149 Pr egledni znans tv eni članek/ Article (1.02) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 82 (2022) 1, 149—160 Besedilo pr eje t o/R eceiv ed:07/2021; spr eje t o/ Accep t ed:03/2022 UDK/UDC: 272-732.2-284:574 DOI: 10.34291/B V2022/01/Pirna t © 2022 Pirna t, CC B Y 4.0 Janez Pirnat Celostna ekologija ali ekologija in dobrobit? Integral Ecology or Ecology and Well-Being? Povzetek : V pričujočem besedilu a v t or kritično ocenjuje upor abo pojmo v , k ot so e k osocializ e m, globok a e k ologija, humana e k ologija in ce los tna e k ologija, k i se je uv el ja vi l a po obja vi v okr o žni ci „ Lau da t o si ‘“ . V uv odu je na kr a tk o pr eds t a- vl j en i h n ek aj p o gl ed o v n a o k o l j e v sl o v en ski t eo l o ški l i t er a tu ri ; v n ad al j e v an j u a v t or ut emeljuje, z ak aj po njeg o v em ž e pojem ek ologija nujn o v sebuje tudi iz- r az ,celos tna ‘ . Pr eds t a vljene so tudi r azlik e med ek ološkimi in sociološkimi sis - t emi . V z akl j u čk u a v t o r i zp o s t a vl j a, k ak o z a v aj aj o č p o j em j e ‚cel o s tn a ek o l o gi j a ‘ in pr edlag a, naj bo nadomeščen z besedno z v e z o ‚ek ologija in dobr obit ‘ . Ključne besede : celos tna ek ologija, ek ologija, Lauda t o si‘ , ok olje, dobr obit Abstract : In the pr esen t ed article, the author pr o vides a critic al assessmen t of the t erms ec osocialism, deep ec ology , human ec ology and ,in t egr al ec ology ‘ , which has en t er ed c ommon usag e since the public a tion of the „Lau da t o si ’“ ency cli - c al. In the in tr oduction, the author pr esen ts some of the vie w s on the en vir on- men t f ound in the Slo v enian theologic al lit er a tur e. He c on tinues b y analy zing the t erm ,ec ology ‘ , ar guing his vie w on wh y it inc orpor a t es the meaning of the t erm ,in t egr al‘ b y de finition, and underlining the diff er ences be tw een ec ologi - c al and sociologic al s y s t ems. In the c onclusion, the author c autions ag ains t the appeal of the t erm ,in t egr al ec ology ‘ and sug g es ts r eplacing it with a t erm ,ec ol- ogy and w ell-being ‘ . Keywords : integral ecology, ec ology , Lauda t o si ’ , en vir onmen t, w ell-being 1. Uvod V pr ašanja, v e z ana na ek ologijo in ok olje, so r deč a nit znans tv enih r evij na po- dr očju ohr anjanja nar a v e. Dobr o je, da se v družboslo vnih znans tv enih r e vijah, kjer obj a vljajo a v t orji, ki izhaja jo iz kr šč ans tv a, obč asno poja vijo članki, v k a t erih a v t orji pr emišljujejo o kr šč anskih odg o v orih na ak tualna ok oljsk a in z dr a v s tv ena vp r ašan ja (Ei n sp i el er 1992; Gl o b o k ar 2018; Gl o b o k ar 2020; Pi rn a t 1994). Mar si - 150 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1 k og a se je d ot akn i l a tu d i F r anči šk o v a okr o žni c a „ L au d a t o si ‘“ , saj je z azn amo v al a tudi nek a t er e r azpr a v e v naših t eoloških znans tv enih publik acijah – k amor š t ejem pr edv sem r e viji Bogoslovni vestnik in Res novae. T ak o Na dja Furl an Št an t e v s v ojem člank u opo z arja na odg o v ornos t do nar a v e, ki se k až e v e tiki, skrbi in spodbujanju ek ološk e kr epos ti, k ot jo vidi v okr o žnici „Lauda t o si‘“ . Hkr a ti opo z arja na pas ti, ki jih prinašajo npr . ek of eminiz em, globok a ek ologija ipd. (2016). Globok ar smiselno opo z arja, da je skrb z a s tv ar s tv o v tk ana v biblična besedila. Na v e z uje se tudi na okr o žnic o „Lauda t o si‘“ , v k a t eri pape ž Fr ančišek odklanja pr e- tir ani an tr opocen triz em. Globok ar meni, da lahk o v okr o žnici