časo-psje je zagnalo hrup in tajinstveno kazalo na krivce. Priče pa niso ničesar vedele in verjetno je, da je bil ogenj le slučaj. Seveda se srbsko časopisje zopet razburja in po-vdarja plitkost zagrebške žurnalistike. I— In take stvari naj bodo resen politični 'boj. Sovjetska Rusija ne zaupa mirovnemu paktu. Tudi mi mu ne zaupamo, ker ni nobene kontrole nad oboroževanjem in ker ostanejo vsi vojni dogovori med državami v veljavi še dalje. Novi albanski kralj se namerava ženiti v Italiji. Tudi politika. Dr. Nastas Petrovič in kmetskodemo-kratska koalicija. Opozicijonalna KDK išče stikov v Srbiji potom djr. Petroviča in Davi-doviča. To pomeni, da namerava opozicija pričeti novo politiko zbližapja z režimskimi nezadovoljneži. Vsekakor pa bo ta oreh zaenkrat precej trd, ker imajo režimovci v radikalni stranki še vedno odločilni vpliv. Trifkovič je hotel namreč Vtnkičeviča izločiti, pa ni šlo. O tem se bo pa še posvetoval glavni odbor stranke, ki bo ipa najbrže tudi odločno upošteval hegemonistične interese stranke, Italija je zaigrala prijateljstvo Anglije. Kakor dokazuje nastop Anglije in Francije v Bolgariji proti mecedonski organizaciji, sta se ti dve državi zedinili glede politike na Balkanu. To pa je Italiji neprijetno. Zato si išče novo zaveznico v Španiji, da bi skupno vodili sredozemsko obmorsko in koloni-jalno politiko. Ta korak Italije je vzbudil pozornost v Londonu in Parizu. Italija utegne še tudi dobiti ostro noto. V Ženevi imata svoje seje manjšinski kongres in Društvo narodov. Manjšinski kongres bo zahteval stalno komisijo v Društvu narodov. Društvo narodov bo pa obravnavalo na tej seji večinoma administrativno tehnična in juridična vprašanja. V raz- I pravo prideta tudi spora med Madžarsko in Rumunijo ter Poljsko in Litvo. Dne 10. septembra se bodo vršile tudi voiltve v svet Zveze narodov. Zopet grda obsodba v Italiji. Pred posebnim fašističnim tribunetom je bilo obtoženih osem mladih komunistov iz Borgoma-nera pri Novari, ker so lani ob justilikaciji Sacca in Vanzettija nalepili letake, v katerih je bila izražena solidarnost s krivično obsojenima. Fašistično sodišče je te mlade ljudi obsodilo v celoti na 205 let ječe. To je kazen, ki jo normalen razum ne more poj-miti. Ravnateljstvo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani nam je poslalo naslednji dopis: »Dežurna služba, ki se je uvedla v ambulatoriju ljubljanske ekspoziture, je bila odrejena z namenom, da se razbremeni kontrolorje bolnikov, da bodo mogli ti vsled velikgga staleža bolnikov lažje vršiti svojo službo. Ta dežurna služba pa je urejena tako, da bodo pbsamezni uradniki, ki so določeni za vrši-tev te službe, prišli na vrsto' le trikrat na leto, torej v letnem času (junij, julij, avgust) le enkrat. Službeni pravilnik nalaga nameščencem redno 8urni delavnik, a si je uprava kljub temu dosedaj prizadevala, da je mogla opraviti vse delo s sedemurnim delavnikom, Vzpričo dejstva, da bodo po* samezni nameščenci po razvrstitvi opravljali to službo ob podaljšanem delavnein času le enkrat v letu, začasno podaljšanje delovnega časa ne pomeni preobremenitev uradništva. Poleg tega je vpeljava te dežurne službe itak le začasna.