Današnja številka obsega s prilogo 16 strani.
„NOVI ČAS"
izhaja vsak petek ob 12. uri dopoldne. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici št. 6 drugo dvorišče.
LIST STANE:.
za celo leto . . 4 K „ manj premožne 3 „ „ Nemčijo .... 5 „ „ posamezne št. 8 v Oglasi po dogovoru.
Stev. 25.
V Gorici, .19. junija 1914.
Leto V.
Dokument slovenske sramote.
Nekoliko odgovora „Soči".
(Piše državni poslanec Fon).
Moj govor na binkoštni pondeljek v Cerknem je dal »Seči« povoda, da stavi na-me »par vprašanj«. Ni moja navada odgovarjati na napade v listih, ali ker me »Soča« lepo »p r o s i«, napravim enkrat izjemo.
Zato, kar govorim in delam, prevzamem seveda polno odgovornost, nikakor pa ne za to ,kar se mi podtika.
Tako na pr. bi moral biti dosti neumen, kdor bi verjel, da sem res izustil stavek »finančni odsek ne dela nič«. Ravnotako ni bilo razloga, da bi se bil izrazil proti »tako visokemu povišku davka na vino«. Bedarije slične vrste si more izmisliti samo človek, ki o .predmetu rii-tsar- vc.
Deželni odbor je predlagal, naj se uvede davek na privatni konsum vina i» mošta, o povišanju neobstoječega davka ni govora.
Toobdačenje — pravi »Soča« — odobrava vsak pameten človek. 'Moje iskreno sožalje g. Furlani!)
O tem davku so izrekli svojeinnfenje vinogradniki, ki so po »Soči« /ako neumni, da ne spoznavajo svojih kifristi.
»Zemljiški davek naj bi se Mear opustil«. Gotovo! To mi vedno zahtevamo, ker menimo, da je edino pravičen davek dohodninski davek. Da ne pridejo tako kmalu do tega, je jasno: težko-ce so mi dobro znane, ali delati mohíno na to, da se davčna politika v Avstriji preustroji.
Pa vse to le mimogredé! . Najvažnejši so namreč ti-le odstavki v »Soči«:
Seje deželnega odbora so |)0goste, odborniki konferi-r a i o neprestano tako da naj-^ e č k r a t ne vedo, kaj sklepajo. ^ e i e trajajo 3—5 ur, torej trati-°dragocen čas, nedabivedeli -a k a j«.
' );ilje, da so si postavili s a m o-s f 0 i n i poslanci nalogo povili učiteljem plače za 25% (o 110tegovanju nijh za potrebni
deželni šolski zalog Fon ne ve nič), da deželni z'b o r ne deluje prav radi učiteljskega vprašanja, da S 1 o v e n' s k i klub deluje samo za gostilničarje, da je deželni odbor s soglasjem slovenskih odbornikov sklenil, da bodi notranji uradni jezik italijanski in da je s k Te p podpisal tudi en slovenski odbornik; da ste bili izpraznjeni dve višji uradniški m e\s t i pri deželnem odboru pa so obe zasedli Italijan i.«
»Vse to seveda u^^Rm, na resnici«, . Metom
hlco ;;:rrtreč, v kolikor tegš jaiTtiik-m go-
vcjril in nisem mogel govoriti. VEokviru tegk, ^Mmka ni njdtepče teh neresnic in nelogičnih stvari popraviti.	A
Zafy; izločilikl samo tri naf\ ažliejše: 1) delovanje' dežemeftu . ^odboru.,;?) ¿povišanje učiteljskih plač (p^Hz/fpra^ 25r/c draginjska doklada) in 3) notranji uradni jezik.
1)	Ako noče »Soča« blamirati deželnega odbora še več, stori najbolje, da o tej točki molči. Kar sem govoril, je seveda do pičice resnično, toda to so le malenkosti. V podrobnosti se sedaj ne spuščam, rečem pa le to, da so razmere v deželni hiši take, kakoršne niso bile nikdar poprej in da smo vsi, ki jih poznamo (in marsikateri g. deželni odbornik tudi), samo enega mnenja, da tako ne sme več naprej, ako nočemo vpropastiti deželne vprave.
2)	Tukaj si dovoljujem vprašanje: Je res ali ni res da je v finančnem odseku izjavil »Slov. klub« po svojem govorniku, da je ta klub sklenil glasovati za povišanje doklade na zemljiški davek, za 10% ali več, toda samo pod pogojem, da se ves dohodek iz povišane doklade porabi za draginjsko doklado učiteljem?
Morda porečete, da se je hotelo na ta način vstanoviti deželni šolski zalog. To dopoveste kvečem političnim kajžarjem. Morda pa je bilo to politična poteza? Morda! Potem pa je bila silno klaverna.
Doseglo se je pač le ta efekt, da so učitelji, po veliki večini liberalni priganjači, videli, kako »Slovenski klub« zanje skrbi.
To delovanje je pa očitno proti interesom kmeta, ki je še vedno večji trpin nego učitelj.
3) Najtežja je moja obdolžitev v tretji točki. V dokaz navajam sklep sedanjega deželnega odbora v italijanskem (seveda!) izvirniku:
»Sopra proposta del Capitano si dc-libera di attenersi nell'uso della lingua degli atti ufficiosi della Giunta in massi ma alia consuetudine finora vigente.
Quale principio viene stabilito, che le evasioni a domanda di comum e parti private viene estesa nella lingua nella quale venne redatta la domanda.
Nei rapporti interni fra uffici ed isti-tuti provinciali si usera oeme per lo pas-sato i a lingua italiana; gli ufiici tecnico, di contabilita e agrario estenderanno i Io-ro rapporti in eggetti che verranno di-scussi in seno alia Dieta nella lingua nella quale e redatta la domanda.«
V	slovenskem prevodu se glasi sklep tako-le:
»Na predlog glavarja se sklene, da se bo glede rabe jezika uradnih spisov deželnega odbora držalo bistveno dosedaj obstoječe navade.
Kakor načelo se določa, da se napravi rešitev o zahtevah občin in zasebnih strank v jeziku, v katerem je sestavljena zahteva.
V	NOTRANJIH POROČILIH MED DEŽELNIMI URADI IN ZAVODI SE BO RABILO KAKOR V PRETEKLOSTI ITALIJANSKI JEZIK; stavbni, računski in kmetijski urad bodo sestavljali svoja poročila o stvareh, ki se bodo razpravljale v deželnem zboru, v tistem jeziku* v katerem je napravljena zahteva.«
Komentara k temu sklepu ne boni pisal, ker bi bil odveč.
Izročam pa ta DOKUMENT SLOVENSKE SRAMOTE vsej slovenski j a v n o s t i, da presodi, ali s 1 o n i moja trditev, da je s e d a -nji deželni odbor v svoji seji uvedel italijanski jezik kakor notranji uradni jezik, na resnici ali neresnici.
To sem m oral odgovoriti »Soči« na njeno i z z i v a n j e, da se ne bo zdelo, da
imam poguma prevzeti odgovornosti a svoje besede.
Napravil sem izjemo*, v nadaljna ; rerekanja se ne spuščam.
Polom „Mizarske za-Iruge" pred sodiščem.
Pret. petek se je pričela pred gori-kiin okrožnim sodiščem kazenska raz-irava proti Rudolfu Konjedicu iz Plavi ;ot bivšemu predsedniku liberalne »Mizarske zadruge« v Solkanu, ki je šla v tonkurz. Kakor znano so Solkanci vsled ega poloma trpeli ogromno gospodarsko ¡kodo. Ta polom pa je bil toliko hujši, ker e potegnil v podom tudi liberalno »Tr-i jovsko obrtno zadrugo« v Gorici, ki je ie itak - kakor se je pri razpravi dog-lalo — komaj plavala na vrhu. Najmanj, car se je temu liberalnemu gospodarstvu >ri razpravi očitalo, je velikanska, skoro leverjetna iahKomišljenost. Stvar pa ni )ila samo lahkomišljena, ampak mnogo uijša, kakor bodo čitatelji lahko spoznaii /. obravnave same.
Senatu predseduje sodni svetnik dr. iS t e r 1 e, državno pravdništvo zastopa Višji drž. pravdnik Jeglič, obtoženca prani dr. T u m a, izvedenca sta ravnatelj »Goriške zveze« S. P r e m r o u in vodja podružnice »Ljublj. kred. banke« Kači č.
Obtožnica.
Iz obširne obtožnice posnamemo, da i je Konjedic Rudolf kot predsednik »Mizarske zadruge« v Solkanu zakrivil konkurz iste. Očita mu drž. pravdništvo, da je še dalje delal dolgove in dajal plačila, četudi so dolgovi že za 90.000 K presegali premoženje zadruge. Slednjič mu je šteto v krivdo, ker je ponarejal in nalašč neresnično vpisoval postavke v računske knjige. »Miz. zadruga« se je ustanovila I. 1900. z namenom, da združi mizarje v skupno razpečavanje blaga. Ko pa je prišel Konjedic v M. Z., je spremenil pravila, spravil nemizarje v zadrugo in nad njo popolnoma zagospodoval. KonjediCe-va rodbina je imela veliko večino dele-| žev. Konjedic je tako vladal, kakor je hotel, strahoval člane in uradništvo, ki se je menjavalo zelo hitro. Začel je kupčije z Egiptom, Dalmacijo, potoval povsod. O-gromnega denarja se je založilo v podružnice, nove tovarne, žel. tir; kupil je les v Soteski. Ker denarja ni biloi, so se delali dolgovi pri »Trgovsko obtni zadrugi« v Gorici, ki so 1. 1908 znašali že skoro pol miljona.
Knjigovodstvo je bilo neredno, zmešano, posebno še, ko se je centrala prenesla v Trst. — Konjedic je imel od zadruge plačano letno karto za železnico za .700 K, vkljub temu pa je na potninah sam zapravil 14.741.63 K, uradništvo pa 17 tisoč 813.14 K. — Les iz Soteske je bil drag in slab. Mizarji so dobivali le les druge in tretje vrste. — Vsled vedno novih dolgov je podjetje vedno bolj propadalo. L. 1908 je bila M. zadruga pasivna
že za 90.000 K. Vkljub temu je Konjedic vodil podjetje naprej. Moralo je priti do konkurza, ki se je izvršil 1. 1909,
Rudolf Konjedic je živel razkošno. Pri »Trgovsko obrtni zadrugi« je bil na stanarini dolžan 2233.37 K. Zanimivp je, da Rudolf Konjedic ni plačal niti vinarja za svoje deleže pri M. zadrugi. Pač pa je potom takozvanih bremenopisov vknjiže-nih na njeg^V račun 24.300 K deležev. Od tega '¿tleska pa jih je 15.000 K, radi katerih ugotavlja obtožnica sledeče: Trg. o-brtna zadruga je dovolila Rudolfu Konjedicu posojila 15.000 K proti vknjižbi na njegovo posestvo v Solkanu. T. o. z. pa tega zneska ni izplačala niti se ni to posojilo kako drugače izvršilo, ker Konjedi-ca ni bilo blizu, da bi izpolnil pogoje, ki so običajni. Vkljub temu" pa je Konjedic — ne da bi to Šlo skozi, blagajno — dal v knjige Mizarske vpisati, da hiti j'e f. b. z. plačala 15.000 K, da je on s tem plačal deleže pri M. z. ter da jfe vsled tega dolg Mizarske pri T. o. z. za 15.000 K manjši. Vsled tega se je premoženje M. z. na videz dvignilo za 45.000 K. Tudi v drugih slučatjih so se godile podobne nerednosti. Dal si je iz blagajne »Mizarske zadruge« izplačevati razne vsote, češ da je to za obresti njegovih deležev (ki jih seveda ni vplačal). Takt) je prejel 1. 1908 K 1350 in 1. 1909 1350 K. Sedaj trdi, da te ni šlo za obresti, ampak za potnine; v resnici pa so to le krivični vpisi. — Preveč bi bilo naštevati še druge nepravilnosti iz obtožnice. Naš list je premajhen za vse to.
Le nekaj naj, še omenimo. Likvidacijska bilanca iz I. 1910, ki je bila predložena sodišču, je navajala za 226.140 K terjatev, izmed kadrih jih je 70% ostalo ijekiutih. To pa zato, Wi&ovui«avali med aktiva bil^ce vsa leta ttidi take •terjatve, ki so bildi že davno čisto gotovo izgubljene, za kar je Konjedic lahko gotovo ve-1 del. To seveda je povzročilo, da je.bilarf-ca navidez kazala dobiček.' Enako se je vršilo z'inventarjem. Blag«, staro irt pokvarjeno. so-y vsaki bilanci cenmVTt novo. Vsle«Hega\jevl>ila cela vrednost premoženja na videz višja.
Konečno omenja še obtožnica, da je mnogo sokriv tudi ravnatelj »Trg. obrtne zadruge« Bajec, ki je s Konjedicem v sporazumu »izvršil one inkriminovane spise, zlasti v bilanci.« Sedaj ne more biti več tožen, ker je vse zastarelo.
Zagovor obtoženca.
Obtoženi Rudolf Konjedic izjavlja, da se ne čuti krivega. V dolgem zagovoru poda zgodovino razvoja »Miz. zadruge« in pravi, da ga je Andrej G a-b e r š č e k spravil v zadrugo. Polom zadruge pripisuje dejstvu, da je Trgovsko obrtna zadruga« mahoma odpovedala kredit, ki je znašal okrog pol miljona K. To se je zgodilo za časa najhujše denarne krize. Uplival pa je na polom »Mizarske« tudi konkurz tvrdke z železnino »Konjedic in Zajec«, pri kateri je bil družabnik. Radi tega konkurza je bil že obsojen na 10 dni zapora. »Mizarsko zadrugo« je sicer res vodil, a s knjigovodstvom ni imel
nič opraviti. Inventarje so sestavljali u-radniki, bilanco pa ravnatelj »Trgovske« Bajec. Predno je šla M. z. v konkurz, je ponudil T. o. z. 100.000 K s pogojem, da odveže T. o. z .njegovo rodbino in mizarje nadaljniii obveznosti. Njegova rodbina in mizarji solkanski so natnrčč pdd pisali »Trgovski« svoj čas garancijsko izjavo v varstvo kredita, ki ga je od »Trgovske« dobivala »Mizarska«. Konjedic izjavlja, da je vseh nepravilnosti pri bilanci kriv Bajec. Zaslišanje obtoženca je trajalo v petek cel dan.
Priče.
V	soboto so bile zaslišane priče.
Dr. F r a n k o kot zastopnik konkur-
zne mase izpove, da je masa iz vseh ter-jetev, ki so ji pripadle in ki so znašale o-kroglih 100.000 K, dobila le toliko, da pride na upnike le okrog 5.000 K. Poloma je kriva trgovska nesposobnost Konjediče-va, lalikomišfeljno jemanje posojil pri T. o. z., ki je z druge strani tudi kriva, ker je prelahkomiseljno posojila dajala.
Dr. T r e o je pojašnjeval razmerje med T. o. z. in M. z., kateri je prva zaupala do pol miljona posojil. Od 170.000 K tirjatev, ki jih je zarubila T. b. i - je do1-bila le okrog 35.000 K. To je dokaz, kako gnjile so bile te tirjatve. Stavbe in stroji, ki so bile v bilancah cenjeni nad 200.000 K, so vrgli le 55.000 K. To kaže, da so se bilance nepravilno sestavljale.
Za tem so bili zaslišani uradniki M. z. Jeraj, Delak in Šercer, ki so vsi povedali, da je bilo poslovanje zelo neredno.
Bajec, ravnatelj »Trgovsko obrt -ne zadruge«, ki je delal bilance »Mizarski«, je izpovedal, da je vknjiževal v knjige in bilance le, kar mu je Konjedic izrecno naročil. Nikdar ni preiskoval, če so Konjedičevi podatki tudi resnični. Prav odločno in burno izjavlja, da ne bo nosil Konjedičevih grehov. Priča je dognal, da ima tržaška podružnica 24.000 K izgube. Vkljub temu pa so bilance izkazale dobiček. Knjige se niso nikdar u-jemale.
