Na literarno orientiranost vpliva že koncept biblijskega prevoda: reformacija je odpirala širše možnosti, ker je uveljavljala integralna besedila. Slovenski prevodi Matejevega Evangelija v 16. st. zato zajemajo literarno izoblikovano vložno zgodbo o smrti Janeza Krstnika, lekcionarsko selekcionirani katoliški prevodi evangeljskih odlomkov v 17. st. pa ne. Pomembno je, da so v okviru načel »zvestega« prevoda izrazito umetniško izdelani tudi primerjalni prevodi, ki sta jih upoštevala Trubar in Dalmatin (Hieronimova Vulgata, Erazmova latinska verzija, Luthrova Nemška biblija). Trubarjev G1555, 21557, 31582), Dalmatinov (1584) in nenatis-njeni Kastelčev (1680) prevod kljub nujnim sintaktičnim in leksikalnim modifikacijam uspešno obnavljajo izvirnikovo precizno pripovedno konstrukcijo z menjajočimi se osebnimi in časovnimi perspektivami (narratio, sermocinatio; aitiologija, polisindeton) in jo domiselno dopolnjujejo z zvočnimi figurami (anafora, epifora, homoioptoton, homoiotelevton).
Literarna zgodovina, ki želi biti zgodovina literarne umetnosti (prim. Pogačnik, 1968; Kos, 1987), je v zadregi zaradi dejstva, da v slovenski književnosti 16. in 17. stoletja ni posvetnih literarnih zvrsti, kakršne so se takrat v številnih evropskih literaturah ne samo začele razvijati, ampak so se marsikje že vrhunsko razvile - npr. v Rabelaiso-vih, Cervantesovih in Shakespearovih pripovednih in dramatskih delih. Pri nas pa še religiozno-didaktične zvrsti, npr. cerkvene pesmi (prim. Koruza, 1984), niso ravno cvetele. Osrednja literarna dela, tiskana v slovenščini v obdobju reformacije in protireformacije, so zato biblična besedila, ki pa so seveda prevedena ali zraven še prirejena, skratka, neavtohotona, po izvoru neslovenska.
Zaradi tega jih slovenska literarna zgodovina, tako kakor zgodovine drugih nacionalnih literatur, upošteva le nerada, kvečjemu kot izjeme, ki potrjujejo pravilo, čeprav sicer ne zanika, da prevodi literarnih del ohranjajo status literarnega dela in da so slovenska besedila del slovenske kulture. Ti dve očitni dejstvi namreč zasenčuje okoliščina, da se teoretični postulat o ekvivalentnosti izhodiščnega in prevedenega besedila v praksi navadno razume tako, kakor da sta si ti dve besedili nujno in vedno identični - prevod na tihem velja za popoln posnetek izvirnika. Zato se zdi prosojna, neopazna, sama po sebi neobstojna stvar, ki je sploh ni treba upoštevati - čeprav je na drugi strani tudi splošno znano, da literarne umetnine v prevodih pogosto zgubijo veliko svoje izvirne literarnosti, ali če stvar obrnemo, da prevodi sorazmerno redko obnovijo literarno raven izvirnika.
Na načelno vprašanje, ali prevedena literarna dela spadajo v literaturo prevodnega jezika ali ne, se torej ponuja odgovor: da, če so ustrezno prevedena. To pomeni, da je treba pač pri vsakem prevodu posebej ugotoviti, koliko so v njem z drugačnimi izraznimi sredstvi drugega jezika obnovljene literarne značilnosti izvirnika, in mu glede na to priznati enako raven kakor izvirniku, ali pa tudi ne - in ga temu primerno upoštevati ali pa ne upoštevati v repertoarju umetniške literature.
Biblijo imajo literarne vede ne glede na njeno religiozno funkcijo za eno najpomembnejših literarnih del v svetovni zgodovini, izredno odmevno in vplivno tudi v poznejših obdobjih. Njeni prvi, reformacijski slovenski prevodi so tako kakor nemški in drugi nastali izrecno iz reli-giozno-didaktičnih nagibov in zaradi religiozno-didaktičnih potreb. Pri-Trubarje poudarjal njihovo vsebinsko neoporečnost in zvestobo, to lensko ekvivalentnost izvirnikom, medtem ko njihove literarne
Majda Stanovnik
LITERARNOST
SLOVENSKEGA
BIBLIJSKEGA
PREVODA
V 16. IN 17.
STOLETJU
I: Mt 14, 1-12
lerfflna književnost (Ljubljana) 12/1989, št. 1
1
oblikovanosti in z njo povezane prevodne problematike ni komentiral. To je bil dodaten razlog, da literarna zgodovina na ta vidik slovenskega biblijskega prevoda dolgo ni bila pozorna, saj se je zdelo, da literarne značilnosti zanj niso pomembne. Dejstvo, da so bili v 16. in 17. stoletju biblijski prevodi skorajda edina literarna besedila, tiskana v slovenskem jeziku, glede na siceršnjo razvitost umetniške literature v svetovnem merilu gotovo pomeni, daje bil značaj slovenske književnosti tistega obdobja v zvrstnem pogledu anahronističen, zamudniški. Anahronistično pa bi se bilo danes tudi izogibati stvarnemu ugotavljanju, koliko in kako tedanji slovenski biblijski prevodi obnavljajo literarno oblikovanost izvirnikov, saj je le tako mogoče utemeljeno odgovoriti na vprašanje, ali smo s temi prevodi ne glede na njihovo primarno religiozno in didaktično funkcijo dobili umetniško oblikovana besedila ah ne.
Izhodišče za tako ugotavljanje dajejo starejše in sodobne analize, ki
v	bibličnih besedilih ugotavljajo postopke, kakršne sta spoznali, poimenovali in sistemizirali že antična retorika in poetika, ti dve pa sta še danes oporišči evropske literarne teorije. Retorična terminologija označuje med drugim stilistične elemente in postopke, značilne za tedanja in poznejša literarna dela, za posvetne in cerkvene literarne zvrsti, torej za besedno umetnost v vsem njenem razvoju in razponu. - Ker je retorika od antike do renesanse in še pozneje spadala med obvezne predmete splošne izobrazbe, so jo poznali in upoštevali vsi šolani ljudje, med njimi tudi znameniti prevajalci in razlagalci biblije od poliglota in esteta Hieronima (Curtius, 1954, 82-83) do učenega filologa in pisatelja Erazma Rotterdamskega in ognjevitega pridigarja in polemika Martina Luthra, ki danes vsi veljajo za odlične literarne avtorje. Prav na njihove prevode in komentarje, zlasti na Vulgato in Nemško biblijo, pa tudi na Erazmove razlage se je izrecno opiral Trubar (Trubar, 1557; Rupel, 1966, 77), njegov prevod je bil vsaj pomagalo Dalmatinovemu, na katerega so se opirali skoraj vsi poznejši prevodi v obdobju protireformacije (Breznik, 1917, 171-172). Poleg tega so naši prvi prevajalci od Primoža do Felicijana Trubarja tudi sami poznali vsaj osnove retorike (Pogačnik, 1968; Simoniti, 1979; Rajhman 1986 a, 30-31; Pogorelec, 1986; Orožen, 1986; Stanovnik, 1987).
Ta prispevek se loteva problematike literamo-retorične oblikovanosti slovenskega reformacijskega in protireformacijskega biblijskega prevoda ob dveh krajših, toda vsebinsko zaokroženih biblijskih besedilih iz Matejevega evangelija v Novi zavezi - pripovedi o smrti Janeza Krstnika (Mt 14, 1-12; prim. priložena besedila) in paraboli, t.j. alegorični zgodbi o desetih devicah (Mt 25, 1-13).
Odlomka sta izbrana zato, ker omogočata kronološko kontinuirano, toda obdobno diferencirano primerjavo prevodov dveh sorodnih predlog. Izvirnika sta namreč delo istega avtorja, evangelista Mateja. Napisana sta v podobnem stilu, nobeden ni obtežen niti z zamotano vsebino in s problematičnimi teološkimi sporočili niti s hermetično metaforiko in abstraktnim izrazjem. Zaradi tega ne spadata med težje prevedljiva biblijska besedila, s katerimi se teoretiki in analitiki prevoda navadno radi ukvarjajo - ne omenjajo ju npr. niti Breznik (1917, 21982) niti Nida in Taber (1969) niti Frye (1982).
Trubarjev prevod Matejevega evangelija je prvi slovenski natisnjeni prevod sklenjenega, integralnega svetopisemskega besedila, zato odlomki iz tega evangelija dopuščajo primerjalno analizo v celotnem časovnem razponu slovenske književnosti, vendar prav v 16. in 17. stoletju ne za oba odlomka enako.
Prvi izmed njiju (Mt 14, 1-12) se namreč pojavlja samo v integralno koncipiranih svetopisemskih prevodih, taki pa so v obravnavanem obdobju le reformacijski. Ker je Matejev evangelij izšel najprej samostojno (Ta Evangeli svetiga Matevsha, 1555), nato v sklopu vseh štirih evangelijev (Ta pervi Dqjl tiga Noviga Testamenta, 1557) in končno še v celotni Novi zavezi (Ta celi novi Testament, 1582), je bila zgodba o Krstnikovi smrti natisnjena kar v treh Trubarjevih variantah, ki se jim je nato pridružila še Dalmatinova (Biblia, tuje vse svetu pismu, 1584), medtem ko v protireformacijskem obdobju ni bila objavljena nobena -ohranila se je le rokopisna varianta Matije Kastelca (1680). Prvi odlomek torej lahko opazujemo v petih variantah, ki so delo treh prevajalcev.
Drugo besedilo (Mt 25, 1-13) spada med tista, ki jih zajemajo tudi zborniki izbranih svetopisemskih odlomkov iz Nove zaveze, namenjenih pridigarjevi razlagi in pouku ob nedeljah in cerkvenih praznikih. Te zbornike je pod naslovom Evangelija inu listuvi uvedla med slovenske knjige šele protireformacija, medtem ko so bili drugod že prej ustaljen priročnik za duhovščino in nadomestek celotnega svetega pisma za laike. Protestanti so seveda imeli vse izbrane odlomke tako ali tako vključene v svoja celotna besedila, zato so opozarjali nanje samo v dodatnih seznamih (Smolik, 1986). Poleg petih variant prej navedenih treh prevajalcev poznamo priliko o desetih devicah še v nadaljnjih štirih: v rokopisnem prevodu Evangelijev po Thomasu Stapletonu neznanega avtorja in|v treh tiskanih, t.j. v Juričičevi Postilli (1578), v Hrenovih in Čandkovih Evangelijih inu lystuvih (1613) in v Schonlebnovih Evangelijih inu lystuvih (1672), skupno torej v devetih prevodih sedmih avtorjev.
Med primerjalnimi prevodi sta poleg poznoantične Hieronimove Vulgate iz konca 4. stoletja in reformacijske Luthrove Nemške biblije, uveljavljene v drugi četrtini 16. stoletja, upoštevana še Erazmov humanistični latinski prevod iz prve četrtine 16. stoletja - tega je gotovo poznal vsaj Trubar (Simoniti, 1979) - in Bridgesov verzificirani baročno klasicistični latinski prevod iz začetka 17. stoletja. Tega naši reformatorji niso mogli poznati, medtem ko protireformatorjev že spričo avtorjeve pripadnosti reformirani anglikanski cerkvi gotovo ne bi opozarjal nase, kaj šele vabil k posnemanju, četudi bi ga poznali. Ne glede na to pa ga je zanimivo opazovati kot zgled stilistično drugače zasnovanega prevoda od dingih obravnavanih, posebno od naših sočasnih ah poznejših protireformacijskih.
1.	Reformacija: zgodba o Krstnikovi smrti in Herodovi slabi vesti
Vzroke in okoliščine Krstnikove smrti sta poleg Mateja (Mt 14, 1-12) opisala še evangelista Marko (Mar 6) in Luka (Luc 3, 9). Markova varianta je najstarejša in najdaljša, Matejeva srednja, Lukova zadnja, precej krajša in vsebinsko modificirana - sodobni prevodi biblije jo zato naslavljajo s sintagmo »Herodova slaba vest«, medtem ko Phillipsov moderni angleški prevod s tem naslovom označuje tudi Matejevo verzijo.
Pripoved zbuja vtis, da opisuje resnično, zgodovinsko dogajanje, in spada med tiste, ki so še dolgo, vse do našega stoletja, zbujale pozornost in razvnemale domišljijo umetnikov — najprej mnogih srednjeveških in novoveških slikarjev, nato nekaj pomembnih romantičnih, simbolističnih in dekadenčnih pesnikov in pisateljev, za njimi pa tudi nekaj mo-
demističnih glasbenikov. Med literarnimi obdelavami navaja Mario Praz (1931) najprej humoristično srednjeveško preinterpretacijo neznanega avtorja, na katero se je pozneje morda oprl Heine v 19. poglavju svoje ironične pesnitve Atta Troll (1843). Daljše, večinoma resne verzije so objavili Gustave Flaubert v noveli Herodias (Trois contes, 1877), Jules Laforgue v Moralites legendaires (1887), Oscar Wilde v tragediji Salome (1893) in Stephane Mallarmč v verzificiranem dramskem prizoru Herodiade (1898). Fran?oise Meltzer (1987) opozarja na zanimivo verižno reakcijo medsebojnih spodbud pri francoskih likovnih in besednih ustvarjalcih ob koncu 19. stoletja: kaže, da je na Laforguea, Wilda in Mallarmeja naredil močan vtis Huysmansov de-kadenčni roman A Rebours (1884), ki nadrobno razčlenjuje Moreaujevi slikarski upodobitvi Salome. Gustave Moreau pa je svoje znamenito olje in akvarel na temo Salominega usodnega posega v Krstnikovo življenje razstavil v pariškem Salonu leta 1876, potem ko se je s to temo nekaj časa intenzivno ukvarjal pod močnim vtisom Flaubertovega psevdozgo-dovinskega romana o kartažanski princesi Salammbo (1863).
V	primerjavi z modernimi literarnimi obdelavami vzrokov in okoliščin Krstnikove smrti se zdi Matejeva kratka pripoved1 skopa in suhoparna. Šele ob natančnejšem branju se pokaže, da je izredno skrbno sestavljena in da sploh ni po naključju izzvala različnih - verzificiranih, pripovednih in dramatskih - predelav. Gladka in neprisiljena pripoved zajema namreč vrsto oseb in njihovih konfliktov, pokazanih v učinkovitem zaporedju in s posrečeno izbranimi, diskretnimi retoričnimi sredstvi. Potek dejanja je videti naravna posledica različnih hotenj, trenj in spopadov med nekaterimi Jezusovimi vidnejšimi sodobniki.
Matej je zgodbo o Krstnikovi smrti uvrstil približno v sredo svojega evangelija. Z njo začenja štirinajsto poglavje - biblicistika jo zato označuje kot Mt 14 (1-12) A. Za njo je v tem poglavju uvrstil še dve vsebinsko zaokroženi poročili o Jezusovih dejanjih, ki ju ne označujejo s posebnima naslovoma, pač pa samo z oznakama B in C. V kontekstu celotnega evangelija, ki opisuje predvsem Jezusovo življenje, delovanje in nauke, je to nekakšna analitična vložna zgodba - vsebinsko samostojna in oblikovno zaokrožena pripoved o prejšnjem, že minulem, toda za nadaljnji tok dogodkov še vedno pomembnem dognanju, ker odmeva v zavesti njegovih udeležencev in vpliva na njihovo ravnanje.
Zgodbo vpenjata v osrednji tok pripovedi uvod in zaključek. Oba sta kratka - vsak obsega samo po en stavek, ki pa je le del obsežnejšega podredja ali priredja. Uvod se pravzaprav začenja s sintagmo, ki se v celotnem evangeliju večkrat ponavlja, vedno kot opozorilo, da avtor začenja novo pripovedno enoto, toda v okvirni, orientacijski časovni poveza-
vi	s prejšnjo pripovedno enoto. Gramatično je to prislovno določilo časa, v sklopu retoričnih figur je ta sintagma veljala za kronografijo:
Mt 14, 1:
Matej:	En ekeinoi toi kairoi [...]
Hieronim:	In illo tempore [...]
Erazem:	In illo tempore [. %.]
Bridges:	Tempore [...] in illo [...]
Luther:	Zu der Zeit [...]
Trubar:	V tim istim času [...]
Dalmatin:	V tem istim času [...]
Kastelec:	V unim istim času [...]
Tega veznega člena, ki so ga vsi obravnavani prevodi obnovili, se drži neposredni uvod. Zanj je značilno, da je v njem kot sprožilec dogajanja omenjen Jezus:
Mt 14, 1:
Matej:	[.. .] ekousen Her6des ho tetrarches ten akoen lesou.
Hieronim:	[...] audivit Herodes tetrarcha famam Jesu.
Erazem:	[...] audivit Herodes Tetrarcha famam Jesu.
Bridges:	[...] Tetrarcha Herodes audivit [...] famam de Jesu.
Luther:	[...] kam das Geriichte von Jhesu fiir den vierfursten
Herodes und [...]
Trubar:	[...] Vsliši Erodež Tetrarha ta glas od Jezusa.
Dalmatin:	[...] je glas od Jezusa prišal pred Erodeža Tetrarha.
Kastelec:	[...] je slišal Herodež, vjuda [= vojvoda] čez četrti dejl
Judovske dežele, glas od Jezusa: inu [...]
Naslednjič je Jezus omenjen na koncu - kot oseba, h kateri se dejanje izteče. S tem avtor posredno, z zvočno, ne pomensko figuro opozarja, daje Jezus tisti, s katerim se v evangliju vse začne in konča:
Mt 14, 12
Matej:	[...] kai elthontes apeggeilan toi lesou.
Hieronim:	[...] et venientes nuntiaverunt Jesu.
Erazem:	[.	..] abieruntque, et renunciarunt Jesu.
Bridges:	[...] Et venientes haec referebant omnia Jesu.
Luther:	[...] Und kamen und verkiindigten das Jhesu.
Trubar:	[...] Natu gredo tar tu oznanjo Jezusu.
Dalmatin:	[...] inu so prišli inu tu oznanili Jezusu.
Kastelec:	[...] inu so peršli inu so Jezusu oznanili.
Matej obakrat omenja Jezusa na koncu stavka, t.j. na najbolj poudarjenem in zato najopaznejšem stavčnem položaju, obakrat v identični obliki, čeprav je beseda gramatično prvič v genetivu, drugič v dativu.
V	foničnem pogledu gre torej za popolno ponovitev - nekakšno oddaljeno epiforo. To konstrukcijo ohranjajo vsi latinski prevodi, medtem ko jo Luther spreminja: Jezusa samo v zadnjem stavku omeni na koncu, v prvem pa na sredi. Trubar je ohranil ponovitev na koncu obeh stavkov, toda v različnih sklonih z različnima obraziloma (Jezusa: Jezusu), torej ne v identični obliki. Različni obrazili imata seveda tudi Dalmatin in Kastelec, le da prvi povzema Luthrov besedni red, drugi pa po svoje spreminja besedni red in s tem poudarek zadnjega stavka. Oba torej opuščata izvirnikovo retorično kompozicijo in njen vsebinski poudarek. - Dalmatin je tako kakor Luther v uvodnem stavku postavil Jezusa na sredo, na poudarjeni konec pa tetrarha, in s tem retorično kompozicijo ter njen vsebinski poudarek razdrl. Še opazneje je to storil Kastelec, ki je spremenil besedni red in s tem poudarek zadnjega stavka.
V	osrednjem delu zgodbe Jezus ne nastopa. V odsotnosti njegove dominantne osebnosti razgibavajo dogajanje v kratkem besedilu štiri individualne osebe, ob njih pa še štirje skupinski subjekti. Med individualnimi osebami, ki druga drugo izzivajo k dejanjem in s tem dramatično razvijajo zgodbo, sta dva moška in dve ženski. Trije so navedeni z osebnimi imeni - to so Herod, Janez in Herodiada, četrta - Herodiadina hči, ki v tej zgodbi le izvršuje Herodove in Herodiadine želje ali ukaze in potemtakem nima vloge samostojne osebnosti, tudi lastnega imena nima. Samo atributivno, za pojasnilo, ne kot neposredno udeležena
oseba, je v izvirniku in v reformacijskih prevodih ob Herodiadi omenjen še njen prvi mož, Herodov brat Filip; Hieronim in katoliški prevodi, ki se držijo Vulgate, njegovo ime opuščajo. Med kolektivnimi subjekti spadata dva k Herodu - to so njegovi služabniki in gostje ob praznovanju njegovega rojstnega dne, in dva k preroku - to so njegovi učenci in nedoločno navedeni »ljudje«. Vsi so navzoči molče - kot spremstvo, poslušalstvo, občinstvo ali služinčad, niso pa brez vpliva na dogajanje: na Herodov ukaz za Krstnikovo usmrtitev najprej zaviralno vpliva ljudstvo ali množica, ki se je vladar boji, nato pa pospeševalno gostje, pred katerimi mu je nerodno preklicati izrečeno obljubo.
Gre torej za paralelno kompozicijo individualnih in kolektivnih oseb (4 + 4), med njimi pa za simetrično antitetičnost med kolektivnimi osebami (2 : 2) in za stopenjsko antitetičnost med individualnimi. Med temi sta si neposredna nasprotnika Krstnik in Herod (1: 1), nasprotujeta si deloma tudi Herod in Herodiada s hčerjo (1: 2), po smislu pa so v nasprotnih taborih na eni strani Krstnik in na drugi združena fronta Heroda, Herodiade in njene hčere (1: 3). Simetrično antitetična subjekta sta si po nasprotnem vplivu na razvoj dogodkov molčeče, odsotno ljudstvo, o katerem je Herod prepričan, da noče Krstnikove smrti, in Herodiadina hči, ki z narekovanimi, ne s svojimi besedami Krstnikovo smrt nazadnje izsili.