z aznamo oblik o mo- derir aneg a an tr opocen trizma, pri k a t eri se člov ek odg ov ornos ti do nar a v e ne mor e iz ogniti (Globok ar 2018). Globok ar se be žno dotik a okr o žnice „Lauda t o si‘“ še v enem prispe vk u, k o g o v ori o Fr ančišk o vih opo z orilih o z a v e z anos ti k družbeni od - g o v ornos ti, ki naj pr eseg a eg oiz em posame znik a, pa tudi nacionalnih drž a v (Glo - bok ar 2020). P omenljiv vidik okr o žnice „Lauda t o si‘“ izpos t a vlja V odič ar , ki iz sicer ok oljsk e okr o žnice izpelj e misel, da je člo v ek z a v er o v anos t v ase zmo ž e n pr eseči, da zmor e videti potr ebe drugih – in jim lahk o (dobrine) tudi podarja. T o je po njeg ov em mnenju eden izmed ključnih vidik o v v z g oje člo v ek a t ak o k mor alni k ot ok oljski od- g ov ornos ti (V odič ar 2016). V drug em člank u V odič ar in St ala t o misel r az vija t a napr ej, češ da so Fr ančišk ov a opo z orila o pr e tir anem t ehnicizmu in napačnem an tr opocen trizmu v okr o žnici „Lauda t o si‘“ smiselna – in da jih je mog oče upoš t e - v a ti le z no vim v z g ojnim modelom (V odič ar in St ala 2018). Z di se nam, da je smiselno v mo z aik r azisk a v doda ti tudi kritični pr e tr es pojmo v , k ot so celos tna ek ologija, pa tudi globok a ek ologija, humana ek ologija, ek osocia - liz em. Z a t o ž elimo v našem prispe vk u najpr ej pr eds t a viti t emeljne značilnos ti ek o- logije, njeno drug ačnos t od socioloških sis t emo v , hkr a ti pa v arljiv os t pride vnik o v , k i jih v s t a lnih z v e z a h z iz r a z om e k olog ija na jde m o pog os t o (npr . c e los t na e k olog i- ja) – in naš pr edlog drug ačneg a poimeno v anja v prihodnje. 2. Nekaj znanstvenih opredelitev pojmov s področja ekologije P ojem ‚ek ologija ‘ je v znanos ti pr vi upor abil nemški Biolog Erns t Haeck el le t a 1866. O značil jo je k ot biološk o disciplino , ki pr oučuje v se odnose med or g anizmi t er njiho vim or g anskim in anor g anskim ok oljem. Beseda iz vir a iz gr ščine, kjer oikos pomeni »dom, hiša, pr os t or z a življenje« (K r eb s 1994). V znanos ti se je ek ologija močneje uv elja vila v 20. s t ole tju; danes jo v znans tv enih r azisk a v ah najv ečkr a t delimo na tri r azlične in t egr acijsk e s t opnje – glede na vsebino , ki jo obr a vna v a (Beg on, Harper in T o wnsend 1990): ‚ A v t ek ologija ‘ pr oučuje individualne or g anizme o zir oma posame zne vr s t e v nji - hovem okolju. 151 Janez Pirnat - Celostna ekologija ali ekologija in dobrobit? ‚Sinekologija‘ pr oučuje sk upine or g anizmo v , ki živijo na določenem pr os t oru. ‚K r ajinsk o ek ologijo‘ je pr vič opr edelil T r oll ž e le t a 1939 – k o je doumel kr ajino k ot po v e z ano celot o , ki je v eč k ot le v sot a posame znih ek osis t emo v . K r ajinsk o ek o- logijo t ak o opr edeljuje k ot š tudij celotneg a k omplek sa pr oceso v med življenjskimi sk upnos tmi in njiho vim ok oljem v določenem kr ajinsk em pr os t oru. Danes doda - jamo (F arina 2006), da kr ajinsk a ek ologija pr oučuje pov e z a v e med kr ajinskimi v z or ci in pr ocesi v r azličnih merilih in da imajo posame zni pr os t or ski f enomeni v r azličnih merilih drug ačen pomen. T r ajnos t, tr ajnos tni r az v oj mor da ni najbolj posr ečen pr e v od anglešk e besede sustainable, k a t er e p o men b i b o l j e o p r ed el i l i z b esed ami k o t n p r . ,z ad rž an , v z d r - ž e v an ‘ – saj ne g o v orimo t olik o o č aso vni dimenziji (besedi , tr ajno‘ in ,v ečno‘ bi mor da mor al člov ek, ki ni s tv arnik nar a v e, upor ablja ti bolj pr evidno). Osnovni k