« — Na't° pojasnilo se bomo še povrnili. Ko se je senator Kellog vkrcal v Neiv Yorku, da se odpelje v Pariz k podpise pakta o sramotnosti vojne, so pristaši amerikanske protiimperijalistične lige priredili demonstracijo z nošenjem napisoV; »Doli s komedijo Kellogovega pakta! Don z amerikansko intervencijo v Nikaragui'* Nikdar več vojne! je bila parola veli* kega demonstrativnega protivojnega zborovanja, ki se je vršilo 1. avgusta v berlin* skem Humboldtovem parku in kateremu ie prisostvovalo več deset tisočev delavcev s pevskimi društvi in godbami. Te mase, W so demonstrirale za trajen mir, so napravil6 velik vtis. Avstrijska socijalna demokracija sklicuje letošnji strankin zbor na dan 14. septembra 1928. Na dnevnem redu so med drugim vprašanja varstva najemnikov 1? socijalnodemokratska stanovanjska polili* ka, socijalno zavarovanje in varstvo najemnikov. Posetniki jesenskega velesejma »Ljub* l;ana v jeseni« od 1, do 10. septembra imajO' če so v posesti sejmske legitimacije Din 30, pravico do polovične vožnje v oh6 smeri. Pri odhodu dajo na domači postaj1 žigosati legitimacijo in kupijo celo vozu0 karto, S to se potem brezplačno vozijo n3’ zaj. Zato se karta ne sme oddati vratarje®1 na ljubljanskih kolodvorih. Ob vhodu na v«r lesejem se vsakemu potrdi, da je v resnk® obiskal prireditev. Železniški popust Ce dovolila posetnikom Ljubljanskega velesejma tudi Avstrija in Čehoslovaška republika, od kjer bo mnogo odziva, saj bo velesejmu priključena Kmetijska razstava, sama po sebi pravi kmetijski velesejem. & v Vašem krogu legitimacij ne bi bilo dobil1' jih zahtevajte naravnost od urada veleseji®3 v Ljubljani. »Zadružna banka« v Ljubljani se i1 preselila s svojo menjalnico in pisarno \ svoje lastno poslopje na Miklošičevi eeS^, št. 13.^ V isto poslopje so se preselile tudi Zadružna liga (I. nadstropje), Poljedelsk* zakupna zadruga (I. nadstropje), Zadružn« založba (v pritličju desno) in Splošno kreditno društvo v Ljubljani. V isti hiši inj3 tudi svojo odvetniško pisarno dr. Henrik Tuma, O sreči zamore govoriti vsaka gospo* dinja, ker se ji nudi prilika, da lahko p«r? z Radionom. Perilo se namoči preko nov1 v vodi in drugi dan se zamore med Pfls pravljanjem zajutrka v pol ure kuhajoče1" se Radionu ..oprati, tirajo med svojini članstvom za ut^,e Ajgrie Vsi udeleženci se lahko poslužijo P.°! -z|et-vožnje in sicer se morajo poslužiti 1 niškega vlaka. . Proslava stoletnice Tolstoja v LjubU ^ Okrožni odbor »Svobode« Djub^gt-Šiška-Vič-Moste priredi proslavo nice rojstva velikega predhodnika 1 p, revolucije, Tolstoja, v torek, dne pfi tembra ob pol 8. uri zvečer v salon« j„ »Levu« na Gosposvetski cesti. O \p‘|Sto-bo predaval s. dr. Henrik Tuma, iz n„|avci jevih del bo pa recitiraj s. Kreft, 10 in delavke, ta dan napolnite dvora®0 Štev. 70. »DELAVSKA POLITIKA« Stran 3 Izbrala sem pravi razumna Mica. vsemi snubci tistega, je prinesel RADI On misli na to, de Naročnikom, ki so v zaostanku, smo danes priložili posebne opomine z navedeno vsoto od kedaj in koliko dolgujejo. Opozarjamo, da se bode onim, ki se nebi odzvali, naš list brezpogojno ustaviL imena zaostankarjev pa bomo objavili v »Delavski politiki«, da bodo na ta način zavedni so-drugi spoznali one, ki hočejo biti zavedni proletarci, vendar pa bi radi dobivali list na račun redno plačajočih naročnikov. — Uprava. Celjsko pismo. (Še o aferi Naumovič.) Celje, 29. avg. 1928. V zadnji številki »Delavske politike« je bila objavljena interpelacija, ki jo je poslanec s. Petejan