Zaslišan je bil še knjigovodja T r o š t, ki ga je najel Konjedic, da uredi knjigovodstvom V knjigah je našel velik nered. Dognal je;polno gnjilih terjatev. Dail je vsled tega\sklicati občni zbor, ki je sklenil, da M.3. likvidira. Likvidaciji pa je kmalu sledil konkurz.
Gospodje s palčico.
V	torek je bila zopet zaslišana cela vrsta prič. Najznačilnejše so izjave solkanskih mizarjev. Vsi so povdarjali. da je les, ki ga je M. z. dobivala iz Soteske, bil za nič. Slabi les je Konjedic dajal mizarjem, dobrega pa je prodajal v Videm. Mizarji so bili večkrat v skrbeh. — & Konjedic jih je vedno znal potolažiti. Dejal jim je: Imenitno gre. Če pojde tako naprej, bomo vsi v 10 letih gospodje, ki bomo hodili po Solkanu s palčico. Priča Jož. Zavrtanek je dejal: »Sedaj hodimo s palico, a z drugačno.« — Kdor se Konjedicu ni uklonil, ga le strahoval. Nekaj odbornikov je kar izključil. Knjig ni pustil gledati.
Andrej Gaberšček in njegovo zanimivo pismo.
V torek popoldne je bil zaslišan tudi Andrej Gaberšček, bivši predsednik »Trgovsko obrtne zadruge«. Najprvo je govoril o zgodovini »Mizarske«, kako je na obenem zboru M. z. zagovarjal Konje-diea, kako je Konjedic delal kšefte v E-giptu. O 15.000 K, o katerih pravi Konjedic, da jih je dobil od »Trgovske«, pravi, da se mu niso izplačale. Pričo praša dr. Turna: Kedaj je prišla »Trgovska« v stiske?
Gaberšček: Še le po konkurzu »Mizarske«.
Nato potegne dr. Tuma neka Gaber-ščekovo pismo, v katerem ta trgovcu Zajcu toži, naj spravijo Konjedici skupaj 60 tisoč K, da se reši T. o. z. Nato v pismu svetuje Gaberšček Zajcu, naj napove kon-kurz, da ga potem ne bodo več trle skrbi. (Veliko presenečenje). Gaberšček prizna, da je pisal to pismo.
Nato dr. T uma predloži več meničnih tožb od dr. Treota proti trgovcu Zajcu, ki so tega stale nad 1000 krom. Ugotovi dr. Tuma, da se je vse to vršilo pred konkurzom »Mizarske«. Zajec je šel v konkurz, kamor so ga prisili drugi. Temu je sledil konkurz M. z.
Nato je obširno poročal izvedenec S. P r e m r o u, ki je govoril nad 2 uri o ne-rednostih pri »Mizarski«.
Razprava se nadaljuje jutri in se izreče tudi razsodba.
O teh stvareh bomo še govorili.
Domača in zunanja politika.
Boji v Albaniji.
V Albaniji se bijejo hudi boji med vstaši in kneževimi četami. V teh bojih je bil ubit poveljnik kneževe vojske holand-sko polkovnik Thomson. Vstaši ko napadli Drač na celi črti. Mestec se je komaj ubranilo. Pred mestom sto|e bojne ladje evropskih držav. Avstrijski in laški mornarji branijo knežev« palačo in poslaništva.
Ti boji so velika nevarnost za evropski mir. Spor med Avstrijo in Italijo glede raznih albanskih afer je postal sedaj že tako odkrit in inko globok, da so /s< poizkosi, da bi ga prikrih, brezuspešni. Na Dunaju celo na onin mestih, ki sicc tako radi molče, danes kar odkrito izjavljajo, da so muslimanska vstaja in pa ve ■ liki uspehi vstašev v boju proti knezu Viljemu in pred Dračem le posledica italijanskega dela, ki kaže, da hočejo Italijani kneza Viljema strmoglaviti za vsako ceno, ker vidijo v njem nekakega zastopnika Avstriji in ker se boje, da bi dobil s knezom Viljemom nadvlado v deželi katoliški element. Spor med Avstrijo in Italijo je že tako velik, da grozi izzvati jako neprijetne posledice.
Albanski vstaši se že pogajajo v Carigradu, da bi postal albanski knez kak turški princ. Med vstaši se bore turški oficirji
Te dni so bile kneževe čete blizu Drača. strahovito tepene.
Rusija in Rumunija sta sklenili prijateljsko zvezo, ki je seveda naperjena proti nam. Ruski car je bil v Bukareštu nad vse slovesno sprejet.
Nemški cesar se je ob istem času mudil v Konopištu pri našem prestolonasledniku. Vidi se, da se pletejo važni dogodki.
Med Turčijo in Grško se je napetost nekoliko polegla. Upati je, da se spor mirno poravna .
Ruska armada pripravljena. Ruski vojni minister javlja, da bo stalo na Ruskem pod orožjem vsako zimo. 2,320.000 mož, mirovnega stanja, v Avstriji 400.000, v Nemčiji 880.000 in v Italiji 410.000 mož. Rusi zahtevajo, da mora francoska armada šteti v mirnem času 770.000.
Veliki nemiri v Italiji so nekoliko ponehali. Bila pa je ondi prava revolucija, posebno naperjena proti cerkvi.
V Fusignanu, trgu s 5000 prebivalci, so socialisti, republikanci in anarhisti vse štiri cerkve napadli in oropali. Stole, klopi in izpovednice so izvlekli iz cerkve in z njimi zgradili barikade. Svete podobe, mašne knjige in en križ so sežgali. Takoj, ko je bila stavka proglašena, se je drhal polastila orožja. Vstaši so vdrli v zasebne hiše in zahtevali Jrfiške, revolverje in strelivo, kar so jim prestrašeni meščani dali. Neki posestnik se je celo s svojim avtomobilom pjeljad^v §vojo vilo po puško,'-«^ jo 'je izropil vstakrnt Enega, najemnika so vstaši prisilili, da"'ji mje za a-gitacijo prepustil avtomobil. V kraju se nahajajoči nialobrejni orožniki ko bili brez moči. Vstaši »o tudi izsilili žita. V Alfon-sinu so (SOcfiB demokratje zažgali cer-kevV^Kije zgoreta, tudi mestno hišo so zažgali in je deloma zgorefa.^/Voltani so podrli signale na kolodvoru, se polastili 80 stotov žita, ki so si ga razdelili. Nato so vdrli v neko vilo, kjer so opustošili hišno kapelo, zažgali so tudi malo vilo nekega zdravnika in zasebno kapelo grofa Manzonija. V Sant Agati so zažgali mestno hišo. V Belaviji so deloma porušili nek most. V Bangnu Cavallu so ople-nili monarhističm klub in sežgali opravo. V Mezzanu pri Raveni so zažgali vstaši cerkve, vdrli so v župnišče, je oplenili in prisilili duhovnika, da je siekel talar, nakar so sežgali duhovniško obleko. Med vstaši so se nahajale ženske, oboroženo l vilami. Oit. ;i;l: lo skladišča na kolodvoru. Lovce so prisilili, da so jim izročili puške. Tudi v Sinigagliji je sodrga poži-gala cerkve.
To kaže, da je Italija na znotraj vsa gnjila. Tak zaveznik — tudi če bi bil odkritosrčen — nam ne more dosti braniti.
Napad na ruskega cara. Ko se je car Nikolaj po slavnostih, ki so se vršile v Ki-šinevu povodom odkritja spomenika carju Aleksandru II., vračal v Petrograd, so neznani anarhisti položili pri postaji Ka-zatin na železniško progo bombo, ki pa k sreči ni pravočasno eksplodirala. Oba dvonr vlaka sta nemoteno šla skozi postajo. »a je kmalu nato privozil na-
vadni osebni vlak, je bomba nenadoma eksplodirala in prevrnila lokomotivo. — Tudi več vozov je skočilo s tira. Cela vrsta oseb je bila teško oz. lahko ranjenih.
Iz naše oganizacije.
Glasnik „Slov. krSč. soc. zveze".
Prvačina. Veselica izobraž. društva dne 11. t. m. je vspela prav dobro. Igralci in igralke so se vrlo izkazali pri »Natakarju«, zlasti pa še pri Medvedovi drami »Na odru življenja«, ki se je kolikor je znano prvikrat vprizorila. Ljubki sta bili deklamaciji. Posebno je omeniti, da so pevci in pevke prvikrat nastopili samostojno pod svojim mladim pevovodjem. Le srčno naprej!
Lokovec. Na dan Sv. Petra in Pavla bomo slovesno blagoslovili zastavo Kat. slov. izobr. društva pred sv. mašo. Popoldne po litanijah bo javno predavanje
Volče. Kat. slov. izobraževalno društvo v Volčah bo imelo dne 21. t. m. ob
3.	uri popoldne redni občni zbor. Društ-veniki, udeležite se!
Novaki. Radi slabega vremena se ni mogla vršiti veselica dne 19. t. m. Upamo da radi tega ne bo nobene zamere od strani udeležencev. Zato pa dodamo k po prejšnemu vsporedu še šaljiv prizor: „Že nin Miha"; ter vse to vprizorimo v ne deljo dne 21. t. m., ob 3. uri popoludne In sicer ob vsakem vremenu.
V slogi je moč! Torej, na svidenj< dne 21. v Novakih!
Katoliška društva v Mirnu bodo praznovala skupno 5. julija god sv. Cirila iri Metoda s cerkveno slovesnostjo in s prireditvijo v »Društvenem Domu«. — Vs-pored naznanimo v prih. številki.
Predavanje v Desklah. — V nedeljt (21. jun.) popoil. po dokončani službi božj bo predaval o jetiki g. primarij dr. Ant B r e c e 1 j. K obilni udeležbi vabi odbor Škrbina. Kat. slov. izobraževalno dru štvo v Škrbini priredi dne 21. jun. t. 1. ol
4.	popoldan veselico na dvorišču g. Fr Cotič s tamburanjem, petjem in burka mi: »Oj ta Polona«. »Občinska seja \ Kurji vasi«. Vstopnina: sedež 1 K, stoji šča 40 vin. V slučaju slabega vremena st veselica vrši teden pozneje. — Odbor.
Naša mladina.
Za ponovno naznanjeni nastop Or lov v Vipavi 21. t. m. je veliko zanimanje — Istega se udeleži tudi predsednik Zve ze naš dr. Lovro Pogačnik! Orli pohitiim v nedeljo v Vipavo! Na zdar!
Dol-Otllca. Marijna družba ponovi n splošno željo na sv. Alojzij 21. junija prt lepo, nabožno igro „LurŠka postarica ob 3 pop. v Marijnem domu n . Otlici.
Zadružništvo.
Solkan. »Hranilnica in posojilnic reg. zadr. z neom. zav. v Solkanu« val svoje člane na občni zbor, kateri bo dn
5.	julija v občinski pisarni. Dnevni red p pravilih.
Kanal. Vabilo k rednemu občnemu zboru „Okrajne posojilnice v Kanalu, regi-strovane zadruge z neomejeno zavezo", ki se vrši dne 5. julija t. 1. ob 3. uri pop. v občinski pisarni. V slučaju nezadostnega števila zadružnikov vrši se občni zbor eno uro pozneje z istim dnevnim redom, ki je sklepčen ob vsakem številu zadružnikov. Dnevni red: 1. Poročilo na-čelstva in nadzorstva za t. 1913. 2. Po-trjenje računskega sklepa za 1. 1913. 3. Prečitanje revizijskega poročila. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Odbor.
Miren. Hranilnica in posojilnica v Mirnu bo imela svoj redni občni zbor v nedeljo dne 5. julija t. 1. ob 10. in pol pred-poldne v župnišču v Mirnu. Dnevni red:
1.)	Poročilo o poslovanju zadruge 1. 1913.
2.)	potrditev računa za I. 1913, 3.) volitev načelstva in rač. pregledovalca. 4.) Razno.
Proti pijančevanju.
Tolmin. V nedeljo 28. junija (po blagoslovu) bo občni zbor »Svete vojske« s zanimivim predavanjem in poročilom o stanju udov. K obilni udeležbi so vabljeni vsi udje in prijatelji »Sv. vojske«.
Miren. V pondeljek 22. t. m. ob 8 h 1 uri zvečer bode v Mirnu v „Društvenem domu ustanovni shod protialkoholnega ; društva „Svete vojske". Vabi se k temu ' shodu vse tiste, ki resno žele rednega za-' sebnega, družinskega in javnega življenja. Član tega društva postane lahko vsak od štirinajstega leta dalje, brez razlike spola ; in stanu. Glavni pogoj za sprejem v to : društvo je navidez težak in grenak, v resnici pa je lahak in sladak: imenuje se — „premagovanje samega sebe".
Posebni romarski vlak ua|Koroško bo vozil še le 25. in 26. julija.
Odbor »Slov. kršč. soe. zveze« javlja:
Še le v torek 16. t. m. smo dobili iz Trsta obvestilo, da ravnateljstvo c. kr. državnih železnic dne 28. in 29. junija ne j more dati vlaka na razpolago, ker sta dva praznika in ji manjka vozov. Zato smo bi-\ li prisiljeni, prenesti romanje na 25. in 26. julija.
Naj čč. gg. zaupniki to blagovolijo naznaniti ljudem. Kdor bi pa 25. in 26. julija ne mogel iti, naj se takoj zglasi, in dobi denar vrnjen.
Vendar naj se zglasila n o v i ii p r i-glašencev javijo odboru S. K. S. Z. že do 10. julija, da bomo mogli Koroški S. K. S. Z. javiti natančno število udel^ž-nikov, da bedo Korošci lahko preskrbeli /a prenočišča.
Za spoved bo v Celovcu in Go-spej Sveti preskrbljeno, in sicer v Celov-i cu v soboto zvečer, pri üospi Sveti v ne-! ' cijo zjutraj.
Zanimanje za to romanje je veliko po ■i celi deželi. Naj bi se v tem času agitacija i še L" c i; razvida, da bomo poromali h <ir,-i spej Sveti v takem številu, da bo to v i Casr primorskim Slovencem!
Preganjanje koza na Tolminskem.
Državni poslanec Fon je dobil na svoje pismo 30. marca t. 1. iz ministerstva te-le informacijo:
Ministerstvo za notranje posle je dogovorno z ministerstvom za poljedelstvo začasno ustavilo iztirjanje še neplačanih glob radi prestopkov kozje paše v bovškem sodnem okraju in je naložilo na-mestništvu, da stavi predloge za znižanje ali odpuščenje kazni pri ministerstvu za notranje posle.
Slovenščina na goriški sodniji pred 52 leti.
V »Novicah« z dne 25. junija 1. 1862 beremo naslednji zanimivi dopis iz Gorice:
»4. t. m. je bila pri tukajšni okrožni sodniji končna obravnava o hudodelstvu ropa. Obdolženec je bil Slovenec, in ravno tako so bile tudi vse priče — bilo jih je čez deset — slovenske; tedaj ni bilo drugače kakor da opravni jezik biti je mogel in bil je slovenski. Sodnik s predsednikom vred je bilo pet, med temi so slovensko umeli in govorili predsednik — deželni svetovavec gosp. Mainardis — in dva deželna svetovavea, gosp. Huber in gosp. Cerer, druga dva deželna svetovavea pa, kot rojena Laha, slovensko le umeta, pa slovensko ne govorita. Obravnava se je začela _ob devetih zjutraj in je trpela do treh popoldne; zapisniki so se pisali v laškem jeziku, — in to je, kar nam nikakor ni dopadk». Sicer pa nas je veselilo slišati našeg^rtfc^spoštovanega rojaka, in vrUffii^Slovenea gosp. THfiucis^ državnegajpravdnika, ki ni bil le med razpravo duša cele sodnije, temuč je tudi izvrstno doKazal v svojem kolčnem goyp-' ru, da sk/'enski jezik je ljradnišk^ rabo popolijoma pripraven, .omikan in . olikan. Goviril je častitljivi' gospca^Čejr pol ure s kre^J^; g^kiR' in vsem razumljivo besedo, inoralo seniu je na obrazu, ko je po vseh kotih zlajšavne okoljšine iskal, da bi, če bi mogel, obdolženca raje zagovarjal kakor tožil, in da s toženjem samo spolnuje sveto dolžnost svojega stanu. — Ginjenega srca poprime zdaj za besedo zagovornik zatoženca, izvrsten in izurjen pravdnik dr. Bizzaro, Rečan po rodu, pa začne v laškem jeziku govoriti takc-le: »Radostnega srca spoznam korakkna-p r e d k u v narodni ravnopravnosti, kte-rega smo danes storili s tem, da je častita sodnija slovenski jezik za uradniškega priznala; al ker mi je prišlo to nepričakovano in ker mi ni toliko na tem ležeče, da me razume moj izročenec, marveč na tem, da me razumejo gospodje, ki ga bojo koj sodili, mi ne zamerite, da se še danes ne bodem poslužil slovenskega, ampak laškega jezika.« Še to moram reči, da je gosp. zagovornik med razpravo priče prav lepo po slovensko izpraševal; zato se nadjamo, da bo tudi mož beseda tega kar je danes rekel, in da se bo vprihodnjič tudi posluževal slovenskega jezika vselej, kadar bo zagovarjal Slovence.«
Iz tega zanimivega dopisa sklepamo, kako se je prvič vršila razprava v slovenskem jeziku.