Tri kolektivne osebe so označene direktno, s samostalniki, ki so po vsebini vsi trije množinski, formalno pa le dva. Prevodi se tega držijo:
	Mt 14, 2	Mt 14, 5	Mt 14, 12
Matej:	hoi paides	ho ochlos	hoi mathetai
Hieronim:	pueri	populus	discipuli
Erazem:	famuli	multitudo	discipuli
Bridges:	famuli	turba	discipuli
Luther:	Knechte	Volek	Jiinger
Trubar:	idružina	ludje	xti mlaši
	2,3giužabniki		2- 3mlajši
Dalmatin:	hlapci	folk	Jogri
Kastelec:	hlapci	folk	Jogri
Vendar se pri izbiri ekvivalentov latinski prevodi razhajajo, očitno zato, ker je Erazem iskal ustreznejše pomenske odtenke. Matej namreč za besedo »ljudje«, ki jo je posrečeno izbral Trubar, ni uporabil besede »demos«, ampak »ochlos«, čemur pač bolj ustreza »multitudo« ali celo »turba« kakor »populus«. Prav tako gre za natančnejši, pomensko ustreznejši prevod - seveda za bralce 16. stoletja -	pri besedi	»famuli«
namesto »pueri«, za katero je po Trubarjevem nihanju	med	»družino«
in »služabniki« Dalmatin uveljavil varianto »hlapci«. - Četrta kolektivna oseba je označena opisno, z zaimkom in atributivnim odvisnikom, t.j. s perifrazo, ki jo spet ohranjajo vsi prevodi:
Mt 14, 9
Matej:	hoi synanakeimenoi
Hieronim:	ei qui pariter recumbebant
Erazem:	ei qui simul accumbebant
Bridges:	ei qui simul accumbebant
Luther:	dere	die mit jm zu Tisch sassen
Trubar:	2ti	kir so žnim per tej mizi sedeli
3ti kir so žnim per mizi sideli
Dalmatin:	ti kateri so žnim per mizi sedel} ’
Kastelec:	ti kateri so per mizi sedeli
Med individualnimi osebami pripovedovalec najprej predstavi antagonistični moški par. Prvega omeni hierarhično višjega moža, lokalnega vladarja Heroda, katerega položaj je natančno označen s terminom tetrarh. Neposredno za tetrarhom je v besedilu omenjen njegov nasprotnik Janez, imenovan Krstnik. Neosebni pripovedovalec takoj pojasni njuno razmerje: Herod se Janeza očitno boji, saj mu še mrtvemu pripisuje nadnaravne zmožnosti. Takoj nato pa je Janez Krstnik pred smrtjo pokazan v izrazito podrejenem položaju - avtor s tremi glagoli dejanja nazorno opiše, kako je Herod uveljavil fizično premoč nad njim.2
Gre torej za obratno sorazmerje njune fizične in duhovne moči: Herod obvladuje Janezovo telo, Janez Herodovo duševnost. Kot nasprotnika sta si kljub vsej različnosti enakovredna, in to že pred Krstnikovo smrtjo, ki se v evangelistovi pripovedi analogno kot pozneje Jezusova prelevi iz poraza v zmago. Matej opozarja na njuno enakovrednost indirektno, s silabotoničnim paralelizmom njunih imen (ooo) in z njunimi analognimi omembami. Trizložnima osebnima imenoma .Herodes’ in .Ioannes’ dodaja še po dve trizložni, variantno rabljeni oznaki položaja (,tetrarches’ in .basileus’) ali vzdevka (,baptistes’ in .prophetes’) - torej stvarni pojasnili, ki pa hkrati zvenita kot ceremonialni oznaki, tudi zato, ker z enakimi obrazili besed v enakih sklonih (Herodes tetrarches: Ioannes Baptistes) tvorita ponavljajočo se glasovno figuro homoiopto-ton. Le malo variirano ohranjajo to figuraliko tudi prevodi:
	Mt 14, 1 (lx)	Mt 14, 3, 6 (3x)	Mt 14, 9 (lx)
Matej:	Herodes ho tetrarches	Herodes	ho basileus
Hieronim:	Herodes tetracha	Herodes	rex
Erazem:	Herodes Tetrarcha	Herodes	rex
Bridges:	Tetracha Herodes	Herodes	rex
Luther:	vierfurst Herodes	Herodes	Konig
Trubar:	1 Erodež četertiga dejla kral 2.3Erodež Tetrarha	Erodež	kral
Dalmatin:	Erodež Tetrarha	Erodež	krajl
Kastelec:	Herodež, vjuda čez četrti dejl Judovske dežele	Herodež	krajl
	Mt 14, 2, 8	Mt 14, 3, 4, 10	Mt 14, 5
	(2x)	(3x)	(lx)
Matej:	Ioannes ho Baptistes	Ioannes	ho prophetes
Hieronim:	Joannes Baptista	Joannes	propheta
Erazem:	Joannes Baptista	Joannes	propheta
Bridges:	Johannes Baptista	Johannes	propheta
Luther:	Johannes der Teuffer	Johannes	Propheta
Trubar:	Joannes Kerstnik	Joannes	prerok
Dalmatin:	Joannes Karstnik	Joannes	prerok
Kastelec:	Joannes Karstnik	Joannes	Prerok
Hieronim, Erazem in Bridges so s prevzetima, le obrazilno prilagojenima grškima izrazoma ,tetrarcha’ in ,baptista’ ohranili Matejevo po-
anto - analogijo med obema poimenovanjema, ki zaradi zamenjave vzorca -es -es: -es -es z vzorcem -es -a: -es -a ni nič manj učinkovita. Nasprotno, ker latinščina nima členov, sta zloženi imeni postali tudi si-labotonično in s tem ritmično ekvivalentni, torej posebej poudarjeni enoti z enako shemo kakor znani »preprosti ritmični iztek prozne periode«, v sklopu retorike imenovan cursus planus (oooooo, lahko tudi 00000). - Luther je analogijo razdrl z uvedbo nemškega kalka ,vier-fiirst’, Trubar je po začetnem omahovanju - v svoji prvi verziji, t.j. v Matevževem evangeliju (1555) je namreč ,tetrarha’ prevedel z okornim in ne ravno jasnim opisom ,četertiga dejla kral’ - že v naslednji verziji, v Prvem delu novega testamenta (1557), prevzel latinščini, a tudi slovenščini prilagojeni grški izraz .tetrarha’ in tako ohranil izvirnikovo ritmično figuro. Enako, torej ne po Luthrovem, ampak po Hieronimo-vem, Erazmovem in Trubarjevem zgledu, je ravnal Dalmatin. Kastelec pa figure ni obnovil in je ,tetrarha’ prevedel s še daljšim, samovoljno razširjenim pojasnjevalnim opisom ,vjuda [= vojvoda] čez četrti del Judovske dežele’, ki sta ga Trubar in Dalmatin navedla v opombi, ne pa uporabila v prevodu.
Ženski par je opisan drugače od moškega, ki ga označujeta poklic in družbeni položaj. Herodiado in njeno hčer identificirajo sorodstvena in zakonska razmerja, hčer dodatno še okvirna starostna kategorija. Tudi tega so se prevajalci držali:
	Mt 14, 3	Mt 14, 8,11
Matej:	Herodias (he) gyne Philippou tou adel-	
	phou autou	he meter
Hieronim:	Herodias uxor fratris sui	mater
Erazem:	Herodias uxor Philippi fratris sui	mater
Bridges:	Herodias quae uxor fuit Philippi ipsius	
	fratris	mater
Luther:	Herodias seines bruders Philippus Weib Mutter	
Trubar:	Erodiada nega brata Filipova žena	mati
Dalmatin:	Erodiada njegovega brata Philippa žena mati	
Kastelec:	Erodiada njegovega brata žena	mati
	Mt 14, 6	Mt 14, 11
Matej:	he thygater tes Herodiados	to korasion
Hieronim:	filia Herodiadis	puella
Erazem:	filia Herodiadis	puella
Bridges:	filia Herodiadis	puella
Luther:	die tochter der Herodias	Meidlin
Trubar:	te Erodiade hči	deklica
Dalmatin:	te Erodiade hči	deklica
Kastelec:	te Erodiade hči	deklica
Pripovedovalec v besedilu opisuje delovanje, stališča in duševna stanja navedenih oseb, vmes pa jim tudi prepušča besedo in njihove izjave navaja neposredno, v obliki premega govora. To povečuje verjetnost pripovedovanja in zbuja vtis, da gre za natančno opisovanje resničnega, zgodovinskega dogajanja, dejansko pa je seveda le pripovedniško sredstvo, ki prispeva k učinkovitosti zgodbe. Antična teorija pripovedništva je ta vmesni postopek med opisnim pripovedovanjem in neposrednim nastopanjem oseb, značilnim za dramatiko, označevala z izrazom ethopoiija ali sermocinatio.
V zgodbi o Krstnikovi smrti so trije premi govori: prvi je Herodov, drugi Janezov, tretji je po smislu Herodiadin, vendar ga dejansko izreče njena hči - govori ga torej nekakšen duet hierarhično manj pomembnih, toda za razplet zgodbe odločilnih ženskih oseb, ki skupaj uveljavita svojo voljo proti obema moškima.
Herodove uvodne besede začenjajo zgodbo z epilogom. Izrečene so a posteriori, vse nadaljnje besedilo je njihova razlaga, retrospektivna pripoved o prejšnjih, med seboj kavzalno povezanih dogodkih, podobna analitični tehniki razvoja dejanja v antični tragediji. Ker je v besedilu omenjeno, da Herod govori služabnikom, bi njegov premi govor lahko imeli za figuro, imenovano nagovor ali apostrofa. Toda omemba poslušalcev - služabnikov je predvsem oznaka Herodovega vladarskega položaja in zraven kvečjemu izgovor za dozdevno avtentično citiranje njegovih besed, ki pa dejansko niso nikomur namenjene, saj izražajo le panično, zmotno razlago novice, razlago, ki mu jo ob spominu na Krstni-kovo grozno smrt narekuje »slaba vest«. Nadaljnje besedilo namreč ne omenja nobene reakcije poslušalcev na njegovo trditev, ki torej ni sestavni del dialoga, ampak monološka izjava - spontan vzklik ali ekskla-macija. To so retoriki uvrščali med stavčne figure:
Mt 14, 2
Houtos estin Ioannes ho Baptistes, autos egerthe apo ton nekron, kai dia touto hai dynameis energousin en autoi.
Hie est Joannes Baptista: ipse surrexit a mortuis, et ideo virtutes operantur in eo.
Hie est Joannes Baptista, is surrexit a mortuis, et ideo virtutes agunt in illo.
[. ..] Johannes,
Hic Baptista (ait) est: ut qui de morte peremptis Surrexit, virtutes ergo et agunt in eodem.
Dieser ist Johannes der Teuffer. Er ist von den todten aufferstanden darumb tut er solche Thatten.
Leta je Joannes Kerstnik, on je od smrti vstal, zatu so nega dela taku silna.
Leta je Joannes Karstnik: on je od smrti gori vstal, zatu on dela takova močna dela.
Leta je Joannes Karstnik: on je od smrti gori vstal, inu zatu muč imajo skuzi njega ta kraftna čudesa.
Učinek te eksklamacije povečujejo evfonične ponovitve, t.j. ujemanje glasov in zlogov v zvočnih figurah - asonancah, parehezah (pareche-sis), homoioptotih in homoiotelevtih.
V Hieronimovem prevodu se na štirih ključnih mestih, trikrat v besedah na začetku in enkrat na koncu stavka, pojavi naglašeni vokal
i	(hic, Baptista, ideo, ipse), zraven pa še štirikrat v nenaglašenih zlogih (surrexit, mortuis, virtutes, in). Dvakrat je ujemanje poudarjenega i okrepljeno še z vokalnim ujemanjem sosednjega zloga; prvič gre za vokal e (hic est - ipse), drugič za diftong eo (ideo - in eo), obakrat pa pravzaprav tudi za onomatopoetično nakazovanje vzklika, izrečenega z zvišanim glasom. Podobno velja za le malo spremenjeni Erazmov prevod, manj pa za znatneje modificirani Bridgesov.
Luther ima najprej analogno dvozložno vokalno ujemanje, ki je zelo blizu epifori (dieser ist - er ist), nato pa homoiotelevton (todten - aufer-
Matej:
Hieronim:
Erazem:
Bridges:
Luther:
Trubar:
Dalmatin:
Kastelec:
standen - Thatten), ki ga krepi še razširjena aliteracya (Tfeuffer - tod-ten - tat - Thatten).
V	slovenskih prevodih je tovrstnega glasovnega ujemanja manj, je pa izrazito in funkcionalno. Trubar poudarja zaključno trditev s homo-iotelevtoma, t.j. z ujemanjem dvojic naglašenega in nenaglašenega vokala (e-a) v sintagmi nega dela, in nenaglašenega in naglašenega vokala (a-u) v besedah zatu-toku.
Dalmatin razširi glasovno ujemanje na raven celih besed in naredi antistazo s homonimoma dela - della, med njiju pa vrine še homoiote-levton takova močna, s čimer zaključno trditev močno poudari.
Kastelec izpelje asonančno ujemanje vokalov i in u v zaključnem stavku periode: inu zatu muč imajo skuzi [...] čudesa; temu dodaja še dvozložni homoiotelevton s poudarjenima e in nepoudarjenima a (njega -čudesa).
Naslednji premi govor navaja besede Herodovega nasprotnika, Janeza Krstnika. Te po pomenu in učinku niso monološke: namenjene so Herodu, zadevajo pa vzrok njunega nasprotja - Herodovo zvezo z bratovo ženo Herodiado, zvezo, kakršna po večkrat ponavljani svtopisemski zapovedi o dosledni monogamnosti (prim. Mt 5, 32; Mt 19, 9) ni dovoljena. Zato, kakor kmalu zvemo, prizadenejo tudi Herodiado in zbudijo v njej maščevalnost. Nasprotno od sorazmerno gostobesedne, tristavčne Herodove eksklamacije in nasprotno od Krstnikove lastne, v enem prejšnjih poglavij Matejevega evangelija (Mt 3, 1-12) navedene bobneče pridige, obsega ta premi govor kratko, toda ostro, povsem nedvoumno sodbo, pravzaprav prepoved, ki se v repertoarju retoričnih figur imenuje dehortatio:
	Mt 14, 4
Matej:	Ouk exesti soi echein auten.
Hieronim:	Non licet tibi habere eam.
Erazem:	Non licet tibi habere eam.
Bridges:	Tibi non licet hanc uxorem fratris habere.
Luther:	Es ist nicht recht das du sie habest.
Trubar:	Onu nej prou, de ti no imaš.
Dalmatin:	Tu nej prou, de ti njo imaš.
Kastelec:	Nej prou de ti njo imaš.
Hieronim je ta stavek izoblikoval v dveh izokolonih (ooooo ooooo), ki se skoraj docela ujemata z že omenjeno ritmično shemo prerokovega polnega imena (Joannes Baptista : oooooo). Janezovo svarilo je torej ritmiziral in s tem dodatno, čeprav le indirektno poudaril. Erazem Hieronimovega prevoda tu ni spreminjal. Bridges je učinek kratke obsodbe razblinil z vstavitvijo mašila (hanc) in zamenjavo dvozložnega osebnega zaimka (eam) s petzložno sintagmo (uxorem fratris), ki deluje kot odvečna, ne retorično funkcionalna ponovitev pravkar navedenega pojasnila o Herodiadi, čeprav tu ne opredeljuje Herodiadine osebe, ampak opozarja, kaj je vzrok za Krstnikovo obsodbo Herodove zveze z njo. - Drugi prevajalci ritmiziranja niso obnovili, Janezovo izzivalno ugotovitev pa so poudarili s simetričnima besednima poudarkoma na koncu glavnega in odvisnega stavka v tem kratkem podredju (prou -imaš).
Tretji, ženski premi govor ni neposredno dialoški, z vsebinskega vidika pa vendarle je, saj gre dejansko za dvojen odgovor: navezuje se na
Herodovo izjavo, da bo nečakinji-pastorki izpolnil kakršnokoli željo, ker mu je ugajal njen ples - čeprav o tej izjavi pripovedovalec samo poroča in je ne navaja v obliki premega govora; hkrati pa je tudi maščevalna reakcija na Krstnikovo dogmatsko obsodbo Herodovega in Herodiadi-nega zasebnega razmerja, obsodbo, ki jo je avtor učinkovito izoblikoval v pravkar obravnavanem direktnem govoru, dehortaciji.
Premi govor Herodiadine hčere je sestavljen prav tako premišljeno in učinkovito kakor prejšnja dva. Začne se s terjatvijo »daj mi«, ki glede na Herodovo prejšnjo ponudbo ali obljubo učinkuje kot naraven, pričakovan odgovor. Nato njene besede pretrga naknadna, t.j. inverzna napoved premega govora, ki ga pripovedovalec navadno postavi pred začetek citiranih besed. Ta vrivek ustvarja zarezo, premolk po nakazani, a še ne konkretizirani zahtevi Herodiadine hčere, po besedah, ki zbudijo zanimanje in pričakovanje, kaj bo hotela dobiti od Heroda. Toda tudi po premolku tega ne pove takoj, temveč stopnjuje napetost in najprej določi, kje, kdaj in kako naj ji kralj izpolni še ne izraženo željo: »tukaj« je po smislu krajevno in časovno določilo, saj pomeni »tukaj in zdaj«, na samem praznovanju kraljevega rojstnega dne; »na pladnju«, »na krožniku«, pač v nekakšni posodi, ki je ob take vrste praznovanju pri roki. Vse to ni videti nič posebnega, učinkuje kot retorično zavlačevanje pred izrekom poglavitnega - namreč zaželenega predmeta. Tega govoreča oseba navede na koncu svojega premega govora: Herodiadina hči po materinem navodilu zahteva glavo, in čisto nazadnje pove še to, čigavo. Šele potem, ko je želja v celoti izrečena, se pokaže, kako kruta in krvoločna je bila prej na videz nedolžna konkretizacija »tukaj na pladnju«. Učinek tega določila je torej drugačen, dokler ne vemo, na kaj se nanaša, kakor takrat, ko to zvemo, in o tej spremembi je mogoče reči, da ni samo retorična, ampak v pravem pomenu besede dramatična. Vsekakor pa gre spet za stavčno figuro, v retoričnem izrazoslovju imenovano op-tatio, ki jo z notranjim razporedom in dramatičnimi učinki vred ohranjajo vsi obravnavani prevodi, le da razen vseh treh latinskih opuščajo inverzno napoved po uvodnem delu premega govora:
Mt 14, 8
Matej:	D6s	moi, phesin, hode epi pinaki ten kephalen Ioannou
tou Baptistou.
Hieronim:	Da mihi, inquit, hie in disco caput Joannis Baptistae.
Erazem:	Da mihi, inquit, hie in patina caput Joannis Baptistae.
Bridges:	[...] mihi (ait) largire Johannis
Hie caput in patina Baptistae.
Luther:	Gib	mir her auff eine Schiissel das heubt Johannis des
Teuffers.
Trubar:	Daj	meni tukeu veni skledi tiga Joannesa Kerstnika
glavo.
Dalmatin:	Daj meni letu v’eni skledi, Joannesa Karstnika glavo.
Kastelec:	Daj meni letukaj v’skledo glavo Joannesa Karstnika.
Prevajalci tudi to preračunano optacyo enako kakor Herodovo absurdno eksklamacijo in Janezovo dogmatsko dehortacijo poudarjajo še z dodatnimi retoričnimi sredstvi na nepomenski, fonični ravni, predvsem s ponavljanjem posameznih glasov ali glasovnih sklopov.
Hieronim tako kakor v Herodovi eksklamaciji onomatopoetično nakazuje govorjenje z zvišanim glasom, v napetosti in razburjenju, s kopičenjem poudarjenih in nepoudarjenih vokalov ,i’: mihi inquit hic in dis-
co [...] Ioannis Baptistae; ti obdajajo glasovno drugačno in zato kontrastno poudarjeno besedo caput. - Erazem in za njim Bridges sta z izbiro samostalnika .patina’ namesto .discus’ za izvirnikov ,ho pinaks’ uvedla ujemanje glasov a, p in t v ključnih besedah patina - capui -Bapf isiae.
Luther je ravnal podobno, toda manj izrazito. V njegovem prevodu sta aliterirani nemški besedi her in heubt, ujemata se poudarjena dif-tonga v besedah heubt in Teuffers, tako da so pomensko poudarjene besede her - heubt - Teuffer kljub vmesnim besedam zvočno povezane.
Trubar umetelno povezuje uvodne besede z dvema prepletajočima se homoiotelevtoma: ,dqj - tukq/'in .meni - veni-skledi’,,glavo’ pa prestavi na poudarjeni konec stavka.
Dalmatinov prevod se večidel ujema s Trubarjevim; ker pa besedo .tukaj’ opušča, beseda ,daj’ zgubi zvočni odmev in tako se Trubarjev ho-moiotelevton zgubi.
Kastelčev prevod ga malo spremenjenega spet obnavlja v besedah dq/ - letukey, zato pa leksiko in besedni red spremeni drugod in homoio-televton ,meni - veni - skledi’nadomesti s šibkejšima, enozložnima ho-moioptotoma ,skledo - glavo ’in , Joannesa Karstnika’.