poslal ministru za notranje zadeve g. dr. Korošcu v zadevi skop-Ijanskega velikega župana Naumoviča, ki . je dne 14. t. m. brez najmanjšega vzroka Pokazal svoje »upravne • zmožnosti« s tem, da je šel s sabljo in revolverjem nad mirne pasante ter jih s tem nagradil za uljud-ni pozdrav »dober večer«. V isti številki našega lista je bila objavljena tudi uptica o preiskavi na licu mesta, ki io je v pon-deljek 27. t. m. izvršila policijska oblast, katera vodi preiskavo že cel teden. Interpelacija s. Petejana o tej aferi, ki so jo priobčile tudi bratska »Volksstimme« ter »Marburger Zeitung« in »Tagespost« iz Graz-a, je, naravno, vzbudila v celjski javnosti veliko pozornost in to tembolj, ker o tej čedni stvari ni noben slovenski list poročal, dasi so n. pr. celjski listi o vseh dogodkih jako dobro informirani ter Prinašajo včasih cele kolone o prestopkih, ki jih zagrešijo — navadni zemljani! Za dejanje skopijanskega velikega župana pa, ki je izvršil več kakor navaden »prestopek«, niso celjski listi našli niti besede — kritike, ali vsaj poročila kot kronisti. Zadrego, v katero so prišli celjski časopisni poročevalci s to zadevo, prav dobro razumemo, če se spomnimo na njihova poročita o priliki imenovanja g. Naumoviča velikim županom v Skoplju. Ko je ta gospod odhajal iz Celja, kjer se je pred tem imenovanjem nahajal kot poveljnik 39. peš-poika.so vsi časopisi, ki jih imamo v mislih, bili polni hvale o g. Naumoviču, tako, da je izgledalo, da si vlada res ni mogla izbrati boljšega »upravnega uradnika« za ureditev razmer v Macedoniji. Edino oba delavska lista »Delavska politika« in »Volksstimme« sta tistikrat primerno označila to imenovanje in dogodek, o katerem govorimo in kateri je izzval v Ce-Ju Pjavo senzacijo, je dal obema naši? ma .listoma prav, ker s svojo celjsko gfe-ro ie gospod Naumovič sam dokazal, da ne spada na to mesto. Kajti javnost si ‘lončno misli in celo stvar komentira takole: Ce sl upa k. Naumovič navaliti na mirne pasante v Celju s sabljo In revolverjem, kako šele postopa v Macedoniji! Kakor rečena, celjska policijska oblast je o tej aferi izvršila preiskavo, po izjavi prizadetih oseb jako strogo in natančno, kar pove že samo dejstvo, da se je preiskava vršila tudi na mestu dogod-■ ; ?a Mariborski cesti. Iz tega bi sklepali, da mora ta cela zadeva končati j °* cer ne poznamo, vendar je pa na podlagi izjav prizadetih oseb za vsakega lasno, kdo Je krivec in kdo mora biti kaznovan! O tem si je vsak, ki se za to zadevo zanima, na jasnem in vsakdo reče, da se ta zadeva ne sme — »zatušati«! Po izjavah prizadetih oseb pa izgleda stvar nekoliko drugače in sicer, da je g Naumovič in drugi gospodje in dame, ki so bile dotičnega dne z njim v družbi, mnenja, da morajo biti osebe iz družbe’ civilistov, ki so se z Naumovičevo družbo onega večera na ulici srečale — kaznovane! Zakaj naj bodo nedolžni ljudje kaznovani, seveda ti gospodje ne povedo, za njih zadostuje, da se krivda dokaže onim, ki niso ničesar zakrjvili 1 Preiskava je menda končana in setfaj [ma besedo notranji minister g. dr. Korošec, katerega je s. Petejan o tej aferi In-terpeliral! Celjska in vsa ostala javnost 2 napetostjo pričakuje, kakšen odgovor bo S. notranji minister dal na Petejanovo interpelacijo. Javnost upravičeno pričakuje, da bo ta odgovor zadovoljiv, da bo dal zadoščenje prizadetim osebam ter da bo Pokazal, da je v naši državi vsaj še nekaj Pravice in da se vsaj skuša uveljaviti tudi v takih slučajih načelo pravnosti, miru, reda in spoštovanja zakonov. Vederetno! Ibis. Maribor. Gospod Žebot je pritiral milijone iz Beograda! Blagor jim, ki verjamejo, ker zveličani bodo! »Slovenec« hvali občinsko; upravo mariborsko in zlasti kanalizacijska ter tlakarska dela v Melju. Na koncu pa pripominja: »Vse to je zasluga poslanca Zebota, ki je izposloval težke milijone v Beogradu!