Novice.
Naš cesar odide 26. t. m. ha letovišče v Išl, kjer ostane 10 tednov.
Shod v Biljali. Minulo nedeljoi je imel veleč. gosp. Roječ, župnik in deželni poslanec, ljudski shod v Biljah. Ze zjutraj je bila lepa cerkvena slovesnost s procesijo. Pevski zbor je krasno proizvajal Gruberjevo mašo ter graduale in ofertorij domačega gosp. kurata. Pridigal je vlč. g. Roječ, ki je navduševal vernike za po-gosto sv. obhajilo. Popoldne se je javnega shoda vdeležilo čez 150 ljudi, ki so z zanimanjem sledili 1 in pol ure trajajočemu govoru č. g. Rojca, ki je opisoval delovanje deželnega zbora, bičal delovanje liberalne, oziroma takozvane neodvisne stranke ter navduševal poslušalce za e-dino pravo in delavno slov. ljud. stranko. Zelja vseh je bila: Želimo še takih ljudskih shodov!
Procesija na Gradu v Mirnu bo prih. nedeljo 21. t. m. Ob 6. uri slovesna sv. maša potem procesija; pričakuje se veliko vernikov tudi iz okolice.
Na c. kr. slovenski državni gimnaziji v Gorici se bodo za bodoče šol. leto novi učenci v prvi razred sprejemali v četrtek dne 2. julija od 9.—12. ure dopoldne. Sprejemni izpiti se bodo vršili isti četrtek in v petek dne 3. julija popoldne tudi od 3. ure naprej. Učenci naj za vpisovanje s seboj prineso krstni (rojstni) list in obiskovalno izpričevalo ljudske šole.
Na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici bo vpisovanje za sprejem v prvi tečaj v torek, dne 30. junija od 8-10. predpoldne. Pismeni sprejemni izpiti bodo dne 1. julija od 8. - 12. in od 3. - 5. ure ; ustmeni izpiti začnejo dne 2. julija ob 8. predpoldne in se bodo nadaljevali 3. julija. Pri sprejem se zahteva rojstni in krstni list, zadnje šolsko spričevalo in potrdilo uradnega zdravnika o fizični sposobnosti za\šolsko službo. V smislu postavnih določil opozarja ravnateljstvo one starše, ki ne stanujejo v Gorici, naj bodo pri izbiranju stanovanj za svoje hčere jako previdni; svetuje se jim, da poiščejo taka stanovanja, kjer bodo gotovi, da pridejo njihovi otroci v dobro in pošteno hišo. — Ravnateljstvo je sestavilo imenik onih in zasebnih družin, ktere smatra za priporočljive. „Nobena gojenka ne sme stanovati pri družini, ki ni zaznamovana v tem imenijku."
Obenem bodi povedano, naj starši ne mislijo, da dobijo njihove hčere službo učiteljice takoj po končanih študijah. Za goriški okraj je mnogo kandidatinj brg službe priglašenih še iz leta 1912 in 1913, moge absolventinje služijo popolnoma brezplačno. Komur je tedaj stalo do tega, da pride njegova hči kmalu do kruha, naj jo pošlje v trgovsko, obrtno, ali pa v gospodinjsko šolo.
Ravnateljstvo c. kr. ženskega učiteljišča v Gorici.
Visoki gospodje v Štlvann pri procesiji — Iz Štivana ob Timavu: Starodavna
procesija sv. R. Telesa se je praznovala
s
tiidi letos prav slovestto' Procesije so se udeležili tudi knez Windischgraetz in grof Friderik Szapary, avstri ski poslanik v Pe-trogradu s hvalevredno in vzglcdno po-božnostjo. Visoki gostje se namreč nahajajo v kopališču v Ses janu.
Na c. kr. moškem učiteljišču v Gorici
vpisovanje za vstop v prvi letnik ne bo, kakor je bilo javljeno, v četrtek, dne 2. julija, ampak že v sredo, dne 1. julija t. 1. od 9.—12. ure dopoldne. — Sprejemni izpiti pa se zvrše v četrtek, petek in soboto, dne 2., 3. in 4. julija t. 1.
Prednaznanilo. V nedeljo dne 28. t. m. priredi Slov. Dij. Zveza v Trgovskem Domu novo burko dr. Česnikovo. »Pogodba«, ter Medvedovo veseloigro »Na ogledih«, nakar že sedaj opozarjamo slavno občinstvo, ter vabimo k obilni udeležbi. Več prihodnjič!
Bombig — potrjen za župana. Cesar je potrdil izvolitev Jurija Bombiga za goriškega župana.
Posvetitev novega oltarja v Jamljah se je vršila v torek. — Altar je lepo domače delo,, s kipom, kar nam je naš g .vikar nabavil iz denarja, ' nabranega po loteriji. Slovesnost, katere so se vde-ležili vsi domačini in s tem pokazali svoje krščansko mišljenje, je bila v vsakem pogledu vzpodbudna za vsakega vdelež-nika. Posvetil je altar prezvišeni nadškof, ob udeležbi duhovnikov devinske deka-nije in g. župana devinskega. Ljudstvo, .spoznaj, da podlaga naše sreče je po-božnost.
Nagla smrt. V Rihenbergu je naglo-ma umrla Ana Jelušič, trgovka, v visoki starosti. Bila je mirnega in ljubeznjivega značaja, zato zelo priljubjena, Imela je na hrani in stanovanju mnogo let ggč. učiteljice, vseh krog 20. — Blag ji spomin!
Poročila sta se 8. t. m. g. Silvester P a 1 m i n iz Idrije pri Bači ter gdč. Ana Hvala iz Vrat nad Čepovanom. daj srečo!	> 7
Porotna razprava pred go^šta* poroto bo to pot samo ena. Zagovarjati se ima fin. stražnik iz Dolenj Jernej Feiss radi zločina nad hčerjo po § 127., 131. in 132.
Novice iz Černič. Dobro se je obnesla veselica, ki nam jo je priredilo pret. ned. naše s. k. izobr. društvo^. Čeravno je igra »Turki pred Dunajem« precej težka in dolga, vendar so vrli igralci pokazali, da so kos svoji nalogi. »Kmet Herod« je vzbudil mnogo smeha in zabave med poslušalci. Vmes so nam pevci in pevke pod spretnim vodstvom zapeli par lepih pesmi in nadarjen mladenič nas pa je iznena-dil z deklamacijo krasne Gregorčičeve "leftejeve prisege«. Čast in hvala vsem. '-i so pripomogli, da je veselica vspela tako lepo! Le naprej po tej poti med pošteno zabavo do prave izobrazbe! — Tudi Pri nas so razobesili onega Sokola v Adamovem kroju v javno pohujšanje. Vsi Pošteni ljudje se zgrazajo nad to ostud-11(>stjo, šolska mladina se pohujšuje, pa [udi minogredoči ptujci so ogorčeni in se ¿ndijo, kako se more kaj takega trpeti.
Ali je ni oblasti, ki bi ustavila to pohujšanje?
Novice iz Šeinpolaja. L o v s k a s r e-
č a jc bila mila lovcu g. Zlobcu, ki je prvi dan odprtja lova na divjačino!, ustrelil lepega triletnega srnjaka. — Imamo, žal, pri nas veliko divjačine. — Na petkovem naboru so iz našega vikarijata potrdili izmed 19 nabornikov 15, med temi dva dvojčka. — Pa naj reče kdo, da Šempc-lajci nimamo fajn fantov! — Tat o vi so. obiskali od pondeljka do torka po noči našo dobro Marijo, botegarico. Odnesli so ji blago v vrednosti do 80 K in nekaj denarja. Pravijo, da uzmoviči ne morejo biti od daleč. — Mrčesa, zlasti polžev in gosenic imamo toliko, da nam grozno škodo prozročajo v vrtih ima poljih. Dežja imamo preveč; ne moremo niti trave kositi, a tudi grozdju škoduje prevelika mokrota, zlasti sedaj, ko grozdje cvete. —
Sv. Ivana bomo praznovali po zadnjih odredbah sv. očeta papeža zopet 24. tega meseca. Pred sv. mašo bode procesija s sv. Relikvijami in za tem slovesna sv. maša ob 10. uri.
Plaz na progi vipavske železnice. V
pondeljek 15. t. m. okrog 10. ure predpol-dne se je vtrgal vsled preobilnega deže vja plaz zemlje"v prekopu pred predorom med Batujami in Dornbergom na Dorn-berski strani in sicer kakih 20 m. visoko ter zasul žeJ#zniški.-i-k'%>4®feosti 10 fT1-Sreča, da-se ni to "zgodilo, ko j^jfet mimo ' vlak. Omeniti je tudi, da, če bi te bila splazila zemlja p#l yre prej, bi ne imeli Vipavci vlak^y od.;Batuj do Ajdovščine, ker bi pa bil plaz odrezal, in v Ajdovščini nisoi imeli -nobene^ drugega strogi. Seveda se je to takoj naw\aniloy¥^rlt, odkoder je prišla komisija in^se pomo delavcev z vozovi za odpeljevanje zemlje.
V	pondeljek in torek je vozil Vip. vlak samo do plaza pred predorom, kjer so morali potniki prestopati na drugi vlak, ki je vozil do Gorice. Zvečer je bilo zanimivo gledati, kako so delavci spremljali z bakljami potnike iz vlaka na drugi vlak.
V	torek zvečer je šel vip. vlak v Gorico, vendar bo trajalo se 14 dni, predno odpeljejo vso zemlja.
Vlak povozil otroka. — Iz Devina : Dnč 16. t. m. je ekpresni vlak povozil Olgico Antonič, devet mesecev staro hčerko želižniškega delavca, Antona Antoniča, ki biva v tamošnji čuvajnici nad Devinsko postajo. Otroku je vlak odtrgal eno nogo in poškodoval na glavi tako močno, da so se možgane pocedile na tla. Za nesrečne stariše je bil to neizrečen prizor in nenadomestljiva ižguba.
Holandski častnik skozi Gorico v Albanijo. Včeraj v četrtek, se je peljal skozi Gorico v Trst in dalje v Drač v nizozemski častniški uniformi brat v Draču
Steckenpferd»
lilijnomlečnato milo
prej ko slej neutrpno z» oskrbo polti in lepote. Priznana pisma.	Po 80 h povsod.
ustreljenega poveljnika T h o m s o n a. da ga prepelje domov na Nizozemsko. »Edinega brata sem imel«, je pravil, a še ta je šel iskat smrti daleč od doma, v divjo Albanijo! Ustreljenega Thomsona prepeljejo domov na Holandsko skozi Gorico.
Volitev načelnika za cestni odbor odbor kanalski bo prih. teden, kakor ču-jemo.
Letina na Vipavskem. Po Vip. dolini so bili kmetovalci v hudi stiski za seno, ker ga niso megli radi deževja niti kositi niti sušiti. Krmiti so morali s svežo travo Tudi turšica je zaostala v rasti; mesto da bi bila sedaj že osuta, je komai plevejo. Trta kaže še precej dobro, ven-der se ne ve še, kako se bo razvijala, ker je dež oviral cvetenje. Bog nam daj lepega in toplega vremena.
Na živinski semenj 12. t. m .je bilo
prignanih 1000 prešičev, 300 govedi, 30 telet in 3 konji.
Domobranski polk št. 27 pride v Gorico, kjer bo stalno nameščen. V Ljubljano pride pa 22 domobranski topničarski polk.
Nov cestno policijski red za Goriško.
Cesar je že potrdil zadnjič sklenjeno postavo o premembi § 14 cestno polic. reda. Vozniki se bodo morali — ko ta zakon stopi v veljavo — ogibati na levo, ne več na desno.
Hudajuženski most, o katerem se je že toliko pisalo in prepiralo, so letos nekaj preflikali. Kot se pa sliši iz zanesljivega vira, ga bo jeseni železniška uprava podrla in novega, železnobetonskega zgradila.
Krava je zabodla 651etno Terezo Slo-karjevo iz Lokavca in sicer tako močno, da so ji visela čreva iz tiebuha. Prepeljali so jo v goriško žensko bolnišnico, kjer pa ni bilo zdravnika. Ker se je že opeto-vano prigodilo, da so morali težko ranjeni ljudje čakati brezuspešno zdravniško pomoč v tej bolnici, je pač skrajni čas, da konča dr. Morpurgo te nerednosti.
Plesi v Dornbergu. Dne 14. t. m. je dornberško starešinstvo vendar le omejilo javne plese, in sicer ostanejo 3 stari plesi ko doslej. Za vsaki nadaljni ples pa bo treba plačati, če ga dovoli župan 200 K. Pravijo, da se je to sklenilo radi župana, ki prerad pleše.
Požigalec? Orožništvo je aretiralo v Šempasu 54 letnega Štefana Peršič iz Trnovega, ki je na sumu, da je zažgal v O-zeljanu.
Pri dirki okrog goriškega Krasa je
prvi došel vojak 20. lov. bat. v Krminu Hrvat Franc Gregi. Pretekel je v 5 lirah progo dolgo 140 km.
Izvgzni trg v Gorici. Dne 17. t, m. je bilo na trgu: hrušk 12 kvintalov po 44 I<; breskev 4 kile po 2 K; črešenj 200 kvintalov po 40 K; grozdičja 4 kvintale po 40 K; r i b e z a 360 kil po 60 vin.; j a g o d e 20 kil po 1.20 K; fižola 15 kvintalov po 54 K; graha 20 kvinta-
lov po 22 K; špargljev 7 kvintalov po 68 K; Krompirja 35 kvint. po 13 K. — ' Dne 18. t. m.: hrušk 7 kvintalov po 40 | K; breskev 5 kile po 2 K; č r e š e n j 130 kvint. po 46 K; g r o z d i č j a 6 kvint. po 36 K; r i b e z a 8 kvint. po 52 K; j a-god 15 kil po 1.30 K; fižola 20 kvint. po 52 K; graha 10 kvint. po 20 K; , špargljev 8 kvint. po 60 K; Krom-i p i r j a 30 kvint. po 13 K.
Umrli so v Gorici na domu: Ladi-: slav pl. F'odkajecki, uradnik v pok. 58 ; let; Robert Bandel 1 1; Marija Stanič 1 iz Ajbe, 70 let; Katarina Trevižan iz Go-i rice 79 let; Pav. vit. Sbina iz Rovinja 88 1 let; Boštjan Šušmelj 6 dni; Emilija Koleno l leto; Dominissini Italia iz itaiije 25 let. — V moški bolnišnic: Jožef Cijan iz Št. Andreža 63 let; — V ženski bolnišnici: Ana Schuster iz Št. Lenarta 39 let; Virginija Cumar iz Ločnika 48 let.
Listnica uredništva. Radi preobilice gradiva je moralo mnogo dopisov zaosta-ti. Kar ne bo zastarelo, pride na vrsto! Pozdrav vsem dopisnikom!
Pojasnilo p liliji na Vitovljah.
Ker se še vedno raznaša govorica o liliji na Vitovljah, češ, da je lani za okvir neke podobe v romarski hiši utaknjena, zdaj popolnoma suha lilija pognala novo zeleno cvetno popje, se mi zdi potrebno to »prikazen« pojasniti, da se prepreči vsako razburjenje in nespametno domnevanje.