Vsebinsko in kompozicijsko poudarjena mesta torej vseskozi podpira spremljava zvočnega okrasja. Evfonična retorična sredstva so značilna ne samo za premi govor (sermocinatio), temveč tudi za pripoved (narratio), se pravi za celotno besedilo. Izrazita je tudi ritmična intonacija besedila - občasno ponavljanje izokolona (o)ooooo, ki je na zaključku periode imenovan cursus planus. Pojavlja se ne samo v imenu osrednje osebe, t.j. Janeza Krstnika, in v njegovem premem govoru, ampak tudi drugod, skupaj okrog dvajsetkrat. Približno toliko jih imata tudi Hieronimov in Erazmov prevod, medtem ko jih Luthrov premore nekako pol manj. Trubarjev in Dalmatinov prevod sta v tem pogledu ob boku Luthrovemu, Kastelčev pa jih ima nekaj več.3
Izokoloni se v precejšnji meri ujemajo z besednimi mejami, čeprav ne popolnoma; včasih so besede za kakšen nenaglašen (kratek) zlog pred prvim naglašenim (dolgim) daljše, kar pa sheme (0)00000 ne spreminja. Te ritmično organizirane besedne enote v izvirniku in v latinskih prevodih, posebno v Hieronimovem, večinoma poudarjajo zaključne dele stavkov.
V	Luthrovem in v slovenskih prevodih pa manj izrazito ritmizira-nost odtehtajo pogosteje poudarjeni začetki stavkov. Retorično sredstvo za tovrstni poudarek je ponavljalna figura anafora. Za obravnavane prevode - razen za Bridgesovega, ki zaradi metruma včasih potrebuje mašila - je značilno, da se v njih ne ponavljajo pomensko odvečne besede. Funkcija ponavljanja torej ni samo evfonična, ampak ostaja hkrati tudi vsebinska, pravzaprav logično-gramatična, saj so anafore sestavljene skoraj izključno iz prirednih in podrednih veznikov.
Kakor je bilo že omenjeno, je prvi del zgodbe, tisti, ki neposredno sledi uvodu (Mt 14, 3-5), pripovedovan retrospektivno. Pripovedovalec vse, kar pove, pojasnjuje z opisom prejšnjih dogodkov: Herodov uvodni vzklik razloži z njegovo nasilnostjo - s tem, da je Herod nekoč prej vrgel Janeza v ječo; to pa je storil zato, ker mu je Krstnik branil imeti Hero-diado in si s tem lastil pravico razsojanja o zadevah, ki naj bi sodile v kraljevo, ne v prerokovo pristojnost. Zaradi tega bi ga Herod takrat najrajši ubil, vendar tega ni storil, ker se je bal ljudstva, pravzaprav javnega mnenja. To je povedano v sklopu stavčnih konstrukcij, oprtih na verigo vzročnih veznikov:
	Mt 14, 3	Mt 14, 4	Mt 14, 5
Matej:	(gar) - dia	(gar)	kai - hoti
Hieronim:	enim - propter	enim	et - quia
Erazem:	nam - propter	enim	et cum - propterea
Bridges:	namque - causa	(quippe)	atque
Luther:	denn - wegen	denn	und - aber - denn
Trubar:	zakaj - za volo	zakaj - oli	inu - oli - zakaj
Dalmatin:	zakaj - za volo	zakaj - ali	inu - ali - zakaj
Kastelec:	zakaj - za volo	zakaj - ali	ali - zakaj
V	srednjem delu (Mt 14, 6-9), ki ga Luther začenja z novim odstavkom, se vzročno pojasnjevanje dogajanja s preteklimi dogodki konča. Dejanje se obrne iz regresivne v progresivno smer, položaj pa slej ko prej ostane konflikten: Herod sicer nerad, »žalosten« (contristatus, trawrig), danes bi morda rekli razdvojen ali preplašen, nazadnje vendarle da Janeza obglaviti, ker je Herodiadini hčerki nehote sam dal priložnost, da je to izsilila od njega. Tu odvisniki v stavčnih periodah prehajajo v protivno-posledične in uvajajo jih ustrezni vezniki:
	Mt 14, 6	Mt 14, 7	Mt 14, 8	Mt 14, 9
Matej:	-	Hothen	de	kai - dia
Hieronim:	autem	unde	at	propter - autem
Erazem:	cum autem	unde cum	at	Et - attamen pro-
				pter
Bridges:	quando	inde	sed	sed propter - pro-
				pter
Luther:	aber	darumb	und als	doch - und
Trubar:	pak	zatu	Pag	oli za volo
Dalmatin:	pak	zatu	inu	oli viner za volo
Kastelec:	ali	zatu		za volo - pak
Dejanje torej poteka kot splet vzrokov, ki privedejo do Krstnikove smrti, take vrste pripovedovanje pa so imeli nekateri avtorji, npr. Quintilian, za retorično figuro ratio ali aetiologia (Lausberg, 1960, 430).
Zaključni del (Mt 14, 10-12) obsega pripovedovalčevo poročilo o Herodovem ukazu za usmrtitev in ravnanje s Krstnikovim truplom. Izoblikovano je v treh prirednih stavčnih periodah, retorično izdelanih kot continuatio s polisindetonom. Trubar je opazil, kako se polisindeton v izvirniku stopnjuje, in gaje tako kakor Luther na koncu (Mt 14, 12) še okrepil: oba sta grške in latinske deležniške konstrukcije razvezala v samostojne priredne stavke. Sicer pa je prav tu spet videti, daje Trubar upošteval poleg Hieronimovega tudi Erazmov latinski prevod, tako kakor najbrž pred njim že Luther. Erazem namreč rabi več prirednih veznikov kakor Matej in Hieronim, vendar jih variira (ac, atque), ne pa dodaja enake (et). Analogno tudi Trubar ne ponavlja samo veznika ,in’, ampak ga variira z vsebinsko modificiranim ,nato’ in s sinonimnim ,ter’, tako kakor že v prvem polisindetonu (Mt 14, 3; prim. op. 2):
10. Inu on pošle
tar odseka Joannesu glavo v ti ječi
11. Inu nega glava je bila semkaj pemesena v eni skledi,
inu je dana tej deklici,
inu ona to nese suji materi.
12.	Inu nega mlaši prido
tar vzdigno nega telu Anu vzdignejo tu nega telu inu je pokopajo.
Inu prido PNatu gredo tar tu oznanijo Jezusu.
Dalmatin je monotonijo prirednih ,inu’ v začetku zadnjega priredja pretrgal malo drugače, s časovnim prislovom ,tedaj\ medtem ko se je Kastelec očitno držal le starejših vzorov - Mateja in Hieronima - in zato obdržal samo ponavljajoči se ,in’, ne da bi ga variiral s sinonimi. Na preglednici sta število in variiranost prirednih veznikov v polisindetonih videti takale:
	Mt 14, 3	Mt 14, 10	Mt 14, 11	Mt 14, l:
Matej:	1	1	3	3
Hieronim:	2	2(1 + 1)	3	3
Erazem:	2 (1 + 1)	1	3 (1 + 1 + 1)	4 (3 + 1)
Luther:	1	2	3	5 (4 +1)
Trubar:	2(1 + 1)	2 (1 +1)	3	5 (3 + 2)
Dalmatin:	1	2	3	4
Kastelec:	2	2	3	4
Tudi v zaključnem razpletu dogodkov (Mt 14, 10-11) in v epilogu (Mt 14, 12), pripovedovanem s polisindetično oblikovanimi stavčnimi periodami, so poleg izrazite anafore z gramatično-retorično funkcijo v vseh prevodih uporabljene še druge retorične figure.
Hieronim ima več homoiotelevtov, npr. neposredno povezanega et ailatum est - et datum est, in nekaj prepletajočih se: discipufi eius tule-runt corpus eius; accedentes - venientes; tulerunt - sepelierunf - nunci-a verunt.
Erazem nekoliko spreminja leksiko, ker išče izvirniku, pa tudi svojemu času ustreznejše pomenske odtenke in sinonimne variante. Te še danes veljajo za stilistične izboljšave (Kelly, 1979, 74, tudi 170), vendar v primeri s Hieronimom spreminja tudi besedni red, stavčne poudarke in ritem, pri čemer reducira zvočne figure.
Luthrov prevod ima podobna besedna, zlogovna in vokalna ujemanja kakor Hieronimov, večinoma spet pri glagolskih oblikah: und schickef - und entheubtet - Heubt; getragen -gegeben; Mutter - Jlinger; kamen seine - namen seinen - kamen; und begraben - und uerkiindig-ten.
Trubar je izbral vsebinsko ustrezno slovensko leksiko in s tankim posluhom izrabil njene možnosti za celo vrsto homoioptotov in homoiotelevtov: veni skledi: nega - nega; glava - dana; prido - vzdigno -prido; pokopq/o - oznanijo. V nekoliko redigiranem besedilu za tretji natis v Celem Novem Testamentu evfonije ni prizadel, le da je zapovrstna ujemanja (AAAbb) delno spremenil v izmenična ali oklepajoča (AbbAA): prido - vzdignejo - pokopq/o - oznani/o. V tem prevodu je uporabil tudi ritmično ujemajoči se daktilski (ooo) in zraven še delno asonirani (e-i: e-i) besedni par deklici - materi. Dalmatin in Kastelec sta Trubarjevo leksikalno rešitev sicer prevzela, njen ritmični učinek pa sta oslabila s spremembo besednega reda. Veliko pozneje je to besedno dvojico uporabil Prešeren v verzu »meni mladi deklici, neporočeni materi« (Nezakonska matij in jo dopolnil še z aliteracijo (meni mladi... materi) in notranjo rimo (meni - neporočenih.
Dalmatin je prevzel od Trubarja ponavljalno figuro perneseni \'eni skledi, sicer pa je uvedel več svojih: je tje -je v/eči; glava - dana; njegovi Jogri. Zaključni polisindeton je kot anaforo okrepil še z enozložno enkli-tiko ,so’, tako da se predzadnji trije stavki začnejo z ,inu so’, zadnji pa je tako kakor pri Trubarju drugačen od prejšnjih treh, vendar tudi različen od Trubarjevega: v njem je kontinuirani anafori z veznikom ,inu’ dodan še homoiotelevton, ali po novejši terminologiji asonanca na vokal ,u’: inu tu-Jezusu.
Kastelčev prevod večji del ponovitev prevzema po Trubarjevem in Dalmatinovem (v eni skledi; deklici - materi; njegovi Jogri; trojna anafora z ,inu so’), dodal je le uvodno analogijo zaključni anafori -kombinacijo ,inu je’ v prvem priredju tega sklopa.
Po vsem tem je pač očitno, da je zgodba o smrti Janeza Krstnika v izvirniku in v prevodih izoblikovana literarno, umetniško.
Evangelist Matej jo je izdelal kot samostojen vložek, ki pa je funkcionalno vpet v celoto. Glavna, čeprav ne kontinuirana, ampak velikokrat pretrgana pripovedna linija evangelija je Jezusova biografija, njena spremljava in podrejena paralela je Krstnikova biografija. Ta je prav tako fragmentarna, toda veliko krajša, manj podrobna, zajeta le na stičiščih z Jezusovo. Ta stičišča so za učinek celote pomembna, ker poudarjajo avtorjevo sporočilo z dveh perspektiv: Jezus in Janez se ukvarjata z enako dejavnostjo - oba sta preroka in učitelja, vizionarja in moralista; obema pripisujejo nadnaravne zmožnosti in oba nastopata s podobnih ali celo enakih nazorskih izhodišč. Oba sta za svojo okolico nenavadni, skrivnostni osebnosti, ki ju pogosto zamenjujejo, in po tem sta podobna marsikaterim pravljičnim, bajeslovnim in literarnim junakom.
Zgodba o Krstnikovem koncu je poseben del njune paralelne življenjske zgodbe: Krstnik umre nasilne, krvave, grozne smrti, kakor pozneje Jezus. Na eni strani je torej ta zgodba dopolnilo in zaključek Krstnikove biografije, na drugi strani pa kot paralela poznejšemu zaključku Jezusove biografije indirektna napoved razpleta glavnega pripovednega toka: ima torej hkrati funkcijo epiloga in prologa. Čeprav sama po sebi ni videti prav nič metaforična, ampak stvarno historio-grafska, ima v sklopu celote večpomensko, poleg denotativne tudi simbolno razsežnost.
Za razumevanje te zgodbe kot dela celotnega evangelija je torej odločilno poznavanje tega, kar je o Janezu Krstniku in njegovem razmerju z Jezusom povedano drugod, obsežneje (Mt 3; 11, 2-19) ali mimogrede (Mt 4, 12; 9, 14; 21, 25-26). Na kratko, v nekakšnem povzetku bistvenega, pa Matej s Herodove perspektive omenja povezanost osrednje evangeljske osebe s svojim prerokom tudi v začetku obravnavane vložne zgodbe: v Herodovi zavesti sta njuni osebi povezani, izenačeni, zamenljivi. Vzrok za tako sklepanje je na realni, racionalni ravni Herodova nepoučenost, in na prav tako realni čustveni ravni »slaba vest« zaradi tega, ker je zlorabil oblast nad prerokovim telesom in fizičnim življenjem, ter strah pred posledicami umora, nezavedno pričakovanje nasprotnikovega maščevanja. Toda v kontekstu evangelistovih sporočil je mogoče razbrati, da napačno sklepanje morilskega oblastnika vendarle ni brez globlje podlage, saj se njegova slutnja, da gre pri Krstniku kot Jezusovem dvojniku za nekaj posebnega, za nekaj, kar presega vsakdanje dogajanje in empiristične razlage, dejansko ujema z avtorje-
vim stališčem. V širši povezavi je besedilo torej spet večpomensko, Herodovo spontano sklepanje je hkrati zgrešeno in pravilno.
Vložno zgodbo torej povezuje s celotnim evangeljskim besedilom razmerje med Jezusom in Janezom Krstnikom, ki je obdelano v drugih segmentih evangelija. Za potek in organizacijo te zgodbe pa je odločilen prerokov konflikt s tremi osebami, ki nastopajo samo v tem odlomku, vse tri kot Krstnikovi sovražniki, vendar ne brez medsebojnih trenj.
Krstnikov odločilni nasprotnik je Herod, tu imenovan tetrarh. Po tem nazivu se loči od svojega očeta, judejskega kralja Heroda, ki je Jezusu že kot novorojenčku stregel po življenju in zato dal poklati vse betlehemske dečke pod dvema letoma starosti (Mt 2, 16). Tetrarha Heroda imenujejo zgodovinski viri Herod Antipas ali samo Antipas, Matej pa s svojim poimenovanjem posredno opozarja na enako ravnanje obeh Herodov in na njuno analogno vlogo v Jezusovem in Krstnikovem življenju: tako kakor sta si podobni njuni življenjski zgodbi, je podobno tudi ravnanje njunih vladarskih preganjalcev, tetrarh Herod je torej nekakšen alter ego Heroda Velikega.
Najbolj očitno pa sta v samem besedilu vložne zgodbe izenačeni Krstnikovi sovražnici, ženski protagonistki: Herodiadina hči, ki neposredno zahteva in dobi Krstnikovo glavo, sploh ni omenjena z imenom in se Krstniku izrecno maščuje kot materin alter ego. A tudi Herodiada je samo Herodova last - in to Krstnika moti le zato, ker je moževa bivša svakinja, saj je bila prej žena njegovega starejšega brata Filipa, ne moti pa ga, ker je hkrati Herodova nečakinja, saj je hči najstarejšega brata obeh svojih mož, Aristobula (Calvocoressi, 1988, str. 24-25, 82, 247). Pri tem mu zanjo pravzaprav sploh ne gre: njegova tarča, naslovljenec njegovih očitkov je Herod, Herodiada je samo njihov vzrok. Z njo se prerok ne pogovarja, z njenim stališčem ne računa, ne obravnava je kot osebo, ampak kot predmet - toda Herodiada ima izrazito stališče in ga tudi samostojno, brezobzirno in iznajdljivo uveljavi, brž ko se ji ponudi priložnost za to.
Zgodba je torej organizirana kot prikaz konfliktov med osebami in pripoved o posledicah njihovih medsebojnih nasprotij. Poročanje o dogajanju avtor učinkovito prepleta z navajanjem premih in odvisnih govorov, in tako kompozicijo ohranjajo tudi vsi prevodi, na katere se je opiral Trubar. Hieronimova Vulgata, Erazmova latinska verzija in Luthrova Nemška biblya so vsaka zase dognano - in nedvomno prav zaradi tega vsaka v svojem času in okolju tako odmevno - umetniško besedilo. To, daje Trubar imel ob nastajanju svojega prevoda pred sabo ravno te zglede, čeprav bi si lahko izbral kakšne druge, ne govori samo o njegovi nazorski' orientaciji, ampak tudi o njegovem literarnem posluhu. Tega je izpričal tudi z izvirnimi zvočnimi figurami, z iznajdljivo izrabo možnosti pomensko ustrezno izbrane ter morfološko in sintaktično spretno urejene slovenske leksike. Njegova retorična figuralika je funkcionalno analogna figuraliki zvočno različnih, a pomensko ujemajočih se primerjanih drugojezičnih verzij Matejeve zgodbe.
Zaradi teh lastnosti je Trubarjev prevod postal nepogrešljiva opora poznejšim slovenskim - neposredno Dalmatinovemu, posredno, prek Dalmatinovega, nato tudi poznejšim. Dalmatinov se med drugojezični-mi sicer močneje opira na Luthrovega, Kastelčev pa na Hieronimovega, kar se pozna tudi njunemu različnemu uveljavljanju figuralike.
Analizirani odlomek kaže, da so slovenski biblijski prevodi v obdobju reformacije ne glede na medsebojno različnost uresničevali Trubar -
jevo programsko zvestobo izvirniku in da te načelne opredelitve niso razumeli enostransko, le kot obvezo za ustrezno vsebinsko rekonstrukcijo izvirnika, ampak v celoti, saj so uspešno obnovili tudi njegovo literarno zgradbo in retorične učinke.
(Konec v prihodnji številki)
OPOMBE
Razprava je dopolnjen referat (Literarna retoričnost v slovenskem reformacijskem in protireformacijskem bibličnem prevodu), ki je bil prebran 3. julija 1987 na znanstvenem simpoziju »Obdobje baroka v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi«.
Zahvaljujem se prof. Francetu Novaku (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU), ki mi je prijazno olajšal dostop do kopij slovenskih protestantskih tiskov; mag. Marjeti Šašel-Kos za pregled transkripcije in razlage grškega izvirnika; kolegici Vlasti Pacheiner-Klander in članom uredniškega odbora »Primerjalne književnosti« za kritično branje rokopisa.
1 Prim. sodobni prevod dr. Franca Rozmana v Svetem pismu nove zaveze, 1984, str. 60-61:
JOb tisti priložnosti je četrtni oblastnik Herod slišal, kar so govorili o Jezusu. 2Rekel je svojim dvorjanom: »To je Janez Krstnik! Vstal je od mrtvih in zato delujejo v njem čudežne moči.« 3Herod je namreč dal Janeza prijeti, ga vkleniti in vreči v ječo zaradi Herodiade, žene svojega brata Filipa, 4ker mu je Janez rekel: »Ni ti je dovoljeno imeti.« 5Hotel ga je umoriti, a se je ustrašil ljudstva, ker je imelo Janeza za preroka. 6Ko je Herod obhajal rojstni dan, je Herodiadina hči plesala pred njim in mu je bila tako všeč, 7da ji je s prisego obljubil dati, karkoli bi si zaželela. 8Ona pa je na materino prigovarjanje rekla: »Daj mi pri priči na pladnju glavo Janeza Krstnika.« 9Kralj se je razžalostil, toda zaradi prisege in gostov jo je ukazal dati. l°Poslal je obglavit Janeza v ječi. HPrinesli so na pladnju njegovo glavo in jo dali deklici, ta pa jo je odnesla materi. 12Prišli so Janezovi učenci, vzeli truplo in ga pokopali, potem pa šli in to sporočili Jezusu.
2 Prim. Mt 14, 3:
Matej: Ho gar Her6des kratesas ton Ioannen, edesen auton, kai etheto en phylakei [. ..]. Hieronim: Herodes enim tenuit Joannem et alligavit eum et posuit in carcerem [...]. Erazem: Nam Herodes ceperat Joannem et vinxerat, ac posuerat in carcere [. . .]. Bridges: Herodes ipsum comprensum namque Iohannem / vinxerat, coniecerat arcta in carceris illum [...]. Luther: Denn Herodes hatte Johan-nem gegriffen gebunden vnd in das Gefengnis gelegt [...]. Trubar: zakaj Erodež je bil Joannesa ujel inu zvezal tar postavil vto ječo [.. .]. Dalmatin: Zakaj Erodež je bil Joannesa vluvil, zvezal inu v’ječo vergal [...]. Kastelec: Zakaj Herodež je bil Joannesa vluvil, inu zvezal, inu u’ječo postavil [...].
3 Trubar: 1 Erodež tetrarha; 2gsui družini; 3postavil vto ječo; 5Preroka držali; 6dobru dopalu; 7oblubil ni dati; ona prosila; 9za volo prisege; per tej mizi sideli; l°Joannesu glavo.
Dalmatin: *V temistim času; 2je djal k'svoim hlapcom; 5bi bil rad njega vmuril; Preroka držali; 6plesala pred njimi; dobro dopadlu; 7s prisego oblubil; hotil njej dati; kar bi kuli prosila ; 8bila podvučena; ®per mizi sedeli; 10glavo usekal; Udeklici dana; 12so jo pokopali.
Kastelec: Ije slišal Herodež; 2djal k svojim hlapcom; 3ta kraftna čudesa; Joannesa vluvil; u’ ječo postavil; ^preroka držali; ^plesala u’ sredi; 7z’ eno per-sego; oblubil ni dati; od njega prosila; 9per mizi sedeli; 10glavo usekal; Udeklici dana; 12so perstopili; so ga pokopali.
4 Matej: 10. Kal pempsas apekephalise tdn Ioannen en tei phylakei. 11. Kai enčchthe he kephalfe aotou epi pinaki, kai ed6the tdi korasioi; kai žnegke tei metri autes. 12. Kai proselthčntes hoi mathetai autou eiran to soma, kai ethapsan aut6; kai elth6ntes apeggeilan toi Iesou.
ALTER, Robert, in KERMODE, Frank (ur.), 1987: The Literary Guide to the Bible. London.