« To je najnovejše, kar beremo. Ze pred dobrim letom je bilo navoženega velike grmade kamenja na račun kaldrmi-ne, to je cestnega davka, ki ga zbira carina za napravo ter popravo- cest in ulic, ki vodijo k carinarnicam. Bilo je določeno, da se tlakuje Einspielerjeva ulica. Pozneje, pa se je od te namere odstopilo,' ker si uprava carin še danes ni na jasnem, kje bo pravzaprav stala bodoča carinarnica. Poročalo se je,5 da je bil prfejšnji g. jEupan uekolikokrat v Beogradu, kjer se mu je posrečilo doseči dovoljenje, da se namesto Einspielerjeve' uliče tlakuje Meljska cesta. To je bila tedaj dr. Leskovarjeva za-:v sluga. Sedaj pa je naenkrat g. Žebot zr.a-Ven! Kdo ve, če je tudi g. Zebot izposloval »težke milijone« za mesti Zagreb in Ljubljano, kjer bodo kmalu vse ulice asfaltirane na račun kaldrmine. Ampak, kerlc pa je ta Zebot! Proslava 30-letnega obstoja mariborske podr. oblačilnih delavcev se vrši v nedeljo, dne 9. septembra. Dopoldne oib pol 10. uri se vrši 30. jubilejni občni zbor. Popoldne ob 15. (3.) uri pa se vrši velika vrtna veselica z jako bogatim sporedom: ples, šaljiva pošta itd. Vstopnina znaša za osebo 3 Din. Celodnevna prireditev se vrši v »Ljudskem domu, Ruška cesta. Vabljene so vse sodružice in sodrugi. Pred proslavo v stfboto 8. sept. pa se vrši istotam občni zbor naše centrale. Za obe prireditvi je po posredovanju našega naro,d. poslanca sod*. :Petej>ana dovoljena polovična vožnja z odlokom »Generalne Direkcije' Drž. željeznica v Beoradu z dne 24. avgusta 1928 br. 43366/28, za dneve od 6.—:11. septembra. Vsak udeleženec naj kupi pri odhodni postaji celo karto do Maribora, ter naj jo pusti žigosati z mokrim žigom. Pri prihodu v Maribor naj je ne odda, ker jo rabi obenem z potrdilom, da je na prireditvi prisostvoval za povratek domov. Potrdila se bodo dobila pri odboru. — Na svidenje 8. in 9. septembra v Mariboru! Celje. Veliki javni politični shod ho v kratkem .priredila SocijalUtična stranka Jugoslavije v Gaberju v gostilhi »Jugoslovan*. Na shodu bo poročal o umoru v narodni skupščini, nadalje o politični situaciji naš narodni poslanec sodr. Josip Petejan. Sodružice, sodrugi, somišljeniki in čitatelji, agitirajte za polnoštevilni obisk že sedaj tako, da bo shod mogočna manfestacija so-cijalistjčne misli v okolici Celje. Čas in dan sh6da objavimo pravočasno. j Število stalnih abonentov v ljudski ku-l hinji Dobrodelnega društva »Ljudski dom« v Gaberju stalno narašča. Zadnjič smo poročali, da obiskuje kuhinjo redno 48 stalnih gostov, po večini seveda delavcev in delavk. Od vodstva kuhinje pa smo sedaj naknadno dobili obvestilo, da se je število stalnih abonentov že zopet zvišalo tako, da jih je že sedai 58. Prostori, v katerih se kuhinja sedaj nahaja, postajajo skoraj premajhni, Kakor se čuje, namerava vodstvo Dobrodelnega društva »Ljudski dom« sto-, piti