oncep t izhaja iz spo znanja, da hitr os t izr abe ne sme pr eseg a ti nar a vneg a prir as t a izk orišč aneg a vir a. Besedo , tr ajnos t ‘ sicer lahk o po v e z ujemo tudi z določeno la- s tnos tjo ma t eriala, v ok olju pa z r azličnimi deja vnos tmi, k ot s t a npr . tr ajnos tno g ospodar s tv o in tr ajnos tna r aba. P ojem se je v ok oljski z ak onodaji pri nas ž e uv e - lja vil, čepr a v sodi v k a t eg orijo t. i. mehkih in f ormacij, ki jih je znans tv eno t e žk o nedv oumno opr edeliti. Na t e ž a vnos t opr edelitv e pojma tr ajnos t opo z arja Mar gu - če v a, ki pr a vi, da ni jasno , k daj dose ž emo t. i. tr ajnos tno r az vit os t – hkr a ti pa jo je t e ž a vno z azna v a ti tudi z a t o , k er bi jo mor al i ocenje v a ti na podl agi zmo žnos ti ob- no v e v seh r azličnih ek oloških sis t emo v (osebek -populacija-ek osis t em-kr ajina) v e k ološk i hie r ar hiji, k je r pa so , r e šitv e ‘ na e ni s t opnji lahk o dolg or očno v naspr otju z r ešitv ami na drugi s t opnji (2018). Andr ej Fink opo z arja na v arljiv os t o zir oma celo per v erznos t pojma tr ajnos tni r az v oj, saj se na pr vi pogled k až e k ot smiseln g ospo - dar ski pogled, hkr a ti pa vr ednoti ,s v e t ‘ celo višje od člo v ek a, z ar adi česar a v t or s v ari pr ed mo žnos tjo no v eg a t ot alit arizma (no v a enotna ek ološk a z a v es t – enot en s v e t – enotna s v e t o vna vlada – enotno univ erz alno pr a v o in enotna r eligija ali e ti- k a). (Fink 2016) ‚ V ečnamensk os t ‘ ali tudi mnog onamensk os t je pojem, ki g a lahk o pripisujemo t ak o posame zni r abi k ot tudi ek osi s t emu al i kr aji ni . V ečnamensk os t se pr a v z ar adi s v oje širine izmik a eni sami »ur adni« opr edelitvi in jo z a t o posame zne s tr ok e po - g o s t o r aj e i zr azi j o o p i sn o , k o t p a d a b i se z a t ek al e k f o rmal n emu u o kvi rjan j u . V eč- namensk os t je se v eda z animiv a tudi na kr ajinski r a vni – pr edv sem z ar adi z a v es ti, da je na niv oju kr ajine nujno tr eba z asledo v a ti š t e vilne cilje, k ar pa je mog oče le z in t er disciplinarnim po v e z o v anjem r azličnih s tr ok. Eneg a t emeljnih spo znanj o potr e bnos ti v e čname nsk os ti na r a vni k r ajin je prispe v al Z e v N a v e h (2001). P o N a- v ehu lahk o mnog onamensk e kr ajine ut emeljimo s pomočjo dese tih izhodišč, v k a t erih po v e z uje ek ološk o pes tr os t s k ulturno pes tr os tjo. Čepr a v misel z aključuje z z apisom o potr ebi pos tindus trijsk eg a so žitja med nar a v o in člov ešk o družbo , t eg a v nadalje v anju ne k onkr e tizir a. Je pa pomembno , da je z izr az om THE (Total Hu- man Ecosystem ) opo z oril, k ak o močno je člo v e k nar a vno ok olje z aznamo v al. T udi izr az v eč namensk os t je lahk o z a v ajajoč – saj g a spr emljajo is t e t e ž a v e k ot pri pr ej omenjenem pojmu tr ajnos t. 152 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1 3. Kako ekologija deluje in zakaj je že izvorno celostna Na vpr ašanje, ali celos tna ek ologija ob s t aja, znans tv eniki s podr očja nar a v oslo vnih znanos ti z v elik o v erje tnos tjo odg o v arjajo , da je v sak a ek ologija samo celos tna – ali pa je sploh ni. T u bi lahk o r azpr a v o tudi k onč ali, v endar je z ar adi k or ek tnos ti tr eba t o misel bolje ut emeljiti. Med br alci Bogoslovnega vestnika v erje tno pr e- vladujejo ljudje s humanis tično iz obr azbo , z a t o si bomo do v olili nek olik o daljšo pr eds t a vit e v nek a t erih ek oloških z ak onit os ti – in ključnih r azlik v primerja vi s so- ciološkimi sis t