BREZNIK, Anton; 1917: Literarna tradicija v »Evangelijih in listih«. Dom in svet XXX, 1917, str. 170-174, 225-230, 279-284, 333-347. Ljubljana. Ponatis: 21982: Jezikoslovne razprave. Ur. Jože Toporišič. Ljubljana.
CALVOCORESSI, Peter, 21988: Who’s Who in the Bible. (Penguin Dictionaries). London.
CURTIUS, Ernst Robert, 21954: Europaische Literatur und lateinisches Mittelalter. Bern.
FRYE, Northrop, 1982: The Great Code. The Bible and Literature. Toronto.
KELLY, Louis G., 1979: The True Interpreter. Oxford.
KENNEDY, George A., 1984: New Testament Interpretation Through Rhetorical Criticism. Chapel Hill - London.
KLOEPFER, Rolf, 1967: Die Theorie der literarischen Ubersetzung. Munchen.
KORUZA, Jože, 1984: Cerkvene pesmi in pesmarice slovenskih protestantov. - V: Ta celi catehismvs, eni psalmi [...] od P. Truberja, S. Krellia inu od drugih sloshena [.. .]. Vitemberg, 1583. - Faksimile: 21984. Ljubljana.
KOS, Janko, 1987: Primerjalna zgodovina slovenske literature. Ljubljana.
KURET, Niko, 1970: Praznično leto Slovencev. III. Celje.
LANHAM, Richard A., 21969: A Handlist of Rhetorical Terms. Berkeley - Los Angeles - London.
LAUSBERG, Heinrich; 1960: Handbuch der literarischen Rhetorik. Munchen.
MELTZER, Frangoise, 1987: Salome and the Dance of Writing. Chicago,
- London.
MURPHY, James J., 1971: Three medieval Rhetorical Arts. Berkeley - Los Angeles - London.
MURPHY, James J., 1974: Rhetoric in the Middle Ages. Berkeley - Los Angeles
- London.
NIDA, Eugene A., in TABER, Charles R., 1969: The Theory and Practice of Translation. Leiden.
OROŽEN, Martina, 1986: Stilni problemi Trubarjevega jezika. V: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, XXII, 27-47. Ljubljana.
PHILLIPS, J. B., 21960: The New Testament in Modern English. New York.
POGAČNIK, Jože, 1968: Zgodovina slovenskega slovstva I. Srednji vek, reformacija in protireformacija, manirizem in barok. Maribor.
POGORELEC Breda, 1986: Dalmatinovo besedilo med skladnjo in retorično figuro in Bohoričeva gramatična norma. V: 16. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. (Obdobja 6). Ur. B. Pogorelec in J. Koruza. Ljubljana.
PRAZ, Mario, 21954: The Romantic Agony. London.
RAJHMAN, Jože, 1986 a: Pisma Primoža Trubarja (Korespondence pomembnih Slovencev 7). Ljubljana.
RAJHMAN, Jože, 1986 b: Trubarjev svet. Trst.
RUPEL, Mirko, 21966: Slovenski protestantski pisci. Ljubljana.
SIMONITI, Primož, 1979: Humanizem na Slovenskem. Ljubljana.
SMOLIK, Marjan, 1986: Začetki slovenskega lekcionarja v delih naših protestantov. V: Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije, str. 167-174. Ur. Darko Dolinar. Ljubljana.
STANOVNIK, Majda, 1987: Trubar in problem literarnega prevoda. Primerjalna književnost 10, 1987, št. 1, str. 1-15.
SVETO PISMO NOVE ZAVEZE. Evangeliji in Apostolska dela. 1977. Prir. s sodelavci Janko Moder. Celovec.
SVETO PISMO NOVE ZAVEZE. Ob 400-letnici Dalmatinove Biblije. 1984. Ljubljana.
VINAY, J. P., in DARBELNET, J., 21968: Stylistique comparee du franpais et de 1’anglais. Methode de traduction. Paris.
BESEDILA
Sveto pismo nove zaveze, Matejev evangelij: a = Smrt Janeza Krstnika (Mt 14, 1-12) b = Prilika o desetih devicah (Mt 25, 1-13)
0. Izvirnik:
0.1.	(a,	b)	Novum Testamentum. Desiderii Erasmi Roterodami Opera omnia.
VI. knjiga. Ur. Joannes Clericus. Leiden, 1705 (reprint: Hildes-heim, 1962), str. 71-73 in 119.
1. Latinski prevodi:
1.1.	(a,	b)	Hieronymus, konec 4. st.: Erasmus Roterodamus, Paraphrases in
Novum testamentum. Desiderii Erasmi Roterodami Opera omnia.
VII. knjiga. Ur. Joannes Clericus. Leiden, 1706 (reprint: Hildes-heim, 1962), str. 83-84 in 127-128.
1.2.	(a,	b)	Erazem, 1516: Novum Testamentum. Desiderii Erasmi Roteroda-
mi Opera omnia. VI. knjiga. Ur. Joannes Clericus. Leiden, 1705 (reprint: Hildesheim, 1962), str. 78 in 128-130.
1.3.	(a,	b)	John Bridges, 1604: Sacro-/anctum Novum te/tamentum Domini
Servatoris nostri IESV CHR1STI, in Hexametros ver/us ad verbum & genuinum Jen/um fideliter in Latinam linguam tran) latum, per Iohannem Epijcopum OxonienJem. London, 1604.
2. Nemški prevod:
2.1.	(a,	b)	Martin Luther, 1545:	D. Martin Luther:	Biblia Dos ist
die gantze Heilige Schrift. III. dtv. Miinchen, 1974.
3. Slovenski prevodi:
3.1.1.	(a,	b)	Primož Trubar: Ta Evangeli svetiga Matevsha [...] Tubingen,
1555.
3.1.2.	(a,	b)	Primož Trubar: Ta pervi Deil tiga Noviga Testamenta [. . .].
Tiibingen, 1557.
3.1.3.	(a, b)	Primož Trubar: Ta celi novi Testament [. . .] Tubingen, 1582.
3.2.	(b)	Jurij Juričič: Postilla [...]. Ljubljana, 1578.
3.3.	(a,	b)	Jurij Dalmatin: Biblia, tu ie, vse svetu pismu [. . .]. Wittemberg,
1584.
3.4.	(b)	Anonimus - po Thomasu Stapletonu, Evangelia. Začetek 17. stole-
tja. Rokopis: NUK, Ms 178. - Ant. Raič: Stapleton. Neznanega prelagatelja evangelija preložena po Stapletonu v XVII. veku. Ljubljana, 1888, str. 36.
3.5.	(b)	Tomaž Hren - Janez Čandek: Evangelia inu lystuvi. Gradec, 1612.
3.6.	(b)	Janez Ludvik Schonleben: Evangelia inu lystuvi. Gradec, 1672.
3.7.	(a, b)	Matija Kastelec: Sveto pismo. 1680. Rokopis: NUK, Ms 578.
0.	(a)	Matej, po 1. 72:
TroAAotf , Six tijv oimrlxv xvtuy. 'Ev t'xfivw ru!
2	KXIfU riMCft 'H/vhr 0 TtTfolf^t T*J» flt)l0»|V 'itj&M. Kxl tin role iraifi’r Uvrou , Ouror tri v luxvv>t( o Bxxn^tit' avrif ifytpjif xxo twv vtxptlv , ko.) Six tovto 'otl Suvolpiif trf C J mp^ovJmv »► au’rw. 'O HpcjJpff KpttTtjrctr tov 'lwocy-v»jv ,	<xvtov	X.«)	jflfTO	tv	<J)uA«x?	,	Six	’HpwSixSx
4 t>;v yvvxTxx <PiAlr7ni tov xSiAQov xvtov. Atyt yx%
5 xvtv o ‘lwxrvt;(, Ovk t^er/ coi (Xt,v ‘»vtijv K.«i SsAtuv u\jtov aaroitTEiVot« , t$oC»)9if to'v o^Aov j oti «r a'po^^Tjjv
tm r f> xvn* tT%ov. rtvtg-iui cT't ccyofxivuv tov 'H?u>Sm 3
fctro tj Svyot-r»)£ r?r	"tv	tw /jtirui- xxl jftrt
7 tw 'HpwJif. ,'o9ev /*($' ofK'i uynKoy^im au-ri) Souvan o t«v
8 xIt^oitxi. H (fe 7rpo^«€ae-<rdeTtrot varo Ttfc ^t*)Tpo'r otvT>ir , Aof fxoi,	wJi ear) 7flvxxt tijv it(potA.^v ’iai«y»x tou
9 Bfita’rifou. K«) tAWtidif o 0«o"iAivV Jix Ji toOj cpx*r ion«) TOvf ffvvxvxxnutvKf , tKiAlviri cfoflijrou, K«) ir'ip-n vj/ixf aarixi^aXiiri ror I«atyy»)r fr t? C^vA«*?. Kx)
•j	xutS irl irltetKi , ki*1 itfuSt) t<J ko[x<t!u' kx)
12 »)y*^Ks tj} fx>fTfi xvr?f. K«i TrpoftAfioVrtf ol pxdqTx) xo-tk jjp«y to rupX) xx) c d a&vj^otir xC-xa' xx) t\6ovrt( cir^y-p.**ryi3 yfiA«* t<J	Kxl xxiirxf d *I»j<r5f 5 otvf^wpijff'iy tK.tr-
1.1.	(a)	Hieronim, po 1. 382.
lln illo tempore audivit Herodes tetrarcha famam Je/u. ^Et ait pueris /uis: Hie e/t Joannes Bapti/ta: ip/e /urrexit a mortuis, et ideo virtutes operan-tur in eo. 3Herodes enim tenuit Joannem, et alligavit eum: et po/uit in carcerem propter Herodiadem uxorem fratris /ui.4Dicebat enim illi Joannes: Non licet tibi habere earn. 5 Et volens ilium occidere, timuit populum: qua /icut prophetam eum habebant. 6Die autem natalis Herodis /altavit filia Herodiadis in medio, et placuit Herodi. 7Unde cum juramento pollicitus e/t ei dare quodcumque po/tula //et ab eo. ®At illla praemonita a matre /ua, Da mihi, inquit, hie in di/co caput Joannis Bapti/tae.9Et contrijtatus ejt rex: propter juramentum autem, et eos qui pariter recumbebant, iujjit dari. l^Mi/itque et decollavit Joannem in carce-re. HEt allatum e/t caput ejus in di/co, et datum e/t puellae, et attulit matri Juae. 12Et accedentes di/cipuli ejus, tulerunt corpus ejus; et jepelierunt illud: et venientes nuntiaverunt Je/u.
1.2.	(a)	Erazem Rotterdamski, 1516:
In illo tempore audivit Herodes Tetrarcha famam Je/ u. Et dixit famulis /uis, Hie e/t Joannes Bapti/ta: is /urrexit a mortuis, & ideo virtutes agunt in illo. Nam Herodes ceperat Joannem, & vinxerat, ac po/uerat in carcere propter Herodiadem uxorem Philippi fratris /ui. Dicebat enim illi Joannes, Non licet tibi habere earn. Et quum vellet eum occidere, metuebat multitudinem, propterea quod ilium ceu prophetam habebant. Quum autem celebraretur natalis Herodis, /alta-bat filia Herodiadis in medio, & placuit Herodi. Vnde cum jurejurando pollicitus e/t, /e daturum illi quicquid peteret. At ilia, prius in/trueta a matre Jua, Da mihi, inquit, hie in patina caput Joannis Bapti/tae. Et indoluit rex: attamen propter jusjurandum & eos qui /imul accumbebant, iu//it ei dari. Et mi //is carnificibus, amputavit caput Joannis in carcere. Et allatum ejt caput ejus in patina, datumque e/t puellae: atque ilia obtulit matri /uae. Et acce//erunt dijcipuli ejus, & JuJtulerunt corpus, ac Jepelierunt illud: abieruntque, & renun-ciarunt Je/u.
1.3.	(a)	John Bridges, 1604:
Tempore Tetrarcha Herodes audivit in illo Famam de Je/u. 2. Famulis eiujque, Johannes,
Hie Bapti/ta (ait) e/t: vt qui de morte peremptis Surrexit, virtutes ergo & agunt in eodem.
3.	Herodes ip/um compren/um namque Johannem Vinxerat, coniecerat arcta in carceris ilium,
Cau/a Herodiadis, quae vxor fuit ip/a Philippi Ipjius fratris. 4. Dicebat quippe Johannes Huic; Tibi non licet hanc vxorem fratris habere.
5. Quum Jimul atque cupiverat hunc occidere poj^e,
Turbam formidabat, eum j"iquidem quod haberent E/Je prophetae injtar. 6. Verum nataliciorum Quando concelebranda dies Herodis ade /Jet;
Nata Herodiadis coram omnibus in medio ip/a Saltavit, placuitque Herodi. 7. Qui inde fpopondit Cum iuramento, quicquid petij/ J et ab ip/o E/Je daturum Jemet ei. 8. Perjua/a Jed ante Ilia a matre /ua; mihi (ait) largire Johannis Hie caput in patina Bapti/tae. 9. Trijtis & ejt Rex Factus; /ed propter iuramen, propter eojque,
Quijimul accumbebant, dandum praecipit e/je.
10. Carnifice emi/so, decollavitque Johannem,
Ip/o in carcere. 11. Et in patina allatum ejt caput eius,
Quod datur atque puellae, ea matrique obtulit eius.
12. Accedentes dijcipuli eius, corpus & illinc AJ portaverunt, & mandavere /epulchro,
Et venientes haec referebant omnia Jeju.
2.1.	(a)	Luther,	1545:
IZv der zeit kam das geriichte von Jhesu fur den vierfiirsten Herodes / 2Vnd er sprach zu seinen Knechten / Dieser ist Johannes der Teuffer. Er ist von den todten aufferstanden / darumb thut er solche Thatten. 3Denn Herodes hatte Johannem gegriffen / gebunden vnd in das Gefengnis gelegt / von wegen der He-rodias / seines bruders Philippus weib. 4Denn Johannes hatte zu jm gesagt /Es ist nicht recht / das du sie habest. 5Vnd er hette jn gerne getodtet / Furchte sich aber fur dem Volck / Denn sie hielten jn fur einen Propheten.
6Da aber Herodes seinen Jarstag begieng / Da tanzte die Tochter der Hero-dias fur jnen. Das gefiel Herodes wol / ’'’Darumb verhies er jr mit einem Eide / er wolt jr geben / was sie foddern wlirde. HVnd als sie zuuor von jrer Mutter zuge-richtet war / sprach sie. Gib mir her auff eine Schiissel das heubt Johannis des Teuffers. 9Vnd der Konig ward trawrig / Doch vmb des Eides willen / vnd dere die mit jm zu Tisch sassen / befalh ers jr zu geben. l°Vnd schicket hin /vnd entheubtet Johannes im gefengnis. HVnd sein Heubt ward her getragen in einer Schiisseln / vnd dem Meidlin gegeben / vnd sie braht es jrer Mutter. l2Da kamen seine Jiinger / vnd namen seinen Leib vnd begruben jn / Vnd kamen vnd verkiindigten das Jhesu.
3.1.1.	(a)	Trubar,	1555:
V Tim i/tim zhaju, Vslishi Erodesh zhetertiga deila krai, ta glas od leju j a. Inu on pravi gfui drushini, Leta ie Ioannes kerjtnik, on ie od Jmerti vjtal, Jatu /o nega deila taku Jylna. Sakai Erodesh ie bil Ioannefa viel, Jue/al tar pojtauil vto Iezho, Ja uolo te Erodiade, nega brata Filipoue shene. Sakai Ioannes ie knemu gial. Onu nei prou, de ti no imash. Inu on bi nega bil rad vmuril, oli je ie bal tih ludi, Jakai oni /o nega koker eniga Preroka dershali. Kadar ie pag Erodesh Jui Roienidan obhaiel, tukai te Erodiade Szhi pleshe pred nimi, Tu ie dobru dopalu timu Erodeshu. Satu ie on JpriJJego oblubil ni dati, kar ona pro J ji. Ona pag, koker ie poprei bila poduuzhena od nee matere, praui, Dai meni tukai veni skledi to Ioannefeuo kerjtnika glauo. Inu ta kral shalojten pojtane, Oli Ja uolo pri f/ege inu tih kir fo shnim per tei my Ji Jedeli, /apouei ni dati. Inu on poshle tar odjeka Ioanne/u glauo vti Iezhi. Inu nega Glaua ie bila Jemkai per-nejjena veni skledi, inu ie dana tei deklici, inu ona to neJJ e Jui materi. Inu nega mlashi prido tar vsdigno nega tellu, inu ie pokopaio. Inu prido tar tu ojnanio Ie/uju.
31.2.	(a)	Trubar,	1557:
V Tim i/tim zhaju, Vslishi Erodesh Tetrarha ta glas od Iejuja. Inu on praui kjuim slushabnikom, Leta ie Ioannes kerjtnik, on ie od /merti vjtal, Jatu /o
nega della taku Jylna. Sakai Erodesh ie bil Ioanneja viel, inu fue/al tar po( tauil vto Iezho, fa uolo te Erodiade, nega brata Filipoue shene. Sakai Ioannes ie kne-mu dial, Onu nei prou, de ti no imash. Inu on bi ga bil rad vmuril, oli on Je ie bal tih ludi, /akai oni Jo nega koker eniga Preroka dershali. Kadar ie pag Erodesh Jui Royenidan obhaiel, ie te Erodiade Szhi plejjala pred nimi, Tu ie dobru dopalu timu Erodeshu. Satu ie on jpri //ego oblubil ni dati, kar kuli bi ona profjila. Ona pag, koker ie poprei bila poduuzhena od nee matere, praui, Dai meni tukai veni skledi tiga Ioannefa kerftnika glauo. Inu ta krai shaloj ten pojtane, Oli Ja uolo te prif/ege inu tih kir Jo shnim per tei my/i Jedeli, Japouei ni dati. Inu on poshle tar od/eca Ioanneju glauo vti Iezhi, Inu nega Glaua ie bila /emkaj perne/Jena ueni skledi, inu ie dana tej deklici, inu ona to nejje jui materi. Inu nega Mlashi prido tar vsdigno nega tellu, inu ie pocopaio. Inu prido tar tu ojnanio Iejuju.
3.1.3.	(a)	Trubar,	1582:
V primeri z verzijo iz 1. 1557 so spremembe samo pravopisne, poleg tega je izpuščen člen (= zlog) v sintagmi Jo shnim per miji Jideli in spremenjena stavčna, t. j. tudi ritmična konstrukcija v zaključni kompoziciji:
Materi, inu nega Mlaishi prido inu vjdigneio tu nega tellu inu ie pocopaio. Natu gredo tar tu osnanio leju ju.
3.3.	(a)	Dalmatin,	1584:
V Tem ijtim zhajsu je glas od Iesuja pri j hal pred Erodesha Tetrarha. Inu on je djal k’ /voim Hlapzom: leta je Ioannes KarJ tnik: On je od Jmerti gori v) tal, satu on dela takova mozhna della. Sakaj Erodesh je bil Ioanneja vluvil, svesal inu v’jezho vergal, sa volo Erodiade, njegoviga Brata, Philippa, Shene. Sakaj Ioannes je k’njemu djal: Tu nej prou, de ti njo imajh. Inu on bi bil rad njega vmuril, ali Je je folka bal. Sakaj ony Jo njega sa eniga Preroka dershali. Kadar je pak Erodejh /voj rodni dan obhajal, je te Erodiade Hzhy plejsala pred nymi: inu tu je Erodeshu dobru dopadlu. Satu je on njej s’eno pri/sego oblubil, de bi hotil njej datj, kar bi kuli pro/sila. Inu ona, ker je poprej od Jvoje Matere taku bila podvu-zhena, je djala: Daj meni letu v’eni Skledi, Ioanne/a Karjtnika Glavo. Inu Kraji je shalojten pojtal: ali viner sa volo te prijege, inu teh, kateri /o shnym per Misi /edeli, je on porozhil njej jo dati. Inu on je tje pojlal, inu je Ioanneju v' jezhi Glavo vjekal, inu njegova Glava je bila perne/sena v’eni Skledi, inu tej Deklici dana: inu ona je njo Jvoji Materi pernejla. Tedaj (o prijhli njegovi Iogri, inu /o vseli njegovu tellu, inu /oje pokoppali, inu /o prijhli inu tu osnanili Iesuju.
3.7.	(a)	Kastelec,	1680:
1.	Vunim ijtim ZhaJJu je JliJhal Herodesh, / vjuda zhes Zheterti deil Iudovske deshele, / 2. glas od Iesuja: * inu on je djal k’ J voim / hlapzom: leta je Ioannes Kar/tnyk: on je / od Jmerti gori v {tal, inu satu muzh imajo / 3. skusi niega ta kraftna shude/ja. * sakai / Herodesh je bil Ioanneja vluvil, inu / svesal, inu u’jezo pojtavil sa volo Erodiade / 4. niegoviga brata shene. * sakai Ioannes je / k'niemu dial: nei prou de ti nio imajh; / 5. * rad bi ga bil umoril, ali /e je folka bal: / sakai ony jo niega sa eniga Preroka / 6. dershali. * Ali kadar je bil gud Herodeshou, / je te Erodiade hzhy ple/Jala u’Jredi, inu / 7. je Herodeshu do-padla. * satu s’eno per/ego / je niei oblubil dati kar koli bi od niega pro- / 8. JJila. * Inu ona od matere podvuzhena, / pravi, dai meni letukai v’skledo glavo /
9.	Ioannesa Karjtnika. * Inu krail je shalojten / pojtal sa volo perfege pak, inu teh kateri fo per / 10. mysi Jedeli, je porozhil dati. * Inu je tia / pojlal, inu je Ioannesu v jezhi glavo ujekal. * / 11. Inu niegova glava je bila perne J jena v’eni / skledi inu ti deklizi dana, inu ona je nio / 12. Jvoji materi perne /Jla. * Inu niegovi Iogri / Jo perjtopili, Jo vseli niegovu tellu, inu / Jo ga pokopali: inu Jo perjhli inu Jo lesu fu / 13. osnanili.*
Matejevo parabolo o desetih devicah (Mt 25, 1-13) zajemajo celovito koncipirani prevodi Evangelijev (Trubar, Dalmatin, Kastelec) in prevodi v lekcionarjih (Juričič, 1578; anonimus po Stapletonu, ok. 1600 - rokopis; Hren in Čandek, 1612; Schonleben, 1672). Prvi se enako kakor pri zgodbi o smrti Janeza Krstnika (Mt 14, 1-12) držijo Matejevega izvirnika, drugi lekcionarskih predlog, ki prirejajo začetek in konec Matejevega besedila in večinoma povzemajo vsebinske korekture po Vulgati. Proti-reformacijski prevodi se opazno opirajo na Dalmatinovega, ki pa je pri analiziranem vzorcu le priredba Trubarjevega. Taje iznajdljivo obnavljal figuriranost izvirnika in »lahko okrasje« (ornatus facilis) celo nekoliko potenciral, nadaljnji prevodi so ga večji del ohranjali, v 17. stoletju ponekod reducirali. Ne glede na različne prispevke posameznih prevajalcev je torej mogoče sklepati, da so slovenski biblijski prevodi v 16. in 17. stoletju predvsem po Trubarjevi zaslugi ohranili večino izvirnikovih literarnih potez.