v_ stike .z Delavsko zfbornico v Ljubljani, nadalje z občino celjsko in okoliško, s pomočjo katerih bo skušalo uresničiti nadaljne svoje zasnovane načrte na ipolju dobrodelnosti in humanosti. Sprememba pravil. Splošna gospodarska zadruga »Delavski dom« v Celju je gla--som sklepa občnega zbora spremenila svoja zadružna pravila, glasom katerih so se de-lezi povišali od 100 Din na 300 Din, jamstvo pa od enkrat na dvakrat. Zadruga je glasom novih pravil spremenila tudi svoje ime tako, da se doslej imenuje »Obnova« splošna produktivna zadruga r. z. z o, iz. Jesensko porotno zasedanje pri Okrožnem sodišču v Celju prične dne 2. septembra. Zasedanje bo razpravljal o raznih ubo- • lih, goljufijah itd. Mestna parna kopel bo baje od 2. septembra zaprta. Kakor se čuje se bo monti-, ral nov parni kotel. Prijavile orožje. V smislu novega zako-na ,za., P0Ses^ in nošenje orožja imajo vsi posestniki orožja, strelnega kakor tudi lovskih nožev itd. isto prijaviti od 1, do 10. septembra pri svojem občinskem uradu, v mestu Celje pa pri srezkem poglavarju. Pri glasbeni matici v Celju je nastavi ljena nova učna moč in to v oseki g. Dušan Sancina, ki je bil doslej nameščenec na drž. konzetvatonju v Trstu kot vijolinski uči-felj’ . Vpisovanje v šolo glasbene matice se vrši v soboto, dne 1. septembra od 8. do 12. ure. Vpis je potreben za vse gojence, j -Med ki mi RADIO N. na to, da sebi in meni olajša življenje, kot to dela RADION pri perilu. Z RADIONOM ni več mučnega pranja in mencanja, ker pere sam." Varuje perilo! tudi za one, ki so šolo obiskovali ter želijo šolanje nadaljevati tudi v tem letu. Trbovlje. »Jutro« št. 201 je prineslo pod ruibriko Trbovlje člančič o otvoritvi letnega kopališča, v katerem se naši naduti demokraiarji jeze nad to slavnostjo, češ, da je bila strankarska. Mi se pa prav nič ne razlburjamo, ker dobro vemo, da so bilj ravno demokratski gerenti oni, ki so dajali ogromne tisočake iz obč. blagajne za Sokolske domove. Po Vašem mnenju najbrže to ni ibilo strankarstvo? Druge so.c, institucijej katere prihajajo v poštev za vse občane, ste pa kratko-rtiajo prezrli. Ako bi bili s tistim denarjem, ki 'ste ga izdali za sokolske domove, pozidali kopališče, ne bi 'bilo tem preklicanim sočijalistom sedaj potreba prirejati teh strankarskih slavnosti. Da občinski odiboV ni mogel poveriti demokratov z delitvijo kopalnih kart, je jasno, ker Vaša reci in beri dvfc odbornika itak ne prihajata na seje, da pa’naši odborniki ne stanujejo v sokolskem domu, to pa vendar sami veste. Če so pa vršili ipoverjeni jim posel v Del. Domu, zato se pa najbrže ne 'bode kopališče podrlo, ker je itak dobil vsak vstopnico, če se je le za njo potrudil. Seveda v sokolski dom pa nismo šli gospode vprašat, kako naj napravimo in tudi v bodoče ne bomo tja hodili. Clankar govori tudi nekaj o nestrankarstvu, nakar bi mu priporočali, da naj se malo ozre na ono dobo demokratskih gerentov, kateri #o v občinski pisarni reveže, ki so prišli iskat pomoči, pošiljali k tajniku dem. stran-s® najprej pri njih organizirajo, potem se ibo še-le za nje nekaj ukrenilo. Sedaj nam pa povejte, kdo uganja in je uganjal strankarsko politiko na občini? Delavstvo dobro pozna Vaše delo in nikar ne mislite, da se je že pozabilo na one dneve, ko so Vaši ljudje mirne^ delavce ustavljali na cesti z revolverji v roki, ko se je