Lani je neznan romar na pobočlu Vi-tovske gore utrgal gozdno lilijo, ki tam redko sem in tje raste in meseca junija cvete v žareči žolti barvi. Te vrste lilije cveto v naših vrtovih, pa imajo svoje liste le pri tleh, po steblu pa komaj dva znaka peresc. Divje rastoča je s peresci gosto obraščena, kakor navadna bela lilija »sv. Antona« in ima še to posebnost, ki je vrtna nima, da precej pod cvetjem nizdoli za vsakim listom tik na deblu požene svoj sadni brbunc. Vseh brbuncev je vobče okoli 10, pod cvetom bolj gosti, ker na vsakem cvetnem roglju, nizdoli redkejši. Ti brbunčki so gladki, svitloze-lene barve kakor steblo, a ker neporašče-ii i, izgledajo nekako stekleno. V teh s a-d-rtili brbunčkih tiči Vitovska zagonetka. Celo leto se nihpq ni brigal za lilijo na podobi v romarski' hiši. Ko je pa letos krčmarjeva hčerka pometala sob;: in pripravjlala za binkoštne goste, je tudi našo podobo vzela v roke in oči so jej obstale na starih zelenkastih brbunčkih suhe lilije. Steblo je sulw>, pere-sca odpadla, sadni brbunčki so pa ostali sveži, zeleni kar je naravno, ker sad vsebuje precej ri,a. Slično prikazen vsaka j lahko opazuje na divji oljki, na bošljinu, na špargljih in na drugih rastlinah, ki po zimi dajo tečno hrano črnemu kosu. Lilija je sploh močno oljnata in se iz nje tudi napravlja olje, ki se vspešno rabi zoper opekline. Po deklici opozorjeni so tudi druge nevešče oči opazovale popisane sadne brbunčke divje lilije in nastalo je
nepotrebno prerekanje in razburjenje, ki je brez vsake podlage.	B. Grča.
OPOZARJAMO na današnje »pred-naznanilo« Slov .Dij. Zveze!
Trst in Istra.
Zanimiv volilni shod v Boljuncu.
Za 24. m. m. je sklicalo politično društvo shod v Boljuncu.
Shoda se je udeležilo veliko število ljudi iz Brega, da celo iz Koprščine. Med zborovalci so bili vsi učitelji iz Brega, ravnotako vsi duhovniki.
Shod je otvoril g. kandidat Valentič, ki je predlagal, naj si zborovalci predlagajo in zberejo predsednika shodu. Takoj se je pokazalo, da bo shod buren. G. Miha Bolčič predlaga župnika J.ašelj-a iz Klanca. Takoj stavi Matija Zerjal drug predlog, in predlaga nadučitelja Venturinija iz Boršta, ki je bil tudi zvoljen, ker je bilo na shodu mnogo 16, 17 let starih frkofi-nov. —
Prvi je govoril g. kandidat Valentič in slikal zadnje razmere v deželnem zboru, krivice, ki se gode Slovencem i. t. d. Pojasnil je volilna red in povedal poslance, ki se imajo v tem okraju voliti: Man-dič, Valentič in Škrbec.
Ko je imenoval Šrbca, tedaj so liberalci kar zdivjali in'"vpil[:,.»dol ž njim«, »dol s larjT«, »mašo naj gre delat«" i. t. d. G. predsednik jih je komaj pomiril, d^ je mogel govornik dalje govoriti. Naši so se pa ogLisili z: Zivjo Skrbet,« in šo jih pre-kričali. Nazadnje je' jft VV^entic priporočal of^cijelne kandidate. Zoj3et<s<J vpili: »Škrb^frc*. Našf pa: »Zivjo Škrbec«. Potem se je\>atalo »Političnemu društvu«, da je na svojo roko postavilo kandidate, da ni notri nobenega kmeta, da je preveč duhovnikov i. t. d. Zdaj je prišlo popolnoma jasno na dan, kar je trdil »Novi Cas«, da mislijo učitelji odstraniti Škrb-ca in postaviti baš na tem shodu drugega proti-kandidata, a ne Andrijašiča, ki se je odpovedal, ampak gi. Venturinija. Poprej smo še sami dvomil,, če ima »N. C.« prav. A. zdaj ?
Ko g. dr. Mandič iz situacije spotzna, kaj se plete, povzame besedo in pobi je vse vsklike liberalcev proti Škrbcu, češ: »Bratje, prosim Vas ne glejte na osebe, ne na stan, ne delajte razdora, Lahi se nam bodo smejali... tako si bomo sami zaigrali ono, za kar se borimo... Z eno besedo: bodite-edini.« Govor g. dr. Mandiiča je u-činkoval na liberalce, kakor da bi jih polil z mrzlo vodo. Niso pričakovali iz ust dr. Mandiča takih besed. Zdaj so bali vsi njihovi računi skrižani. Govoril je tako navdušeno, da so mu liberalci, nev;ed!e kaj delajo, ploskali ravno tako kot neiiberal-ci. Govoril je proti njihovim 'željani in namenom, in vendar so mu piloskali. Tako malo razumejo. Oni, ki so razumeli; niso mogli prenesti, da Mandič tako govori in so kar odšli malce na zrak. 'Bil je prehud poper iz ust g. Mandiča. t
Zdaj je bil pozabljen Andrejašič. G. učitelji niso več ust odprli.
G. Šašelj je pa pobil drugi del ugovorov, namreč, da je »Pol. društvo« na svojo roko postavilo kandidate, a je dokazal, da je to obrekovanje, ker so bili vsi krajevni zastopi sklicani v Škofije na sestanek, a ravno iz Dolinske občine ni bilo nobenega.
G. Cemažar je zavrnil v jedrnatem govoru očitanje, da se zanaša potom duhovnov kranjski zistem v Istro in, da to ravno duhovnom - kandidatom ne more očitati.
Zdaj se je oglasil k besedi še g. predsednik Venturini in odgovarjal na zadnji dopis v »Novem Času«: — kdo dela razdor v Istri« in je rekel, da je vse laž, kar piše »N. C.«. A dokazal pa ni nobene laži... Proti koncu je poživljal z ozirom na dr. Mandičev govor, naj se gre torej vendar v boj za narodne kandidate in izrazil je željo, da bi »Pol. Društvo« v prihodnje bolj upoštevalo »želje volilcev«.
V	tem smislu je govorilo še par govornikov in shod bi imel biti zaključen. A oglasi se k besedi g. občinski tajnik Anton Sancin in napade g. kanonika, domačega duhovnika in župnika iz Ricmanj, ter očita duhovščni nedelavnost. In tu je zagrešil g. Venturini kot predsednik, ker je pustil, da govornik vleče osebnosti v govor. Vsi govorniki so se dostojno vedli in niso oseb napadali, le g. Sancin ni mogel strpeti, da mu je Mandič zmešal štreno in potrdil kandidaturo Škrbca. Sancin je bil namreč z g. Venturinijem tudi odločno proti Škrbcu, kar lahko črno na belem dokažemo.
V	svojem govoru, ki ga je celo uči-teljstvo obsojalo, je potrdil resnico, ki jo je zapisal »Novi Cas«, namreč, da bi radi odstavili celo g. Valentiča. Sancin je to popolnoma neženirano izjavil in rekel, da so jm'eii namen namesto Valentiča proglasiti kandidatom Venturinija. Nekaj slič-negat še\imenitnejšega je baje rekel g. Sancin po shodu g. Mandiču: »Gospod doktor, vse naše namene ste nam s svojim govorom razdrli.«
Očividno, da če bi ne prišel na shod dr. Mandič, bi učiteljstvo s Sancinom načelu naredilo razdor in ovrglo kandidaturo Škrbca, kakor je »N. C.« pisal. A, vpričo g. Mandiča in njegovega govora jim je srce zlezlo v hlače. Seve, vsega tega »Edinosti« ne povedo. Pred njo se delajo angelčke nad strankami.
Proti koncu je g. kaplan Križman, pobijal Sancinove napade na duhovščino in izjavljal, da duhovnik lahko mnogo stori za narod če tudi ne nastopa v javnosti, ker skrbi za moralo ljudstva in mladine, kajti dokler je ljudstvo moralno zdravo, mladina čvrsta, tudi razne naprave, društva ne bodo mogla kmetu dosti koristiti. Rekel je: liberalci ste čudni, če je kje duhoven zraven, pravite: »farji povsod vtikajo nos; če ga ni, pa mu očitate nedelavnost.«	.
Lep prizor je bil, ko je svobodoirn-slec Lotrič, ki je odpadnik od katoliške vere, g. Križmanu očital, da sta 2 duhov-
nika kandidata: »Mandič je tudi duhovnik.« G. Križman pa Lotriču dokaže, da ni res in pravi: »Če kdo postane, brezverec, t. j. odpade od katol. vere. ali je še kristjan? Pred ljudmi ne več. Saj zato je odlpadel od vere, da ne bo več prištet med katoličane.
G. Lotrič, kateremu so te besede šle, je bil kot polit. Nato je bil shod zaključen. Zmagalo je Politično društvo in pravica.
Pri ožjih volitvah v Istri je v Pulju z večino 46 glasov zmagal laški liberalec Corenich. Pomagali so mu Nemci. V 1. volilnem okraju pa je zmagal kršč. socialni Italijan Spadaro s pomočjo Slovencev.
Današnje volitve v Istri iz kmečkih občin utegnejo biti burne. Liberalno uči-teljstvo strastno agitira proti župniku Skerbecu iz Kerkavc ter agitirajo za kmeta Andrijašiča, ki ga pa volijo tudi Lahoni tega okraja. Res, zanimivo bratstvo! Rajši s sovražniki naroda ko z du-liovfiiki, to je geslo liberalcev povsod!
Književnost.
Novi Brevir v 4 delih izdaja P. Ma-rietti Turin. Cena za 8X14 cm broširan 12 K, vezan v usnje rdeča obreza 23 K, \ezan v usnje zlata obreza 27 K, cena za format 11X17 cm broširan 24 K, vezan v usnje rdeča obreza 40 K, vezan v usnje zlata obreza 45 K. Dobiva se v knjigarni Kat. Tisk. Društva v Gorici.
Darovi.
Slovenski Straži so darovali: Janez Pegam, žel. čuvaj, Hudajužna 1 K; Josip Korsič, namestniški sluga, Trst, 10 K; Moška Marijina družba v Gorici, ob priliki "romanja na Sveto goro 22 kron 37 vin. Podružnica Št. Serjan pri Gorici, z nabiralnika, 3 K 38; — Podružnica Št. Ferjan pri Gorici (članarina) 16 K 50.
fllovl čas prihodnjega tedna.
21.	nedelja: 3. pobink. — N e d. e v.
Prilika o izgubljeni ovci. Luk. 15», 1—10. Nedelja posvečena »Srcu Jezusovemu«; pred in med sv. mašo slovesna posvetitev vseh naših d/uh'ovnij presveterou Srcu J. — Češč. sv. R. T. n a Velikem Dolu in v Št. Petru. — Praznik sv. Alojzija: patron mladine in zavetnik Marijinih družb. — Sv. Alojzij Gonzaga umrl v Rimu 1. 1591. Posvečena mu je pri nas edina kapelica v Alojzijevišču. Naj bi sv. Alojzij varoval ta naš prepotrebni zavod, ki nam je vzgojil že toliko duhovnikov.
22.	pondeljek: sv. Ahaci j, muč. Patron podružnice Prelesje Desklali. Danes ob 75.5 začne poletje. —
23.	torek: sv. E b e r h a r d, šk.
24.	sreda: Rojstvo sv. Janeza Krstnika. — Sv. Janezu Krstniku so Posvečene župne cerkve v D e v i n1 u, Ajdovščini, Čepovanu in Idriji ob B a č i; vikarijske cerkve v P I a-
v e h in Vrtojbi, ter podružnice sv. IvanvGetuv Gorici in K a 1 (Bovec). Sv. Ivanjedeželni patron v Slavoniji.
25.	četrtek: s v. V i 1 j e m, opat. umrl 1. 1142 v Italiji.
26.	petek: sv. Janez in Pavel, mučenika, umrl 1.362 v Rimu.
27.	sobota: sv. Ladislav, škof, deželni patron S e d m o g r a š k e g at. Danes v i 1 i j a. in post k prazniku sv. Petra (ki bo v pondeljek.)
28.	nedelja: 4. pobink.

XI
SAMO K10
X
iS®

Sx
stane v prvi gorenjski razpošiljalnici
Ivan Savn i k, Kranj
— št. 165. —
41/2 metrov volnenega blaga za eno fino žensko obleko, poljubne barok,
1	zelo fini robec za na gla»o,
3 lepi žepni robci iž sifona,
2	para modnih ženskih nogovic,
1 svilnat pas in še več drugih različnih stvari za povrh.
Ista množina še boljše vrste K 15.— , , najfinejše „ „ 20,—
Zahtevajte brezplačno različne vzoree za ženske in moške obleke!
Solidno domače "podjetje!
:
mJk^m
>
bAiM
Okrožnica.
Usojam si naznaniti preč. duhovščini, da preselim svojo dobro založeno in vsakemu znano trgovino, h kateri spada tudi delavnica za bogoslužne predmete s 1. junija
v Gledališko vlico
(via Teatro) št. 11,
ostajam najponižnejšim
FRANC LEBAN
Gorica, via Teatro št. 11.
Zemljemerec, stalno zapriseženi sodui izvedenec, inženir za stavbe poslopij, mostov, cest, železnic, vodovodov, vodnih potov, jezov i. t. d se toplo priporoča za obilna naročila
Ing.r Arnošt Reif
Via Ugo Foscolo blizu državnega kolodvora
~rr
I
„Slovenski Straži« prinese pomoč, Vam morda bogastvo, čitajtel
1
' i 4
475.000
kron, oziroma fraitKov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki velike skupine
.	5 originalnih vrednostnih srečk 5 ==—
kojih 13 vsakoletnih žrebanj se vrši dne 2. in 15. januarja,	1. in 14. majnika.	1. septembra (dve),
1. februarja. 1. marca (dvej,
t. in 14. 1. julija, 1. avgusta,
1.
14.
novembra ter 2. novembra.
375.000
kron, oziroma frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki manjše skupine
===== 3 originalnih vrednostnih srečk 3 =====
kojih 9 vsakoletnih žrebanj se vrši dne 2. in 15. januarja,	1. in 14. majnika,	14. septembra ter
1. februarja,	1. julija,	3. novembra.
1. avgusta,
Kupnina za veliko skupino vseh 5 srečk se plača v 60 mesecih po 6 K, za manjšo skupino
vseh treh srečk pa v 60 mesecih po 4 K. Vsaka srečka mora najmanj enkrat zadeti I Vsi dobitki se izplačajo v goto
vem denarju!
Vse srečke imajo trajno vrednost denarja in igrajo po izplačilu kupnine se dolgo vrsto let brez vsakega nadaljnega vplačevanja,torej zastonj.
Vsak cenjeni naročnik zarnore dobiti nagrade in premije ter na ta način kupnino zase naročenih srečk poljubno znižati ali sploh dobiti jih zastonj. Pojasnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo"	Valentin Urbančič, Ljubjana 6.
ŠIRITE „NOVI ČAS !"
Ivan Kacin Ljubljana
Sv. Petra cesta 51.
Prva slovenska izdelovalnica harmonijev po am. sist. Izdelujejo se vsake vrste harmoniji /a cerl- ve, šele, pevska društva, zasebnike. Sprejemajo se popravila starih harmonijev, oglašanje, zamenjava. Dobijo se tudi posamezni kosi. Za 300 kron se že dobi lep Salon-Harmonij z 10 registri. Zahtevajte cenik. Plačila tudi na obroke!
Ha stanovanje in hrano
sprejme dijake družina v GORICI. Več pove upravništvo »Novega Časa«.
PAVEL RIJAVEC,
Rupar Šentviška gora št. 2.
nad Hotenjo na hribu se proda posestvo, na katerem lahko redi več goved njive in gozd z gospodarskimi poslopji, hiša, hlev in klet. Več pove lastnik.
Naznanjam,
da sem po moji večletni praksi kot
SOBNI SLIKAR
začel to obrt
v tolminskem okraju.