emi. Že dolgo vemo, da je človek najpozneje od industrijske revolucije dalje planet Zemlja močno preoblikoval. Zakaj svet še ni propadel? Očitno tudi zato ne, ker v njem delujejo mehanizmi, ki delovanje ekosistemov uravnavajo na širši ravni. Robustnost ekosistemov izhaja iz prostorske heterogenosti in funkcionalne pestrosti. Čeprav do ok oljskih t e ž a v prihaja mar sikje, nas nar a v a s s v ojo zmo žnos tjo obno v e v edno zno v a pr eseneč a. Z a t o lahk o ek ološk e z ak onit os ti obno v e najbolje opaz ujemo r a vno pri pos t opnem r az v oju nar a v e po motnjah. T a r az v oj imenujemo suk c e sija. P o m ne nju š t e v ilnih a v t or je v (Be g on, Har pe r in T o w nse nd 1 9 9 0 ; K r e b s 1994) je suk cesija pr oces, ki o značuje nese z onsk o z amenja v o določene vr s t e (r a- z v ojne s t opnje) z družbe na določeni povr šini z drug o. Gr e z a z apor edje, pri k a t er em r az v oj pot ek a od z ače tnih, t. i. pionir skih, do s t abilnih, t. i. klimak sih oblik. Pri t em je značilno , da se z družba r az vija k bolj zr eli obliki, t a r az v oj pa se k až e v po v eče v a- nju k oličine biomase na enot o povr šine o zir oma v višji ener gijski učink ovit os ti – P /B , t. i. r azmerja med prispelo ener gijo (P) in v z drž e v ano biomaso (B). T u gr e z a t. i. princip Ramona Mar g ale ff a (1965), ki pr a vi, da nar a vno gibanje v suk cesiji v odi v v se v ečjo or g anizir anos t ek osis t emo v . Bolj k ot je ek osis t em zr el, manj ener gije po- tr ebuje z a s v oje v z drž e v anje – in na t a način v sak ek osis t em po v ečuje s v oj vpliv na las tno prihodnos t. Sodobne poglede na r az v oj nar a vnih sis t emo v in suk cesijo pri- naša t a Gunder son in Holling (2002) in jih v nadalje v anju na kr a tk o po v z emamo. 3.1 Spremembe ekosistemov Spr emembe v ek osis t emih niso v edno z v e zne, pač pa lahk o nas t opijo tudi nena- dno , hipno. Obdobju poč asneg a k opičenja biomase lahk o sledi njeno nenadno spr ošč anje in r e or g aniz ac ija – k ot r e z ult a t m ot e nj (abiotsk e , biotsk e , č lo v e k ). N a spr emembe vpliv ajo po v e z a v e med hitrimi in poč asnimi spr e menljivk ami t er po - v e z a v e med lok alnimi in v ečjim š t e vilom po vr šinskih pr oceso v . Spr emembe od majhneg a k v elik emu se ne z g odijo s pr epr os tim po v eče v anjem majhneg a, pač pa se vmes z g odijo pr esk oki na drug o ener gijsk o in sno vno r a v en. Ek osis t e m i ne po znajo le e ne s t opnje s t abilnos ti, k i bi jo v z dr ž e v ali s hom e os t a t - sk imi m e hanizm i. Različ ne s t opnje s t abilnos ti se t ak o k až e jo z z g r adbo , pe s tr os tjo in odpornos tjo ek osis t ema. Nelinearni pr ocesi plenils tv a, r azmno ž e v anja in t ek - m o v anja t e r dos t opnos ti hr anil us tv ar jajo r azlič ne s t opnje s t abilnos ti. Sile , k i e k o- sis t em des t abilizir ajo , so hkr a ti pomembne z a v z drž e v anje pes tr os ti, odpornos ti i n nudi jo dol očene pri l o žnos ti. S i l e, ki ek osi s t em s t abi l i zi r ajo , pa ur a vna v ajo nje- g o v o pr oiz v odnjo in biog eok emične cikle (Gunder son in Holling 2002). 153 Janez Pirnat - Celostna ekologija ali ekologija in dobrobit? 