dele

xMJenje
žiri, februar 1986
ЈЈШШШЈЈШШЈЈЈШШјШМЈШШшЈЈШШЈЈЈЈ!
letnik 24
^ kolekciji za sezono 1986/87 smo upoštevali Zahteve zahodnih kupcev
Odpravili smo napake pretekle sezone
V času od 6. do 12. janu-Grja smo bili v Združenih državah Amerike in Ka-^Mi, predvsem z name-da predstavimo na-kupcem kolekcijo ^rnučarske in tekaške obutve za poslovno leto 1986/87.
v tem sestavku želim Prikazati, kako so kupci Sprejeli našo kolekcijo.
kreacija in zunanji videz
Moram reči, da je bil J'tis izredno pozitiven, ta-v ZDA, kot v Kanadi. 'Ugotavljali so, da smo z '^ašo izvedbo povsem Usklajeni z ostalimi vodil-^imi proizvajalci tovrstne "^butve v svetu in da za !^Jimi prav nič ne zaosta-Jamo.
Za tekaško obutev velja Podobno, s tem, da je več-del tekaške obutve še J'edno pripravljen v klasični, oz. standardni iz-y^dbi. Za Alpinine kupce izredno pozitivno, ker
Cižman 8. v veleslalomu v Adelbodnu
1^0 je doslej največji uspeh, ne samo Tomaža Čižmana, temveč tudi tekmovalcev, ki vozijo z našimi Smučarskimi čevlji
smo se lotili razvoja novega sistema NNN (new nordic norm), kar pomeni, da se ponovno prebijamo med vodilne proizvajalce, tako po koločini, kot tudi po uporabnosti sistemov, to je kompletirane opreme — obutve in smuči.
Funkcionalnost obutve in upoštevanje ortopedskih zakonitosti
Je na primerni ravni samo pri tekaški obutvi. To je sicer razumljivo, saj je tekaška obutev povsem enaka klasični izvedbi v čevljarski tehnologiji (osnova je kopito in na osnovi tega kopita prilagajamo vse ortopedske norme). S tem dosežemo primerno udobnost in funkcionalnost obutve.
Povsem negativno stališče kupcev pa smo doživeli pri smučarski obutvi, predvsem pri smučarskih čevljih, ki imajo vlit notranji čevelj, za katerega
Vodja komerciale športne obutve Jože Bogataj
menim, da bi moral biti osnova naših nadaljnjih uspehov napodročju smučarskega programa.
Ugotavljali smo namreč,- da je bilo premalo pozornosti posvečeno dejstvu, da je pri vlivanju šale (zunanjega dela čevlja) treba upoštevati druge dejavnike in da po vstavi notranjega čevlja iz poli-uretana zmanjšamo prostornost notranjega čevlja in s tem dobro počutje noge.
Kupci so zahtevali, da ponovno proizvajamo
(Nadaljevanje na 2. strani)

Pred dnevom žena
Iz leta v leto ponavljamo iste misli, iste želje, ki so skorajda še postale fraze: vloga ženske v družbi, problematika družine, kjer žena podpira tri vogale, vzgoja, družbena prehrana, da ali ne, itd.
Več ali manj smo neprestano priče ugotavljanj o razmerah, predlaganih rešitvah, ki si medsebojno včasih tudi popolnoma nasprotujejo.
Prav zato velja stvari pogledati in razreševati od blizu, morda gledano z vidika pri nas zaposlene delavke in njene družine ali v povezavi z razmerami v kraju. Tu bi bili lahko že bolj konkretni in zatorej tudi uspešnejši.
Stvari bo treba obravnavati morda takole: kaj storiti, da bo naša delavka razbremenjena skrbi med delom, da bo več ustvarjala; kaj napraviti v kraju za družino, da bodo le te živele bolj »normalno«, z manj težavami, in končno, če je že toliko zaposlenih žensk v tovarni, jih včasih vprašajmo, kaj je tisto, kar je treba sto-
riti.
N. P.
DOGOynRIOfflO fE -
DOGOVORIH smo fC
Ob rob sklepov delavskih svetov
>
Delovni dogovor je za uspeh nujno potreben
Odpravili smo napake pretekle sezone
(Nadaljevanje s 1. strani)
smučarske čevlje po klasičnem načinu izdelane notranje čevlje, kar smo mi odločno zavrnili in hkrati obljubili, da bomo obutev ustrezno popravili in razširili in s tem ugodili zahtevam kupcev, da ima noga dovolj prostora. To smo v tem času — do izida časopisa že uredili.
Reklamacije
Vemo, da prvi dve značilnosti naše obutve lahko še popravimo, povsem drugače pa je, če so reklamacije že tu. To se ne da popraviti. Moram reči, da smo imeli težave zlasti pri čevljih z vstopom zadaj. V glavnem sta se pojavljali dve napaki: odpadajo spojlerji (zadnji del ovratnika) in to tam, kjer je zunanja šala brizgana iz poliuretana.
Čevelj je bil premalo preizkušen in nismo pravočasno ugotovili, da je poliuretan tako trd in ima tako ostre stene, da preseka sukanec, ko šivajo notranje spojlerje na zunanji del.
Druga pomanjkljivost je v tem, da nismo uspeli zaščititi šivov, ki se pri
trenju zadnjega in prednjega dela izrabijo, da spojler dobesedno odpade.
Take reklamacije so se pojavile tako v ZDA, Kanadi, na Švedskem in Norveškem. Trenutno smo napravili vse, da stvari rešimo s čimmanj-šimi stroški, kakšen bo končni rezultat, pa je trenutno zelo težko oceniti.
Kaj nas torej čaka
Te ocene in ugotovitve ne obetajo nič dobrega. Vendar je tudi nekaj ugodnih okoliščin: ugodna zima v ZDA in Kanadi in upam, da posledice reklamacij ne bodo tako velike, kot trenutno kaže. Menim, da smo sedaj vendarle pripravili kolekcijo, ki bo dovolj prodajna in da smo hkrati odpravili najbolj kritične napake, ki so se pojavile v sezoni 1985/86.
Moramo se zavedati, da so zahteve tržišča izredno ostre in da bomo uspeli le, če bomo dobro delali, upoštevali roke in ostale pogoje, ki jih zahteva zahodno tržišče. Če tega ne bomo upoštevali pa ne moremo pričakovati nobenih poslovnih uspehov.
Jože BOGATAJ
Delavski sveti TOZD, DSSS in delovne organizacije so na svojih rednih sejah, konec januarja 1986 obširneje obravnavali poročilo o inventurnem popisu ob koncu leta 1986.
Popisi so potekali dobro in komisije so svoje delo vestno opravile. Še posebej pozorno so komisije opravile delo pri popisu končnih izdelkov, kjer je bilo potrebno raziskati in upoštevati še manj ko iz prejšnjega leta, ki ga takrat ni bilo možno raziskati. Letošnji popis je pokazal 169 parov viška, ki se preknjiži v dobro izrednih prihodkov; kljub temu pa je, z upoštevanjem stanja iz prejšnjega leta, še vedno več kot 200 parov manjka.
Glede na to so bili na delavskih svetih TOZD Proizvodnja in delovne organizacije sprejeti sklepi, da je potrebno manjko raziskati, kar naj bi opravila delavska kontrola TOZD Proizvodnja, in raziskala možne vzroke za nastanek inventurnih razlik. Pri tem naj delavska kontrola preveri izvrševanje sklepov samoupravnih organov, kot tudi navodil in organizacijskih predpisov o vodenju dokumentacije, ki so bili prav za skladišče končnih izdelkov sprejeti v zadnjih treh letih. O ugotovitvah in sprejetih sklepih je potrebno obvestiti delavski svet TOZD Proizvodnja in DS delovne organizacije.
Vsi delavski sveti so še obravnavali in sprejeli samoupravni sporazum o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini Škofja Loka za obdobje 1986-90.
Delavski sveti so nato sprejeli sklep o razpisu volitev v delavske svete TOZD DSSS in delovne organizacije ter komisije samoupravne delavske kontrole in disciplinsko komisijo za 6. marca 1986. Imenovali so tudi volilne komisije in komisije za sestavo volilnih imenikov.
Zaradi reorganizacije in volitev v samoupravne organe in komisije je bilo potrebno spremeniti tudi poslovnik o zborih delavcev in delovanju delavskih
svetov in delavski sveti so P"' slovnik predlagali v javno razpravo, ki bo potekala od 3. 2. do 17. 2. 1986.
Razpisali so tudi javno razprl' vo osnutka Samoupravnega spO" razuma o oblikovanju skupn'P delegacij za delegiranje v skup" ščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občin® Škofja Loka, prav tako od 3. d" 17. februarja.
Nato so delavski sveti TOZy in DSSS sprejeli sklepe o deli" na področju finančnega poslova' nja v letu 1986 kot so: amortize' cija, ki se obračunava od osnoV" nih sredstev, končni obračun amortizacije za leto 1985, lastn'" štvo osnovnih sredstev, plač'1® iz sredstev skupne porabe za 1®' to 1986, brezplačni prenosi d rob nega inventarja, medtozdovsK" posojanje sredstev sklada skup' ne porabe — stanovanjski de'' blagajniški maksimum ipd.