2.	Protireformacija: parabola o desetih devicah
Parabola o desetih devicah5 je v marsičem podobna zgodbi o smrti Janeza Krstnika (prim. Primerjalna književnost 12, 1989, št. 1, str. 1-22): tudi to je kratka, toda vsebinsko zaključena, fabulativno samostojna pripoved, z vidika celotnega Matejevega besedila še ena izmed številnih zgodb, ki niso neposreden sestavni del Jezusove biografije, to je evangelijevega pripovednega ogrodja. Kljub temu pa je, tako kakor zgodba o Krstnikovi smrti, povezana s celoto, le na drugačen način: spada namreč med zgodbe, ki so pomemben del Jezusovega nauka, povedanega v obliki pridig, sentenc in prispodob.
Tudi v njej gre za opis, prepleten z dramatično neposrednim prikazom dejanja, ki poteka kot rezultat različnih, deloma ubranih, deloma nasprotujočih si hotenj udeleženih oseb; njihove odločilne izjave navaja avtor v premem govoru, ki je čustveno razgiban, poln poudarkov in tu pretežno dialoški, oblikovan v figurah, imenovanih apostrofa, optatio in dehortatio. Uporablja torej menjajoče se, funkcionalno izbrane pripovedne perspektive, izdelane z ustreznimi elementi iz retoričnega repertoarja. Svoja, tj. avtorska stališča izraža nevsiljivo, indirektno, s kompozicijo in izdelavo celotnega besedila, to je, z gramatičnimi in fonični-mi retoričnimi figurami, ki sodijo k »lahkemu okrasju« (omafio facilis), ne z neposrednimi izjavami ah pomenskimi poudarki, izraženimi z »miselnimi figurami« ali s tako imenovanim »težkim okrasjem« (orna-tio difficilis).
Kompozicijske in stilne podobnosti obeh odlomkov (Mt 14, 1-12 in Mt 25, 1-13) so pač posledica dejstva, da sta sestavini istega besedila, delo istega avtorja, pripovednika z izdelano tehniko fabuliranja. Razlike med njima pa izvirajo predvsem iz njune zvrstne različnosti. Zgodba
o	Krstnikovi smrti je namreč biografska pripoved, ki naj bi jo po avtorjevi intenciji razumeli kot neposredno, nepristransko poročilo o stvarnih, zgodovinskih dogodkih. Pripoved o desetih devicah in njihovih zadregah pred ženinovo svatbo pa je prilika ali parabola o vstopu v nebeško kraljestvo, torej razširjena prispodoba, v kateri ničesar ne gre jemati samo v prvotnem, dobesednem pomenu, ampak je nasprotno vse treba razumeti predvsem v drugotnem, prenesenem, skritem pomenu: ta zgodba namreč ni poročilo o dogajanju, ki naj bi bilo pomembno ali zanimivo samo po sebi, temveč je pedagoški pripomoček - ilustracija in utemeljitev navodila za primerno ravnanje, opora za zaključni nauk.
Majda Stanovnik
LITERARNOST
SLOVENSKEGA
BIBLIJSKEGA
PREVODA
V 16. in 17.
STOLETJU
II: Mt 25, 1-13.
Primerjalna književnost (Ljubljana) 12/1989, št. 2
19
Matej na to zvrstno razliko opozori, čeprav samo bežno. Poznavalcu prejšnjih delov njegovega evangelija pa ni težko dojeti, pri čem je, saj parabola v njih ni izjemna, ampak pogosto rabljena, značilna oblika, ki jo spremljajo tudi splošna pojasnila o namenu in funkciji prilik6 in včasih njihove konkretne razlage.7 Parabole, ki se ukvarjajo z enim izmed osrednjih pojmov in problemov krščanskega nauka - nebeškim kraljestvom, tj. abstraktnim, imaginarno-utopičnim končnim ciljem vsakega kristjana, so še posebno številne in opazne, saj se jih precej zvrsti že pred tisto o desetih devicah, nekaj pa tudi po njej.8
Začetek parabole o desetih devicah je zaznamovan podobno kakor začetek zgodbe o Krstnikovi smrti - s časovnim prislovom. Ta je predvsem zareza v pripovedi, prehod k drugi temi, saj je kot časovna orientacija tako splošen, daje vsebinsko komajda potreben. Funkcionalno se torej ujema z nekoliko obsežnejšim, formalno drugače izraženim, čeprav pomensko sinonimnim prislovnim določilom,' ki začenja zgodbo o Krstnikovi smrti. Slovenski reformacijski prevodi (Trubarjev, Juričičev in Dalmatinov - prim. navedbe v prvem delu razprave: Primerjalna književnost 12, 1989, št. 1, str. 3 in 19) variantnost izvirnika večinoma ohranjajo, protireformacijski (anonimni po Stapletonu, Hrenov in Čandkov, Schonlebnov in Kastelčev, prim. navedbe prav tam) pa nadomeščajo izvirnikov »takrat« s frazo »v tistem času«, ki jo grško besedilo, latinski in nemški prevodi vsak v okviru svojih jezikovnih sredstev sicer pogosto rabijo, tako da spada med ustaljena biblijska rekla, v začetku parabole o desetih devicah pa ne. Med našimi reformacijskimi prevodi je pri tem izjema Juričičev, med protireformacijskimi Kastelčev. To pa pomeni, da celovito koncipirani biblijski prevodi - Hieronimov, Erazmov, Luthrov, Trubarjev, Dalmatinov in Kastelčev - upoštevajo stilno distinkcijo izvirnika, medtem ko lekcionarsko koncipirani -Juričičev, anonimni po Stapletonu, Hrenov in Čandkov ter Schonlebnov, torej ravno tisti, ki Krstnikove zgodbe v svojih izborih evangeljskih odlomkov ne zajemajo, samovoljno zamenjujejo konkretno uporabljeno izvirnikovo formulo z drugo, uporabljeno v drugih zvezah:
Konec parabole pa ni samo stilistično, ampak tudi tipološko drugačen od konca zgodbe o Krstnikovi smrti: medtem ko se ta zaključi z vsebinsko zaokrožitvijo pripovedi - poročilu o prerokovi usmrtitvi je dodan še kratek epilog, informacija o njegovem pokopu in končnem poročilu Jezusu - se parabola zaključi z naukom, izpeljanim iz parabolične zgodbe. Nauk je retorično izoblikovan kot nagovor, poziv (apostrofa) s sen-tenčno, svarilno-poučno vsebino. Obe figuri, apostrofa in sentenca, veljata za retorični sredstvi, ki primerno označujeta zarezo v pripovedi, v tem primeru zaključek vsebinsko zaokroženega odlomka.
Prevodi se tu razlikujejo še bolj opazno, saj gre pri nekaterih za izrazito vsebinsko redukcijo izvirnika. Že v Hieronimovem je zaključna sentenca skrajšana, v njej je opuščen prilastkov odvisnik, ki pojasnjuje, na katero uro oziroma na kateri prihodnji dogodek je treba budno pazi-
Mt 25, 1
Mt 25, 1
Luther:	Denn
Trubar:	Tedaj
Matej:	Tote
Hieronim:	Tune
Erazem:	Tune
Bridges:	Quo	tempore
Juričič:	K unimu času
Dalmatin:	Tedaj
Anonimus:	H teistimu času
Hren-Čandek: V unim istim času Schonleben:	V unim istim času
Kastelec:	Tadaj
ti. Enako so okrnjeni tudi slovenski protireformacijski prevodi, ki so se očitno opirali na kanonizirano besedilo Vulgate, medtem ko so se reformacijski po Erazmovem in Luthrovem zgledu držali izvirnika:
Mt25, 13
Gregoreite oun, hoti ouk oidate ten hemeran oude ten horan en hei ho Hyids tou anthropou erchetai. Vigilate itaque, quia nescitis diem, neque horam. VigilatTe itaque, quia nescitis diem neque horam, in qua Filius hominis veniet.
Propterea sitis vigilantes, quippe quod ilium Neuve diem, neuve horam illam cognoscitis in qua Filius est hominis venturus.
Darumb wachtet denn jr wisset weder tag noch stund in welcher des menschen Son komen wird.
Obtu čujte, zakaj vi ne vejste tiga dne inu te vure, v kateri ta Sin tiga človeka pride.
Zato čujte, zakaj ne znate dne ni ure, v kateri ta Sin Človeški pride.
Zatu čujte, zakaj vi ne veste tiga dne inu ure, v kateri tiga Človeka sin pride.
Zategavolo vahtajte, zakaj vi ne veste tega dne, malo mene te ure.
Hren-Čandek:	Taku	tedaj čujte: zakaj vi ne veste ni dne, ni ure.
Schonleben:	Taku	tedaj čujte: zakaj vi ne veste ni dne, ni ure.
Kastelec:	Čujte	tedaj, zakaj vi ne vejste ne dneva, ne ure.
Opustitev omembe »človekovega sina«, ki je metonimično-parafrastična oznaka za Jezusa in hkrati diskretna razlaga celotne parabole, se zdi pri protirefomacijskih prevajalcih presenetljiva. Prav ta odvisnik namreč na kratko, brez racionalistične razlage, vendar povsem razvidno nakaže analognost med osrednjo osebo v paraboli, ki je dotlej imenovana »ženin«, in »človekovim sinom«, tj. Jezusom. Poleg tega pa zaključno pojasnilo, za koga v paraboli dejansko gre, tudi kompozicijsko zaokroža besedilo, ki v uvodnem stavku neposredno za časovnim prislovom »tedaj« opozarja, da bo tisto, kar bo povedano v zvezi z nebeškim kraljestvom, treba razumeti kot prispodobo.
Uvodni stavek pa je v naših lekcionarsko koncipiranih prevodih spremenjen kar pri treh komponentah: pri že prej omenjenem časovnem prislovu kot uvodni zarezi, pri opozorilu na parabolični značaj nadaljnjega besedila in končno s samovoljnim dodatkom - pojasnilom, da gre za priliko, ki jo Jezus govori učencem-apostolom, česar izvirnik tu ne omenja. Matejevo opozorilo, da bo naslednji odlomek evangeljskega besedila parabola, je izraženo z omembo podobnosti. Tega se držijo Hieronimov, Erazmov in Luthrov, med slovenskimi Trubarjev, Juričičev, Dalmatinov in Kastelčev prevod. Hrenov in Čandkov ter za njunim tudi Schonlebnov pa nadomestita pretehtano, umerjeno izbrani izraz podobnosti z nasilnejšim, pretiranim izrazom enakosti - parabolo torej spreminjata v identifikacijo, čeprav jo v dodatku, za katerega ni opore v izvirnemu besedilu, imenujeta »prigliha«, tj. primera:
Mt25, 1
Matej:	Tote homoiothesetai he basileia ton ouranon deka
parthenois [...]
Matej:
Hieronim:
Erazem:
Bridges:
Luther:
Trubar:
Juričič:
Dalmatin:
Anonimus:
Hieronim:	Tunc simile erit regnum coelorum decem virginibus:
[...]
Erazem:	Tunc simile fiet regnum coelorum decem virginibus,
[...]
Bridges:	Virginibus simile esse decem quo tempore fiet
Regnum coelorum, [.. .]
Luther:	Denn wird das Himmelreich gleich sein zehen Jung-
frawen t...]
Trubar:	Tedaj bode tu nebesku kralevstvu perglihanu dese-
tim Dečlom [...]
Juričič:	Kunimu času, je govoril Jezus k svojim Jogrom: To
Nebeško Kralieustvo je priglihano desetim Divicam
t. ..]
Dalmatin:	Tedaj bo Nebesku krajlestvu glih desetim Dečlam
[...]
Anonimus:	H teistimu času je rekal Gospud Jezus eno takušno
pergliho k svojim Jogram: [...]
Hren-Čandek:	V unim istim času, je Jezus leto prigliho k svojim Jo-
grom govuril: Tu Nebesku krajlevstvu je enaku desetim Divicam, [...]
Schonleben:	V unim istim času, je Jezus leto prigliho k svojim Jo-
grom govuril: Tu Nebesku krajlevstvu je enaku desetim Divicam, [. ..]
Kastelec:	Tadaj Nebesku krajlestvu bo glih desetim divicam,
Prevodi, v katerih začetek in konec obravnavane parabole nista ustrezno prevedena, ampak prirejena - to pa pomeni, da spreminjajo tudi njen kompozicijski okvir - se namesto na Matejev izvirnik opirajo na drugačne predloge: Juričičev na Spangenbergovo postilo, protirefor-macijski morda na kakšen drug lekcionarski priročnik, katerega cilj ni bilo niti čisto natančno upoštevanje primarnega grškega besedila niti dosledno zvest prevod Hieronimove Vulgate. Vsebinski odmiki protire-formacijskih prevodov od izvirnika pa se vendarle opirajo predvsem na spremembe, ki jih je uveljavila takrat že kanonizirana Vulgata, in so morda Hieronimovo delo, čeprav nasprotujejo njegovemu načelu zvestega prevoda, verjetneje pa poseg katerega izmed poznejših prirejevalcev njegove latinske verzije. Taka je npr. že navedena opustitev »človekovega sina« v zaključnem stavku parabole: nekakšno kompenzacijo, tj. razširitev izhodiščnega besedila z uvedbo nove osebe, pa najdemo v sklepnem delu prve stavčne periode. V tej so za že naštetimi elementi, ki jih obsega ta Matejeva mojstrovina zgoščenega izražanja, navedene tudi osrednje osebe, namreč »deset devic« in »ženin«, ki mu Vulgata dodaja še »nevesto«. Ta dodatek povzemajo vsi štirje slovenski protire-fomacijski prevodi, medtem ko se vsi trije reformacijski spet držijo izvirnika, tako kakor Erazmov in Luthrov:
Mt25, 1
Matej:	[...]	deka parthenois, haitines labousai tas lampadas
hauton, ekselthon eis apantesin tou nymphiou.
Hieronim:	[...]	decem virginibus: quae accipientes lampades
suas, exierunt obviam sponso et sponsae.
Erazem:	[...] decem virginibus, quae sumptis lampadibus suis
exierunt in occursum sponso.
Bridges:	Virginibus [...] decem [...] quae lampadibus sibi
sumptis // Egrediendo suis, tendunt occurrere spon-so.
Luther:	[...] zehen Jurigfrawen die jre lampen namen vnd
giengen aus dem Breutgam entgegen.
Trubar:	[...] desetim Dečlom, kir so vzele suje Lampe, inu
gredo [2>3 so šle] vunkaj timu Ženinu pruti.
Juričič:	[...] desetim Divicam, katere so vzele svoje Lampe,
inu so izašle proti Ženinu.
Dalmatin:	[...] desetim Dečlam, katere so svoje Lampe vzele,
inu so šle vunkaj pruti Ženinu.
Anonimus:	[...] desetim Divicom, katere neh lampe vzamejo, no
gredo Vunkaje, temu ženinu no Nevesti protej.
Hren-Čandek:	[...] desetim Divicam, katere so svoje lampice vzele,
inu so šle vunkaj pruti Ženinu inu Nevesti.
Schonleben:	[...] desetim Divicam, katere so svoje lampice vzele,
inu so šle vunkaj pruti Ženinu inu Nevesti.
Kastelec:	[...] desetim Divicam, katere so svoje lampice vzele,
inu so šle vunkaj pruti ženini, inu nevesti.
Prevodi, ki v zadnjem stavku izpuščajo »sina človekovega«, v prvem dodajajo »nevesto« in večinoma še »Jezusa« ter njegove »jogre«. Spremembe v seznamu nstopajočih oseb so torej v njih glede na besedilo izvirnika večje in pomenljivejše kakor v tistih prevodih zgodbe o Krstnikovi smrti, ki opuščajo le pojasnjevalno omembo Herodovega brata Filipa (prim. Primerjalna književnost 12, 1989, št. 1, str. 5-6):
Mt 25, 1	Mt	25,	13
Matej:	-	ho	nymphios	-	ho	Hyios	tou	-
anthropou
Hieronim:	-	sponsus	sponsa
Erazem:	-	sponsus	-
Bridges:	-	sponsus
Luther:	-	der Breutgam -
Trubar:	-	ženin	-
Juričič:	Jezus	Ženin	-
Dalmatin:	-	Ženin
Anonimus:	Jezus	ženin	Nevesta
Hren-Čandek:	Jezus	Ženin	Nevesta
Shonleben:	Jezus	Ženin	Nevesta
Kastelec:	-	ženin	nevesta
Filius hominis -Filius hominis -des menschen Son -Sin tiga človeka -Sin Človeški Jogri tiga Človeka Sin -
-	Jogri
-	Jogri
-	Jogri
Te spremembe pa vendarle posegajo bolj v oporišča za razumevanje parabole kakor v njen fabulativni potek. Zanj namreč niso bistvene niti opuščene niti dodane osebe, odločilne so konstantne, ki jih ohranjajo vsi prevodi; k tem sodi med individualnimi, tj. pravkar navedenimi osebami »ženin«, in med kolektivnimi »device«.
Značilno je, da v paraboli - nasprotno kakor v biografski zgodbi, v kateri nastopajo Janez Krstnik, Herod in Herodiada - nobena oseba, razen dodanega »Jezusa«, nima lastnega imena, ki bi jo označevalo kot individuum. Vse so navedene z občimi imeni, ki opredeljujejo njihovo vlogo v posebnem življenjskem položaju ali dogodku - pri svatbi ali poroki: na eni strani moški protagonist, »ženin«, na drugi strani ženski
zbor, »device«. Medtem ko je ženinova udeležba pri svatbi nujna in nesporna, pa je udeležba devic negotova, samo deloma in pogojno nujna, saj gre v paraboli prav za zaplet med odhodom in prihodom tja. Parabo-lična zgodba opisuje potek in vzroke tega zapleta, toda avtor preide k zgodbi šele potem, ko kolektivni subjekt, tj. device, razčleni v dve številčno enaki, sicer pa različni, po odločilni lastnosti celo nasprotni si skupini. Različni sta si po opremljenosti - prva skupina ima svetilke nalite z oljem in je zato pripravljena iti na svatbo tudi sredi noči, druga v svetilkah nima olja in zaradi tega prihod na svatbo zamudi. Vzrok za oskrbljenost ali neoskrbljenost z oljem je po avtorjevi navedbi izključno subjektiven, udeležba pri svatbi je torej odvisna od lastnosti, ki jo nekatere device imajo, druge pa ne. Matej jo opiše z jezikovnim sredstvom, ki je v njegovih besedilih redko, izjemno - z epitetom, ali natančneje, z vsebinsko antitetičnim parom kakovostnih pridevnikov. Epitetonezo uporabi poudarjeno, v posebnem stavku, pravzaprav eliptičnem priredju, ki je izoblikovano kot antitetični paralelizem ali antitheton in ga ohranjajo vsi prevodi:
Matej:	Mt 25, 2	Pente de esan ex auton phronimoi,
	kai hai	pente morai.
Hieronim:		Quinque autem ex eis erant fatuae,
	et	quinque prudentes.
Erazem:		Quinque autem ex eis erant fatuae,
	et	quinque prudentes.
Luther:	Aber	funff unter jnen waren toricht
	und	fiinff waren klug.
Trubar:	Ampak	pet iz tih so bile nore,
	inu	pet so bile modre.
Juričič:	Ali	pet je zmej nih bilo priprostih,
	inu	pet modrih.
Dalmatin:	Ali	pet mej nimi so bile nore,
	inu	pet so bile modre.
Anonimus:	Ampak	pet je bilo mej nimi norčastih,
	inu	pet je bilu zastopnih no modrih.
Hren-Čandek:	Ali	pet mej nimi so bile nore,
	inu	pet so bile modre.
Schonleben:	Ali	pet mej nimi so bile nore,
	inu	pet so bile modre.
Kastelec:	Ali	pet mej nimi so bile nore,
	inu	pet so bile modre.