3.2 Odpornost ekosistemov Odpornos t so tr adicionalno po g os t o opr edelje v ali k ot s t abiln o nihanje okr og s t a- nja idealneg a r a vno v esja. Gunder son in Holling (2002) opo z arja t a na v eč s t openj r a vno v esja, saj lahk o nek a motnja ek osis t em pahne v drug o oblik o r a vno v esja, in g a nujno ne uni či. Odpornos t ek osis t ema je zmo žnos t ek osis t ema, da lahk o v z dr - ži do loč eno k oli čino motnje, pr eden bi prišlo do ključne spr emembe v z gr adbi ali de lo v anju e k osis t e m a. St abilnos t e k osis t e m a je m og oč e oce nje v a ti na dv a načina – bodisi k ot učin k o vit os t delo v anja bodisi k ot ob s t oj delo v anj a ek osis t ema sploh. V sak ek osis t em ima tudi določen pot encial z a spr emembo , ki vpliv a na r azlične mo- žnos ti spr ememb. St opnja po v e z a v med notr anjimi nadzir ajočimi spr emenljivk ami in pr ocesi je mer a s t opnje flek sibilnos ti in s t em občutljiv os ti na z unanje v ariacije. Odpornos t ek osis t ema je mer a občutljiv os ti na (ne)prič ak o v ane motnje o z. šok e 3.3 Prilagoditveni cikli ekosistemov Gunder son in Holling v 2. pogla vju s v oje knjig e (2002) opisuje t a š tiri k or ak e pri- lag oditv enih ciklo v v ek osis t emih. Pr vi k or ak pr eds t a vlja izk orišč anje nar a vneg a vi r a (h r an i l ) z a r as t. V p ri meru motn je gr e z a p ono vno z asedan je p r o s t or a p o n jej. Drugi k or ak pr eds t a vlja ohr anjanje pridobljeneg a – v t ej f azi se ak umulacija sno vi upoč asni, poudar ek je na ohr anjanju sno vi in ener gije. V tr e tjem k or ak u ek osis t em sno v k opiči in r az vija v se bolj z aple t ene po v e z a v e, dokler se v sa sno v nenadoma ne spr os ti ob naslednji motnji. Sledi če trti k or ak, pono vna r eor g aniz acija, v k a t e- r i se spr ošč anje sno v i in e ne r g ije um ir i – in se t ak o pr ipr a v lja na pono v ni nas t op pr v eg a k or ak a v r az v oju. Z ar adi v seh t eh spo znanj se je v ek ologiji uv elja vil no v pogled na hier arhijo ek o- loških sis t emo v . T a ni klasična (v smislu od z g or aj na v z dol), pač pa pr eds t a vlja pr e - ple t in f ormacij in sno vi po r azličnih hier arhičnih s t opnjah. Gr e z a t. i. panarhijo. Gunder son in Holling s sodela v ci (2002) sk uša t a na t a način pr eds t a viti prilag odi - tv ene cikle ek osis t emo v v r azlič nih pr os t or skih s t opnjah (hek t ar , ek osis t em, kr aji - na, r egija, drž a v a, EU) in v r azli čnih č aso vnih okvirih (dan, mesec, le t o dese tle tje, s t ole tje, tisočle tje ipd.). A v t orja opo z arja t a na pr eple t ene po v e z a v e med r azlični - mi hier arhičnimi s t opnjami; z a dolg or očno v z držnos t sis t ema s t a posebej pomemb - ni po v e z a vi t. i. ,upor ‘ in t. i. ,spomin ‘ . V č asih se v prilag oditv enem ciklu f az e z apor edje spr emeni in sis t em ob r azpadu pr esk oči na vi šjo s t opnjo or g ani z aci je – kjer je so pr ocesi v ečji i n poč asnejši , od- pornos t pa manjša. »Upor« pomeni, da so hitri in po ob segu majhni dog odki v krhkih s t opnji r az v oja ek osis t ema po sple tu ok oliščin pr e vladali nad v elikimi in poč asnimi. Dober primer je lahk o g o z dni po ž ar , ki se z ačne k ot manjši og enj, a pos t opno pr esk oči v kr ošnjo in se z v e tr om r az širi na celot en g o z d – če ne ukr epa- mo ustrezno. Drug a oblik a, ,spomin ‘ , opisuje r az v oj po motnji. K o se k a t er a k oli motnja (npr . po ž ar) k onč a, se z ačne obno v a – iz šir še ok olice se spr ošč a t a sno v in ener gija t er pripomor e t a k obno vi. Nanjo vpliv ajo or g anizmi, ohr anjene s truk tur e ek osis t ema, semena – t or ej ,spomin ‘ –, ki ses t a vljajo biotsk o dediščino , ki se je pr ed motnjo 154 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1 nak opičila v ek osis t emu. T ak o r a vna nar a v a ,celos tno‘ ob v saki nar a vni motnji – o zir oma ob v sak em posegu člo v ek a v anjo. 4. Ekološki in sociološki sistemi P ot encial ek osis