Potrjene so bile višine pr® jemkov, ki so odvisni od poprf čnega OD delovne organizacij® (premija prikrojevalcev, starO' stni dodatek, dodatek za prisO' nost, nagrada učencem in ŠW dentom na obvezni počitnisl^ praksi).	J
Delavski svet TOZD Proizvoa* nja je odobril sredstva za pov® čane stroške pri gradnji napr® ve za ponovno uporabo (recirku lacijo) hladilne vode v proizvod nji plastike, izdal soglasja . opravljanje popoldanske obr nekaterim našim delavcem ' razpravljal o odpisih na izredn izdatke in pripisih v dobro izr^O nih dohodkov TOZD Proizvo"; nja. Za delegata v zbor JugobaJJ ke je bil imenovan Franci M' nar.
Delavski svet TOZD Prodoj
je sprejel sklep, da se za P" trebe prodajalne Vukovar odo bri še dodatna finančna sre stva v višini 5.500.000.— din
Sprejeli so še sklep, da vo stvo MPM zagotovi, da bodo dobavnicah napisane tudi cen obutve.
Glede cenikov so menili, o jih je potrebno izdelati tako, bodo zajete kompletne zaloge-A. K
Z delavskega sveta TOZD Prodaja
DOGOVnRinmO SE -DOGOVORIH SfflO SE

Aktualni intervju
Pogovarjamo se
z direktorjem
TOZD Prodaja Ivanom Capudrom
Mladi z novimi načrti
, Mladi v Alpini smo 25. januarja imeli programsko volilno kon-^'■"enco. Poleg mladincev, katerih je bilo zelo malo, so se konferen-udeležili še predsednik ZB Alpine Ix>jze Kolenc, sekretarka ob-®">ske konference ZSMS Kladivar Andreja Smeh.
.Na začetku je predsednik згко Kavčič orisal delo mladih Preteklem letu. Aktivnost os-organizacije je, glede na Џ cjšnja leta, nekoliko upadla.
je, da problem nezain-"■esiranosti in neaktivnosti vpH v delovni organizaciji še Srn	S tem problemom
° se soočali že vseskozi, ven-

j 8a do danes nismo uspeli za-^ y°'jivo rešiti. Mladi imamo iiko problemov, ki jih ne zna-pa tudi nočemo reševati v Ути mladinske organizacije. ^ kar uspešno je sodelovanje DPO, saj so se pred-jal	sekretarji DPO sesta-
s ' tedensko na koordinacijskih kjer so obravnavali probleme, ki zadevajo sed in delo v Alpini. Ravno g obravnavamo pobudo o or-^g^'^ranju interne banke, s ka-prihranili pri obrestih, ki P'ačujemo za najemanje ®tkoročnih kreditov.
Гђо fnanj problemov pa naleti-ђЈН pri organiziranju rekreativ-bii ■ prireditev. Organiziran je '*11а'н- *■ ^ ^-'ipico, ples, letovanje Vin J v prikolici v Novem Up ?°9lskem, obisk Alpininih jo Q j^ricev ob novem letu, svo-tjji^^?^^stavnico pa smo imeli na gaj- "ski delovni akciji, v bri-§1,„'.občinske konference ZSMS Loka.
i^^'adinci smo na konferenci j,^.ojili nove člane predsedstva, (I ^ J,*-' nekaterim potekel man-|: ' predsednico je bila izvo-(цј!?** Karla Križnar, za sekre-Ту'''? Milan Hugataj, za tajnico n.."«'? I-azar, ztt blaL'ainičurko "^Majda Kržen.
ђц. 'i'tu, ki je pred nami, si je stv'*'* "r^anizacija z novim vod-Iq zastavila kar precej na-čiti'	bomo skušali uresni-
Delo-življenje:
Januar se izteka, kakšni so prvi rezultati gospodarjenja v TOZD Prodaja?
Ivan Capuder: Za leto 1986 smo si postavili visok plan 8 milijard din bruto. To je 100 več kot lani ali 56 % več kot smo prodali lani. V parih to pomeni 1.650.000 parov.
Kot vemo naj bi letos (po predlogu) izvozili na Zahod 51 % celotne proizvodnje, na Vzhod 22 %, v MPM bi prodali 22 %, s prodajo na debelo pa 5 %.
Odgovor na vprašanje pa je takle; Začeli smo z nizkimi zalogami in dobrim prometom. Ta mesec smo imeli okoli 1,1 milijarde zalog, medtem ko bi ob načrtovanem obratu zalog (3), lahko imeli 2 milijardi zalog. Vrednostni plan za januar je bil 470 milijonov, skupni izkupiček pa je bil januarja preko 630 milijonov.
Kot kaže, se je na tržišču nekaj spremenilo. Pred leti je bil največji promet decembra, sedaj pa ljudje očitno čakajo sezonsko znižanje cen po novem letu.
Delo-življenje:
Kako pa kaže s pomladansko kolekcijo?
Ivan Capuder: Kolekcija je bila pripravljena in obutev je že v delu. Prve dni februarja smo že začeli pošiljati obutev najprej v obmorske prodajalne, kasneje pa še v ostale.
Delo-življenje;
So v zadnjem času na tem področju kakšne novosti?
Ivan Capuder: V zadnjih letih prej ustaljenega načina priprave kolekcije ni več. Po novem še po konferenci dodajamo nove skupine (grupe) obutve, ko dobivamo še informacije o modnih gibanjih v svetu.
Za kolekcijo lahko rečem, da je dobra in dobro prodajna. Cene bodo res višje, vendar take, da bomo konkurenčni drugim proizvajalcem.
Delo-življenje:
Kako ocenjujete organizacijske spremembe v tozdu, zlasti z vidika spodbujanja dobrega dela?
Ivan Capuder:
V tozdu smo sedaj organizirani tako, da imamo zelo natančen plan nakupa blaga in obračanja zalog.
Do večjih odstopanj lahko pride le v slučaju, če kolekcija ne bi bila dobro prodajna. Na to med drugim vpliva tudi nov način stimulacije, kar je spodbuda za večino delavcev.
To se je že pokazalo na samem poslovanju.
Nejko Podobnik
Karla Križnar
Naj navedem samo nekatere:
Še naprej bomo sodelovali z ostalimi DPO, sodelovali bomo na okroglih mizah in problemskih konferencah, ki jih organizira občinska konferenca, saj problematika, ki je tam obravnavana, zadeva vse mlade. Ob sodelovanju delavske univerze, bomo poizkušali organizirati razne tečaje. Tako kot že več let doslej, bomo organizirali letovanje v poletnih mesecih, organizirali izlet in pohod.
Z novim letom naj bi se povišala članarina od sedanjih 20.— na 50.— din, kar je še vedno mulo, če primerjamo ostale organizacije v občini, kjer je članarina od 100.- do 150.— din.
Novo predsedstvo bo imelo vsekakor nalogo nadaljevati začeto delo, skušalo pa bo popraviti ali narediti bolje, kar ni uspelo starim članom predsedstva.
Karla KKIŽNAIl
Letna inventura ni le formalnost
Po zakonu o knjigovodstvu je potrebno zaključni račun sestaviti na osnovi stanja, izkazanega v knjigovodstvu, ki pa mora biti usklajeno z dejanskim stanjem, ugotovljenim z inventuro najmanj enkrat letno.
S popisom smo pričeli že pred koncem leta (osnovna sredstva, drobni inventar), končali pa po stanju 31. 12. 1985. Redni popis terjatev in obveznosti pa smo izvedli, ko so bile v knjigovodstvu poknjižene vse vknjižbe in prejeta potrdila o uskladitvi.
Zaradi obsežnega popisa je imenovana centralna inventurna komisija, ki skrbi za izvedbo, organizacijo in pravilnost izvedbe inventurnih popisov. Da je delo res obsežno, pove podatek, da je delalo v vseh komisijah kar 426 ljudi, in to v glavnem v dela prostih dneh in praznikih.
V zapisnikih so komisije ocenile, da se z materiali in sredstvi ravna ustrezno. Pripomba je bila na malomaren odnos do opreme v gostinskem objektu Goropeke. Viški in manj k i so v večini primerov zanemarljivi. Delavski sveti so potrdili delo inventurnih komisij, delavska sveta TOZD Proizvodnja in delovne organizacije pa sta sprejela sklep, da vzroke manj kov v skladišču končnih izdelkov v zadnjih treh letih razišče delavska kontrola.
Zoran Kopač
коко ufTvmRimmo
Zanimanje za našo obutev
Srečanja obetajo
dobro prodajo

Artikel smučarskih čevljev Spirit Scorpio
Zadnji teden v januarju smo imeli v tovarni kar veliko tujili gostov. Iz Zvezne republike Nemčije so nas obiskali potniki, ki prodajajo našo obutev prodajalnam na drobno (detajlistom). To so bili sodelavci firme A + E (Alpina + Elan), ki poleg naše obutve, prodaja tudi zimsko športno obutev, predvsem Elanove izdelke.
v Alpini je bilo enajst ljudi, na čelu z direktorjem firme A4-E Petrom Drosller-jem. Namen obiska je bil predvsem, da gostje spoznajo izdelke, ki jih bomo prodajali v naslednji sezoni. Pokazali smo jim smučarsko in tekaško obutev, pri čemer so se zelo zanimali, kakšne so prednosti posameznih delov (detajlov) naše obutve-
Smučarsko kolekcijo so ocenili dokaj ugodno, tako po izgledu, kot tudi po uporabnosti. Upajo tudi, da bo možno, poleg ostalih že uveljavljenih modelov, prodajati novi sistem NNN (new nor-dic norm).