Se priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu za naročila !
Jernej Jelinčič,
sobni slikar
Dolje pri Tolminu.
F Gorici
Najnovejša in o d a v rožicah, kakor vse vrste blago se prodaja po čudovito nizki ceni.
Največja izbera novosti.	Pregrad & Černetič.
___<■ ■ -•_ _ »
: Devica.
v CENTEHi 510 v Gorici H dne Z3. t. m. naprej
Kdor je videl v Centr^TlBio film „ŽIVLJENJE IN SfY\RT JEZUS-A, ta ve, kak§ dovršene so predstave v omenjenem Kinematografu in ne bode prezrl ogledati s1 velikansko ter podučilo delo
Device orleanske.
)a se usfreže okoličanom bodo predstave tudi dopoldne od 9. ure naprej.
< i
Opozarjamo na to poučno delo tudi vsa šolska vodstva.
PRILOGA , MOVEMU ČASU" ŠT. 25. DNE 19. JUNIJAVI9I4.
DOSO

Nabožna priloga o priliki praznika
presv. Srca Jezusovega dne 19. junija 1914.



Enkrat na leto.
Saj to ne spada v politični i s t! — je nekdo dejal, ki je lani tozadevno številko »Novega Časa« dobil ta-ko-le v roke. Take stvari — je nadaljeval — spadajo v nabožne liste, kakor so n. pr. »Cvetje«, »Bogoljub« i. t. d. »Novi Cas« pa je list, ki deluje sicer v smislu katoliških načel, ampak nabožen list pa ni! — Imel je nekaj prav tisti, ki je lani tako govoril, a motil se je vendarle. Prav je i-mel, ko je trdil, da »Novi Čas« ni nabožen list, toda hudo se je motil, ko se je postavil na stališče, da take stvari sploh ne spadajo v političen list. Isto je kakor če bi bil rekel, da ta ali oni ni duhovnik, ampak advokat in da radi tega nikdar ne sme govoriti o sv. obhajilu, ali spovedi, nikdar o češčenju Matere Božje ali kal^, drugi strani katekizma. Zakaj pa bi.»ne smel, če tako prilika nanese? Še dobro, da zelo dobro upliva na vse, če to napravi.
Kar sme katoliški lajik, to sme pri posebnih prilikah pač tudi katoliški časnik Kot tako enkratno priliko tekom leta si je »Novi Čas« izbral ravno praznik pre-svetega Srca Jezusovega.no je praznik, ki postaja med našim^ narodom vedno bolj domač. 2e se dofie cele občine, kjer ta dan nihče ne dela in si vsak prizadeva da praznik svečano obhaja s pristopom k sv. obhajilu in obiskom službe božje, ki se v domači cerkvi vrši kakor ob prvih Praznikih v letu. V Gorici je ta dan slovesna služba božja skoraj v vseh cerkvah, v zavodih, posebno notredamskem in ur-šulinskem samostanu je praznik presv. Srca Jezusovega praznik prve vrste. Cerkve se polnijo ob tem dnevu in množice silijo svete navdušenosti k mizi Gospodovi, kjer Božja Ljubezen kliče vsem brez izjeme: Pridite k meni vsi..
Praznik ima tak pomen, da ga prav lahko vsakdo more razumeti. In če ima le iskrico še resnične udanosti do Gospoda, ki je nas toliko ljubil in nas še vedno z vso neskončno ljubeznijo objema, tedaj se mu nehote že-ua vzbudi, da današnji dan praznuje tako, kakor njegov pomen nalaga. Kaj je Pomen današnjega praznika?
Sam Gospod je ta pomen razodel v prikazni, ki jo je imela bi. Marjeta Ma-ria Alakok dne 16. junija 1675. Prikazal se ji je, ko je molila v cerkvi pred sv. Pešnjim Telesom, pokazal ji je svoje božje Srce ter ji govoril: »Glej to Srce, ki je ljudi tako zelo ljubilo, da si ni ničesar pridržalo in se ničesar zbalo, ampak se popolnoma izčrpalo in izželo, da bi jim svojo ljubezen izpričalo. Kot plačilo za vse pa dobivam od večine le nehvalež-nost, ko ravnajo v tem zakramentu ljubezni prezirljivo, brez spoštovanja, sakri-legično in hladno z menoj. Kar me pa še najbolj boli, je okolnost, da me žalijo celo one dušejii so meni na poseben način posvečenei-Eato'zahtevam od tebe, da se prvi petek po ti osmini (sv. R. Telesa) določi kot koseben praznik za češče-nje mojega S^ca. Tu naj se mu s slo-v as n of'Ci j &iro poda, zadoščenje, 1 ju-d j e p a'naj prepemajo. sv. obhajilo v spravo za žalitve, ki jih mora p r e-uji s a ti, k c^ j e v p o\e š č e n j e izpostavljeno na o H ar ju. Obljubu-jem ti, da «e moje Srce razširi in v največjem izobilju, yčHitfe" svoje ljubezni na vse one razlije, ki ga bodo na tak način častili in si prizadevali, da mu bodo isto
češčenje tudi drugi izkazali«.
*
Praznik jevstanovljen,da podajo ta dan verniki presv. Srcu našega božjega Izve-ličarja zadoščenje s tem, da sprejmejo sv. obhajilo ter je presv. Srcu darujejo v spravo za ž a li t v e, ki jih mora od ljudi prenašati. Zadoščenja želi naš božji Izveli-čar! Ljudje grešijo; grešijo na vse mogoče načine; grešijo grozovito in žalijo neizmerno ono ljubezen božjega Srca, ki je za nas vse dalo in vse žrtvovalo. Največji dokaz ljubezni božje do nas pa je sv. Rešnje Telo, kjer Jezus prebiva pod podobo kruha še po smrti in po vnebo-hodu med nami. Prebiva med nami povsod, ker se od nas ne more ločiti, ker nas tako neizmerno ljubi... In ljudje? Kako malo razumejo ljubezen božjega Srca! Kako jo želijo, kako grešijo nad to ljubeznijo! Zadoščenja želi in pričakuje Gospod od nas tudi za vse to. Za to je današnji praznik.
Kako zahtevajo vendar ljudje povsod zadoščenja! Če
je kedo po krivici žaljen, že hoče zadoščenja, in naj velja kar hoče. Če je čast kake države razžaljena, že se zahteva zadoščenja tudi če ima vojska izbruhniti. Tako med ljudmi! Ko pa je žaljen Bog — gospodar vsega sveta — tedaj pa nihče ne misli, da mu poda zadoščenja. Če tudi greš k spovedi, se svojih grehov kesaš, prosiš Boga za odpuščenje in 'sprejmeš naloženo pokoro v zadoščenje, kako malo je vendar vse to in kako redkokrat se k temu pripraviš! Pa če tudi to malo vpoštevamo, kdo dajaBogu zadoščenje za ^rehe in žalitve drugih ljudi, ki k spovedi nikdar ne gredo in kesanja nad grehi niti ne poznajo? Sto in sto milijonov je takih. Tu vidimo, kako zelo umestno je, kako lepo a tudi potrebno, da se kristjani vsaj enkrat na letoi zberejo v cerkvah in potom vrednega in s posebno pobožnostjo prejetega sv. obhajila presv. Srca našega božjega Izveličarja podajo za druge in zase zadoščenje, kakor je božji Izveličar sam želi. Blagoslov hoče sipati za to na občine, na družine, na družbe in vstano-ve, ki delajo tako. Pridružite se Vi vsi, dragi čitatelji, onim, ki danes dajejo zadoščenja. Enkrat na leto bodimo v tem vsi eni »Novi Čas« in Vi vsi!
Najlepši moj praznik Jezusovega Srca.
Pred petimi šestimi leti je bilo. Lepega junijevega dne me je nesel vlak preko Gornjega Štajerskega na Solnograško v prijazni Svarcah (Schwarach) — lokalni patrioti so mu nadeli ime „solnograški Meran", — znan izza zadnjih let posebno vsled turške železnice, ki se tu odcepi od proge Solnograd — Inomost, in jo nato krene v lepo gaštajnsko dolino (Gastein), predere v dolgem predoru gorski zid med Solnograško in Koroško in jo naposled skozi blejsko in bohinjsko okolico privije v baško in soško dolino, odkoder hiti potem skozi vipavsko dolino proti bogatemu Trstu.
Tistega leta je bilo torej, ko sem se ravno četrtek pred praznikom presv. Jezusovega Srca vozil v Švarcah. Železna cesta nas je vodila skozi lepe, zelene
alpske doline. Vrhovi najvišjih gora so se belili še v snegu, visoko gori proti vrho-Ivom in po vseh nižjih gorah pa so se 'vrstili temni gozdi in razsežni planinski pašniki, polni zelenja in solnčnega soja. Po obdelanih njivah je cvetela rež, po travnikih je poigraval lahen vetrec z bujno rastočo travo, pretkano z raznovrstnimi belimi, rdečimi, modrimi in kaj vem še kakšnimi cvetovi. Sploh vse je bilo polno ljubljenja, svežega planinskega zraka, soln-čne svetlobe in raznolikih barv, katere je pričaralo na to lepo zemljo zlato solnce gori na modrem nebu, solnce, kralj barv.
Moje misli pa so naposled ostale popolnoma pri divjih rožah v zelenih mejah, in pri njih gosposkih sestricah, pri vrtnicah, žarečih tudi tam po malih, skrbno ograjen.h vrtovih, mimo katerih smo v naglem diru švigali.
Oj ti roža, ti ognjena rdeča kraljica cvetlic, ti hčerka bujnega solčnega junija, ki poganjaš iz bodečega trnjevega stebla, bodi mi pozdravljena 1 Koliko misli budiš v misleči duši I
Simbol si ljubezni. Kratkovidne pa-meti in plitva srca te imajo le za simbol svetne spolne ljubezni. Koliko bolj si simbol tiste svete in junaške ljubezni, ki je navdajala nekdaj in navdaja še vedno mu-čenče, ki so tudi cveteli in cvet6 v baržu-nastih rožah lastne mučeniške krvi. A najbolj si simbol tiste ljubezni, ki je na vinski gori Kalvariji iztisnila iz nebeškega grozda, iz presv. božjega Srca, na trsu sv. Križa nebeško opojno, plemenito in močno vino — presv. Rešnjo Kri...
In prav, da poganjaš iz trnjevega stebla 1 Prava ljubezen je požrtvovalna: zase obdrži trnje, da drugim nastilja z rožami. Oj ti trnje Jezusove ljubezni, kako gosto si bilo nastlano na potu Zveličarje-vega življenja! Ali ravno ob tebi mi gori še bolj in dehti še slaje roža njegove ljubezni....
„ Švarcah 1" — krepki izprevodnikov glas me predrami iz ljubih ini misli. Prijazen kraj ob zeleni Salcahi (Sa'zach) v zeleni, ozki dolinici. Pozdraviva najprej Zveličarja v lepi beli cerkvici, najboljši naši znanki v vsakem tujem kraju : spodobi se, da velja Njemu najin prvi pozdravi
S pročelja cerkve se vije zastava, vrata so z zelenjem ovita in znotraj se je odela v ukusno praznično obleko. Spretna roka umiljene sestre, — cerkev je njih last in poleg cerkve imajo precejšnjo bolnišnico — ki hodi tiho tam okoli velikega altarja, je vse to uredila. In glej I — med kitami cvetja na altarju prevladuje roža, vrtnica I Oj ti neznana usmiljenka, ali si bila tudi istih misli, ko si kinčala oltar Jezusovega Srca, kot jaz, ko sem razmišljal o roži ?
Mrak je padal na svežo naravo. Z lin je zadonela bronasta pesem: Ave Maria! In ko je bila odpeta ta, pa so se zazibali vsi zvonovi in v ubranem akordu veselo oznanjali, da je jutri praznik Jezusovega božjega Srca. Tam v bregu za cerkvijo pa se je med belim dimom zabliskalo : krepak strel, in potem še eden in še in zopet in zopet I Glasno so odmevali streli in zvonovi od gora in nosili po vsej dolini
vest, da se jutri slavi v Švarcah vesela slovesnost presv. božjega Srca.
„Neki kmet, vzoren katoliški mož, vnet častilec Jezusovega Srca", tako mi je razlagal predstojnik misijonske hiše poleg cerkvice, „je naredil posebno ustanovo za slovesno praznovanje tega lepega praznika: odtod vse to, kar vidite in slišite."
Tisti večer sem šel k počitku z zavestjo, da bo jutri lepo. In s tako zavestjo se sladko počiva.
Nisem se motil. Na vse zgodaj so zopet zapeli zvonovi, in so dramili glasni streli: „Zor je! Pridite k božjemu Srcu."
Ob določeni uri je bila cerkvica polna najbolj mešanega občinstva, ki jih je navdajala vse le ena misel, misel v Jezusovem Srcu. Pričela se je presv. daritev.
S kora se je oglasil koralni introit (pristop), ki je za ta praznik tako lepo komponiran in ki je imel zame še vselej, kadar sem ga slišal, v sebi nekaj skrivnostnega: Misereabitur... Usmilil se bo po velikosti svojega usmiljenja: ni namreč zavrgel iz svojega srca in pahnil od sebe človeške sinove; dobrotljiv je Gospod vanj upajočim, duši ki ga išče., Aleluja, aleluja".
Prelepe besede, prelepa melodija ! Ob teh besedah, ob taki melodiji se lahko premišljuje vso mašo, posebno na praznik božjega Srca.
Presv. daritev se vršila dalje po znanem, ali vedno noveni nam obredu. Milodoneči zvonček pozvoni k sv. obhajilu. O to sv. obhajilo 1
Pri obhajilni migi, glejf, cela vrsta usmiljenk v svojih * šnežnobelih kornetah'1 Ne bi mogel reči, kje se ta kometa vidi lepše: v bolniški/ dvorani med dolgimi vrstami bolniških postelj ali V cerkvi pred Najsvetejšim.
In čemu ti b&.sv. ^obhjijtfŠ, ti uboga usmiljenka ?
Če nikoli, danes lahko umevan ta tvoja sv. obhajila. Saj je čisto naravno, da se iščejo sorodna srca ; kako tvoje usmiljeno srce ne bi imelo ljubezni do preusmi-Ijenega božjega Srca ? A ne samo ljubezni iščeš v tej skrivnostni in presveti zdru žitvi z božjim ženinom ; tvoja služba tirja često naravnost heroičnih moči. In odkodi naj bi jih jemala, če ne iz tega vsemogočnega, prebogatega in presvetega Srca ?
Za sestrami pa priklekne k obhajilni mizi krdelo otrok, dečki s širokimi belimi trakovi preko rame, deklice v belih krilcih in — z mojo rožo v laseh 1 Prav, prav, ve drobna jagnjeta, vaše mesto je na Jezusovem Srcu, kakor vas je že nekdaj sam vabil: „Pustite male k meni in nikar jim ne branite!" In nežno lilijo vaših nedolžnih src, kdo vam jo bo znal bolje obvarovati kot ta božji vrtnar ?
Za njimi poklekne k Jezusovi večerji gruča deklet. Svetinja se jim blesti na modrem traku, Marijina družba je 1 Os kolikim veseljem je gotovo sprejel božji Zveličar ta mlada srca, ki mu jih je pripeljala k obhajilni mizi njegova in njih božja mati, Marija! Oj ti bela, deviško dehteča" hostija, ki zaklepaš v sebi tisto Srce, ki je vir vseh milosti, kaj bi nare-
dila iz naše nadepolne mladeži, če bi bila ti njen vsakdanji kruh 1
In zopet čakajo nove vrste : kmečki ljudje, možje in žene, fantje in dekleta. Zdravje jim gleda iz 'oči, sveža moč se pozna vsaki njih kretnji, ali iz neke svete resnosti njih obraza odseva tudi zavest, da so bojevniki proti svetu, proti peklenskim silam in proti lastnemu srcu. Tu iz presv. Srca so se zdaj prišli napit moči in junaštva.
Prav nazadnje pa pristopijo še tisti bolniki, ki so toliko okrevali, da so mogli v cerkev. Počasen in negotov jim je korak, par jih morajo spremljati in podpirati celo usmiljenke, težko pokleknejo in s solzami v očeh se vračajo počasi nazaj v klopi. Ali ni bilo veselo Srce Jezusovo tudi teh?