t ema se k až e v pot encialni pr oduk tivnos ti. T o lahk o merimo s k o- ličino biomase, z gr adbo , k oličino ak umulir anih hr anil t er mehanizmo v ki t a hr a- nila nadz or uje jo in r azpor e jajo t ak o , da je por aba e ne r gije čim manjša. V se t o je rezultat sukcesijske dinamike. V člo v e šk i dr užbi se socialni ali k ultur ni pot e ncial k až e k ot ak umulir ano om r e ž- je medsebojnih odnoso v – prija t eljs tv o , v z ajemno spoš t o v anje in z aupanje med ljudm i, pa tudi znanje , k i se pr e t ak a me d ljudmi in ins titucijami. Se m sodijo tudi ek onomski k apit al, ak umulir ano znanje, ino v acije in v eščine, ki so na v oljo in so dosegljiv e, pa sk upne norme in načini delo v anja. Drug ače k ot nar a vni sis t emi je čl o v ek misl eče bitje, ki je sposobno delo v a ti pr ek o simbol o v ( je zi k) i n z upor abo ab s tr ak cije, sis t ema hier arhij in pr e vlade. Člo v ek s pomočjo mišljenja, pridobljenih izk ušenj in znanja, ki iz vir a od pr ed- hodnih g ener acij, pr eoblik uje nar a v o , jo k ultivir a (primer ,vrt ‘) in ji daje no v po- men. Čl o v ek se lahk o pr emik a iz ene oblik e or g aniz acije v drug o (in naz aj) mnog o hitr eje k ot nar a vni ek osis t emi – zmo ž en je us tv arja ti celo virtualno r ealnos t. Z ar a- di s v oje zmo žnos ti r e flek sije lahk o člov ek s pogledom v sedanjos t in pr e t eklos t oblik uje ideje prihodnos ti. Če ohr anja nar a v a ,spomin ‘ s pr eos t alimi semeni it d. ima člo v e k pole g spomina r azmišljujoč o z a v e s t, zmo žnos t r e fle k sije in pono vne g a sklepanja z a napr ej. T ak o z as t a vljen r az v oj pot ek a mnog o hitr eje k ot e v olucijski razvoj. Člov eški (socialni) sis t emi se t or ej r azlik ujejo od nar a vnih sis t emov v k oličini (v elik os tni r azr ed) in k ak o v os ti. T o pomeni, da lahk o v v sak em sis t emu najdemo vzorce, ki jih v drugem ni. Štirje vsebinski sklopi prikazujejo razlike med obema tipoma sistemov: a. Človek je sposoben posameznim dejavnikom v okolju dati simbolni (ideološki) pomen, česar nar a v a ne po zna. b. Člo v ek je zmo ž en r e flek sije – r e flek sija omog oč a višjo s t opnjo flek sibilnos ti in pov e z a v med sociološkimi sis t emi. c. Člo v ek ima zmo žnos t načrt o v anja z a napr ej; na podlagi izk ušenj lahk o sklepa o prihodnos ti. d. Člov ek r az vija nov o t ehnologijo in logik o , ki je nar a v a ne po zna – in z a t o deluje s popolnoma drug ačno hitr os tjo k ot npr . e v olucija. V se t o je posledic a zlas ti zmo žnos ti ab s tr ak tneg a mišljenja v r eše v anju r ealnih (ok oljskih) pr oblemo v , kjer lahk o poleg ab s tr ak cije pomembn o vpliv ajo tudi izk u- šnje. 155 Janez Pirnat - Celostna ekologija ali ekologija in dobrobit? P o v e z a v e med člo v ek om in nar a vnimi ek osis t emi se k až ejo v g ospodarjenju z nar a vnimi viri z vidik a tr ajnos ti, ki z ah t e v a poglobljeno ek ološk o v édenje. P oleg znans tv eno pridobljeneg a znanja ločimo še lok alno znanje – ki g a ima na podlagi izk us t e v o določenem ok olju določena sk upina ljudi. T r adicionalno ek ološk o zna- nje pa je pojem, ki iz enačuje sk upno znanje in pr eprič anja o po v e z a v ah med ljudmi t er med ljudmi in njihovim ok oljem, ki so jih r az vile in pr enesle napr ej š t e vilne generacije ljudi. Tako lokalno kot tradicionalno znanje sodita med t. i. kulturni ka- pit al, ki g a lahk o ses t a vljajo in f ormacije, znanje, r az ume v anje in modr os t. T o je pridobljeno z izk us tv om in ne spada v t. i. k oncep t ne w t onsk e znanos ti. Na pose- ben način sodi sem tudi