Gre za novo kombinacijo vezi in ustreznega tekaškega čevlja (podobno kot Control sistem), ki se je že uveljavil.
Sedaj v Alpini izdelujemo vzorčno kolekcijo, šele potem bodo možni dogovori o količinah.
Kranjski gori in so v tem času preizkusili tudi naše čevlje.
Obe skupini gostov sta si ogledali proizvodnjo, pokazali pa smo jim tudi kratek film o Žireh in Alpini.
Morda še zanimivost; za prihodnjo sezono smo pr'" pravili katalog smučarske io športne obutve, ki smo predstavili našim gostom, da so lahko še bolje spoznali značilnosti naše obutve. N. "
Predstavniki firme A + E, na čelu s predsednikom PetN"^ Drosllerjem, so bili zadovoljni z novo izvedbo naših smiica"" skih čevljev
Nekaj dni za tem pa se je v Alpino pripeljalo trideset predstavnikov večjih blagovnic s Finske, sodelavcev firme V. Lamminaho. Glede na to, da smo šele lani z njimi prvič poskusno poslovali, lahko rečemo, da je bil v tem času dosežen izreden uspeh; namesto načrtovanih 500, so prodali preko 4000 parov smučarskih čevljev, kar je za malo finsko tržišče zelo veliko.
Gostom smo v prvi vrsti predstavili tovarno in naše delo, še posebno pa smučarski program.
Pri tekaški obutvi je na Finskem izredna konkurenca: toda ob vsem tem se jim je zdel novi sistem NNN zanimiv in ga bodo na tržišču poskušali uveljaviti.
Pomembno je tudi to, da lani na Finskem ni bilo reklamacij, da so imeli dobro zimo, kar vse skupaj obeta tudi razširitev prodaje. Vsi ti ljudje so bili kak teden v
Skupina predstavnikov večjih blagovnih hiš s Finske, ki s® nas obiskali v preteklem mesecu
Našo tovarno in kolekcijo sta finskim gostom predstav^^ glavni direktor Tomaž Košir in vodja programa pancerje Tone Kavčič
KAKO UfTYflRinfflO
Ob prizadevanjih bo smučarski čevelj lahko cenejši
Bo vliti notranji čevelj res osvojil svet
Pravzaprav gre za nekakšno poskusno proizvodnjo. Oddelek, ki je šele v zametku, bi rekli. Razmere pa dajo slutiti Zanimivo perspektivo, zato sem ta mesec obiskal nekaj delavcev, ki se s tem delom ukvarjajo.
Na stroju za vlivanje notranjih čevljev za smučarske čevlje trenutno delata dva delavca, Franc Jereb in Rado Gantar. Dobra dva meseca sta tu in zanimive so njune izkušnje. Takole sta pripovedovala;
»Vlivava številko 5, žensko vzorčno številko in številko
ki je vzorčna številka za ^oške čevlje. Modeli so MSX, LSX, Stratos ... Nor n^e še nimava in sva tu zaen krat plačana po odločbi; upa уа, da bodo odgovorni upo stevali zahtevnost dela, ki ■^aj bi bila nekako v deseti skupini.
Stvari so še bolj v poskusni fazi, čeprav pravijo, da bi tu lahko vlili tudi do 150.000
Iz PU vlit notranji čevelj obeta pocenitev proizvodnje
^fanc Jereb in Rado Gantar poskusno vlivata notranje če-za pancerjc
'^'■zlične priprave v prototipni modelirnici: ali bodo vzorci "ravočasno nared
parov notranjih čevljev letno. Še vedno sproti popravljajo forme in jih prilagajajo zahtevam kupcev. Stroj (Desma) ima 12 delovnih mest, pomeni da lahko hkrati vlivava šest parov. Tu določava čas vlivanja in delovanja stroja v skladu z navodili. Kot nama je znano, se s tehnologijo vlivanja največ ukvarja Franci Pečelin, model je izdelal Lojze Žakelj, naš mojster pa je Slavko Kristan«.
Kaj meni o tem Slavko Kristan;
»Na področju vlivanja PU imamo v tovarni že določene izkušnje. Kar zadeva delo tega oddelka, moram reči, da sem zaenkrat od tega še nekoliko oddaljen, ker se s tem bolj ukvarjajo drugi. Vem pa, da pomeni to za nas napredek, posebno, če bo stvar uspela.
Znano je namreč, da je veliko svetovnih proizvajalcev smučarske obutve z vlivanjem smučarske obutve že začelo in tudi trg je stvar dobro sprejel.
Drug pomemben razlog, da kaže stvar razvijati je cena, ki je veliko nižja, kot je to pri šivanem usnjenem in oblazinjenem notranjem čevlju.
Omeniti velja, da bi z množično proizvodnjo notranjih čevljev močno razbremenili proizvodnjo v sedanjih šivalnicah, ki bi lahko delale drugo. Še nekaj ne kaže pozabiti; to so delovni pogoji na pripravi v šivalnicah, kjer je sedaj veliko hlapov organskih topil (zaradi lepil).
»No, trenutno smo res v poskusni fazi vlivanja tega čevlja; na ISPO sejem pa bomo že šli z njim. Bomo videli, kako bo«.
Lojze Žakelj je ob tem še povedal;
»To je drugi poskus vlivanja notranjega čevlja v zgodovini Alpine. Prvi poskus pred leti ni uspel, bolj zaradi tehnične nezmožnosti, kot zaradi samega modela. Mislim, da je sedaj prilika, da stvar uspe«.
V prototipni modelirnici smučarskih čevljev je mrzlično. Zdi se mi dobro znamenje, da v zadnjem času tolikokrat naletim naustvarjal-ni nemir ...
Prav danes, pravijo, do jutri moramo pripraviti modele vzorcev za kupce v Združenih državah Amerike. Na prvo izvedbo je bilo baje nekaj pripomb, čevelj je bil preozek — in podobno. Ni važno, tudi če bo treba delati popoldne, do jutri mora biti stvar gotova, saj smo vajeni takih stvari, enoglasno zatrdijo. To manjka, to je treba popraviti, to skompletirati, kako bi bolje izvedli to in ono; nagaja ustavljanje notranjih čevljev. Toda vse se da rešiti.
Miro Kavčič, vodja linije je nosilec projekta:
»Nič še ni odločeno; če pa bo stvar ugodno sprejeta, nameravamo že v sezoni 1986/87 vliti blizu 40.000 parov notranjih čevljev. Če bo stvar stekla, tako proizvodnja, kot prodaja, nameravamo občutno povečati proizvodnjo, napreko 100.000 parov.
Res, največji proizvajalci, kot sta Nordica in Salomon se v veliki meri lotevata tega načina dela. Če bomo stvar zgrabili, bomo morali rešiti še problem zmogljivosti za-vlivanje spojlerjev (torej stroj za vlivanje).
Tudi avtomat za šivanje jezičkov bo potreben, uporabili pa bomo tudi druge stroje, ki jih že imamo. Materiali so pa tako ali tako uvoženi v vsakem primeru ...
Gre za projekt, ki zahteva izrazito timsko delo; na tehnologiji dela Franci Pečelin, modelira Lojze Žakelj, pomaga Janez Smitek ... Tu so še drugi, ki imajo vsak svojo pomembno vlogo.
Mislim, da se velja potruditi. Čevelj z vstopom zadaj je nekako prodrl. Mi smo se tega že lotili množično, čeprav nekatere stvari še nismo dobro preizkusili. Pojavljali sta se dve bistveni napaki; odpadanje notranjega dela spojlerja in trganje steljk na notranjem čevlju«.
Na pohodu je torej nov način dela. Zares ne smemo zaostajati in vse kaže, da smo sposobni konkurirati najboljšim. Zato pa moramo delati najboljše. Tudi to znamo. Ne samo omenjeni!
N. P.
KAKO UfTVARlAfflO
Poslovodje in prodajalci prodajalne Sarajevo II
Iz naših prodajaln
Javljamo vam se iz olimpijskog Sarajeva, u kojem je 1953. godine otvorena i prva »Alpinina« prodavnica u Jugoslaviji.
Krajem 1981. godine otvorena je i naša prodavnica, Sarajevo 2, kao prva prodavnica »Alpine« sa prodajom i sport-skog programa. Do aprila 1986. godine, bit če otvorena i treća »Alpinina« prodavnica u ovom olimpijskem gradu, u kojem »Alpina več decenijama uživa veliki renome kod potrošača, što pokazuje i promet za 1986. godinu. Ove tri prodavnice ostvarit če ukupan promet od preko 45 milijardi starih dina-ra u tekučoj godini.
U našoj prodavnici smo u prošloj godini ostvarili plan od 16.500 pari, u vrijedncsti od 74 milijona dinara. Nova godina i novi plan: 17.200 pari i 11,5 milijona dinara. Sigurni smo da i ovoga puta plan možemo i hočemo ispuniti.
U novoj i lijepoj prodavnici sa relativno mladim oso-bljem, sa ukupnom kvadraturom od oko 160 m^, od čega je oko polovina prodajni prostor, možemo i moramo postiči i više. Trenutno smo na 26. mjestu u mreži. Prodavnica je još u usponu i mislimo da je naše realno mjesto oko 20. mjesta. Tek kada postignemo taj nivo bit čeme zadovoljni a to možemo, hočemo i moramo.