Saj je bil tako vabeč njegov glas, ko je nekdaj govoril: „Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi iz jaz vas bom okrepil.
Dolgo je trajalo sv. obhajilo : do malega vsi v cerkvi navzočni so ga prejeli. Kar sama od sebe mi je oživela v glavi misel: „Teh ljudi pa moraš biti vesel, o Jezus! To so res tvoji ljubljenci."
In ko smo zvečer slovesnost zaključili — sv. Rešnje Telo je bilo ves dan izpostavljeno in ves dan je bilo v cerkvi dovolj ljubečih molilcev — sem si rekel : „0 ti prazni svet, kaj so vse tvoje gledališke predstave in vse tvoje veselice v primeri z enim samim takim dnevom ? Koliko luči, moči, tolažbe, novega upanja, srčne ljubezni se je pretočilo danes iz božjega Srca v človeška srca ; koliko veselja *in miru! Z Bogom, z Bogom, ti prelepi, ti
milosti polni dan!" \ In ko je zvečer kakor v proslavo tega lepega dne zabliščalo vse gosto zlatih zvezd na čistem modrem nebu ; se mi je utrnila v srcu želja : „Daj, o Jezus, da tako in še bolj slave tvoje Srce tudi moji Slovenci! Majhni smo sicer, ali ti nisi Odre-šenik poedincev, .marveč tudi celih narodov."
Tako-le sem praznoval tistega leta praznik božjega Srca med Nemci in moram reči, da je bil zame izmed vseh, kar sem jih že praznoval druga leta, najlepši.
Dr. Ant. Zdešar, C. M.
Pred oltariem presv. Srca Jezusovega.
(Premišljevanje).
Moj duh te objema... Iz moje mladosti grenkosti
neštete in ure prebridke v okovih naslade in teme moči in satana zanjke in vade — Gospod!
po milosti tvoji vse strte so — Veselja so solzne oči, ki k Tvojemu Srcu zdaj vprte so. In blažen, očetovskomil Tvoj nasmeh! A moje oko, oko slepca, ki blodi brez:
[steze v nočeh,
nasmeha prej vedelo ni... In Tvoj ljubeznivi objem, pritisk na Tvoje Srcš! Krepko so objemale zanjke naslade po-
[čutno meso in v blato tiščale so misli, želje — jaz, revež nad svojim gorjem še peval sem pesem o sreči... Nebeški Tvoj mir!
Razdvojil mi duša spoznanja pekoči je
[strup,
ko kazni pečat je nosilo telč, in up in obup
sta v srcu za večnost se bila — z gr en kostjo nemira in beganja sta ine
[pojila —
A milosti Tvoje
pogreznil se žarek v srce je
in zmagal je up in vse misli so moje
vzljubile le Tebe in Tvoje
presveto Sreč.
Moj duh Te objema
in gleda prikazni bodočih dni...
Peklenska pošast se hudobno reži,
poklada spet zanjke na mračne poti —
Oospod!
Naj hodim brez varstva ob zaiijkah
[Še tod?
Naj v blatu in breznu peklenskehi kon-
[čana bo pot? Delivec neskončnih dobrot! Molitev ponižno in k Tvojemu Srcu
[kipečo
in dušo zdaj čisto in še koprnečo pa Svoji vpodobi jo želji in slednjič vpijočega vsliši: Oospod!
V skušnjavo, v skušnjavo nikar me~-ne
[pelji!
I). 0.
Kapucinska cerkev v Gorici.
Kdo je ne pozna? Na koncu mesta je; ni ha vidnem prostoru kakor cerkev sv. Ignacija ; ni na griču, da bi se jo že od daleč zapazilo; nima visokega zvonika, nima zvonov, a vendar kje dobiš človeka, ki bi za kapucinsko cerkev ne vedel? Ko se bližajo prazniki, ko je doba velikenočne spovedi — pa lahko vidiš, kako ljudje romajo tja dol, in kako radi delajo tol Ne dež, ne blatna pota, ne mraz, ne vročina jih ne more zadrževati, da bi tja dol ne šli. Vsa pota vodijo v Rim, pravi neki rek; v Gorici pa vsa pota vodijo h kapu-cinom! Ljudje jih pač radi imajo. Že ved6 zakaj.
Tu hočemo nekaj o kapucinski cerkvi
spregovoriti. Nova je prostorna, a ni bilo vedno tako! Vsem je bila gotovo še znana stara mala cerkev sinov sv. Frančiška, ki je sta'a skoraj na istem kot sedanja. Majhna, lična in snažna. Dalo se je kaj lahko s pobožnostjo moliti, kar večinoma vsi radi priznavajo. Temeljni kamen tej stari cerkvi je bil položen 20. oktobra 1. 1591. a posvečena je bila 7. septembra I. 1596 od prečastitega D. Frančiška Barbaro, takratnega oglejskega patrijarha v čast Matere božje v nebovzete. Toliko nam je znano
iz daljne preteklosti. Drugih podatkov ni na razpolago o njej, kakor tudi o samostanu ne, ker so se izgubili arhivi beneške pro-vincije, h kateri jedo 1. 1600 spadal goriški kapucinski samostan. Stareji ljudje se bodo spominjali, da je bila prejšnja cerkev do časa pred 30 ali 40 leti jako pripro-sta in zelo revna. Rajni eksprovincijal č. P. Rafael Oblak si je pridobil dosti zaslug za njeno notranjo olepšavo. Dal je narediti nova dva stranska oltarja sv. Jožefa in sv. Ane, nov tlak in še marsikaj drugega. Dobila je torej pod njegovim vodstvom in po njegovi skrbi vse drugačno, lepšo obliko. Zato so verniki še raje prihajali v to ljubko svetišče.
Sinovi sv. Frančiška, kapuc;ni, so Že v prejšnjih časih upeljali razne pobožnosti in skušali biti v tolažbo onih, ki so jo iskali pri sv. zakramentih. Že od nekdaj so bile v kapucinski cerkvi obleganespovedmee, zlasti v postnem časn. Sploh se je od leta do leta bolj uvidevalo, da cerkev ne zadostuje več mnogim potrebam, da je premajhna, saj so mnogi pobožni verniki večjih shodih ali praznik'h morali ostati zunaj svetišča.
Iskrena želja vernemu ljudstvu postreči, zlasti božjo čast povišati je 1. 1910 nagnila samostansko predstojništvo, da je pričelo z delom. Namen je bil cerkev samo razši-riii na levo stran, to je. dodati še eno stransko lacjjo. ,Ker So bili zidovi stare cerkve zelof,/azrušljivi se je moralo ta namen opustiti~in postaviti so morali popolnoma novo sve:išče, katero je od prevzviš, knezonadšk. Dr. Frančiška Sedeja posvečeno istotako v Čast Maiere božje Vnebovzete. Nekaj mesecev pozneje, 29. oktobra 1911 sta bila še 2 stranska oltarja, Srca Jezusovega in Lurške Matete božje od istega Prezvišerlega posvečena,"' Tekom časa je cerkev dobila prižnico,'in ostale stranske oltarje: Žalostne Mifterfe božje, Sv. Fran čiška, Sv. Jožefa in Sv. Antona. Stroški so bili veliki in samostanu ni preostalo dfuzega, kot trkati na dobra srca, ki so se tudi odzvala. Ljubi Bog gotovo ne po zabi onih, ki so količkaj prispeli k zidavi njegove hiše.
Različne pobožnosti. Verniki iz me sta in okolice zahajajo kaj radi tudi v novo cerkev. Vsak prvi petek se daruje v čast presv. Srcu Jezusovem sv. maša ob z izpostavljenim Sv. R. Telesom, potem so litanije Srca Jezusovega, 2atem blagoslov. Dasi se vidi vsaki dan lepo število sv. obhajil, je gotovo še obilnejše in sicer znatno obilnejše dan prvega peka število obhajil.
Rado se zbira pobožno ljudstvo ravno ta dan v cerkvi pri kapucinih to tem bolj, ker se v cerkvi časti lepa podoba Srca Jezusovega na zgorej imenovanem oltarju.
Jako obiskovane so bile sedaj že dve leti slovenske postne pridige, ki se tam ob nedeljah v postu vrše; zlasti pa se je pobožno verno ljudstvo vedno rado zbiralo h križevem potu v postnem času, tako da morda v nooeni cerkvi v Gorici ne vidiš pri pobožnosti križevega pota toliko obiskovalcev,
V adventu se obhaja devetdnevnica od prazniku Brezmadežnega spočetja, zjutraj slovensko, popoldne laško in devet-dnevnici sledi takoj 8 dnevna priprava na praznik Rojstva našega Gospoda Jezusa Kristusa.
Nova že kakor deloma stara Kapu cinska cerkev je bila in je še kraj velikonočne spovedi tudi za vojaštvo v Gorici le-to pa se hvaležno skaže stem, da o velikonočni procesiji slovesno spremlja od mrtvih vstalega Zveličarja.
Nova kapucinska cerkev izvršuje sil no važno vlogo tudi radi tega, ker se na haja vse polno ljudskih in meščanskih šol. ki imajo v njej svoje predpisane verske vaje.
Tudi lepo število letnih sv. obhajil se lahko zaznamuje; najmanj 50.000 vernikov na leto pristopi v kap. cerkvi k mizi Gospodovi. V kapucinski cerkvi je tudi sedež tretjega reda sv. Frančiška za laške pre bivalce v Gorici.
To je dragi čitatelj, kapucinska cerkev v Gorici. 50.000 jih pristopi samo 1 mizi Gospodovi ! Koliko jih je po tem pr sv. spovedi, koliko dan za dnevom prec tabernakeijem! Patri kapucini so res dobr možje, ki s polnimi rokami posredujejt med Bogom in ljudstvom. Novo cerkev se sezidali le v čast božjo pa v blagoslov ir korist naših nesmrtnih duš. Spominjaj si tega, če se v cerkvi nahajaš, in ne zabi pokazati hvaležnost svojega srca tudi s tem da rad in vesel i s svojimi darovi pri spevaš v pokritje velikih stroškov, ki se s cerkvijo združeni in čakajo šo vedne pokritja. Pomni, da Bogu daš, kar tuka daš, in da ostane Bog Tvoj vel ki plačnik
Dodatek: Glede božje službe ol nedeljah in praznikih ter mej tednom bod objavljeno:
Ob nedeljah in praznikih so stalno sv maše: ob 4x/2, 61/2. 8., 10., popoldne p; blagoslov ob 4^2 •
Mej tednom pa so sv. maše ob 5J/2 6., 6>/a 7.. 8. Izvanrednosti se objavijo n< tabli zunaj cerkve. Spovedancem se po streže v vseh treh jezikih.
Zakaj ?
(Raznim izobražencem v premislek!)
Naš vek se po pravici imenuje vel napredka, vek iznajdb. Visoko se je po vspel človeški duh. V vseh panogah člo veškega delovanja se opaža neprestani ; dviganje, izpopolnjevanje. Odkod ta na ! • predek, kje mu je iskati izvora? Svoj za početek in svoje vspehe ima pripisovati - ; komu pač? — malemu vprašanju, ki s* glasi »zakaj?«
»Zakaj?« — ključ napredka.
Duh človeški opazuje naravne poja ve, raziskuje po vzrokih in učinkih, pri sluškuje naravnim zakonom ter jih poter sam smotreno vporablja. Vsa veda te 1 melji na zakonu vzročnosti in smotreno sti. Veščak nam na neštevilne pojave naravi poda takoj točen razlog ali vzrol če mu staviš vprašanje: »zakaj to ali c
no?« Kar se je pa enemu posrečilo pridoi-biti in raziskati, porabi drugi, slehern postavi nov kamen na prejšnji temelj. Toda povsod je privedel človeka na kak resničen vspeh pravi odgovor na vprašanje zakaj?« To vprašanje, ali prav za prav stremljenje po rešitvi tega vprašanja, je podlaga človeškega znanja, je ključ napredovanja. Vsled tega ni sledu o napredku in o vedi pri stvareh, ki nimajo razuma, ki ne vedo odgovora na vprašanje: »zakaj?« Živali delujejo sicer smo-treno in modro — a ne razumno, ker delajo kakor stroj, ki se ne zaveda svoje smotrenosti in ne ve zakaj tako dela. Sledovi razumna pri živalih in drugih neživih stvareh — so pečat onega Razuma, ki je stvarstvo tako smotreno uredil — da ga ni pojava v naravi, ki bi ne pričal o nad vse modrem pravzroku. »Zakaj?« — je prvo življensko vprašanje.
In vendar — čudno! Za vse še tako neznatne stvarce na svetu — se zanimaš, izobraženec, povsod priznavaš smotre-nost, povsod upoštevaš vprašanje »zakaj?« Ko te pa vprašam: Povej mi, človek, zakaj si na svetu, kak je pomen in smoter tvo"jega življenja? — se pa često z nejasno in negotovo izjavo izogneš določenemu odgovoru.Nerazumljivo! Zanaj-manjše peresce na bilki, za najmanjši členek na telesu žuželke veš pojasnila! Na temeljno in najvažnejše vprašanje ki se tebe samega tiče — pa ne! Čemu si človek, na svetu? Imaš-li le naraven smoter le v tem življenju, ali te čaka še drugo, nesmrtno življenje onkraj groba? To vprašanje je pač vredno vprašanje človeškega razuma. Ni pravi razumnik, kdor se za to vprašanje ne zmeni, kdor se mu izogiba. Vem, da je marsikoga zapeljala ona enostranska, brezbrižna in veri sovražna laži-veda, češ to ne spada v področje vede. A kljub temu sili, čim bolj se zatira versko vprašanje, — tem silnejše na površje. Človek hoče in mora vedeti, kaj je njegov smoter, To vprašanje je eminentno praktično vprašanje — in ga laži-veda ne bo spravila iz dnevnega reda — le s puhlicami — le z dvomi — le z ironijo in zaničevanjem! —
»Zakaj?« določa smer življenja.
Od spoznanja konečnega cilja^ je odvisna uravnava celotnega življenja. Ko-nečno smoter določa smer vsemu delova-škega poklica določa različno pripravo nju. Tako je povsod v naravi, je temeljni zakon v stvarstvu. Tako je tudi v človeškem življenju. Različni smoter člove-in vzgojo, zahteva različna sredstva. Drugače svoje življenje in svojo izobrazbo uravna obrtnik, drugače kmetovalec, zopet drugače zdravnik, ali profesor, u-radnik ali odvetnik. Tudi potniku začrta konečni cilj drugačno smer. Če hoče priti, na Dunaj mora povsem drugo pot ubrati, kakor če hoče priti v Rim. Tako mora konečni smoter zarisati človeku tudi ; povsem določeno smer, ki se razlikuje od kakovosti konečnega smotra. — Zastonj bi živel, docela zašel bi človek, ki bi si uravnal življenje le po tem, kar zahteva
le naraven cilj — in bi se ne zmenil za pravi nadnaraven cilj svojega življenja!
Vsak človek je potnik na svetu, po krajši ali daljši dobi — mora zapustiti ta svet — nihče ne ostane na zemlji večno. Vsak korak v življenju je korak bližje groba. In ko se grob odpre — in se pokoplje telo, se mislečemu človeku z vso silo vrine vprašanje: je-li grob zadnji cilj človeka? Na to vprašanje, je treba imeti nujno jasnega odgovora — saj ta »zakaj?« odloča vso smer človeškega delovanja!
»Zakaj?« — onstran groba.
Konča li vse s smrtjo? Ne! Modro-slovje te pouči, da vlada v človeku ne-umrjoča duša. Le razmotrivaj pojave svoje duše; razum in njegovo stremljenje po vsej resnici; voljo in njenih teženje po vsem lepem in dobrem, in prostost te volje, ter se prepričaš, da so tebi lastne duševne sile, ki bistveno presegajo vse druge materijalne sile — da živi v tebi — duh, ki ne more hkrati s telesom razpasti. Le vprašaj se ob odprtem grobu po onem »zakaj«, ki v tebi tiči, in pot se ti odpre od groba dalje — v večnost, kjer te čaka novo, pravo življenje.