Tu se prevodi v različne jezike iz različnih obdobij kompozicijsko in vsebinsko skoraj popolnoma ujemajo, razhajajo se le v nekaterih nadrobnostih in pomenskih odtenkih. Erazmov npr. v ničemer ne popravlja Hieronimovega, tako da je navedeni stavek v njunih latinskih verzijah identičen. Luther je ponovitvi besede »funff« dodal tudi z njo povezano ponovitev pomožnega glagola »waren«, tako daje eliptično priredje z deloma istim nastavkom za povedkovo sintagmo razvezal v docela izdelano priredje s popolnim paralelizmom členov (fiinff waren to-richt und fiinff waren klug). Trubarje to Luthrovo konstrukcijo prevzel in jo retorično dopolnil še s paralelno-antitetično izbranim pridevniškim parom »nore-modrc«: izraza si vsebinsko nasprotujeta, zvočno pa
se po večini glasov ujemata; dvozložna asonanca tvori učinkovit homo-ioptoton. Paralelistični antitheton »pet so bile nore in pet so bile modre« je tako učinkovit, da ga je kljub gramatično-morfološki neustreznosti, ki jo je v duhu današnje rabe popravil že Juričič in za njim anonimni prevajalec, prevzela večina nadaljnjih prevodov, od Dalmatinovega do Kastelčevega. Izjemi sta spet Juričičev, ki ima namesto »nore« pridevnik »preproste«, in anonimni, ki po Hieronimovem zgledu - ta namreč variira »prudentes« (Mt 25, 2; 4; 9) s »sapientes« (Mt 25, 8) -uvaja sinonimijo »zastopne no modre« ter variira oznaki »norčaste« in »preproste«.
Slovenski prevodi se torej prek Trubarjevega zgledujejo po Luthrovem prav tam, kjer glede na možnosti svojega jezika stopnjuje retorično učinkovitost izvirnika in latinskih prevodov. Kaže, da se Trubar za prevzem Luthrove gramatične konstrukcije in za njeno učinkovito podkrepitev s homoioptotonom ni odločil naključno, ampak sta ga pri tem vodila poznavanje retoričnih vzorcev in izrazit posluh za zvočno okrasje, s katerim je svoje prevode dopolnjeval, kjer se mu je za to ponudila priložnost v slovenskih stavčnih konstrukcijah in besednem gradivu.
Luthrovih prevajalskih rešitev namreč ni prevzemal kar vsevprek. To je videti npr. pri kolektivnih osebah, predvsem pri »prodajalcih olja«, ki jih je edino Luther imenoval kratko in neposredno z enim samim samostalnikom (Kremern), medtem ko so drugi ohranili izvirnikov obsežnejši, arhaični opis s prilastkovim odvisnikom, analognim opisu Herodovih gostov kot »tistih, ki so sedeli pri mizi«. Zanimivo pa je, da razen Dalmatina nihče izmed poznejših slovenskih prevajalcev ni prevzel Trubarjevega poimenovanja druge, osrednje kolektivne osebe kot mladostno opredeljenih »dečel«; označili so jih z izvirniku pomensko bližjim izrazom »device«, ki poudarja spolno nedotaknjenost udeleženk svatbe:
	Mt 25, 1	Mt 25, 9
Matej:	hai parthenoi	hoi polountes
Hieronim:	virgines	ei qui vendunt
Erazem:	virgines	vendentes
Bridges:	virgines	ei qui vendunt
Luther:	Jungfrawen	Kremern
Trubar:	dečle	ti kir prodajo
Juričič:	device	ti kir predaje
Dalmatin:	dečle	ti kir prodajo
Anonimus:	device	ti kateri predajajo
Hren-Čandek:	device	ti kir predajo
Schonleben:	device	ti kir predajajo
Kastelec:	device	ti kir predajajo
»Device« je vpeljal že Juričič, ki je v komentarju k paraboli, tj. v prevodu Spangenbergovega besedila, za »tiste, ki prodajajo« nasprotno kakor v prevodu Matejevega besedila - pač zvest obema variantama -tudi uporabil preprostejšo in natančnejšo sintagmo »olnasti kramarji«.9
Poznejši slovenski prevodi so prevzeli Trubarjeve izraze še za nekaj drugih ključnih pojmov in predmetov, npr. za nebeško kraljestvo, svetilke, olje in posode, čeprav deloma pravopisno modificirane, »lampe« pa v protireformacijskem stoletju deminutivizirane v »lampice«:
	Mt 25, 1	Mt 25, 1	Mt 25, 3 Mt 25, 4	
Matej:	he basileia ton ouranon	hai	to elaion ta aggeia	
		lampades		
Hieronim:	regnum coelorum	lampades	oleum	vasae
Erazem:	regnum coelorum	lampades	oleum	vasae
Bridges:	regnum coelorum	lampades	oleum	vasae
Luther:	Himelreich	Lampen	Ole	gefessen
Trubar:	nebesku kralevstvu	lampe	olje	posode
Juričič:	nebeško kraljevstvo	lampe	olje	posode
Dalmatin:	nebesku krajlevstvu	lampe	oj le	posode
Anonimus:	nebesku kralevstvu	lampe	volej	posoda
Hren-Candek:	nebesku krajlevstvu	lampice	oj le	posode
Schonleben:	nebesku krajlevstvu	lampice	oj le	posode
Kastelec:	nebešku krajlestvu	lampice	oj le	posode
Isto velja tudi za vsebinsko pomenljivi časovni prislov »opolnoči« (Mt 25, 6: Matej - meses de nyktos; Hieronim in Bridges - media nocte; Erazem - medio noctis; Luther - zur Mitternacht; Trubar, Dalmatin, Hren in Čandek, Schonleben, Kastelec - ob pulnoči;Juričič in Anoni-mus - obpolnoči).
Nekatere druge Trubarjeve izraze, npr. »šraj«, »ohcet« in »vrata«, pa so zlasti protireformacijski prevodi nadomestili z drugimi, vendar ne vedno po principu zamenjave kalka 3 pravim prevodom:
	Mt 25, 6	Mt 25, 10	Mt25, 10
Matej:	he krauge	hoi gamoi	he thyra
Hieronim:	clamor	nuptiae	ianua
Erazem:	clamor	nuptiae	ianua
Bridges:	clamor	connubium	ianua
Luther:	geschrey	Hochzeit	die thiir
Trubar:	šraj	ohcat	vrata
Juričič:	šraj	ohcet	vrata
Dalmatin:	šraj	ohcet	dauri
Anonimus:	šraj	ohcet	duri
Hren-Čandek:	vpij	ženitovajne	dauri
Schonleben:	vpij	ženitovajne	dauri
Kastelec:	vpij	ženitovajne	douri
V premih govorih vsi prevodi obnavljajo osnovne sintaktične vzorce izvirnika, z upoštevanjem nekaterih Hieronimovih, Erazmovih in Luthrovih modifikacij, in vzpostavljajo analogno zvočno okrasje. -Prvi premi govor (Mt 25, 6) bi glede na to, da je napovedan z oznako »vzklik«, lahko imeli za eksklamacijo; primerneje pa ga je označiti kot nagovor ali apostrofo, ker ne izraža osebnega čustvenega stališča, ampak prej dolžno, splošno uveljavljeno spoštovanje pomembne osebe, saj omenja le glasnost, tj. slišno poudarjenost čisto stvarnega naznanila o zapoznelem, pričakovanem in hkrati nepričakovanem ženinovem prihodu sredi noči ter kratek poziv devicam, naj mu gredo naproti.
Matej ima v njej oddaljeni homoiotelevton (idoii - autou) in okrepljeno asonanco (erchetai, exercheste eis); Hieronim in Erazem analogno asonirata besede ecce - exit e ei, poudarjeni vokal e in nepoudarjeni i pa to ponavljanje glasov še dopolnjujeta v besedi venit; Luther je zvočni
odmev ujel v besedah gehet -entgegen; Trubarje v tem kratkem asinde-tonu izoblikoval več prepletajočih se glasovnih ujemanj: pole -gre; pojte
-	proti; semkaj - vunkaj; drugi slovenski prevodi so jih ohranili le deloma, ne da bi opuščene nadomeščali z drugimi.
Nadaljnji štirje premi govori so povezani v dva kratka dialoga: v prvem nespametne device prosijo pametne za olje, v drugem prosijo ženina, naj jim odpre vrata, obakrat pa jih nagovorjene osebe zavrnejo. Ev-fonični postopki so v obeh parih optacije in dehortacije podobni, pri Trubarju npr. dajte - zakaj (Mt 25, 8); nom inu \om: pojdite inu kupite (Mt 25, 9). Te Trubarjeve zvočne paralelizme so nekoliko modificirane in reducirane povzemali vsi poznejši tu upoštevani slovenski prevodi.
Trubar je po Luthrovem zgledu izoblikoval v slovenščini še eno figuro, ki jo sicer ohranjajo vsi prevodi, vendar v nekoliko različnih gra-matično-oblikovnih variantah. Matej je oba prema govora nespametnih devic, tj. obe optaciji, napovedal preprosto, samo z enim glagolom, medtem ko je oba odgovora, tj. dehortaciji, poudaril s tavtološko napovedjo,
v	kateri je uporabil po dva glagola dicendi, med njima enega v deležni-ški obliki. Analogno sta v skladu z latinskimi jezikovnimi konvencijami ravnala Hieronim in deloma Erazem. Luther, Trubar in za njim drugi slovenski prevajalci pa so deležniško konstrukcijo, ki se jim je očitno zdela tuja ljudski nemščini in neizumetničeni slovenščini, spremenili v vezalno priredje:
Mt25, 8 Matej:	eipon
Mt 25, 9
apekrithesan, legousai responderunt, dicentes responderunt responderunt, dicentes antworten und sprachen odgovore inu praujo
Hieronim:	dixerunt
Erazem:	dixerunt
Bridges:	aiunt
Luther:	sprachen
Trubar:	praujo [2so djale
3so odgovorile]
Juričič:	so	rekle
Dalmatin:	so	djale
Anonimus:	praujo
Hren-Čandek:	so djale
Schonleben:	so	djale
Kastelec:	so	djale
so odgovorile, inu so rekle so odgovorile, inu so rekle so odgovorile, inu so rekle
so odgovorile, inu so djale antvertujo no praujo
so odgovorile rekoč
Mt25, 11
Mt 25, 12 apokritheis eipen respondens ait respondens ait rettulit, aiens antwortet und sprach
1	odgovori inu pravi [2. 3je odguvoril inu je djal] odgovorivši je rekal je odguvoril, inu je djal antvertuje no pravi je odgovuril, inu je rekal je odgovuril, inu je rekel je odgovuril, inu je rekel
Matej:	legousai
Hieronim:	dicentes
Erazem:	dicentes
Bridges:	dixerunt
Luther:	sprachen
Trubar:	praujo
J uričič:	govoreč
Dalmatin:	so djale
Anonimus:	praujo
Hren-Čandek:	so djale
Schonleben:	so djale
Kastelec:	so djale
Matejeva raba te figure - tavtologije - je spet natančno odmerjena, saj indirektno opozarja na različno tehtnost, ki jo avtor pripisuje zahtevama, tj. optacijama, in zavrnitvama, tj. dehortacijama: optaciji sta kot prema govora samo napovedani, dehortaciji sta napovedani tavtološko, tj. poudarjeno. Poudarka navajata k sklepu, da so stališča pametnih devic in Jezusa, ki s ceremonialno napovedanimi besedami zavračajo neutemeljene zahteve, veliko tehtnejša in odločilnejša od stališč in dejanj nespametnih devic, ki neupravičeno zahtevajo olje in udeležbo pri svatbi. Tak pomen tavtološkega poudarka je očitno razbral predvsem Erazem, ki ga je še domislil in pri tem seveda modificiral: s tavtologijo je poudaril samo ženinovo dehortacijo in tako ženina, tj. Jezusa, med nastopajočimi osebami postavil v posebno kategorijo, ker pametnih devic ni izenačil z njim, pač pa jih je kljub različnosti ohranil v isti kategoriji kakor nespametne.
Prevodi tega tavtološkega poudarka se ločijo še v neki nadrobnosti. Matej rabi v napovedih obeh dialoških sklopov optacije in dehortacije po tri različne napovedovalne glagole - vsebinski tavtologiji dodaja torej še formalno sinonimijo. Enako ravnajo poleg poznejšega Bridgesa tudi vsi trije slovenski prevodi iz 17. stoletja, ki rabijo glagole »dejati«, »odgovoriti« in »reči«. Hieroniom se enkrat odloči za ponovitev (Mt 25, 8 in 9), enkrat za sinonimijo (Mt 25, 11 in 12: glagoloma »dicere« in »respondere« doda še »aire«), podobno Juričič, ki izrazoma »reči« in »odgovoriti« (Mt 25, 8 in 9) v drugem dialogu doda glagol »govoriti« (Mt 25, 11 in 12). Luther se obakrat odloči za ponovitev, ne za sinonimijo (»sprachen« in »antworten«), po omahovanju v prvih dveh natisih (1555 in 1557) se v zadnjem (1582) odloči tako tudi Trubar (»odgovoriti« in »praviti«), podobno nato Dalmatin (»dejati« in »odgovoriti«) in anonimni prevajalec Stapletonovega evangelistarja (»praviti« in »an-tvertovati«).
Trubar in Dalmatin sta torej poznala retorični učinek ponovitve, ki se zdi samo z vsebinskega vidika nepotrebna, medtem ko so Hrenov in Čandkov, Schonlebnov in Kastelčev prevod na koncu obravnavane parabole, pri optaciji, ki se začenja z apostrofo »Gospod, gospod«, ta učinek prezrli in ponovitve iste besede niso upoštevali. S tem so opustili fi-
guro epizeuksis ali geminacijo:	
	Mt25, 11
Matej:	Kyrie, Kyrie, anoixon hemin.
Hieronim:	Domine, domine, aperi nobis.
Erazem:	Domine, Domine, aperi nobis.
Bridges:	Domine, 0 Domine, [. ..] Aperito nobis.
Luther:	Herr Herr thu uns auff.
Trubar:	Gospud, Gospud, odpri nom.
Juričič:	Gospod, gospod, odpri nam.
Dalmatin:	Gospud, gospud, odpri nam.
Anonimus:	Gospud, Gospud, odpri nam gori!
Hren-Čandek:	Gospud, odpri nam.
Schonleben:	Gospud, odpri nam.
Kastelec:	Gospud odpri nam.
Na dobesedni ravni je parabola o desetih devicah v primeri z zgodbo o Krstnikovi smrti banalna, nič kaj pretresljiva pripoved, še posebno, če razumemo »device« kot »dečve«, »dekleta« ali »družice«, tj. le kot priče, ne kot udeleženke svatbe ali poroke - v smislu Jezusove zahteve
po strogo monogamnem zakonu. Spričo Matejeve lakoničnosti pa jih je zlasti takrat, kadar odlomek ni v kontekstu celotnega evangelija, vendarle mogoče razumeti tudi kot Jezusove partnerke pri poroki, ki v tem primeru seveda ni monogamna, ampak poligamna. Možnost takega razumevanja nakazujejo in ga hkrati zavračajo zlasti katoliški prevodi, ki »devicam« in »ženinu« mimo izvirnika dodajajo še »nevesto«. Na ravni prenesenega pomena celotne razširjene prispodobe pa postane banalnost kontrastna, čeprav spet le indirektna antiteza pomembnemu vprašanju - kako naj vernik ravna, da si bo omogočil vstop v nebeško kraljestvo, ne pa obstal pred njegovimi zaprtimi vrati.
Na ključni točki - analogiji med »ženinom« in »človekovim sinom«, tj. Jezusom - pojasnjuje preneseni pomen že Matejevo besedilo, za natančnejšo razlago vseh elementov parabole pa je poskrbela katoliška eksegetična tradicija, ki so jo prek lekcionarjev in postil upoštevali tudi reformatorski, ne samo protireformatorski pridigarji in prevajalci. Luther npr. svojemu prevodu dodaja opombo z razlago, kaj so svetilke in kaj posode za olje,10 Trubar svojemu - razen v prvi izdaji - pojasnilo, kako je treba razumeti »device«,11 Dalmatin po Luthrovem zgledu pojasnjuje pomen svetilk in posod za olje.12 Najpodrobnejšo razlago oseb, predmetov, pojmov in dogajanja v obravnavanem besedilu pa ima Juri-čičev prevod,13 saj je Spangenbergova postila neprimerno daljša od Matejeve parabole: ženin je »Jezus Kristus, sin božji«; nevesta, ki sicer v prevodu Matejevega besedila sploh ni omenjena, je v prevodu Spangen-bergove razlage razkrita kot »sveta krščanska katoliška cerkev«. Device so »krščeniki«, tj. kristjani, in sicer modre device »pravi krščeniki«, »preproste« ali nespametne device pa »hinavci«; »krščenikova duša« je namreč »duhovna devica« in kot taka vendarle tudi »božja nevesta«. »Lampe« so »dobra dela in krščansko življenje«, »olje« je »vera in upanje na dobroto in milost božjo«, »posode za olje« so »človeška srca in vesti, v katerih se vera hrani«. »Spanje«, v katero se device pogreznejo med čakanjem ženinovega prihoda, je razloženo na dva načina, kot »telesno« ali kot »duhovno« spanje: »telesno spanje« je naravna smrt, ki traja do obujenja od mrtvih na sodni dan, »duhovno spanje« je pozabljenje na boga, nevernost, pogreznjenost v temo in zmoto. »Šraj« je klic k vstajenju in sodbi, »polnoč« je »ura naše smrti ali sodni dan«. -Tudi števili deset in pet nista naključni: desetica, ki je povezana z vsemi devicami, tj. kristjani, meri na deset božjih zapovedi, ki so obvezno življenjsko vodilo vsakega kristjana; petica, ki se prav tako povezuje z obema skupinama devic oziroma kristjanov, meri na pet čutov, ki določajo okvire vsega človeškega življenja: skozi »gledanje, slišanje, obdiža-nje, poskušanje in dotikanje« pride v človeško srce vse dobro in vse hudo. - Tu se uveljavi odločilna lastnost devic/kristjanov, modrost: tisti, ki čutne zaznave sprejemajo pametno in razumno, predvsem pa pošteno, delajo dobra dela, verujejo v milost božjo, torej krščansko živijo in so zato pripravljeni na časovno nepredvidljivi, vedno nenapovedani vstop v nebeško kraljestvo. Tisti, ki sprejemajo svoja čutna spoznanja brez modrosti in razumevanja, »živijo kakor divje beštje in nezastopna živina«, to je »drzno, divje in grdo«, ne pazijo in ne mislijo, kaj govorijo in delajo, s slabim zgledom »pohujšujejo in blaznijo vse ljudi« in »jih zapeljujejo k mnogoterim grehom«.
Preneseni pomen prilike o desetih devicah je torej natančno pojasnjen šele v dodatnih razlagah, medtem ko v Matejevem evangeliju prispodoba ni sestavljena logicistično. Analogija med nebeškim kraljestvom in devicami, pravzaprav njihovo pripravljenostjo za svatbo, je na-
mreč v uvodnem in zaključnem stavku samo nakazana, se pravi eliptična, saj dejansko ne gre za nebeško kraljestvo in njegove značilnosti, ampak za problem vstopa vanj, ki ga ponazarja problem udeležbe devic pri ženinovi skrivnostni, konspirativni polnočni svatbi. Prispodoba potemtakem ni izoblikovana racionalistično, čeprav je njen osrednji namen prav opozorilo k razumnemu ravnanju. Poetična pa tudi ni. Čeprav na ravni prenesenega pomena govori o mistično religiozni problematiki, je na ravni prvotnega pomena izrazito pragmatična, preprosto poučna in svarilna: kot uspešno in odobravanja vredno kaže preudarno, celo preračunljivo ravnanje, ki bi ga lahko imeli tudi za sebično; kot neuspešno in zato nepriporočljivo pa kaže lahkomiselno pričakovanje, da bodo tisto, za kar se iz lenobe in zanikrnosti ne potrudimo zase storiti sami, za nas sočutno storili drugi. Zanimivo je, da Spangenbergova razlaga razvija teološke implikacije parabole z uporabo splošno razumljivega seksualno-moralističnega izrazoslovja in analogij. »Krščenike«, tj. kristjane, razlaga kot »device«, češ da je »slehernega krščenika duša duhovna devica in božja nevesta, po tej veri Kristusu zaročena«, medtem ko so tiste device, ki poslušajo človeški nauk namesto božjega, »duhovne prešuštnice pred Bogom«.14 Prav ta razlaga pa onemogoča popolno analogijo, saj so v njej »device« neveste, medtem ko naj bi v paraboli ne bile: Matejeva parabola je vendarle bolj sentenčno poantirana zgodba kakor popolnoma izdelana primera, v kateri imajo vsi elementi na ravni prenesenega pomena analogne elemente na ravni prvotnega pomena.