Sportski program je u Alpininim prodavnicama novijeg datuma i još uvijek u razvoju. Uz ostale konkurente koji su dosta kompletnije opremljeni od nas, treba malo više napora za neke veče rezultate ali vremenom očekujemo i na tom planu uspješnije poslovanje.
Možda još nekoliko interesantnih informacija u vezi na-šeg rada.
U vrijeme održavanja ZOI — Sarajevo 84 smo radili NON-STOP od 8.00 do 22.00 i subotom i nedeljom bez preda-ha.
Bili smo na usluzi hiljadama gostij u cijelog svijeta koji su boravili tih dana u našem gradu. Opremili smo sportskom opremom mnoge društvenopolitičke delegacije, ko je su dola-zile tih dana u posjet gradu i olimpijadi, mnoge delegacije stranih TV kompanija, izmedu ostalih i BBC, kao i mnoge sudije koji su vodili takmičenja na obroncima Jahorine, Ig-mana, Bjelašnice i Trebeviča.
Pored ugleda ko j eg je »ALPINA« u toku Olimpijade s tičala širom svijeta, na završetku ZOI — Sarajevo 84 dobili smo i plaketu — Zahvalnicu predsjednika O. K. XIV zimskih olimpijskih igara Sarajevo 84, druga Branka MikuHča u znak priznanja za saradnju i učešče na XIV zimskim olimpijskim igrama, ko ju Ijubomorno čuvamo u našoj prodavnici.
Od aprila 1983. godine prodavnicu vodi poslovoda Boro Pešut, sa zamjenikom Medhatom Divovičem i prodavačima: Borkom Delič, Nenadom Sladojevič i Ismihanom Zubetljak.
Boro Pešut
Letos obnavljanja
Za leto 1986 planiramo obnovo prodajalne v Ajdovščini, kjer bomo z ureditvijo poslopja na dvorišču pridobili skladiščne prostore, poleg tega pa ta stavba tudi kvari izgled same prodajalne in ugled firme.
V	prodajalni Beograd I bomo obnovili opremo, zgradili galerijo nad prodajnimi prostori, razširili skladišča, obnovili elektroinstalacije, pre-pleskali izložbena okna in prebelili stene. Za ta dela že imamo dovoljenje pristojnega organa občine in bomo z deli lahko pričeli.
Za prodajalne v Celju, Ptuju in Zadru pripravljamo projektno dokumentacijo za obnovo prodajaln, prav tako pa je v teku pridobivanje potrebnih dovoljenj občinskih organov, z deli pa bi pričeli takoj, ko bo urejena dokumentacija.
Načrtujemo tudi obnovo prodajalne v Koprivnici.
Za prodajalno v Novem Sadu že pripravljajo projektne preureditve prostorov, da bi imeli prodajni prostor tudi v nadstropju in tako lahko prodajali športno opremo.
V	Nišu in Zrenjaninu pa planiramo, da bi letos pripravili projekte, obnavljali pa bi naslednje leto.
Letos nameravamo odpreti novo prodajalno v Ljubljani na Ploščadi Borisa Kraigherja, prav tako pa velja za Sarajevo, kjer je gradbeni
objekt prevzet, izdelani so projekti za opremo, investicijska skupina je že izdelala skladiščne police in pulte, naročena pa je tudi oprema tujih dobaviteljev. Z montažo opreme in obrtniškimi deli v lokalu bomo pričeli februarja, otvoritev prodajalne pa planiramo v marcu.
V Slavonski Požegi je podpisan samoupravni sporazum o sofinanciranju izgradnje poslovnega objekta, v katerem bomo pridobili lokal, kamor se nameravamo preseliti iz sedanjih tesnih prostorov, kjer gostujemo kot podnajemniki. V prvi polovici letošnjega leta bodo izdelali potrebne objekte in končali pripravljalna dela, z izgradnjo pa bodo pričeli jeseni.
Predvidoma bo lokal vse-Ijiv spomladi leta 1988.
Za vsa ta dela, ki naj bi jih opravili letos, planiramo preko 12 milijonov din.
Poleg omenjenih del se med letom pojavljajo v prodajalnah potrebe po tekočem vzdrževanju objekta, naprav in opreme, za kar рз načrtujemo 9 milijonov dinarjev.
Upam, da bomo z enako dobrim sodelovanjem z investicijsko skupino TOZD Proizvodnja in zunanjimi sodelavci, kot je bilo v preteklem letu, uspeli izvesti vsa dela^ katera načrtujemo.
Marjan JEREB
Kako potekajo investicije
Gradnja proizvodnega obrata ALPINE v Šentjoštu se je začela. Izvajajo se zemeljska in betonska dela. Z ostalimi deli se bo nadaljevalo, v kolikor bodo dopuščale vremenske razmere.
Kot je bilo dogovorjeno po pogodbi, je izvajalec del, gradbeno podjetje Trnovo. Nadzor bo opravljal Projektivni biro iz Ljubljane; konec maja pa naj bi dela končali.
Investicijska dela pri recirkulaciji hladilne vode, kar je opravljala skupina delavcev Termike, so v glavnem končana. Opraviti je treba še nekaj zemeljskih del na zunanji ureditvi. Ta dela bodo dokončana, ko bo to mogoče, oziroma spomladi. S tem smo zmanjšali uporabo vode, kar je vsekakor velik prihranek.
Za dograditev obrata »Alpina« Gorenja vas so v teku priprave na investicijo. Izdelana je tudi vsa potrebna tehnična dokumentacija, načrti. Zbirajo se soglasja. Razpisana je že licitacija za izbiro graditeljev, tako da zaenkrat še ne vemo, kdo bo gradil in bomo izvedeli marca.
Z gradnjo naj bi predvidoma začeli spomladi.
Raj ko Šubic___

RAZGOVOR Zn UREDHIKOYO MIZO
л r


Volitve so pred nami, kaj nam je storiti
^odelovala sta: Boris MARKELJ in Stane CAU.
•lazgovor sta vodila Tatjana MOHORlC in Nejko PODOB-'^IK, zapiske je uredila Anuška KAVCiC.
lielo-iivljenje:
Kako ocenjujete delo delega-tov v krajevni skupnosti? (delegatov skupščine KS, zbora krajevnih skupnosti, OS, delegatov ^ družbenopolitičnem zboru, •jelegatov v zboru združenega "ela OS in delegatov v skupščinah SIS).
Stanislav CAR:
Nisem najbolj pristojen, da bi "sjal oceno dela delegatov v kra-^®vni skupnosti, ker mi vse tudi poznano: kolikor pa zadeve Ppznamo preko koordinacije ^'ndikata, lahko rečem, da je bilo V^lo delegatov v KS dokaj uspe-®'|o. Delegati v krajevni skupno-so zainteresirani in z vese-hodijo na sestanke, saj j^ajo občutek, da na stvari lah-■jo vplivajo in o njih odločajo, ^dločajo pa lahko tudi zato, ker stvari poznajo in tudi gradivo je ■jstrezno. Običajno sem vabljen svet krajevne skupnosti; tudi 'U so delegati dobro delali. Dru-Zadeva pa je delo delegatov v očinski skupščini in v občinskih ®Publiških organih, kjer je za-dosti bolj problematična, gradiva so preobsežna in pre-^^rokovna in tudi tematika se Oddaljuje od poznanih področij.
rav tako tudi nimajo možnosti ^hvati na to, kam bodo name-•Jjena finančna sredstva; vse je določeno že prej in delegati niti ^'Шајо možnosti kaj prida spre-'*^'njati.
Menim, da je Informator, ki pa izdaja Alpina in so v njem ob-J^^'jeni le povzetki sicer dokaj °širnih gradiv, za zasedanje kupščine SIS in občinske skup-dobra oblika, da se dele-seznanijo z vsebino, ki jo Obravnavajo.
Povsem razumljivo je namreč, obširnega gradiva delegati ne ^"^^berejo in tako tudi ne morejo pdeti za kaj gre; v skrajšani oliki pa je zadeva že veliko laž-v pomoč delegatom, dr . bi še nekaj težav, med g tudi slučaje, ko delegati Pomočjo naših strokovnih
služb, postavljajo delegatska vprašanja, vendar so odgovori dostikrat dokaj »v meglo zaviti«. Tako so ljudje razočarani in ne-zainteresiranost narašča.
Mislim, da bi se delegati iz delovnih organizacij in krajevne skupnosti sestajali skupaj za ista vsebinska področja in tisti, ki pripravi povzetke za Informator, bi bil hkrati razlagalec gradiva, ki pa bi moral biti sposoben in dobro pojasniti gradivo.
Zanesljivo je tudi, da delegati šele po daljšem času zadeve lahko bolje spoznamo in jih razumemo; to sem občutil na lastni koži, ko sem šele po dveh letih dela v delegaciji za zdravstvo, bolje poznal probleme na tem področju in upal izvajalcem zastaviti tudi kakšno vprašanje.