t. i. kr ajinsk a s t opnja ek ološk eg a spomina o zir oma g ensk e sledi, ki ses t a vljajo z apla t e nar a vne v eg e t acije v r azlični suk ce sijski s t opnji. K ot se je člov ek ov o tr adicionalno ek ološk o znanje pos t opoma r az vilo iz izk ušenj, t ak o tudi nar a v a s s v ojim g enskim f ondom iz »izk ušenj« pr e živ e tja optimizir a r az v oj v eg e t acije, ki se iz ok olice širi v pr os t or . Č e j e b i l a trad i ci o n al n a eko l o gi j a b o l j vezan a n a p o j me, ko t so termo d i n ami ka, suk ce sija, klimaks, pa nastop t. i. nove e kologije kaže na drugačno razume vanje pojmov: ekosistemi so dinamični, človek je njihov del. Seveda vprašanje blaginje v povezavi z okoljem ni enoznačno, saj so deležniki okolja lahko zelo različni posamezniki in skupine (las tnik, kme t, g ospodinjs tv o o z. v as., r ekr ea tiv ci, drugi upor abniki pr os t or a), pr a v t ak o pa je r azlično moč an njiho v vpliv na nar a v o. So žitje nar a v e in r azličnih upor abnik o v pr os t or a ni enos t a vno – člo v ešk e ak tiv - nos ti po v zr oč ajo tr ajen s tr es v ečini ek osis t emo v in s t em v odijo v njiho v e spr e - membe. Gla vne o vir e tr ajnos tneg a r az v oja lahk o delimo v tri osno vne k a t eg orije: pripr a vljenos t na spr emembe, r az ume v anje nar a vnih pr oceso v , zmo žnos t ukr epa- nja. Uspešno upr a vljanje ek osis t emo v z ah t e v a monit oring in ins titucionalno zmo- žnos t odg o v or a na ok oljsk o po vr a tno in f ormacijo. Ek ološki in sociološk i sis t e mi sice r lahk o sobiv ajo , se pa r az vijajo v sak po s v ojih z ak onit os tih, ki jih člo v ek k ot družbeno bitje in upr a vljalec nar a vnih sis t emo v sk u - ša ur a vno v esiti in po v e z a ti – k ar je tudi pripeljalo do nas t ank a izr az o v , ki jih v pri- spe vk u obr a vna v amo. 5. O zavajajočem pomenu nekaterih pridevnikov in pojmov, povezanih z ekologijo Sodobni člo v ek ž e dolg o čuti potr ebo v zpos t a viti t esnejšo po v e z a v o med družbe- nimi sis t emi in nar a vnim ok olje m. T ak o naj bi se v družbenih znanos tih ž e kmalu po le tu 1920 uv elja vil pojem ,humana ek ologija ‘ (Dorr 2014). Pr a v t ak o se je kma- lu uv elja vila ok oljsk a e tik a (The Aldo Leopold F ounda tion 2021), v sedemdese tih le tih 20. s t ole tja pa je se poja vilo še gibanje z a t. i. ,globok o ek ologijo‘ (Dr engson 2012) – k ar k až e na mor da ne z a v edno ž eljo ljudi po družbeni in ok oljski harmoniji. Pri nas se tudi z ar adi os t ank o v mark sis tične ideologije v edno zno v a sk uša uv elja viti pojem ek osocializ em (Kirn 2016). 156 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1 V učenju k a t olišk e cerkv e so se ž e kmalu po 2. v a tik ansk em k oncilu poja vile t e- žnje po po v e z a vi ek ologije s pr a vičnos tjo (Dorr 2014), pr v e posk use s v ojih dv eh pr e dhodnik o v pa je nadgr adil pape ž Fr ančiše k z e nciklik o „Lauda t o si‘ “ (2015), v k a t eri uv aja poj em celos tna ek ologija. T a pojem je v k a t oliških kr ogih nale t el t ak o na podpor o (R eese 2015) k ot tudi z a vr ač anje (Vignelli 2019). V nadalje v anju si bomo z a t o ogledali, k ak o z a v ajajoči so lahk o pojmi celos tna, globok a, humana ek ologija, ek osocializ em z nar a v oslo vneg a in t eološk eg a vidik a. T emeljna t e ž a v a se poja vi, k o si z ačenja k ak šna ideologija nad ok oljskimi vpr a- šanji pridobiv a ti in las titi mono pol. T ak o je ž e Hleb š (2017) opo z oril na pomemb- no r azlik o med e v olucijo in e v olucionizmom (t em k ot ideologijo). Vignelli (2019) o p o z arj a n a n