Namen branja in razlaganja te parabole je bila torej poleg širjenja evangeljskega nauka čisto praktična vzgoja za vsakdanje življenje in delo, povezana še z zgledi iz življenja dveh svetnic, Katarine ali Lucije. Tako kakor še nekatere druge prilike o nebeškem kraljestvu je bila tudi ta uvrščena med izbrane evangeljske odlomke, ki so jih vernikom prebirali in komentirali vsako leto na določen dan. Prilika o desetih devicah in njihovih svetilkah se je zdela primerna za obravnavanje v temačnem zimskem času, bodisi 25. novembra, na dan svete Katarine, zavetnice preudarnosti in znanja, bodisi 13. decembra, na dan svete Lucije, zavetnice vida in luči, saj sta bili obe tudi zavetnici pravega spoznanja.15
Konkretna navodila za banalno pozemsko življenje, od katerega je odvisna človekova posmrtna usoda, tj. »večno življenje«, so tako pred-reformatorski kakor reformatorski in protireformatorski pridigarji in pisatelji dajali predvsem ob biblijskih odlomkih, ki so bili prav zaradi redno ponavljajočega se citiranja, komentiranja in interpretiranja med verniki najbolj znani, čeprav niso spodbujali umetniških obdelav. A tudi iz odlomkov, ki niso izrazito poučni, so verski gorečneži znali izluščiti ustrezno praktično moralo. Luther jo je npr. našel v zgodbi o Krstnikovi smrti, ki jo je uvrstil v svojo Postilo kot ustrezno izhodišče za pridigo na dan svetega Janeza Krstnika, »na ta praznik tiga glave odsekajnja Joannesa Karstnika«, kakor je naslov tega poglavja prevedel Primož Trubar.16 Toda za to priložnost ni izbral Matejeve variante, ampak nekoliko obsežnejšo, podrobnejšo, bolj gostobesedno, literarno manj izpiljeno Markovo.17
Metoda, po kateri je izpeljal nauk iz nje, je podobna uveljavljenim razlagalskim metodam biblijskih odlomkov, izbranih za nedeljski ali praznični verski pouk, vsebinski poudarek pa je opazno reformatorski. Prvi nauk, kije hkrati tudi bodrilo, velja pridigarjem, katerih naloga je širiti božjo besedo, čeprav pri tem analogno Janezu Krstniku tvegajo
glavo; šele drugi, prav tako bodrilni nauk velja vsej verski srenji, ki kljub vdanosti Jezusovim naukom doživlja veliko hudega. Pridigar in preprosti vernik sta torej v nekaterih pogledih izenačena, bog in posvetni vladar pa ne, saj gre Luthru v prvi vrsti za nepopustljivo zavračanje razuzdanosti in samopašnosti posvetnih oblastnikov, temu pa dodaja tradicionalno apodiktično razlago božjega ravnanja z ljudmi. Če namreč človeško usodo določa bog, bi se njegovo ravnanje z dobrimi kristjani, pravičniki, ki trpijo preganjanje in zatiranje, po analogni presoji lahko zdelo vsaj nepravično, če že ne tudi kruto in sovražno. Toda Luther prepričuje bralca, da pozemsko trpljenje človeku ni naloženo zaradi božje jeze, ampak ravno narobe. Pozemske in posmrtne muke, ali še bolj posplošeno, pozemsko in posmrtno življenje si nista v premem, ampak v obratnem sorazmerju: čim huje je človeku na tem svetu, čim bolj ga bog na videz kaznuje, tem bolj ga bo pozneje nagradil, lažji mu bo vstop v nebesa. Za pridigarja to pomeni, naj ne postane vladarjev služabnik in prilizovalec, ampak neomajen glasnik Jezusovega nauka in po potrebi neustrašen kritik mogočneževega nepravilnega ravnanja: čeprav bo zaradi tega na zemlji trpel, si bo pridobil božje dopadenje.18
Zanimivo pa je v tej razlagi tudi to, da Luther morale, ki jo izpeljuje iz biblijskega besedila, ne razvija samo z abstrakcijami, ampak jo ponazori s posvetno didaktično zvrstjo, ki jo Trubarjev prevod imenuje fabulo ali basen: biblijsko besedilo, ki samo po sebi ni parabola, ampak biografska zgodba, razloži z drugačno zgodbo, ki poudarja v njej posebej izbrano analogijo. Sklicevanje na Aristotelovo ali dozdevno Aristotelovo basen o zajcih, ki so se drznili pridigati levom, je torej od Luthra, o katerem je znano, da je bil ljubitelj Ezopovih basni in da jih je nekaj celo sam priredil,19 prek Trubarja prišlo tudi v slovensko književnost. Basen je dovolj zgovorna že z izbiro personificiranih živali, toda Luthru to ni zadostovalo. Da bi bilo vse kar najbolj nedvoumno, je živalskim osebam dodal še čustveno moralistične oznake: zajca je spremenil v so-čutno-ljubeče pomanjšanega »zajčiča«, ki ga označuje epiteton »ubogi«, lev pa je označen kar z dvema negativnima kakovostnima pridevnikoma, kot »zlobni, grozoviti lev«. - Prav tako kakor kontrastna nasprotnika v basni so v postili s krepkimi, kontrastnimi izrazi označene tudi osebe iz svetopisemske zgodbe in povsem nedvoumno razdeljene na pozitivne in negativne: Janez Krstnik je npr. »brumni mož«, »brumni Joannes«, »pravi božji prijatelj«, »ljubo dete«, »ljubi Joannes« in končno »sveti Joannes«; Herodiada pa je »Herodeževa kurba« ali največkrat kar »kurba«, enkrat celo »hudo zanikrna kurba«; Herodiadina hči je pod vtisom Matejevega in Markovega besedila pogosto imenovana »deklica«, še večkrat pa z neprizanesljivima, z vidika zgodovinsko izpričanih sorodniških razmerij neutemeljenima komentatorjevima oznakama »kurbino dete« ali »pankrt«.20
Vse to potrjuje ugotovitve Birgit Stolt,21 da je bil Luther spreten retorik, čeprav je o njem znano, daje pisal in prevajal impulzivno, pogosto v vročičnem zanosu, in čeprav je retorika dolgo veljala predvsem za razumsko veščino. Za Luthrovo retoriko je značilna afektivnost, njego-
vi	spisi se obračajo predvsem k poslušalčevim in bralčevim čustvom. V 16. in 17. stoletju so ga imeli za velikega retorika nemškega jezika, občudovali so ga kot »nemškega Cicerona«, katoličani pa so prav v njegovem izbrušenem in tekočem jeziku videli posebno nevarnost in svarili pred njo. Njegovi prevodi so res izdelani po načelu zvestobe in razumljivosti, pri čemer pa ima Birgit Stolt za nadrobnejša določila Luthrove »razumljivosti« izrazno moč, barvitost, nazornost in čustvenost. Toda iz
analiziranih odlomkov in iz bežnega pregleda komentarja v Postili je videti, da se je Luther kot prevajalec ne glede na svojo nagnjenost k poudarjanju in pretiravanju, k čustvenosti, nazornosti in barvitosti disciplinirano držal določil izvirnika. Strnjeno oblikovani Matejevi zgodbi o Krstnikovi smrti in o desetih devicah je npr. prevedel v nemščino brez vsebinskih svojevoljnosti, medtem ko je v komentarju k Markovi pripovedi o Krstnikovi smrti poudarjal svoja stališča z bogato epitetonezo in sinonimijo, s kopičenjem analogij in z drugimi sredstvi, ki jih evangelista, zlasti Matej, uporabljata redkeje in bolj zadržano.
Slogovne posebnosti, predvsem retorično figuraliko je v prevodih tako različnih besedil, kakršni sta npr. Matejev Evangelij in Luthrova Postilla, natančno in uspešno ohranil tudi Primož Trubar, to pa je pomembno ne samo za poskus orientacijske ocene literarnosti njegovih biblijskih prevodov, ampak tudi za pogled na celotno panoramo slovenskega reformacijskega in protireformacijskega biblijskega prevoda.
Že Breznik, ki je pregledal veliko obsežnejši vzorec slovenskih biblijskih prevodov, je ugotovil, da jim je bila vsaj do Japljevega odločilni zgled Dalmatinova Biblija, ta pa se je opirala predvsem na Luthrovo in na obstoječe Trubarjeve prevode. Zaradi tega je za celotno tradicijo naših reformacijskih in protireformacijskih biblijskih prevodov izredno pomembno, daje Trubar po najboljših humanističnih in reformacijskih načelih imel za edino pravo izhodišče in merilo prevoda besedilo izvirnika. Prav tako pomembno pa je, da je spričo samokritičnega gledanja na svoje nezadostno znanje grščine hotel priti izvirniku do dna s primerjanjem več prominentnih prevodov v različnih jezikih. Eden med njimi je bil gotovo najbolj znani in najširše uveljavljeni Hieronimov, narejen po načelu popolne, torej tudi estetske zvestobe izvirniku, čeprav je njegovo latinsko besedilo v primeri z izvirnim ponekod prirejeno. Naslednja dva sta takrat novejša Erazmov in Luthrov, ki še danes slovita zaradi posrečene povezave med filološko akribijo, tj. zavestnim prizadevanjem za zvestobo izvirniku, in umetniško učinkovitostjo. Tudi Trubarje upošteval oboje, prevzel je načelo in prakso zvestega prevoda, pri delu pa gaje vodil izrazit posluh za oblikovanje »lahkega okrasja«, primernega »preprostemu stilu« izvirnika.
Precejšen del Trubarjevih evfoničnih gramatikalnih figur so poznejši slovenski prevodi prevzeli, od tistih, ki jih je spremenil Dalmatin, so v protireformacijskem stoletju precejšen del povzeli po njem. Načelo zvestega prevoda je vodilo tudi naše protireformacijske, ne samo reformacijske prevajalce, vendar s to razliko, da je za protireformacijo očitno imela veljavo izvirnika kanonizirana Vulgata. Prevodi iz 17. stoletja namreč povzemajo njene vsebinske odmike od Matejevega grškega izvirnika, obnavljajo pa njegovo oblikovanost prozne pripovedi in v glavnih potezah tudi njeno retorično figuriranost - drugače kakor npr. Bridgesova verzificirana in s tem figurativno močno predelana, čeprav vsebinsko kljub temu zvesta latinska verzija.
Ob pregledanem vzorcu je torej mogoče reči, da so slovenski reformacijski in protireformacijski biblijski prevodi vsekakor literarno izoblikovani, pač pa je inventivnost posameznih prevajalcev različna: pri Trubarju, Juričiču in Dalmatinu je izrazitejša kakor pri Hrenu, Čandku, Schonlebnu in Kastelcu, pri prevajalcih iz obdobja reformacije torej večja kakor pri prevajalcih iz obdobja protireformacije.
Slovenski reformacijski biblijski prevod je v primeri s protirefor-macijskim ne samo neprimerno obsežnejši, ampak tudi vsebinsko natančnejši in figurativno bogatejši. Trubarju in Dalmatinu je tako
kakor Luthru videti privrženost renesančni gramatično-retorični virtuoznosti, še posebno nagnjenje k evfoničnim figuram. Rudimentarni, lekcionarsko orientirani protireformacijski biblijski prevod iz 17. stoletja pa ne kaže baročnih tendenc k stopnjevani okrašenosti, ampak prej težnjo k redukciji vsebinsko dozdevno odvečnih retoričnih figur.
OPOMBE
Prvi del te razprave je bil objavljen v prejšnji številki (Primerjalna književnost 12, 1989, št. 1), opombe so zato oštevilčene kot nadaljevanje.
5	Prim. sodobni prevod dr. Franca Rozmana v Svetem pismu nove zaveze, 1984, str. 87-88 (Prilika o desetih družicah): takrat bo nebeško kraljestvo podobno desetim družicam, ki so vzele svetilke in šle ženinu naproti. 2Pet izmed njih je bilo nespametnih in pet pametnih. 3Nespametne so vzele svetilke, niso pa prinesle olja s seboj. ^Pametne pa so s svetilkami vred vzele olja v posodicah. 5Ker se je ženin mudil, so vse podremale in zaspale. 6Opolnoči pa je nastalo vpitje: ’Glejte, ženin gre! Pojdite mu naproti!’ 7Tedaj so vse družice vstale in pripravile svetilke. 8Nespametne so rekle pametnim: :Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo!’ 9Toda pametne so odvrnile: ’Nikakor! Da ne poide nam in vam, pojdite raje k prodajalcem in si ga kupite!’ 10Medtem ko so šle kupovat, je prišel ženin, in tiste, ki so bile pripravljene, so šle z njim na svatbo in vrata so se zaprla. 11 Pozneje so prišle še druge družice in klicale: ’Gospod, gospod, odpri nam!’ 12On pa jim je odgovoril: ’Resnično vam povem: ne poznam vas!’ 13Čujte torej, ker ne veste ne dneva ne ure!’
® Prim. Mt 13, 10-17: Namen prilik; Mt 13, 34-35: Zakaj v prilikah.
7 Prim. Mt 13, 18-23: razlaga prilike o sejavcu; Mt 13, 36-43: razlaga prilike o ljuljki.
8 Prim. Mt 13, 24-30: nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je posejal dobro seme na svoji njivi. - Mt 13, 31-32: nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zrnu, ki ga je človek vzel in vsejal na svoji njivi. - Mt 13, 33: nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je vzela žena in vmesila v tri merice moke. - Mt 13, 44: nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skritemu na njivi. - Mt 13, 45-46: nebeško kraljestvo je podobno trgovcu, ki išče lepe bisere. - Mt 13, 47-50: nebeško kraljestvo je podobno mreži, ki jo vržejo v morje in zajame vse vrste rib. - Mt 13, 52: pismouk, ki se zavzema za nebeško kraljestvo, je podoben hišnemu gospodarju, ki prinaša iz svojega zaklada novo in staro. - Mt 20, 1-16: nebeško kraljestvo je podobno hišnemu gospodarju, ki je šel zgodaj zjutraj najemat delavce za svoj vinograd. - Mt 22, 1-14: nebeško kraljestvo je podobno kralju, ki je napravil svatbo svojemu sinu.
9 Prim. Postilla, to je kerszhanske evangelske predige [. . J1578, list 109 (b).
10 Die Lampen on ole sind die guten werck on glauben die miissen alle ve-lesschen. Das Olegefess aber ist der glaube im gewissen auf Gottes gnade der thut gute werck die bestehen. Wie aber hie das Ole keine der andern gibt Also mus ein jglicher fur sich selbs gleuben.
11 Sto pergliho od tih dej/et diuiz, praui, koku Je /temi prauimi vernimi inu /teimi Hinauci bode godilu.
12 Prigliha od dej/et Dezhel. - Lampe press ojla, Jo dobra della pres Vere, taijta morajo vja vgajniti. Ta po/soda pak k’Ojlu, je vera notri v’na-Jhi ve/ti na Boshjo gnado, ta dela dobra della, kir ob^stoje. Kakor pak letukaj ena tej drugi ojla neda, taku mora v Jak Jam sa/e verovati.
13 Juričič, 1578, listi 106-111.
14 Prim. Juričič, 1578, lista 106-107: Sakai (liharniga kar/zhenika Dusha ie duhouna Diuiza, inu Boshya neuejta, po tei Veri, Chrijtuju sarozhena. Kadar pojlusha Boshyo Bejedo inu io suernim Serzom prime, tako ie no/fez-ha od S. Duha: inu io to S. Syme, Boshya Bejeda, porodnu J tori, tako da ie po
duhouno Mati Boshya, inu po duhouno Chrijtuja porodi. Kadar kriuizhni sape-liauski vzhenik pride, inu karj zhanskim Dusham Pleue, prasdno KlaJJouie inu Huojte ali osobke Zhloueskega Vka inu Lashy naprei prejpe, inu ga one prymeio: tako Je oskrune, omadeshe inu Juoy sakon na Chrijtuju prelome, inu Jo tako, duhoune preshu/tnize pred Bogom. Sakai Zhloueskega Vka Je dershati, drugo nei, kakor duhouno Kurbanie, kakor Dauid vtem 106. Pjalmu, gouori: Oskrunieny $o Jtimi Juoiemi Deli, inu Jo Je Kurbali vjuoim di-aniu.
15	Prim. Niko Kuret, Praznično leto Slovencev, III, str. 43-56 in 145-150.
Hijhna Poftilla Doctoria Martina Lvtheria. Tubingen, 1595, str. 91-97.
17 Mr. 6, 14-29; prav tam, str. 91-92, v Trubarjevem prevodu: Erodesh je bil vunkaj pojlal, inu Ioannesa vluvil, inu ga je vjezho polushil, sa voljo Erodiade, njegoviga brata Philippa Shene, sakaj on je njo bil /ebi k’sheni vsel. Ioannes pak je djal k’ErodeJhu: Tu nej prou, de ti tvojga Brata Sheno imajh. Erodias pak je njemu mijlila Shivot vseti, inu ga je hotela vmoriti, inu nej mogla. Erodesh pak /e je Joannesa bal: Sakaj on je vejdil, de je on en brumen inu Jvet mosh bil, inu je na njega gledal, inu ga je JluJhal, vdojtih rizheh, inu ga je rad pojlushal. Inu en priloshan dan je pri J hal, de je Erode j h na Jvoj porodni dan eno vezherjo dal, Vij him, inu Kapitanom, inu tem narimenitni/him v Galilei. Tedaj je noter j topila te Erodiade hzhy, inu je plefiala, inu tu je Erodeshu dobru dopadlu, inu tem, kateri Jo per misi Jideli. Natu je Kraji htej Deklici djal: Profii od mene kar kuli hozhejh, jejt ti je hozhem dati, inu je njej pri-Jegel: Kar kuli bo/h od mene profiila, tu jejt hozhem tebi dati, notar do polovice mojga Krajlejtva. Ona je Jhla vunkaj, inu je djala k Jvojej Materi: Kaj imam jest profiiti? Ona je djala: Ioanneja Kar/tnika glavo. Inu ona je Jdaici hitru notar Jhla h Krajlu, je profiila, inu djala: Jest hozhem, de ti meni sdaj je-dernu da$h, veni skledi, Ioanneja Karjtnika glavo. Kraji je bil shalojten, ali vjaj sa volo te prifiege, inu teh, kateri Jo Jideli per misi, nej on hotel njej tiga odpovedati. Inu sdajci je Kraji Rabilna tje pojlal, inu je rekal njegovo glavo Jem pernejti: Ta je Jhal tjakaj, inu je njemu vjezhi glavo vjekal, inu je ne-fiel njegovo glavo veni skledi, inu je njo dal tej Deklici, inu ta Dekliza je njo dala Jvoji Materi. Inu kadar Jo tu njegovi Jogri JliJhali, Jo prijhli, inu Jo vseli njegovu truplu, inu Jo je v’en Grob polushili.
18 V marginalijah je prvi nauk s Trubarjevimi besedami povzet v dveh prostih stavkih: »Ti Pridigarji imajo ozhitu jvaryti. - Svejt Je nepujti $ variti ni ! trajffati.« Luthrova razlaga pa je v celoti - tudi v Trubarjevem prevodu - nedvoumna, ponekod pleonastična in slikovita (prim. Postilla, 1595, str. 96):
»Tu je ta Hijtoria, kulikur S. Marco in S. Mateujh od nje pijhejo vkateri je tu nar vegjhe, de Je my na tem lubim Ioanneju imamo dvej rizhy vuzhiti. Ta perva JliJhi teim Pridigarjem, de, kateri je vtem Pridigar J tvi, nejma Jvojga lebna sa dragiga dershati, temuzh ima $vojej Jlushbi nah priti ali sa-dojti Jturiti, inu fray pres Jtraha vje Jvaryti, kar je pohujjhanjkiga, na tem Je Bogu enu dobru dopadeinje Jgody. [...] Nu taku pak en vjakteri vidi, koku tu ta Svejt nerad ima, de bo Jvarjen, kreigan, inu kadar Je mu vje prou ne da, JlaJti lety, kateri /o uveliki zhajti, za Slushbe, denarjeu, ah premo-heinja volo, Ty Je (de, kadar ony J ture, kar nym dopade, bi imejli drugi ludje, inu sujeb ty Pridigary tudi govoryti, kar nym dopade. Kadar pak en Pridigar hozhe vezh na Boshjo volo inu na Jvoje poklizainje, kakor na vojzheinje ali pri-asen teh zhlovekou gledati, taku tu gre (kakor Arijtoteles eno leipo fabulo ali baijsen ima) kakor tem saizom kateri Jo Je pod J topili tem Levom pridigova-ti, inu nje brumne Jturiti. Ampak prejden Jo ony ta ujta prou odperli, Jo ony bily od teh Levou resderti, Kakor my letukaj na Ioannesu tudi vidimo. [...] Ampak kadar Je je on njega lotil, inu ga sa preShuJhtva volo Jvaryl, inu djal: Onu je krivu, de ti tvojga brata sheno ima j h, tiga ta Erode $ h nej mogel terpej-ti, temuzh je hotel sa Jvoje Oblajti inu goJpo$tva volo pres Jvarra biti. Taku tiga Ioannes tudi sa Jvoje sapuvidi inu Slushbe volo nej mogel pres Jvara pujtiti. Nad tem prideta ta vbog saizhiz inu ta Jlobni grojoviti Leu vkupe inu more ta sajzhiz nad tem na meijti ojtati. Tu je ta pervi Vuk, de /e ludje tiga vadio, inu Je ne pujte prejtrashiti.«
19 Prim. Klaus Diiwel/Jorg Ohlemacher, »das ist der wellt lauf«. Zugange zu Luthers Fabelbearbeitung. V: Martin Luther. Posebni zvezek zbirke Text + Kritik, Munchen 1983, str. 121-143.
20 Prim. Postilla, 1595, str. 96-97:
»Ta drugi Vuk {lijhi nikar le sa te Pridigarje, temuzh Ja vje Kar/zhe-nike, de Je my sujseb na letim Exempli letukaj moramo vuzhiti, de ga Bug s’nami nikar hudu ne meini, aku on nas lih pujty pregajnati, pod ta Krish priti: inu vus jamer ali revo terpejti. Sakaj Ioannes je ja en pravi priatel Boshji, inu enu lubu dejte. De vjhe Bug htimu gleda, njega taku Jramotnu pufty vmory-ti, takovu Je ne Sgody v’hudi mainingi, kakor tu ta pamet Jodi, onu Je njemu k’buljhimu Jgody, de Chrijtus Jvojem slushabnikom tu Krajlejtvu odlozhi, kakor je onu njemu od Ozheta odlozhenu. Kateri vjhe rad hozhe vtem Krajlejtvi Chrijtufevim biti, timu Je nej potreba pred Krishom inu Smertjo plashiti ali bati. Sakaj takovu je Gospvdi Chrijtujov Testament, Inu Chrijtus Jam, je taku h’KrajleJtvu noter Jhal. [. . .] Kadar Chrijtus ta Shenin vmerje te Jhmaglive Smerti, taku vmerje tudi Ioannes tiga shenina priatel, fpodobnu ene Jhmaglive Smerti. [...] Letiga Iona Je ti tudi vuzhi zhakati, aku Ji drugazhi en pravi Pridigar, ali PridigarJtvu JapuSti, Sakaj tu Kiajlejtvu nam drugazhi nej odlozhenu, temuzh kakor je odlozhenu najhi glavi Chrijtuju Iejusu, ta je pak moral Jam na Krishu vmrejti, Ioannes je moral Jramotnu Jvojo glavo sa ene Kurbe volo Jgubiti, ta zhas je Erodesh Jedil per mysi, je panketiral, dobru lebal, inu dobre vole bil, kakor de bi on vje dobru bil opravil [.. .] Satu Je ima na ta konez gledati, vtem pervim pogledainju ali videnju Je vidi, kakor de bi Je Ioanne$u cilu hudu Jgudilu, Erodeshu onu pak gre, kakor Ji on le vojzhi, Ali raunu kakor Je per tem Jvetim Ioanneju ta lubesan Boshja J kriva, taku Je per Erodejhu Skriva ta Jerd Boshji. Onu Je pak potle obuje resodene, de ta lubesan vekoma per Ioannesu, inu ta Jerd vekoma per Erodeshu ojtane. [. ..] Satu se nihzhe ne prejtra/hi pred terpleinjom inu krishom [...]. Sakaj ta Krish inu terpleinje je ta edini pot, Jkusi kateri ti k’erbszhini inu h’KrajleJtvi Chri$tu-Jevimu imajh priti.«
21 Birgit Stolt, Neue Aspekte der sprachwissenschaftlichen Lutherforschung. V: Martin Luther. Posebni zvezek zbirke Text + Kritik. Munchen, 1983, str. 6-16, zlasti str. 10 in 13.