Seveda pa usoda kraja ni odvisna samo od dela delegatov na raznih področjih, temveč predvsem od razpoložljivih finančnih sredstev. Trdim pa, da so naši vodstveni in družbenopolitični delavci najbolj odgovorni za to, koliko finančnih sredstev uspemo dobiti v kraj nazaj in za kakšne potrebe. Tu dajem za primer Cerkno, kjer so uspeli s skupnimi napori narediti veliko in imajo veliko tistega, česar mi še nimamo.
Delo-življenje:
V kraju deluje pri svetu KS več komisij, ki se ukvarjajo s podobnimi vprašanji kot delegacije. Bi bilo nekoliko več koordinacije med delom teh komisij in delegacijami koristno?
Stanislav CAR:
Mislim, da bi morala biti za takšne stvari (zdravstvo, socia-la) samo ena komisija, ker ni dobro, da več različnih organov "obravnava ene in iste zadeve, ki pa jih nikoli ne razrešimo.
Boris MARKEU:
Ko smo začeli s pripravami na volitve, je bila naša prva naloga oceniti delovanje delegatskega sistema in ocenjujemo, da z delom našega delegatskega sistema nismo zadovoljni. Tu se na prvem mestu pojavlja vprašanje sklepčnosti, vprašanje predelave gradiv in tudi redka udeležba naših delegatov na sejah občinske skupščine. Na podlagi te ocene smo se odločili, da bomo v krajevni skupnosti, kar zadeva samoupravne interesne skupnosti, napravili nekaj organizacijskih sprememb in da bomo pri tem upoštevali načelo potrebe. Ocenili smo, da je trenutno področje zdravstva tisto, kjer nas mnogokrat »čevelj žuli« in smo zato predlagali skupščini, da bi imeli dve združeni delegaciji in eno posebno delegacijo. Za
zdravstvo bi imeli posebno delegacijo, za ostala področja (izobraževanje, kulturo, telesno kulturo in raziskovanje) en sklop združene, za ostale (pokojnin-sko-invalidsko, socialno skrbstvo, zaposlovanje in stanovanjsko) pa drugi sklop delegacij. Temu ustrezno je bilo treba spremeniti statut in to smo uredili. Ocenjujem, da smo ravnali prav, saj je bilo to tudi priporočilo in stališče občinske konference SZDL, glede na spremembo zakona o delegacijah. V združenem delu se predlaga tudi združevanje delegacij na ravni delovne organizacije, za nekatere delegacije bi lahko bila baza kar skupščina, oz. delavski svet. Mi se tega nismo lotili; zbrali smo neko srednjo pot, ker smo ocenjevali, da bi to zahtevalo, da bi se, na primer, skupščina krajevne skupnosti morala sestajati prepogosto in imenovati delegate.
Poudaril pa bi, da bomo pri delegiranju delegatov v te združene delegacije, že v začetku določili, da bi za vsako samoupravno interesno skupnost evidentirali tri ljudi in vsakemu dali tudi zadolžitev za njegovo področje, za katero bi bil zadolžen v združeni delegaciji.
Delo-življenje:
Kakšno vlogo bo potem imela pri tem ustrezna komisija pri svetu KS?
Boris MARKEU:
Ta področja so pokrita po delovnih organizacijah, v krajevni skupnosti, preko našega skupščinskega sistema, preko delegacij SIS. • Za področja, ki pa so krajevnega »žirovskega značaja« pa bi bilo pravilno, da bi se delegati sestali skupaj, zahtevali tudi tolmačenje strokovnih služb, kar pa bi bilo vsekakor potrebno dobro organizirati, da se ne bi zgodilo, da bi bilo naših delegatov manj, kot razlagalcev iz strokovnih služb, oziroma izvajalcev.
To so tako imenovane »okrogle mize«, za katere menimo, da so zelo dobra oblika dogovarjanja in se prinesle že dosti dobrih rezultatov, ker so se mnogi dogovori tudi uresničili.
Seveda pa se postavlja vprašanje nekega koordinatorja; sedaj to opravljamo v Alpini, kjer
imamo človeka, ki se s tem ukvarja nekaj več, žal pa vodje delegacij, ki bi morali biti koordinatorji dela v delegacijah, ali včasih tudi kakšno zadevo organizirati, vse prepuščajo temu človeku. Ob tem v nekaterih delovnih organizacijah niso pripravljeni in zainteresirani niti toliko, da bi dvignili informator, ki ga pri nas pripravimo.
Delo-življenje:
Volitve niso samo prilika za kadrovske spremembe, temveč možnost, da glede na spremenjene razmere dosežemo tudi večjo učinkovitost. Kako smo se lotili tega dela?
Stanislav ČAR:
Sedaj, ko se predpriprave na volitve zaključujejo, so pred nami najzahtevnejši kandidacijski postopki. Od vključenosti in sodelovanja v teh postopkih pa je odvisno, kakšne volitve si bomo pripravili in kar je najvažnejše, katerim sodelavcem in občanom bomo zaupali zastopanje in posredovanje naših stališč ter katerim vodenje najpomembnejših samoupravnih funkcij v ob-
Boris MARKEU;
V fazi evidentiranja so nas nekateri kritizirali, da so delovne organizacije v Žireh »spale«. Za vodilne funkcije za SIS in občinsko skupščino smo evidentirali za področja, kjer smo ocenili, da smo najbolj zainteresirani.
Kar zadeva evidentiranje v naših samoupravnih interesnih skupnostih, smo preko vaških odborov dobili sezname ljudi, za katero področje koga predlagajo. Evidentiranih delegatov je bilo dovolj in v glavnem bomo imeli odprte liste.
Upamo samo, da bodo delegati, ki bodo izvoljeni, dobro delali, saj sestankov ni toliko, da bi bili s tem preobremenjeni.
Na drugi strani pa je pomembno tudi to, da bi delegate že takoj v začetku znali pritegniti, tako da bi bilo delo zanimivo, s tem, ko bi se osredotočili le na tiste zadeve, ki so res pomembne in da bi se čimmanj ukvarjali s formalnostmi. Ta koordinacija bi bila pomembna na vseh področjih.
Zaključek:
Ocene so torej podobne, kot so mnoge druge, na vseh ravneh. Sedaj na eni strani razmišljamo o spremembah v organiziranosti dela delegacij, na drugi' strani pa interesu delegatov samih. Oboje je v tesni medsebojni zvezi.
Za Žiri lahko trdimo, da imamo možnosti za skladno delo veliko. Kakorkoli so dosedanje ocene slabe ali nezadovoljive, je dejstvo, da moramo naše življenje organizirati čimbolje; to pa je možno predvsem v že zastavljenem delegatskem sistemu. Doseči bo treba seveda to, da bo pogovor in vpliv možen, potem bo malodušja manj, uspehov pa
vnžno IE
DA УЕШО
kodroY/ke novice
V mesecu januarju 1986 je stopilo v delovno razmerje 7 novih delavcev, z delom pa je prenehalo 12 delavcev.
Delovno razmerje so v mesecu januarju v TOZD Proizvodnja nastopili: Marjan Cenkar, Bernard Jesenko, Iztok Bogataj in Justina Tr-ček. V TOZD Prodaja sta začela delati Želj ko Marjano-vić v prodajalni Sarajevo I,
ki se je vrnil z dosluženja vojaškega roka in Alenka Šetinc v prodajalni Ljubljana IV. V delovni skupnosti skupnih služb je začel delati pripravnik Franci Kavčič.
Delovno razmerje so v TOZD Proizvodnja prekinili; Drago Jereb, Aleš Peternelj, Simon Peternelj, Janez Lazar, Andrej Kune, Jernej Kos in Sašo Kenda, ki so odšli na služenje vojaškega roka, Viktor Poljanšek in Frančiška Arhar pa sta umrla. Iz obrata Gorenja vas pa sta odšli Kata Joskić iz šivalnice in Helena Božnar. Iz TOZD Prodaja sta v prodajalni Niš prenehali z delom Vesna Ristić in Verica Stoi-čić.
Spet je odšel eden pionirjev
Pavel Kavčič je po vojni najprej delal nekaj časa v proizvodnji, potem v pisarni in leto dni kot organizator čevljarske šole v Žireh. Kmalu za tem pa je prevzel vodstvo sekal-nice spodnjih delov, kjer je bil vodja oddelka oz. ekonomske enote do upokojitve leta 1965.
Ves čas je bil vključen tudi v upravljalske dolžnosti in družbenopolitično delovanje. Bil je član delavskega sveta, upravnega odbora, dejaven v sindikatih ...
Njegove besede ob obisku pred pol leta so bile: Pogoj za uspeh je, poleg znanja in pridnosti, predvsem sloga!
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Umrl je Franc Trček
Tik pred osemdesetim letom življenja nas je za vedno zapustil tudi Franc Trček. Visoko kvalificira-
ni delavec, mojster, vodja oddelka in ekonomske enote v prikrojevalnici. Tako se redčijo vrste delavcev, ki so postavljali temelje današnji Alpini. To je bil čas gradnje, skromnosti in odpovedovanja tako v tovarni, kot doma; čas velikega poleta in uspehov, ki so postali temelj za uveljavljanje delovne organizacije v svetu in doma.
Franc Trček je s svojim delom pripomogel svoj delež k vsemu temu, zato se ga bomo vedno spominjali.