požigalo in je tekla nedolžna delavska kri. Sedanji občinski zastop je lahko ponosen na svoje delo, za kar vlada tudi med delavstvom velikansko zanimanje ter dobro razpoloženje. Radi verujemo, da je za Vas to posebno slabo razpoloženje, ker se tako krčevito zvijate in ne veste kaj bi storili, da bi zmanjšali >ugled občinskega odbora pri delavstvu. Rokavica je padla in šli ' bomo tuko daleč, da Vas razgalimo pred delavstvom, da ne boste še nadalje v kalnem ribarili. — Pika. Naročniki, pozor 1 Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku % naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta naetn bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so na« ročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in iih porabijo prihodnjič. — Uprava. Butfflnlkl 50'- Din samo prvovrstne izdelke pn H. Jlgerjev sin urar in trgovec z zlatnino in optičnimi predmeti. Gosposka ul. 15 Prodaja na obroke brez povišanja cen. v* m no Kupujte samo pri tvrdkah, ki oglašujejo v »Delavski Politiki« I — I. Delavsko kolesarsko društvo centrala Maribor, dirkalna sekcija priredi, dne 2. septembra t. I., veliko ■nttdi Min tki llaffli-Mii®! Start Je Iz Koroške ceste ob pol 7. url zjutraj. Dirki prisostvujejo vse podružnice gornjega druStva. Popoldne se v zvezi z gornjo dirko priredi velika poletna veselica, v Studencih i n v Stumpfu. Začetek 3. url pop. - Vstopnina 5 Din, za člane in družino 3 Din. Pri dirki, kakor pri veselici igra priljubljena godba železničarskih delavcev in uslužbencev. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. — Za obilen obisk se priporoča ODBOR. D) m z N H TJ ni II in (D m z N -4 TI m s s Nabirajte nove naročnike Naročajte In širite »Del. Politiko". Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, preditavitelj Josip Ošlak v Maribor*. — XI. prireditev Ljubil, medn. velesejmu. Ljubljana g leseni Od 1. do 10. septembra Velika jubilejna kmetijska razstave. Razstava: mlekarskih izdelkov, sadja, zelenjave* vina, žganja in medu. . Razstava: .Favna Slovenije” (Vrtnarska razstava)’ Higijanska razstava, (Radio razstava), Razstav pohištva. Mednarodna industrijsko-obrtna 10 trgovska razstava. 2. sept.: Revija slovenskih narodnih noš. , 2. sept.: Razstava in sejem plemenskih konj. 9. sept.: Razstava goveje živine, drobnice, P12' šičev, kokoši, zajcev. 9. sept.: Tekma slovenskih harmonikarjev. Veliko zabavišče „MALI PRATER“. 50% popust na železnicah. Legitimacije po 30 Din prodajajo denarni zavodj potniški uradi, trgovske in kmetijske ustanov Kreditna Zadruga llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll lllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllll!lllll!lllllllllllllll!lllll!llllllllllllll!lllllllllll!lll!llllllll!ll!ll!ll!lllllllll!lllllllW^ v Mariboru reg. pom. blag. izplača po osmih mesecih vsa* kemu članu za slučaj poroke že' nitovanjsko doto in to v zneski* 20.000 dinarjev Prispevki so neznatni. - Zadruga omogoča vsakomur ustvariti si lastni dom. Zahtevajte prospekte. ZADRUŽHfl BflHKfl HISH v Ljubljani se je preselila iz dosedanjih bančnih prostorov, Aleksandrova c. 5 v svole lastno poslopje na Mibloiičeuo testo St. 13 (vogal Pražakove ulice in Miklošičeve ceste). iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllH.111 Za pokrajinako oaieUtro SSJ za Slovenijo izdaja ia urejuje Viktor Eržen ▼ Ma*^