BESEDILA
0 (b) Matej, po 1. 72:
9 Trditi ifxui r€t*wr*i. ’Affixf/S*!«"** a,I <ppo»i|Uoi ? Aij-tffflu , MfjtroTl ><x	if**	xx) vfxTt' irofivtrht
St y-xWoi 7Tfof tv( TwAxvTaf, x*J xyoyxextt ixvrxTc.
10 A7r(p%ofxtfuv Si xvtuy xycfdtxi, ?a8«» o ivfxQi'os' x«l etl (Toifxoi tiVijA®o» p«r’ xvtS lit r*f ydfAHt' x*J *-
11 XA.flV9»J »} d’VfX. "'TfffOY S( ff^OYTXI Kxl Cti AOITTx'l ii7raf9t»oi, Aiyxcxi, Kvpit,Kvp<i, ayci|o» ijf^tTr.	'O <Tt
«'w6xpj8t)f tiat* , 'Apigv Aty« u^*r» , »X of/* vf*£<.
>3 rpijyopirn fir, on x’x o«V«ti t>!» *iVtp*» *St Tijf «p<*» r{#£ '4,y ? o' T/oV t» avSpwarg tp%tTxi. "ilffTTtf yxf *»5pw-
1.1. (b) Hieronim, po 1. 382:
^Tunc Jimile erit regnum coelorum decem virginibus, quae accipientes lampades Juas exierunt obviam /pon/o et sponjae. 2Quinque autem ex eis erant fatuae, et quinque prudentes; 3Sed quinque fatuae, acceptis lampadibus, non JumJerunt oleum Jecum. 4Prudentes vero acceperunt oleum in vajis /uis cum lampadibus. ®Moram autem faciente /pon/o, dormitaverunt omnes et dormierunt. Media autem nocte clamor factus ejt: Ecce /pon5us venit, exite obviam ei. 7Tunc Jurrexerunt omnes virgines illae et ornaverunt lampades 5uas. ®Fatuae autem /apientibus dixerunt: Date nobis de oleo vej'tro, quia lampades no^trae ex^tinguuntur. 9Rejponderunt prudentes dicentes: Ne forte non /uffici-at nobis et vobis, ite potius ad vendentes et emite vobis. 10Dum autem irent emere, venit 5pon(us, Et quae paratae erant intraverunt cum eo ad nuptias, et clauja eft janua. ^Noviftime vero veniunt et reliquae virgines, dicentes: Domine, Domine, aperi nobis. 12At ille re5pondens ait: Amen, dico vobis, ne$cio vos. Invigilate itaque, quia nejcitis diem neque horam.
1.2. (b) Erazem Rotterdamski, 1516:
Tvnc ^imile fiet regnum coelorum decem virginibus, quae jumptis lampadibus Juis, exierunt in occurjum ^ponjo. Quinque autem ex eis erant fatuae,
&	quinque prudentes. Quae erant fatuae, acceptis lampadibus fuis, non fum-p Jerant oleum Jecum. Prudentes vero Jump Jerant oleum in vajis Juis una cum lampadibus. Tardante vero J pon Jo, dormitaverunt omnes, ac dormierunt. Porro medio noctis clamor factus ejt, Ecce JponJus venit, exite obviam ei. Tunc Jurrexerunt omnes virgines illae, & apparaverunt lampades Juas. Fatuae autem prudentibus dixerunt: Date nobis de oleo vejtro, quia lampades no-Jtrae exjtinguuntur. At rejponderunt prudentes, Nequaquam, ne non Juffi-ciat nobis & vobis: Jed ite potius ad eos, qui vendunt, & emite vobij ip/is. Porro dum irent emptum, venit fponjus: & quae paratae erant, intraverunt cum eo ad nuptias, clausaque e(t janua. Pojtea vero veniunt & reliquae virgines, dicentes, Domine domine, aperi nobis. At ille rejpondens, ait, Amen dico vobis, non novi vos. Vigilate itaque, quia nejcitis diem neque horam in qua Filius hominis veniet.
1.3. (b) John Bridges, 1604:
Virginibus Jimile ejje decem quo tempore fiet Regnum coelorum, quae lampadibus Jibi Jumptis Egrediendo fuis, tendunt occurrere JponJo.
2. Atqui-vero quinque fuerunt inter eajdem Prudentes, Jed & injipientes quinque fuerunt.
3. LampadibuJque Juis acceptis, injipientes Secum non oleum fotam Jump Jere lucernas.
4. Prudentes oleum veruntamen accipiebant Ipjorum in va$is, cum lamapdibus Jimul vna.
5.Quae Jed-enim-verd (jponjo tardante) morate,
Nicctarunt omnes, & conce/Jere /opori.
6. Clamor at exoritur media de nocte /ubortus:
Ecce venit Spon jus, progrejjo occurrite eidem.
7. Virginius Jimul ajjurrexit tunc chorus omnis,
Quae fed & aggrejje Junt exomare lucernas.
8. Die turn vero fatuae prudentibus aiunt:
Ex oleo ve/tro date nobis, quippe lucemae No/trae extinguuntur. 9. Re/ponderunt tamen ip/is IJte prudentes, dicentes, Immo negamus,
Ne non Jufficiat nobis, vobis etiamque.
Ite ad eos potius qui vendunt, Jitis ementes Atque ip$e vobis ipjis. 10. Abeuntibus autem His emptum, venit /pon Jus, tunc atque paratae Quae fuerant, ad connubij fejtum introierunt Vna cum Jponfo: (imul atque ejt ianua clau/a.
11.	Virginibus vero po/t haec venientibus illis,
Quae relique fuerant: Domine, O Domine, ingeminantes,
Dixerunt; Aperito nobis. 12. Attamen ip/e (Dico Amen vobis, vos nejcio) retullit, aiens.
13. Propterea $itis vigilantes quippe quod ilium Neuve diem, neuve horam illam cogno Jcitis in qua Filius ejt hominis venturus.
2.1. (b) Luther, 1545:
Denn wird das Himmelreich gleich sein zehen Jungfrawen / die jre Lampen namen / vnd giengen aus dem Breutgam entgegen. 2Aber fiinff vnter jnen waren toricht / vnd fiinff waren klug. 3Die torichten namen jre Lampen / Aber sie namen nicht Ole mit sich. 5Die klugen aber namen Ole in jren gefessen sampt jren Lampen. Da nu der Breutgam verzog / worden sie alle schlefferig / vnd entschlie-fen.
6Zvr Mitternacht aber ward ein geschrey / Sihe / der Breutgam kompt / ge-het aus jm entgegen. 7Da stunden diese Jungfrawen alle auf / vnd schmiickten jre Lampen. ®Die torichen aber sprachen zu den klugen / Gebt vns von ewrem Ole / Denn vnsere Lampen verlesschen. 9Da antworten die Klugen / vnd sprachen / Nicht also / auf das nicht vns vnd euch gebreche / Gehet aber hin zu den Kremern / vnd keuffet fur euch selbs. 10Vnd da sie hin giengen zukeuffen / kam der Breutgam / vnd welche bereit waren / giengen mit jm hin ein zur Hochzeit / Vnd die thiir ward verschlossen. nZu letzt kamen auch die andern Jungfrawen vnd sprachen / Herr / Herr / thu vns auff. 12Er antwortet aber / vnd sprach / Warlich ich sage euch / Jch kenne ewer nicht. 13Darumb wachtet / Denn jr wisset weder tag noch stund in welcher des menschen Son komen wird.
3.1.1. (b) Trubar, 1555:
Tedai bode tu Nebesku kraleujtuu perglihanu de/etim Dezhlom, kir /o v/ele juie Lampe, inu gredo vunkai timu Sheninu pruti. Anpag pet is tih /o bile norre, inu pet Jo bile modre. Te norre v/ameio nih lampe, anpag ne v/a-meio olia Jebo. Te modre pag v jamo olie vnih po/odah slampami red. Kadar pag ta Shenin /aulazhuie, Jo v/e dremale, inu /o jaJpale. Ob pulnozhi pag vjtane en shrai, Pole, ta Shenin gre jemkai, poite vunkai pruti nemu. Tedai v/taneio vje lete dezhle inu perpraulo nih lampe. Te norre pag prauio htim modrim, Daite nom od vashiga olia, jakai nashe lampe vga/uio. Natu odgouore te modre, inu prauio, Nekar taku, de nom inu vom ne jmanca, temuzh poidite htim kir prodaio, inu kupite jami /ebi. Vtim kir gredo kupouati, pride ta Shenin, inu katere Jo bile pernaredne, te gredo noter shnim na to Ohzat, Inu ta vrata /o bila /aperta. Hpuslednimu prido tudi te druge dezhle, inu prauio, Go-Jpud, Gojpud, odpri nom. On pag odgouori, inu praui, Rijnizhnu vom poueim, Ie/t uas ne /nam. Obtu zhuite, Jakai ui ne ueijte tiga dne inu te uure, uka-teri ta Syn tiga zhloueka pride.
Tedai bode tu Nebesku Kraleu$tuu perglihanu de Jet im Dezhlom, kir Jo ujele Juie Lampe, inu Jo shle vunkai timu Sheninu pruti. Anpag pet is tih So bile norre, inu pet fo bile modre. Te norre /o v/ele nih lampe, ampag nefo v/ele olia Jebo. Te modre pag fo ujele olie unih po/odah slampami red. Kadar ie pag Shenin faulazhoual, fo uje dremale, inu Jo bile JaJpale. Ob pulnozhi pag ujtane en shrai, Pole, ta Shenin gre Jemkai, poite uunkai pruti nemu, Tedai ujtaneio uje lete dezhle, inu perpraulo nih lampe. Te norre pag /o diale htim modrim, Daite nom od uashiga olia, Jakai nashe lampe ugajuio. Natu /o odgouorile te modre inu diale. Nekar taku, de nom inu uom ne Jman-ca, temuzh poidite htim kir prodaio, inu kupite Jami Jebi. Vtim pag kir Jo one shle kupouati, pride Shenin, inu katere Jo bile pernaredne, te gredo noter shnim na to Ohzat, Inu ta urata Jo bila Japerta. Hpuslednimu prido tudi te druge dezhle, inu prauio, Go J pud, Go J pud, odpri nom. O ie pag odguuoril, inu ie dial, Risnizhnu uom poueim, iejt uas nejnam. Obtu zhuite, Jakai ui ne ue-ijte tiga dne inu te uure, ukateri ta Syn tiga zhloueka pride.
3.1.3.	(b) Trubar, 1582:
V	besedilu sta v primeri s tistim iz leta 1557 poleg pravopisnih sprememb dodana samo dva določna člena: namesto ’pet is tih’ - ’pet is tih ijtih’; namesto ’shenin’ - ’ta shenin’;
3.2. (b) Juričič, 1578:
Kvnim zhasv, ie gouoril Iesus kjuoym Iogrom: To Nebeško Kralieujtuo ie priglihano dejetim Diuizam, katere Jo vsele juoie Lampe, inu Jo isashle proti Sheninu. Ali pet ie smei nyh bilo priprojtih, inu pet modrih. Te priprojte Jo vsele Juoie Lampe ali Olia neijo vsele Jabo. Te modre pak Jo vsele Olie vpojjodah Juoih slampami red. Kadar Je ie pak Shenin kajsnil: So v Se Dremale inu sajpale. Obpolnozhi Je ie Jtoril shray: Poglei, Shenin gre, poidite protu niemu. Tadai S o te Diuice vje v/tale, inu Jo naredile Juoie Lampe. Tadai Jo te priprojte rekle ktim modrim: Dayte nam od vashega Olia, Sakai nashe Lampe Vgajuio. Te modre Jo odgouorile rekozh: Ne tako, da kako ne-smannka nam inu vam: Tamuzh poidite ktem, kir ie prodaio inu Jame Jebi kupite. Inu kadar Jo shle kupouat, Ie prishal Shenin, inu katere Jo pripraune bile, te fo shle shnym vnotar na Ohzet: Inu fo Vrata saperta. Kposledniemu, Jo prishle tudi te druge Diuice: Gouorezh: Gojpod, Gojpod odpry nam. On pak odgouoriushi ie rekal: Rejnizhno vam pouem: Iajt vas nesnam. Sato zhuite, sakai nesnate dne ni Vre, v katero ta Syn Zhloueski pride.
3.3. (b) Dalmatin, 1584:
Tedaj bo Nebejku krajlejtvu glih dejsetim Dezhlam, katere Jo Jvoje Lampe vsele, inu So Jhle vunkaj pruti Sheninu. Ali pet mej nymi fo bile norre, inu pet Jo bile modre. Te norre Jo vsele Jvoje Lampe, ali Ojla ne Jo one bile vsele Jabo. Te modre pak Jo bile vsele Ojle v’ Jvoih pojsodah, s’ lampami red. Kadar je pak Shenin odlajhal priti, Jo one vje sajpane pojtale, inu Jo sajpale. Ob pulnozhi pak je en Jhraj vjtal, Pole, Shenin gre, pojdite vunkaj pruti njemu. Tedaj Jo lete Dezhle v/e vjtale, inu Jo perpraulale Jvoje Lampe. Te norre pak fo djale h'tem modrim: Dajte nam od vajhiga Ojla, sakaj najhe Lampe ga^neo. Te modre pak Jo odguvorile, inu Jo djale: Nikar taku, de vam inu nam nesmanka, temuzh pojdite h’tem, kir predajo, inu kupite Jame 5ebi. Mej tem pak ker Jo one Jhle kupovat, je Shenin prijhal, inu katere Jo bile perpraulene, te Jo shnym notar Jhle na Ohzet, inu dauri Jo bile saperte. H’pujlednimu Jo tudi te druge Dezhle prijhle, inu Jo djale: GOSPVD, GOSPVD, odpri nam. On pak je odguvoril, inu je djal: Rijnizhnu jejt vam povem, jejt vas nesnam. Satu zhujte, sakaj vy nevejte tiga dne inu ure, v’kateri tiga Zhloveka Syn pride.
3.4. (b) Anonimus, po Stapletonovih Evangelijih, ok. 1600:
Hteijtimu Zhaju je rekol Gospud Jejus eno takujhno pergliho hjuoym Jogram: Tu nebesku Kraleustuu ie Glih dejetim Diuizom, katere neh lampe vjameyo, no gredo Vunkaye, temu Jheninu no Neue Jti protei. Ampak pet ie bilo mei nimi Norzhastih, inu pet ie bilu Jaftopnih no modrih. Nun Vjameyo te preproste neh lampe, ampak naufameyo tega Vola Jnimi. Te modre ali /astopne, te vjameio to Volei u te pogodi no nih lampe. Kader ie pak ta Senen knem prijhel, Jo bele vje Jaspane, no Jo Jaspale. Ob pol Nozhi ie bil pak en Jrei: Gledaite, ta Shenen pride, poidite unkai nemo protei. To VJtaneyo te Diuize Vje gori, no perpraulayo neh lampe. Te priprojte prauyo htem modrim: daite nam od Vajhiga Vola, Jakai nam najhe lampe vgasneyo. To Antuertuio te Modre no prauyo: A de bi ke nam no vom nejmankalu, taku poite tiakai htem, kateri to predaiaio, no Je ga kupite. Kader jo one tiakai Jhle kopouat, Je prejhel ta jhenen: No katere /o bele perpraulene, Jo Jhle Jhnim notre na to Ohzet, inu te Duri /o bele Jaklenene. HJadnimu prideyo tudi te druge Diuize, no prauyo: Gospud, Gospud, odpri nam Gori! On pakh nem antuertuye no praui: Sarejnizo vom poueim, iest vas nesnam. Sategavolo vahtaite, Jakai ui neuejte tega Dne, malo mene te Vre.
3.5. (b) Hren-Čandek, 1612:
Vvnim ijtim zhajsu, je Iesus leto prigliho k’ jvoim Iogrom govuril: Tu Nebejku kraj lev Jtvu je enaku dejjetim Divizam, katere Jo Jvoje lampice vsele, inu Jo Jhle vunkaj pruti Sheninu inu Nevejti. Ali pet mej nymi /o bile norre, inu pet Jo bile modre. Te norre Jo vsele jvoje lampice, ali Ojla ne Jo one bile vsele jabo. Te modre pak Jo bile vsele Ojle v’ J voj e pojjode, slampi-zami red. Kadar je pak Shenin odlajhal priti, Jo one vje saj pane pojtale, inu Jo /a j pale. Ob pulnozhi pak je en vpyj v/tal, pole, Shenin gre, pojdite vunkaj njemu pruti. Tedaj Jo vje lete Divice gori vjtale, inu Jo narejale Jvoje lampice. Te norre pak Jo djale htem modrim: Dajte nam od vajhiga Ojla, sakaj nashe lampice gajneo. Te modre pak Jo odgovorile, inu Jo rekle: De kej vam inu nam nesmanka, pojdite mari h’tem, kir predajo, inu kupite Jebi. Mej tem pak kir Jo one Jhle kupovati, je Shenin prijhal, inu katere Jo bile perpravlene, te Jo snym noter Jhle na shenitovajne, inu davri Jo bile saperte. H’puJ lednim u Jo tudi te druge Divice prijhle inu jo djale: Go/pud, odpri nam. On je pak odgovuril, inu je rekal: Rijnizhnu jejt vam povem, jejt vajs nesnam. Taku tedaj zhujte: sakaj vy nevejte ni dne, ni ure.
3.6. (b) Schonleben, 1672:
Vvnim ijtim zhajju, je Jesus leto prigliho k’ Jvoim Iogrom govuril: Tu Nebejku krajlevjtvu je enaku dejjetim Divizam, katere Jo Jvoje lampice vsele, inu Jo Jhle vunkaj pruti Sheninu inu Nevejti. Ali pet mej nymi Jo bile norre, inu pet Jo bile modre. Te norre Jo vsele Jvoje lampice, ali Ojla nejo one bile vsele Jabo. Te modre pak Jo bile vsele Ojle v jvoje pojjode, s’ lampi-zami red. Kadar je pak Shenin odlajhal priti Jo one vje sajpane pojtale, inu jo JaJpale. Ob polunozhi pak je en vpyj vjtal, pole, Shenin gre, pojdite vunkaj njemu pruti. Tedaj Jo vje lete Divice gori vjtale, inu Jo narejale Jvoje lampice. Te norre pak Jo djale h’tem modrim: Dajte nam od vajhiga Ojla, sakai najhe lampice gajneo. Te modre pak Jo odgovorile, inu Jo rekle: De kej vam inu nam nesmanka, pojdite mari h tem, kir predajajo inu kupite Jebi. Mej tem pak kir Jo one Jhle kupovati, je Shenin prijhal, inu katere Jo bile perpravlene, te Jo s’nym noter Jhle na shenitovajne, inu davri jo bile saperte. H’pujlednimu Jo tudi te druge Divice prijhle inu Jo djale: Gojpud, odpri nam. On je pak odgovuril, inu je rekal: Rijnizhnu jejt vam povem, jejt vajs nesnam. Taku tedaj zhujte: sakaj vy nevejte ni dne, ni uce.
3.7. (b) Kastelec 1680:
1.	Tadai Nebejhku krailejtvu bo glih dejjetim divizam, katere Jo Jvoje lampize usele,
inu Jo Jhle vunkai pruti shenini, inu
2. nevejti. * Ali pet mei nymi Jo bile norre,
3. inu pet Jo bile modre. * Te norre Jo vjele Jvoje lampize, ali olia nejo
one bile vsele Jabo.
4. * Te modre pak Jo bile usele oile v’ Jvoje
5. pojjode s lampizami red. * Kadar je pak shenin odlajhal priti, Jo one uje sajpane
6. portale, inu Jo sajpale. * Ob pulnozhi pak je en upoi vjtal, pole shenin gre, poidite
7. vunkai niemu pruti. * Tadai Jo vje lete divize gori v/tale, inu Jo narejale Jvoje
8. lampize. * Te norre pak Jo djale h’tem modrim: daite nam od va^higa oila, sakai
9. najhe lampize gajneo. * Te modre pak jo odgovorile, inu Jo rekle: de kei vam inu nam ne smanka, poidite mari h’tem,
10. kir predajajo, inu kupite Jebi. * V’mei tem pak kir Jo one Jhle kupuvati, je shenin perjhel, inu katere Jo bile perpraulene, te Jo shnym notar Jhle, na shenitovanie, inu
11. douri Jo bile saperte. * H pujlednimu Jo tudi te druge divize per Jhle, inu Jo djale:
12. Gojpiid odpri nam. * On je pak odgovuril, inu je rekel: ri Jnizhnu jej t vam povem,
13. je St vas nesnam. * Taku tadai zhuite: sakai vy nevefte, ni dne, ni ure.