Za vedno se je poslovil Viktor Poljanšek
Začel je kot vajenec v čevljarski šoli, ki je v začetku delovala v sklopu naše delovne organizacije, in bil je med najboljšimi. Potrebe po kvalificiranih delavcih so bile tedaj velike, zato je bilo spretnejšim učencem omogočeno, da so izpite za kvalifikacijo opravljali predčasno.
To je bilo za fanta iz številne delavske družine, ki je ves čas živela v pomanjkanju, dobra odskočna deska za naprej.
Ko si je nabral nekaj izkušenj in opravil izpit za VK delavca, se je kasneje zaposlil v Čevljarski šoli kot strokovni učitelj, kjer je delal do leta 1975.
Z usihanjem vloge strokovne šole v Žireh pa se je Viktor odločil, da se zaposli v Alpini, kjer je najprej delal v sekalnici, zadnja leta pa je bil, zaradi svojega strokovnega znanja in izkušenj, kontrolor izdelane obutve v lahki montaži.
Viktorja, družabnega sodelavca in dobrega tovariša, bomo ohranili v lepem spominu.
Zapustila nas je Frančiška Arhar
1 i Hladni dnevi v tem zimskem času nas s svojo pusto sivino navdajajo z morečo turobnostjo, ki vzbuja v naših dušah grenke občutke in žalostne misli. Le malo sonca je v teh dneh in le kratek je čas, ko lahko uživamo v razkošnem zlatu sončnih žarkov, ki se kdaj pa kdaj prikradejo skozi mrakotno sivino oblakov in zopet prehitro ugasnejo, kakor je vse prerano
ugasnilo tudi tvoje mlado življenje, naša draga sodelavka Francka.
Kot mnogim kmečkim hčeram, tudi tebi sončni in prijazni, a hkrati tudi bolj revni koprivniški bregovi niso mogli zagotoviti v zadostni meri sredstev za življenje. Zato si se kot petnajstletno dekle zaposlila v tovarni obutve Alpina, v oddelku šivalnice, na traku za izdelavo športne obutve. Kmalu po prihodu si se uspešno vključila v krog svojih sodelavk, kjer si tiha, skromna in vztrajna pri delu, kmalu vzbudili* ljubezen in spoštovanje.
Vest o tvoji zahrbtni bolezni, ki te je že pred poldrugim letom iztrgala in naše delovne sredine, nas je globoko pretresla-Vendar skupaj s teboj smo gojile tiho upanje in verjele v moč sodobne medicine. Žal pa nam v , življenju ostane vse preveč neizpolnjenih želja, ki nam, tako kot danes, polnijo naša srca z grenko žalostjo in bolečino.
Takšno, kot si bila, te bomo ohranili v naših srcih.
vrnimo K
DA YEfflO
Kako lahko uveljavljate socialno-varstvene pravice
Julija 1984. leta jc bil sprejet sporazum o uresničevanju social-no-varstvenih pravic in letos teče že drugo leto, odkar pravice uveljavljamo po tem sporazumu.
Za tiste, ki jih to zanima, bo niorda zanimivo, kako se stvari
odvijajo.
Občan, ki meni, da je upravičen do socialno-varstvene pravice ali pomoči, vloži zahtevek za dodelitev pomoči ali priznanje pravice. Svojo zahtevo vloži s tem, da izpolni obrazec SPN-1 »vloga za uveljavitev socialno-varstvenih pravic«. Obrazec je 'naprodaj v vseh knjigarnah v Sloveniji, dobite pa ga lahko tudi v organizacijah združenega dela (v kadrovski službi), na krajevni skupnosti in centru za socialno delo.
Katere pa so pravice, ki jih lahko tako uveljavljate:
Obrazec SPN-1 je enoten za Vse pomoči in pravice. S tem obrazcem se uveljavlja pravica do;
—	denarne pomoči v slučaju brezposelnosti
. — delne nadomestitve stanarine
—	štipendije iz združenih
Sredstev
—	razlike h kadrovski štipendiji
—	družbene pomoči otrokom (otroški dodatki)
—	začasne denarne pomoči
—	rejnine
—	denarne pomoči kot dopolnilnega vira preživljanja
—	plačilo, oziroma doplačilo Oskrbe na domu
—	enkratne denarne pomoči
—	plačila oz. doplačila oskrbnih stroškov v tuji družini
—	oprostitev doplačila k ceni zdravstvenih storitev
—	uveljavitev na listi za dodelitev solidarnostnega stanovanja
~ druge socialnovarstvene Pomoči (za katere tako določi sa-nioupravna interesna skupnost).
Občan z enim obrazcem uve-'javlja pravico do ene ali več po-nioči. Le za uveljavljanje pravice do štipendije iz združenih
sredstev ali razlike h kadrovski štipendiji izpolni učenec ali študent, ki je v tem primeru vlagatelj, poseben obrazec SPN-1 samo za to pomoč.
Za vse vrste socialnih pomoči v eni družini vlaga zahtevek praviloma isti roditelj. Npr. za vse otroke, ki živijo s starši v istem gospodinjstvu, vlaga zahtevek za družbeno pomoč otrokom samo en roditelj (oče ali mati). Za otroke razvezanih staršev naj velja načelo, da vlaga zahtevek za družbeno pomoč tisti od staršev, pri katerem otrok živi.
Vlogo obrazec SPN-1 izpolni občan, ki prvič ali ponovno uveljavlja eno ali več socialnovar-stvenih pravic. Delavci oddajo izpolnjeni zahtevek v organizaciji združenega dela ali pa skupaj s strokovno službo izpolnijo obrazec (v DO je to kadrovska služba), drugi delovni ljudje in občani pa v krajevni skupnosti, kjer imajo stalno prebivališče, v centru za socialno delo ali v strokovni službi samoupravnih interesnih skupnosti.
Občan, ki že prejema družbeno pomoč otrokom in delno nadomestitev stanarine, je dolžan vsako leto, najkasneje do 15. februarja, sporočiti spremembe podatkov in podatke o OD družine v minulem letu. Kdor pa uveljavlja pravice na novo pa do 30. aprila, oz. ko so znani cenzusi, če smatra, da njegovi dohodki v minulem letu ne presegajo cenzusa, to je dohodkov, ki so tako nizki, da je kandidat upravičen do določene socialne pomoči.
Marjeta IVlOZlNA
Vinka Kavčiča ni več
Neusmiljeno kosi smrt med našimi veterani. Vinko Kavčič je umrl nekaj mesecev pred petinsedemdesetim letom.
V naši delovni organizaciji se je zaposlil leta 1948 kot kvalificirani čevljarski delavec.
Delal je predvsem v montažnih oddelkih, kjer pa je zbolel. Invalidsko se je upokojil leta 1966.
Vsi, ki smo ga poznali, ga bomo ohranili v lepem spominu.
V počitniškem naselju v Stninjanu imamo na razpolago dve
novi stanovanji za letovanje
Kje in kako bomo letovali letos
Opozorila bi predvsem na nove možnosti letovanja. I^tos bomo nove počitniške zmogljivosti imeli v dveh krajih.
Strunjan:
Tu smo v letu 1985 kupili dve stanovanji. Naselje, v katerem sta stanovanji, je na prostoru Počitniškega društva Škof j a Loka, ki bo upravljalo z novozgrajenimi bungalovi.
Stanovanje obsega 47 m^; v tem sta dve spalnici, bivalni prostor in kopalnica z angleškim straniščem. Okolje je urejeno. Letovalci bodo imeli možnost prehrane v bližnji restavraciji, v stanovanju pa bodo lahko pripravili pijačo — tople napitke (čaj, kava) in manjše obroke za otroke, ker v stanovanju ni kuhinje — je samo kuhalnik.
Plaža je oddaljena okrog 500 metrov; lani so jo obnovili, tako da lahko rečemo, da je dobro urejena.
Cateške Toplice:
Odločili smo se za nakup dveh počitniških hišic TRIMO. Pri nakupu smo upoštevali izkušnje iz prejšnjih let, ko so v Čatežu letovale družine (47 %) in zakonski pari (53 %), zato smo kupili eno enoto za dve osebi (24 m^ ), eno enoto pa za štiri osebe, s 30 m'.
V letošnjem letu bodo v Čatežu postavili sto enot — počitniških hišic različnega tipa. Za hišice TRIMO smo se odločili zaradi praktičnosti in končno zaradi razmeroma ugodne cene. Hišice bodo zgrajene do konca maja 1986, tako da jih bomo letošnjo sezono že lahko uporabljali.
Drugih večjih sprememb letos ne načrtujemo, o razpisu (ki naj bi bil predvidoma marca) in krajih letovanja, kjer bodo postavljene počitniške prikolice, vas bomo obvestili v naslednji števi-ki našega časopisa.
Hermina Cankar
Takole izgleda počitniška hišica TRIMO
OD TU

тпш
z njimi je rasla Alpina
številna družina v Po-lani pri Jurkloštru. Vajenec v delavnici očeta in dveh starejših bratov, ki so se komaj prebijali s popravili starih čevljev; to je le nekaj utrinkov iz mladosti Antona Šanteja, ki je prejšnji mesec, kot naš upokojenec, slavil šestdesetletnico.
»O kakšni večji proizvodnji v domači delavnici ni bilo govora; v poštev so prišla le popravila starih čevljev, učil sem se pa le ...« Vojna se je začela. Kot osemnajstletni fantič sem se znašel v XIV. diviziji, ki je bila tedaj na svojem pohodu po Štajerskem.