In ob grobu ti misli lete na Onega, ki je stri okove smrti, ki je spričal s svojim vstajenjem ,da je še življenje — po smrti. Izrek Jezusa Kristus^ ti d6ni v ušesih: »Jaz sem vstajenje in' življenje, kdor v mene veruje, bo živel, akoravno je umrl! (Jan. 11. 25) ... Resnično, resnično vam povem, da pride ura/T. * ko bodo mrtvi slišali bodo živeli. Ne čudite se, ker ura sliša Ibiodo živeli. Ne čudite se, ker ura pride, ob kateri fc>do vsi, ki "so v grobety slišati glas Sinu božjega. In pridejo, kater? , so dobro delali, v vstajenje življenja, kateri so pa hudo delalo v vstajenje obsoje-nja.« (Jan. 5, 25—30.). —
Resničnost svojih izrekov je pa Zve-ličar potrdil s prerokovanji, ki .so se uresničila, z nebrojnimi čudeži, ki jih je sam ali po apostolih storil — in ki jih neprestano v svoji Cerkvi uprizarja. Odpri oči « zaglobi se v življenje Jezusovo, raziskuj brez svobodomiselnih predsodkov zgodovinske podatke o Zveličarju — in dvigne se ti zagrinjalo, ki loči tvoj pogled — cd večnosti. Zazrl bodeš jasno rešen odgovor na oni »zakaj?«, ki te često tako muči. Tvoje življenje bo zadobilo v Jezusu Kristusu začrtano pot, ki te privede dO prave, večne sreče!
Rad proučuješ zgodovino, rad se ba-vi tvoj duh z velikimi možmi, dobro ti je znano n. pr. življenje Sokrata, Aleksandra Velikega, Napoleona itd. Čemu pa obračaš svoj pogled od one vzvišene o-sebe, ki je postala središče svetovne človeške zgodovine? Vem, da se ti uriva v verskih vprašanjih marsikak pomislek, kateremu nisi ti kriv — temveč ona laži-veda, ki jej često slepo slediš. A kje najdeš svojim dvomom rešitve?
Pri veščakih išči rešitve dvomov.
V vsakem vprašanju, kjer hočeš i-meti točen, zanesljiv odgovor, se obrneš za pojasnila do veščaka doitične stroke.
Če si bolan, ne greš po nasvet k odvetni ku, ampak zdravniku, če imaš kako pravdo, se zatečeš k odvetniku, in ne k zdravniku. Če se hočeš poučiti o zvezdoslovju, ne pojdš k jezikoslovcu. Zakaj pa ravnaš povsem narobe in nespametno, ko gre za versko vprašanje, za najvažnejše vprašanje tvojega življenja? Ne zajemaj torej znanja v tem oziru v židovskem časopisju in knjigah ter svobodomiselni literaturi. kjer se spravljajo na rešitev teh vprašanj le diletanti, mlečozobni frazer-ji, sploh ljudje, ki o bogoslovni obširni vedi nimajo niti pojma. Sezi po apologetič-nih, bogoslovno-znanstvenih knjigah, ki so jih spisali možje, ki so celo svoje življenje posvetili tej stroki. — Posvetuj se z domačim dušnim pastirjem, ki ti pojde na roke, da najdeš resnico, če jo zares in dobre volje iščeš!
»Zakaj?« — te privede dosledno k Bogu.
Zaglobi se resno v versko vprašanje, razmotruj temeljito vse »zakaj« — v naravi, a ne ostani pri zadnjem »zakaj« brez odgovora! Pogumno vprašaj po prav-vzroku — in našel ga boš! Iz ure sklepaš na urarja, iz umetne slike na spretnega slikarja, iz lepe stavbe na modrega stavbenika. In vesoljstvo — ta najpopolnejša ura, najumetnejši proizvod, najmogočnejša stavba naj bi bilo le slučajno delo slepih sil...?! Ne, vsak najmanjši stroj potrebuje za svoj postanek in za svoje delovanje — razumnega bitja izven sebe. Takisto zahteva orjaški stroj,-in stroj vseh strojev — vesoljstvo ... izven sebe nad vse razumnega bitja za svoj posta-vek in za svoj obstoj. - Le povprašuj vestno, zakaj in odkod gibanje, odkod življenje itd. — in ta »zakaj« te mora naravnost privesti do Boga, čigar sledove vidiš vtisnene v stvarstvu. —
Ko priznaš početnika vesoljstva v Bogu, potem bo še-le miroval tvoj duh. Zato, glej, je tvoj duh sedaj tako nemiren, — kljub tefifti, da veš nebroj imen in številk in poznaš- morda vse znanstvene sestave vesoljne vfede. Zajel si nekaj žarkov resnice v stvarstvu — a prezrl si solnce resnice! —
Brez Boga je vse naše pojmovanje — brez prave luči. Umiri se nam duh le, ko priznamo večno — neustvarjeno resnico. Bog ie središče onega mogočnega kroga, na čigar daljni periferiji se svetijo kakor male iskrice razne vede, ki pa po svojih žarkih vodijo vse v središče k večnemu Solncu.
Človeško nravno življenje in »zapaj?«
Poglej v svojo notranjost in primerjaj jo z zunanjim svetom. Vse stvari zunaj teb e delujejo s slepo nujnostjo, ti človek edini, čutiš in veš, da si svobodne volje, da lahko storiš ali opustiš kak čin, kakor se ti zljubi.
In vendar čutiš v svoji vesti gospodarja in sodnika nad sabo.
Zadovoljnost si ti pojavlja v srcu in mir, ko si storil svojo dolžnost, ali dovršil kaj plemenitega.
Nasprotno pa zakaj te grize in muči v tvojem srcu, ako storiš kaj proti zahte-
vi razuma in vesti? Kdo je oni sodnik v tvoji notranjosti, ki te hvali in šiba, kateremu se ne more nihče odtegniti. In Janez Zlatoust pravi: »Ta sodnik, ki ga ne moreš z zlatom podkupiti, in si ga ne moreš s prilizovanjem pridobiti, prihaja od Boga! ..«
Ta glas je neizbrisen pečat božjega zakona, ki je globoko zarisan v človeški duši.
Povej mi dalje, zakaj stremi tvoje srce le po sreči — neskončni sreči? — Glej, zato, ker je njegov konečni smoter —- ne tu na svetu temveč v neskončni ljubezni božji.
Vsled tega ne more vse, kar nudi to zemeljsko življenje, stalno utešiti tvojega srca. Ne bogatstvo, ne slava, ne čutno u-živanje, saj vse mine kakor dim v zraku, se razprši kakor pene na vodi!
Dalje čutiš v svoji notranjosti boj za dobro in slabo, čutiš nagnenje bolj k slabemu ko k dobremu. Zeljno se oziraš po moralni pomoči, po moralni opori. A skušnja te uči. da si tako vspešno moralno oporo naše! le v veri — v milosti sv. zakramentov. Tega se dobro zavedaš. Radi tega daješ rajši svoje drage otroke v vzgojo krščanskim rokam, ker veš, da zadobe le - tu, česar jim je za po-, šfeno življenje potrebno — namreč pravo moralno oporo. Brez te je človek podoben ladji brez jader in krmila, ki jo mečejo razburkani valovi po širnem morju, dokler se ne pogrezne — v morski globini. ... Človek potrebuje pač nadnaravne moči — da klubuje viharjem življenja — potrebuje opore sv. vere'.
Človeška družba in — »zakaj?«
Oglej se okoli! Sredi drugih ljudij si, družabno bitje si.Drug ,e navezan na drtt-zega v človeški družbi. Kje je ona vez, ki bo vse objemala, da si bodo ljudje med seboj v podporo in ne v pogubo? — ■ Neenakost v duševnih in telesnih zmožnostih,neenakost glede premoženja in služb opaziš v človeški družbi. Mogočni se dviguje nad slabotnim, bogatin zatira u-božca. Kaj boi s človeštvom, če bo zavladalo načelo nasilja 111 samoljublja? Sužnost, nova sužnost se mora nujno razviti. —
Z grozo si razmišljaj pojave francoske prekucije (l. 1789). A veš. zakaj je tako daleč prišlo, da je v potokih tekla človeška kri po pariških ulicah, da ni bil nihče varen svojega življenja? — Zato, ker je francosko ljudstvo javno zatajilo in odstavilo Boga! —
Ko so duhovnike pomorili, so se zagnali v kralja, in ko je kraljeva glava padla, so prišli na vrsto drugi državljani. 44.000 morilnih sekir je v onih letih neprestano delovalo in v znamenju enakosti, bratstva in svobode je padlo tisoč in tisoč državljanov! Glej tu imaš vzgled, kam privede človeka brezboštvo s svojimi »lepimi« načeli! — Brez Boga se nujno razderejo temeljne vezi, ki vzdržujejo človeško družbo namreč vez avtoritete podložnih do predstojnikov in vez pravičnosti vladarjev do podložnih, kakor tudi vez medsebojne ljubezni!
Brez Boga se zmajejo temelji družine — iz katere zgine zvestoba — in ljubezen. BrezBoga drvi človeštvo iz zločina v zločine. Statistika te pouči o strašnem uspehu brezboštva, ki poilni ječe — in bolnišnice! — Ali žalostni sadovi se ne pojavljajo le v krajih neizobražencev, temveč se nahajajo še bolj rafinirani pri razumnikih, ki so zatajili poštenost in oglušili vest!
In tu se zopet povrne vprašanje: »Zakaj?« — Zato, ker načelo brezboštva je napačno načelo, je protičloveško, pTotinaravno in v praksi vedno in povsod pogubno! Tu velja izrek Gospodov: »Po njih sadovih jih boste spoznali!« Le primerjaj pojave svobodomiselstva v 1-taliji v naših dneh! Povsod iste pegubo-nosne posledice!
In takemu načelu se hočeš, razumnik, vdinjati? Podpiraš brezbožno časopisje, •in društva, ki stremijo proti veri. Hrbet pa obračaš onim slojem, ki se bore za resnico in poštenost, in hočejo rešiti svoj narod gotove pogube?
Zakaj tako ravnaš? Je-li to častno za — razumnika?!
Kaj zahteva torej »zakaj?«
Ker je brezboštvo, a tudi verska brezbrižnost tako usodepolna za po-samepnika in celoto, treba je, da se je takoj oitreseš. Nespametno bi bilo tavati v temi iivhoditj^po poti, ki te od koneč-nega ciljale, odvaja- Saj gre tu za večnost in za največje blaginje človeštva'.
Tvoj konečni cilj je Bog. Njega moraš spozn&j(£ti»tga.ičastiti, ga ljubiti in se tako • večno zveličati. Tako nas prav priprosto a logično uči katekizem.
Če priznaš natksabo Boga, dolžan si ukloniti se-^njegovi Volji, njegovemu zakonu. TO zahteva razmerje stvari do stvarnika.. Tudi ti s.|ahtevaš od sebi podrejenih oseb in služabnikov pokorščino. Čemu se torej odteguješ tej povsem naravni pokorščini do Boga, zakaj preziraš Njegove zapovedi, Njegove ustanove, Njegove služabnike? Tvoj zadnji namen je Bogu služIti. Če tega namena ne izpolniš, si zastonj živel. In veš, kaj se zgodi z orodjem, ki ne služi svojemu namenu? Mojster ga zavrže. Ud organizma, ki se izneveri svojemu namenu, se odreže. Družabnik, ki ne odgovarja družbi, državljan, ki nasprotuje državi, se kaznuje in izključi. In zakaj? Zato, ker je to povsem naravno To zahteva povsod red v naravi!
Zadnji vsodepolni »zakaj?«
Kaj čudno pač: če neskončna pravičnost izključi od konečnega smotra človeka, ki se mu je prostovoljno izneveril, ter ga zavrže! A takrat bode — v pričo Resnice in Pravice same umolknil v tvojih ustih zadnji vsodepclni »zakaj«! Pogubljeni bodo da cela spoznali in ozna-njevali vso večnost pravičnost Onega, čigar dobroto so zavrgli! —
Da ne pride do tega zadnjega brezuspešnega »zakaj«:, stavi si večkrat v življenju to vprašanje in odgovarjaj mu točno in pogumno z besedo in dejanjem, v zasebnem in v javnem življenju! Sicer
glej, da se ti ne zgodi kakor onemu ple-	, miču, ki je v grehih življenje zapravil.	( ter je še-le ob robu groba spoznal svoje,	; nesparnet. Vsled tega je ukazal, naj se	i mu na grob postavi spomenik s temle na-	. pisom: »Tu peciva nespametnež, ki je še!	j iz sveta, ne da bi vedel, zakaj je prišel na svet!« Dr. Josip Ličan	,
Praznik Srca Jezusovega — praznik naše- ( ga ljudstva. —
Zdelo se je kedaj, da je prelepi praznik Srca Jezosovega predvsem na menjen izobraženejšim stanovom, gospo d i i. t. d. Zato se je ta praznik v resnici prej bolj praznoval po mestih; na deželi ni bil tako znan. A le zdelo se je tako V resnici pa je drugače. Ta praznik je last vseh slojev, vseh stanov, tudi našega vrlega k m e č k e g a 1 j u d-s t v a — in tega še posebej. Naš kmet naš delavec lahko reče, da je ta praznik njegov, naš delavec in naš kmet, ki se morata toliko truditi, toliko delati. O bistvu tega praznika je: zadoščenje sprava, pokora za žalitve, p r i-z a d e j a n e Jezusu. Zadoščenje, spra va, pokora! Na kateri način se pa t< troje lažje naredi, kakor z delom, s težkin delom, ki se zrcali v žuljih delavnih rok našega ljudstva..
Zato naj le ne žalujeta častilec in ča-stilka Srca Jezusovega, češ: tako velik praznik je danes, in vendar delavnik: kako bi rada klečala dolgo pred taberna-keljnom in dolo, dolgo molila ravro danes, a delo kliče tudi danes iz cerkve ver na polje, v delavnico, v tvornico...
Ne žalujta, ampak če vama je mogoče, hitita zjutraj v cerkev, opravita svoj( pobožnost, prejmita sv. obhajilo in potem veselo na delo, a delo posebni ta dan daru j ta Srcu Jezusove mu v zadoščenja, in naj bi bilo deli ta dan še težje (ta praznik obhajamo \ času. ko je že skoro največje kmečko de lo) darujta je tem rajše... in č( sta ta praznik tako obhajala — sta g; obhajala dobro. Gotovo bosta zvečer š< enkrat rada obiskala Odrešenika v taber nakeljnu in mu še enkrat poklonila težk< delo preteklega dne v spravo, v zado ščenje...
Res, ta praznik ima za naše delavni ljudstva nekaj tako milega na sebi, neka tako ljubkega. Cel ta dan je pravi pro gram našega ljudstva. Moli in delaj. La lik o bi rekli, da praznuje »Moli in dc laj« ta dan svoj god. Potne srage na li cih našega kmeta so ta dan kakor biseri in žulji na rokah, kakor cekini...
Ta praznik daje našemu ljudstvu na vodilo, kako naj živi v e d n o, k a k o n a v e d n o m o I i in dela.
Dela tudi, a dela naj vedno z namei nom: s tem težkim delom zadostiti Bogu;
delati vedno v spravo, v zadoščenje, potem se ne bodo uresničile samo besede:
»V potu svojega obraza, boš jedel svoj kruh« uresničile se bodo ob enem besede:
V potu svojega obraza boš zaslužil svoja nebesa«.	J. G.
Romarska cerkev v Rajhenburgu.
Štajerski Slovenci so zelo vneti za čast preblažetie Device Marije. V njeno proslavo so sezidali v Rajhenburgu ob kranjsko-hrvaški meji prekrasno romarsko cerkev, ki se bo slovesno posvetila prih. mesec. Ker je češčenje prebl. Device Marije v najožjem stiku s češčenjein Presv. Srca Jezusovega zato se nam zdi umestno priobčiti na tem mestu naslednji dopis iz Rajhenburga:
Približuje se preveseli dan, ko bode posvečeno in svojemu namenu izročeno ono svetišče, katero je postavil slovenski narod kot jubilejni dar lurški Materi božji v Rajhenburgu na Štajerskem.