Doživeli smo res marsikaj, bil sem tudi ranjen. Najprej sem se zdravil pri nekem kmetu — terencu, po koncu vojne pa v zdravilišču Topolščica.
Po vojni sein se dokončno izučil in opravil izpit za kvalifikacijo in delal v Gornji Radgoni.
V Žiri sem prišel leta 1949. To so bili čudni časi, časi nezaupljivosti in tudi mene so kot tujca sumljivo opazovali.
Najprej sem zbival, kasneje pa sem se ustalil na cvikariji, cvikanju stranic in končno na likanju nacvikanih aomjih delov.
Mislim, da smo delali kar dobro, čeprav smo zaradi materialov nekaj časa imeli tudi težave. Lak se je luščil — in take stvari...
S plačami pa je bilo ves čas bolj skromno, saj je bilo treba vlagati v razvoj«.
Že v mladosti je bil šibak, vplivi vojne in povojnih življenjskih razmer pa so pustili še dodatne posledice na Tonetovem zdravju.
»Imel sem težave s srcem. Tudi dolgoletno delo pri likanju je slabo vplivalo na moje zdravje in tako sem se moral leta 1980 invalidsko upokojiti s štiriintridesetimi leti delovne dobe in enaintridesetimi v Alpini«.
Tone sedaj že nekaj let lažje pazi na svoje zdravje. Hodi na izlete v okolico Žirov, včasih pa se odpelje domov na Štajersko, »kjer pa sedaj ni več nikogar«, pove na koncu in prav škoda je, da je do tja tako daleč in da je potovanje draga reč.«
Nejko PODOBNIK
Pripravljeni — če zapoje rdeči petelin
Zirovske gasilske organizacije varujejo svoje območje pred naravnimi katastrofami
Snovanju gasilske samopomoči na Žirovskem so botrovali veliki požari v drugi polovici preteklega stoletja in ob prelomnici obeh stoletij. Cele dele vasi s slamo kritih hiš je ob suhih vetrovnih dneh pogoltnil nenasitni ogenj in oropal ljudi vsega njihovega imetja. Tako je bilo po velikih požarih v starem naselju Žirov, leta 1888 ustanovljeno gasilsko društvo Žiri. Po velikem požaru, ki je 1898 leta upepelil spodnji del Dobračeve in leta 1902 še zgornji del tudi na Do-bračevi. Obe društvi sta poleg osnovne dejavnosti — varstvo pred požari — gojili tudi kulturno dejavnost in budili narodno zavest. Kosali sta se, kdo bo imel boljši pevski zbor, čitalnico, dramsko skupino ali pohodne fanfare z bobenčkom. Iz pohodnih fanfar je gasilsko društvo Žiri po letu 1906 razvilo pihalno godbo, ki je delovala vse do druge svetovne vojne. Njene obnovljene instrumente je med NOV prevzela novoustanovljena godba 31. divizije NOV.
V začetku sta imeli obe društvi ročni brizgalni, ki so ju poganjali štirje možje. Po prvi svetovni vojni pa je društvo v Žireh nabavilo parno brizgalno, Do-bračevci pa so kupili leta 1926. prvo motorno brizgalno Rosen-bauwer, ki je bila prenosna. Nekaj let kasneje so Žirovci kupili prevozno motorno brizgalno. Obe društvi sta si prizadevali, kdo bo boljši, kar je ugodno vplivalo na gasilsko sposobnost. Tu in tam se je dogodilo kaj takega, kar ni bilo v čast gasilski morali, vendar sta bili obe gasilski društvi ob požaru vedno častno na svojem mestu in nesebično pomagali drug drugemu. Majhni orodjarni sta prostorsko zadovoljevali tedanje potrebe. Z razvojem gasilstva in gasilske opreme pa sta v letih po prvi svetovni vojni postajali pretesni. Obe društvi sta začeli zbirati sredstva in material za nova gasilska domova. Žirovci so uspeli s pomočjo krajanov in širše družbene skupnosti spraviti do vojne dom pod streho, vendar je moral
počakati še nekaj povojnih let' da je bil, s pomočjo vseh prebivalcev žirovske doline, dograjen-
Dobračevski gasilci so do no; vega doma prišli šele pred trerri' leti. Med tem je gasilska tehn'' ka tako napredovala, da moraj" gasilski domovi sprejeti pod svojo streho številne gasilne avtomobile za prevoz gasilne tehnike in ljudi, da so čimprej uspešno na požarišču. Domovi P® služijo tudi za usposabljanje ga* silskega kadra in družbene рг'' reditve ter za organizacijske oblike povezave s članstvom.
Po osvoboditvi je sproščeno miselnost mladih prišla do spoznanja, da obe društvi Žiri in Dobračeva, z ozirom na takrat-
ne prometne pogoje, ko je
r -----------jw
konj še edino prevozno sredstvo za gasilske brizgalne, ne zadoščata za požarno varnost žiromskega obrobja. Mladi v Račevi in Brekovicah so bili pripravljeni, da na svojih področjih ustanove manjše gasilske enote po" pokroviteljstvom obeh društev-Toda gasilski veterani so moral' še vrsto let na gasilskih veselicah popiti še precej litrov vina, da so ugotovili, da imajo mlad' končno vendar prav. Tako sta bili kakih osem let po osvobodi; tvi ustanovljeni gasilski desetin' v Brekovcah pod okriljem Žirov-cev in desetina v Račevi pod okriljem Dobračevcev. Obe ga; silski desetini sta se pred let' osamosvojili v društvu. Tako se; daj na žirovskem obstajajo štiri gasilska društva: Žiri, Dobračeva ter Brekovce in Račeva. Obstaja še gasilska desetina Greznica pod okriljem Žirov, snuje pa se tudi gasilska desetina v Goropekah pod okriljem društva Brekovce.
Ivan REVEN
Se nadaljuje
Ob dnevu žena: kako razreševati naše težave 10
Decembra nas je bilo 4568
v letu 1985 je bilo na žirovskem področju rojenih 72 prebivalcev, umrlo pa jih je 45.
Priselilo se je fi ljudi, odselilo 17 ljudi.
Torej je zaradi selitev 11 ljudi manj.
V decembru mesecu je bilo v Žireh tako 4568 prebivalcev, od tega 2213 moških in 2355 žensk.
Anka Kavčič
JE nnŠ KRflJ
Žirovski tekači letos spet zelo uspešni
Pločniki za našo varnost
I Ta misel je vodila predstavniiie krajevne skupnosti, ki so pred-■»gaii usmeritve razvoja v prihodnjem petletnem obdobju. Vemo, da V°.i pločniki tema pogovorov in načrtov vsaj zadnjih deset let. ®ano je kaj manjkalo, najbolj pa denarja.
V zadnjih letih smo poskrbeli Saj za izdelavo projektov, ki so sedaj narejeni.
9 potrebnosti sedaj ne bi več toliko razpravljali; na nas je se-da se odločimo in pri tem Upoštevamo naslednje:
~ prometna ogroženost peš-zlasti ob prometnih koni-večernih in jutranjih me-fenih urah je zelo velika. S pločniki od mosta čez Rakulščico, ° mosta čez Soro v Žireh, bi se stvari veliko izboljšale.
Iztekel se je samoprispe-®k za gradnjo šolskih objektov občini in možno bi bilo sred-tva sedaj usmeriti v krajevne ®niene, ne da bi bili bolj obre-Henjeni.
Gradnja in obnova cestne-Omrežja v občini je postala na prednostnih nalog tega ob-,,°oja tudi v občini; torej bi sme-J Upati tudi na del občinskih ■"edstev, še posebno ker gre za ornpietno rekonstrukcijo ceste n ne le gradnjo pločnikov. Tre-3 je vedeti, da bo treba obnoviti s® instalacije pod cesto.
—	Z rekonstrukcijo ceste Tre-bija Žiri se bo povečal promet, verjetno tudi v Zireh, pri čemer zaradi znanih razlogov (denar) verjetno še dolgo ne moremo računati na obvoznico.
—	Gradnjo telefonskega omrežja smo v glavnem zaključili, zato bo krajevna skupnost lahko delno preusmerila sredstva.
—	Pomisliti bomo morali seveda še na druge stvari, med drugim: kako pridobiti soglasja lastnikov zemljišč ob cesti.
—	Kako bomo vzdrževali cestišče in pločnike v zimskem času in koliko bo to stalo.
To je nekaj misli ob predlagani investiciji.
O vseh teh zadevah so poleg sveta krajevne skupnosti, razpravljali tudi na skupščini KS in predsedstvu krajevne konference SZDL. Predvideno je, da bi o krajevnem samoprispevku odločali 16. marca, do tedaj pa bo še-možnost, da kaj predlagamo.
N. P.
Letos tekačem na smučeh vreme ni preveč naklonjeno, vendar so tekači in tekačice iz Žirov na tekmovanjih, ki so vendarle bila, tudi dosegli lepe uspehe.
Na memorialnem teku Zmaga mrtvega bataljona na Pokljuki je bil Stane Stanonik drugi, Jože Stanonik pa peti. Ivica Kosmač pa je bila med ženskami prva.
Na lovskem teku v Hotedršči-ci je bil Stane Stanonik drugi, peti pa je bil Lojze Oblak, Jože Stanonik pa sedmi. Med ženskami je na istem teku zmagala naša delavka Helena Dolenc.
Na letošnjih Bloških tekih pa-je v kategoriji do 40 let osvojil naš Stane Stanonik drugo mesto, Jože Stanonik je bil osmi, Helena Dolenc pa je bila med ženskami prav tako druga na 15 km, medtem ko je bila Ivica Kosmač na 30 km četrta.
V začetku tega meseca pa je bilo zanimivo mednarodno tekmovanje štafetni tek 24 ur Pin-zole v Italiji. V tej štafeti, ki jo je na tekmovanje poslala Smučarska zveza Slovenije pod imenom Jugoslavija Alpina, sta med štirimi tekmovalci nastopila tudi dva Žirovca — Stane in Jože Stanonik.
Dosegli so izjemen uspeh, to je 16. mesto med 190 ekipami iz 20. držav.
Kakor je povedal Stane Stanonik, gre tu za izredno razgibano, 5 kilometrov dolgo progo, ves čas osvetljeno, ob kateri pozno v noč vztraja množica ljudi, ki izredno vzpodbuja ne le naj-
boljše, temveč tudi slabše ekipe. Ta visoka športna kultura se vsem tekmovalcem vtisne v spomin.
Tekmovalci se menjajo po vsakem polnem krogu, posamezniki pa lahko tečejo tudi več krogov zaporedoma. V 24. urah, kolikor traja tekmovanje pretečejo vsi štirje tekači posamezne ekipe tudi 520 kilometrov, kar je letos uspelo tekmovalcem iz Sovjetske zveze. Medtem ko je naša ekipa pretekla 437 kilometrov.
To je zelo naporno tekmovanje, na katero posamezne države pošiljajo najboljše nacionalne ekipe. Razumljivo je, da posebno tekmovalci, ki tekmo vzamejo bolj resno, dajo na progi vse od sebe, zato zmorejo le tekmovalci, ki so najboljše pripravljeni.
Za uspeh naših je bila pomembna tudi vloga Lojzeta Oblaka, ki je skrbel za tekmovalce in opremo, ves čas tekmovanja.
Poleg uvrstitev v ekipni konkurenci teče na isti progi istočasno tudi posamično tekmovanje in nekateri tečejo sami vseh 24. ur.
Kot kaže, je tekmovanje zanimivo tudi za posamezne proizvajalce športne opreme, saj tek veliko firm izkoristi za reklamne namene in uvlejavitev. Posebno še zato, ker je odmevnost teka v svetu izredno velika.
Tekmovanj, na katerih bodo nastopali naši tekači, bo letos še več; o tem pa bomo poročali drugič-	N. P.
Slovenski kulturni praznik
decembra leta se je v Vrbi na Gorenj-
rodil Ribičev France ''ošfca leta je kot prvi sin v ij^iini preživljal deško lah-'^tno v rojstni Vrbi.
^ Sedemletnega Franceta je poslal k ujcu kaplanu na opanju pri Grosupljem. ij? obiskoval v Ribnici Г)п	kjer je tudi
fcot domači učitelj. ^oči se za študij prava na ^^o.ju, »kar pa materi ni POf/odu«, kot je napi-V enem od svojih pisem
Prvi zvezek pesmi je nastal na Dunaju, kjer je leta 1928 doktoriral iz političnih in pravnih ved. »Jezični doh-tar« si je nato dolga leta zaman prizadeval, da bi dobil dovoljenje za samostojno advokaturo. K temu so nemalo pripomogle tudi njegove preveč napredne pesmi. Slaba tri leta pred smrtjo ga je juridična oblast imenovala za advokata v Kranju, v tem obdobju pa so luč zagledale tudi njegove Poezije.
8. marca bo odprta obnovljena dvorana
Kot smo poročali že v prejšnji številki časopisa, obnova dvorane DPD Svoboda in pomožnih prostorov hitro napreduje, oziroma je praktično zaključena.
Elektrovod iz Ljubljane je dokončal elektroinsta-lacije, položen je itison na odru in balkonu, prebe-Ijeni so tudi pomožni prostori, prav v teh dneh pa zaključujejo še zadnja dela v avli dvorane in samem vhodu, ki bo imel odslej, ne samo drugačno podobo, temveč tudi drugo vlogo.
V dvorani sami so poleg kompletne obnovitve
tudi nove zavese, prenovljen in zavarovan balkon, luči..., skratka dvorana je res lepa, topla in prijetna.
Preostane le še, da montiramo nove sedeže, za katere smo kasneje ugotovili, da jih res kaže zamenjati.
Svet in skupščina krajevne skupnosti sta to dodatno investicijo (11 milijonov din) potrdila.
Po pogodbi in plačilu pričakujemo nove oblazinjene sedeže konec februarja, tako da bi jih lahko pravočasno pritrdili.
N. P.
TO K nflf KRAJ
Pred odhodom na pot še zadnji dogovori
Kdo s svojim vozilom naredi 160.000 kilometrov
v naši delovni organizaciji imamo skupno 25 avtomobilov, od tega 11 osebnih in 14 tovornih vozil. Na leto prevozimo okoli 1.000.000 kilometrov, v povprečju pa so imeli avtomobili ob koncu leta 1986 za sabo že 3.946.029 prevoženih kilometrov, v poprečju na avto 157.842 km.
V mehanični delavnici v tovarni opravijo na leto 200 menjav olja, 384 menjav gum (rednih — brez defektov), servisov pa je okoli 200.
Pri takem številu prevoženih kilometrov pride do različnih okvar, predvsem, ker osebne avtomobile vozi več voznikov. Lani smo v mehanični delavnici kupili najmanj 75 različnih delov vozil v večjih količinah, da se je promet lahko odvijal kolikor toliko nemoteno.
Večina popravil opravijo mehaniki v Alpini sami, prav tako večja popravila (generalne obnove).
razen hitrih popravil, za katera se zahteva posebno orodje in mehanik specialist.
Ob tem pa mehaniki še vsak dan vozijo malico v Rovte in sedejo za volan tovornega avtomobila, kadar je to potrebno.
Kljub velikemu številu prevoženih kilometrov lani (1.000.000), nismo imeli večjih okvar na cesti, še posebej pa je razveseljivo, da ni prišlo do hujših nesreč.
Menim, da lahko tudi vozniki osebnih vozil veliko pripomorejo k svoji varnosti in varni vožnji, če pri prevzemu avtomobil pregledajo in po vrnitvi izpolnijo obrazec, ki ga vsakdo dobi poleg potnega naloga, s tem da napiše, kakšne napake in poškodbe opazijo na vozilu. To lahko sporočijo tudi mehaniku.
Verjetno bi se s tem še bolj podaljšala življenjska doba naših vozil.
Boris MOHORiC
Po odprtju nove prodajalne
Vukovar odlično začel
Zadnjič smo že povedali, da je bila po novem letu odprta nova prodajalna v Vukovaru. Z delom so začeli 7. in ne 5. januarja, kot je bilo objavljeno.
I^ahko rečem, da so odlično začeli, saj so že do 20. januarja izpolnili mesečni plan (letni plan je 80 milijonov din).
Gre za zelo lepo prodajalno in čeprav nas je obnova stala kar precej, se bo, kot kaže, dobro izplačala.
Sam nakup prostorov je stal 4,5 milijona; če bi to prevrednotili na sedanje cene, bi zneslo 15,3 milijona din.
Obnova po pogodbi z gradbenim podjetjem Vučidol je stala 12,2 milijona, dodatna dela pa še 7,3 milijona. Stroški projekta, nadzora in ostali stroški so znesli blizu 1 milijona din, oprema pa 4 milijone dinarjev.
Skupni stroški obnove in opreme so tako znašali okoli 40 milijonov.
Kot pravijo v vodstvu mreže, naj bi se obnova amortizirala, oz. izplačala v petih letih. Toda glede na promet in boljše rezultate, kot so načrtovali, bo to še prej.
Se nekaj besed o prodajalni sami.
To je dokaj velika prodajalna, z okoli 300 m^ uporabne površine. Gre za zelo lep lokal v središču mesta, ki obeta dobro prodajo in izkupiček, kar se je pokazalo že v prvem mesecu.
N. P.
—N
Volitve so
pred nami, kaj nam je storiti
Volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti bodo 13., oz. 16. marca. V fazi kandidiranja se moramo odločiti za najboljše.
s. februar je naš kulturni praznik v spomin na velikana slovenske poezije, na umetnika, ki nam ostri občutek :a lepoto in čustva, na človeka, ki je svoje življenje zapisal umetnosti in je pesem postala neločljivi del njegovega življenja.
»DELO - ŽIVLJENJE« je glasilu ALPINE, tovarne obutve Žiri, Strojarska ul. 2, n. sol. o., ki ima ^ svoji sestavi TOZD Proizvodnjo, TOZD Prodajo i" Delovno skupnost skupnih služb. — Ureja fja uredniški odbor: Marija Albreht, Tatjana Dolenc, Milena Lukančič, Tatjana Mohorič, Helena Kavčič, Marjan Pišljar, Anuško Kavčič — tehnični urednik, Nejko Podobnik ^ glavni in odgovorni urednik. — Izhaja mesečno, naklada 2200 izvodov, fotografije; Brigita Zemlja-rič. Tisk; TK Gorenjski tisk, Kranj