Šest let je minolo, kar se je položil temeljni kamen tej občudovano lepi cerkvi, in dne 2., 3. in 4. julija t. 1. bodo slon-vesno posvetili njo in njene ostarje naš prevzvišeni vladika dr. Mihael Napotnik. Da bi bili dnevi posvečenja še veselejši, soi poskrbeli naši domači fanari v svoii navdušenosti že tudi za lepe nove zvonove; veliki zvon tehta 72 starih centov. Te zvonove bodo posvetili naš premil. knez in škof dne 21. junija. Neštete množice se bodo zbrale v onih prvih dnevih meseca julija v Rajhenburgu. Od daljnih krajev bodo prihiteli oni goreči Marijini častilci, ki so s svojimi milimi darovi pomagali zidati ta Marijini dom, ki so pa razkropljeni po celi Sloveniji, po celi Avstriji, Evropi, da še po drugih delih sveta. Prihiteli bodo, da si ogledajo prelepi sad svoje požrtvovalnosti, da se poveselijo z nami duhovnega veselja na našem Marijinem hribčku — v slovenskem Lurdu.
Vendar pa naj nikdo ne pričakuje, da najde notrajnoist svetišča že z vsem po trebnim opremljeno. Veliko se je že napravilo, a marsikaj še bode treba v teku časa preskrbeti. Zato pa bodemo prosili Marijo zlasti v dnevih pcsvečevanja te njene hiše, da nam vname še novih src za božjo čast in svojo slavo in da nam o-hrani stare prijatelje zveste in stanovitne.
Marijino svetišče v slovenskem Lurdu mora biti popolnoma dogotovljeno.
Mnogim Marijinim častilcem, celo našim družbenikom in dobrotnikom, mogoče niti vsem našim vrlim nabirate-Ijem pri najboljši volji ne bode mogoče priti k našim slavnostim. Tem pa kličemo proseč: Ljubljenci Marijini! Ako se ne vidimo, potem se združite v enih dneh z nami v pobožni in penižni prošnji, naj bi, Marija, naša dobra Mati« sprejela ta jubilejni dar slovenskega naroda z milostnim in dobrotljivim. srcem ter izprosila nam vsem pri Bogu milost časne in večne sreče.
Končno še omenimo, da se takoj po posvečenju, dne 5. julija začne v novi cerkvi sv. misijon, ki je namenjen zlasti za tujce, in ki bode trajal do 16. julija. Vodili ga bodo prečastiti misijonarji od sv. Jožefa pri Celju. Vse v božjo čast in slavo Marijino.
Srce Jezusovo -- naša sprava.
To je bil križ v Potokarjevi družini! Sovražili so so med seboj, preklinjali, kričali in pretepali. Stari Potokar je izročil premoženje svojemu sinu ob njegovi poroki: prišla je nevesta v hišo in ž njo prepir.
Kolikokrat sem že premišljeval zakaj so tako redke hiše z nevestami, v katerih bi vladal mir božji, in zakaj je toliko družin, v katere se je primožila nevesta, polnih krika in prepira. Stari in mladi, oboji hočejo gospodariti, vsak po svoje, nihče v hiši ničesar prav ne naredi, v začetku se samo pisano gledajo, pozneje se začnejo zbadati in koncem vsega nastane preklinjevanje, prepir in sovraštvo. Stari se praska za ušesi, zakaj da je izročil premoženje, mladi začne iz nevolje zapravljati, nevesta sika in skrivaj tudi joče — gorje družini! Pravi pekel vlada v takih hišah.
Premišljal sem večkrat o vzrokih teh žalostnih pojavov po naiših slovenskih domovih in še vselej tem prišel do spoznanja, da bi tisti ljudje lahko srečno iz zadovoljno živeli, če bi bila-.njih srca malo bolj podobna Jezusovemu presv. Srcu, če bi v njih vladala ponižnost, krotkost in ljubezen, ki vse odpušča,1. ivse prizanese, nič slabega ne misli in ne želi.
Tudi pri Potokarjevih je bil pravi pravcati pekel. Stari se je jezil; mladi preklinjal, nevesta se je togotila, cel dan zba-danje, pisani pogledi. Kdo naj bo srečen v taki hiši, kdo naj ohrani sveti mir med takim ljudstvom?
In vendar sem našel tudi v tisti hiši dušo, ki je sicer med temi razmerami žalovala, dušnega miru in zaupanja v Boga nikakor ni izgubila. Stara teta Franca, sestra starega Potokarja, je bila pravi angelj varuh te nesrečne družine. Ostala je ne-omožena pri hiši, nesebično je delala in se potila cel čas svojega življenja na Po-tokarjevem premoženju in ni zahtevala zase drugega kot hrane, obleko in stanovanje. — Takih požrtvovalnih značajev, tet in stricev, je dandanes vedno manj med nami, ker ni več ljubezni do grude in do očetove hiše. Vsak otrok pravi po zgledu zgubljenega sina: oče, daj mi kar mi gre! — in tako se kosajo naše domačije, hirajo pod dolgovi in nazadnje propadejo.
Teta Franca se je odrekla svetu in vživanju, domačija in nje blagor sta ji bila pri srcu, zato pa so jo tudi radi imeli pri Potokarjevih. Stariji je bil po smrti svoje žene izročil gospodinstvo, dokler ni prišla nevesta v hišo, mladi jo je spoštoval kot svojo mater in še celo nevesta je imela nek poseben obzir do nje. Mnogokdaj je teta Franca s svojo ljubeznjivo
besedo napravila mir v hiši in preprečila mnogo .greha in pohujšanja. Zgodilo se je pa tudi, da so bile strasti že preveč raz-vnete in nobena pametna beseda ni nič več zalegla. V takih slučajih je šla teta Franca v svojo sobico in tam je pokleknila pred podobo božjega Srca Jezusovega ter prosila za mir in spravo v hiši. In tisti večer je po sv. rožnem vencu vedno dostavila par Očenašev v ta namen. To predpravico je namreč uživala v hiši, da je ona vodila skupno molitev.
Bilo je nekega dne koncem maja. Deževalo je močno. Potokarjevi so biii zopet doma zbrani v najhujšem prepiru. Naposled stari Potekar vstane, jezno vdari s pestjo po mizi rekoč: Sit sem že tacega življenja, vse pustim in pojdem beračit, bom vsaj pod milim nebom mirno povžil podarjeni košček kruha!"
Zabolele so te besede mladega Potokarja. In jaz pojdem tudi, ker imam vseh teh dobrot zadosti. Na nemško pojdem v rudnike in vidite me ne nikdar več."
Zaihtela je mlada njegova Žena in Si pokrila obraz z rokama. Teta Franca pa je tam v kotu z mirnim in odločnim glasom začela svojo pridigo. „Nikamor ne pojdeta! Ali je pri Potokarjevih res vsega tega potreba, tu v tej hiši, kjer je od nekdaj vladal strah božji in medsebojna ljubezen? Tega manjka danes, to je res, tega zopet pustite pod našo streho, konec bo prepirov in srečni bodete iahko živeli. Da bi se oče in sin ne mogla razumeti, da bi mlada gospodinja ne mogla ljubiti moža in ob jednem spoštovati tasta, to mi je nerazumljivo. Le na en način si lahko to razlagam. Srca so vam pokvarjena, strasti so ' se preveč razpasle v njih in so zamorile Vsa blažja čuvstva. Žalostno je to, a resnično. Srca vseh bo treba prej ozdraviti, zdravnika pa vam drugega ne vem nasve-tovati kot Boga. Sami sprevidite, da tako dalje več ne more iti. Saj je tudi res, to ni več krščansko življenje, tako še divjaki ne delajo. Vesta kaj, pokažite dobro voljo I Danes manjka ravno devet dni do praznika presv. Srca Jezusovega. Gospod je obljubil blaženi Marjeti Alacoque, da bo dal mir razprtim družinam, če se polne zaupanja obrnejo do njegovega presv. Srca. Opravimo devetdnevnico na čast temu presv. Srcu. Kar gospod obljubi, bo tudi storil in naše hiše mislim, da tudi še ni pozabil, saj vsaki dan k Njemu molim."
Lepa beseda najde lepo mesto. Teti Franci se možaka nista mogla ustavljati. Še isti večer so začeli devetdnevnico za mir in spravo v hiši.
In sklep? Na praznik presv. Srca je zavladal mir v razdvojenih srcih Potekar-jeve družine. Oprali so svoja srca v krvi Jagnjetovi, prejeli so Njega, ob čegar rojstvu so angelji peli: mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje, prijatelsko so si stisnili roke in si po dolgem času zopet odkritosrčno pogledali v oči čudeč se, kako da so mogli prej biti tako nespametni in se sovražiti.
Pojdite, slovenske družine in tudi vi tako storite I
Edino moderno delavnico
z električno gonilno silo. toplo priporoča
Stolna ulica štev. 7 (župnijski hiši)
preč. duhovščini za izdelovanje cerkvene posode, orodja in lestencev. Stare posode, orodje, se temeljito prenovijo po kakor mogoče nizki ceni in tudi na obroke.
Vse lastnega izdelka.
MIHAEL J TU H K
Gorica — na Kornu štev. 6 — Gorica
priporoča slavnemu občinstvu svojo briv-nico. Zagotavlja točno postrežbo. Sprejema naročila za maskiranje po smernih cenah.
Franc Obid,
paser v Cerknem
se uljudno priporoča č. cerkvenim oskrbništvom za izdelovanje cerkvenega orodja, kakor: m oš t ranče, kelhe, lestence, svečnike i. t. d. Popravlja, prenavlja, pozlačuje, po-srebruje, tudi staro cerkveno orodje.
Solita tzvršitevI — Zmerne cene!
MLIN
Posestniki, trgovci, obrtniki pozor!
Na Volčjidragi pri vdovi Terezi Pahor se proda popolnoma nov mlin s francoskimi kameni brez gonilne sile na prostovoljni dražbi dne 22. junija t. 1. ob 8. uri zjutraj z vso mlinsko opravo. Vsklična cena je 700 kron t j. ene tretine realne vrednosti.
Pri sedajnem električnem podjetju v deželi se lahko z malenkostnimi stroški priredi izledno obrt.
Edina, večkrat odlikovana venska t v rdka na T i r o 1 s k
se najtopleje priporoča za izdelovanje kipov, razpel, oltarjev, križevih potov
itd. itd. itd.
Velikanska zaloga sv. raz pel brez križa ali s križem, zaloga vsakovrstnih slik v najfinejšem olnoti-sku na platno navlečene, v vsaki velikosti in ceni.
Cenike pošilja zastonj jjV in franko	*
KONRAD SKAZA
umetni atelier za vsa cerkvena dela. S' -Ulrich Groden Tirol. -
VABILO
k rednemu občnemu zboru „Okrajne posojilnice v Kanalu, = registrovane zadruge z neomejeno zavezo",-
ki se vrši dne 5. julija t. I. ob 3 uri popoldne v občinski pisarni. V slučaju nezadostnega števila zadružnikov vrši se občni zbor eno uro pozneje z istim dnevnim redom, ki je sklepčen ob vsakem številu zadružnikov.
Dnevni red:
1)	Poročilo načelstva in nadzorstva za 1. 1913.
2)	Potrjenje računskega sklepa za 1. 1913.
3)	Pregitanje ¿revizijskega poročila.
4)	Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
ODBOR:
.....>, >■%
PV-1930114.
VABILO
k rednemu X. občnemu zboru „Goriške zveze gospodarskih zadrug- in društev, registrovane zadruge z omejeno zavezo", ki se vrši v četrtek dne 25. junija 1914 ob 10. uri predpoludne v posvetovalnici „Centralne posojilnice" v Gorici Tek. Josipa Verdija št. 32.
DNEVNI RED:
1)	Verifikacija pooblastil zastopnikov zadrug.
2)	Poročila načelstva in nadzorstva o poslovanju za X. upravno leto 1913.
3)	Potrjenje računskega sklepa za X. upravno leto 1913.
4)	Določitev obresti od opravilnih deležev.
5)	Določitev merila, po katerem naj se določi upravni prispevek za-
drugam, ki niso posojilnice.
6)	Volitev načelstva.
7)	Volitev nadzorstva
8)	Sprememba pravil.
9)	Slučajnosti.
NACELSTVO
OPOMBA) V smislu § 16. zvezinih pravil bodo računi osem dnij pred občnim zborom razpoloženi v zadružnih prostorih zadružnikom v pogled.
Pur gaj, Gospodinjstvo. Navodilo za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila, cena vez. K 2 80 (po pošti 30 v več).
Stoletna pratika dvajsetega stoletja 1901 — 2000 cena K 1.30 vez. K 2 (po pošti 20 v več).
Pleiweis-Kalinšek, Slovenska kuharica cena okrajšana izdaja vez. K 3.60 (po pošti 30 v več); velika izdaja s slikami K 6 (po pošti 30 v več).
Naša zdravila in njih uporaba v domačem zdravljenju, cena K 1.20, vez. K 1.80 (po pošti 20 v več).
„Zelišča v podobah". Cena 60 vin. Ta knjižica predočuje domača zdravilna zelišča v naravnih barvah. Označeno je tudi, katere rastline skrivajo v sebi poleg zdravilne moči tudi strup in katere so nestrupene. Kdor bo s to knjižico v roki iskal zdravilnih želišč, katerih ne pozna, jih bo brez težave spoznal in našel.
E Velika zaloga = E pisarniških, šol - =
I skih in vseh v to E
E stroko s padajočih E E - - potrebščin - - E
itd. itd. itd. - ■ E
Šlebinger, Slovarček nemškega in slovenskega jezika, cena K 1,20, vezan v celo platno K 1.80 (po pošti 20 v več).
Nemščina brez učitelja obsega dva dela in sicer :
I.	del Nemška slovnica za samouke cena K 1.20.
II.	del Slovensko - nemški razgovori cena K 1.20. — Oba dela skupaj vezana v celo platno K 2.80 (po pošti 20 v več).
Dobiva in naročuje se v Knjigarni kat. društva v Gorici
(Monlova hiša).
111 m i m 111111111111111111111 m i m ■ 11111111.....11111 m m h i ii 111 m 1111111 j
K* /V"1
'	¿J*
, o* -v


1111 m 1111111 ii 11 in 111111 m 11 m 11111111 m 1111 m 11 iiiiiiiiiii i n i iim n i iiiii 1111111 in
Knjiga uradnih vlog.
Dolžan - Knjiga uradnih vlog. - Cena 3 K, vez. 4 K, po pošti 20 vin. več. Prinaša največjo izbiro sodnih vlog za vse prilike. Knjiga navaja poleg vlog v iz-venspornem sodnem postopanju (varu-štvo, skrbstvo itd.) tudi obrazce vse navadnih civilnih tožb, ki spadajo v področje okrajnih sodišč. Obrazložene so tudi kazenske vloge in silno stroga določila glede poslednje volje (oporoke), katero pojasnujejo mnogi vzorci. Knjiga, ki bo vsakemu, ki ima opravila z javnimi oblastmi, dobrodošla, se dobi v knjigarni „Kat. Ciskovnega društva v Gorici (Montova hiša).
E Raznovrstni kipi, = E - - - n. pr.: - - - E
E	Presv. Srce Jezu-	E
I	sovo, Ltirška mati	E
E	- Božja, itd. itd. -	E
E	od 20 cm dalje.	E
E	- - Vsakovrstne - -
Mv> * *
I lllllllllllllll IIII liMlIllllllllllllinillilllllllllllllllllllllllllll 11iiiimiiiiimiiiiimiiiiim11 llllll 11
Najobširnejši si ^venski
VOZNI RED
in kiledar za leta I9I4II5
druge devociona-----lije. - - - -
Elegantno v platno vezan in s predalom za papirje 30 vin.
Ta vozili red je ravnokar izšel; obsega vse železniške proge v slovenskih deželah (na Kranjskem, Štajerskem, Primorskem itd) ter tudi tuje proge, ki so s slovenskimi oeželami v neposredni zvezi. Navaja tudi avtomobilne vožnje in nekaj parobrod-nih zvez itd. Z voznim redom je združen tudi koledar in zaznamek za razne notice. Ta najnatančnejši slovenski vozni red bo vsakemu zadoščal in kot praktična žepna knjižica izborno služil. Minimalna 30 vin. za elegantna vezan izvod ne krije založniških stroškov.