e v arn o s t ek o l o gi zma k o t i d eo l o gi j e, ki tr d i , d a i zn i ču j e tr ad i ci o n al n o hie r ar hično v izijo odnosa me d s v e t om , člo v e k om in Bog om. Ek olog iz e m k ot ide o- logija lahk o v od i v nenar a vno malik o v anje, k ot npr . k ult Gaje, Ma t er e Z emlje. P o- leg t eg a ek ologiz em pr e v z ema mit o ,plemenit em divjak u‘ iz osemnajs t eg a s t ole- tja, mot o iz de v e tnajs t eg a s t ole tja, ki je po ziv al k ,vrnitvi k barbar s tvu‘ , po v eličuje pojem ,divjine ‘ o zir oma r oman tičnih pogledo v nanjo (Cr onon 1996; P epper 1996). S t em ek ologiz em r az v oju in civiliz acijski r az v ojni spir ali pr a v z apr a v naspr otuje. P epper (2005) z a t o smiselno opo z arja, da spadajo ek ologizmi med ut opije, k er z ag o v ar jajo umik iz mode rne g a s v e t a name s t o da bi gr adili r az v oj. Ž e v St ar i z a v e - zi lahk o ber emo , da so se civiliz acije r az vile, k o so z apus tile nomads tv o in r az vile tr ajno naselit e v – čepr a v se je ob t em r az vila tudi dek adenc a. V r az v oju civiliz aci- je t ak o najvišje s t opnje nik oli ne pr eds t a vlja t e žnja h k olek tivnemu iz enačenju (ki jo zlo ž enk e tipa ek osocializ em v podt onu prinašajo), pač pa s v oboda demokr acije, v k a t eri se lahk o člo v ek r az vije k ot posame znik z enkr a tnim osebnim odnosom do s tv ar s tv a. K adar k ak o gibanje z a vr ač a an tr opocen triz em, in g a sk uša nadomes titi z ek ocen trizmom, se z ačne ne v arno približ e v a ti ut opijam, k a t erih cilj je pog os t o prisilna enak os t – ki jo lahk o slu timo z a izr azi, k ot je npr . ek oso cializ em. T o pome- ni obujanje pr e živ e tih ideologij, ki so prinesle člo v eš tvu zlas ti t er or in uničenje, hkr a ti pa tudi ner az ume v anje sobiv anja moderneg a člo v ek a in spr emenjenih k ul - turnih kr ajin. Ek osocializ em se iz v orno – k ot v sak socializ em – spogleduje s t ot a- lit arizmom, ki g a pr enaša tudi na podr očje ek ologije (Dolan 2019; Fink 2016), saj se z ek ocen trizmom dejansk o pos t a vlja nad člo v ek a. T r do živ os t ideje ek osocializ - ma izha ja iz pos tmoderneg a č asa, v k a t er em so krit eriji dobr eg a in zla pr eoblik o- v ani. K ot piše Chan t al Delsol (2019), s t a napr edek in emancipacija spr eje ti k ot družbeno dobr o , na v e z anos t na k or enine in isk anje meja pa k ot zlo. Z a t o se po njenem mnenju v pos tmodernih družbah naciz em nedv oumn o ob soja, z a k omu - niz em in še posebej socializ em pa t ak o s tr og a ob sodba nik oli ni v eljala. P ojem celos tna ek ologija sicer ne izhaja nujno iz ideje ek osocializma, saj potr e- bo po pridevnik u »celos t en« pr ed samos t alnik om ek ologija r es r azumemo k ot ž eljo a v t orje v , da v bi se v r azmerju člo v ek – nar a v a uv elja vila družbena pr a vičnos t. V endar so a v t orji mor da spr egledali z a v ajajoči pomen pojma emancipacije in po - v e z a v , kjer so si ok oljsk e pobud e pris v ojila moderna gibanja – k ot so po P epperju (2005) f eminiz em, anarhiz em in socializ em. P odobno ug ot a vlja tudi Nadja Furlan Št an t e (2016). 157 Janez Pirnat - Celostna ekologija ali ekologija in dobrobit? Emancipacija je sicer mo žna, a le t akr a t, k o je naš z anos odprt v nesk ončnos t (Delsol 2019). Napr edek je mog oč le v smeri pr ese žnos ti – na Z emlji bo r az v oj fi- zično gledano namr eč v edno nepopoln. Ale x ander Schmemann (2018) je t o ut e- meljil tudi t eolo šk o , k o je z apis al, da je s v e t, v k a t er em živimo , padli s v e t z a t o , k er se ne z a v eda v eč, da je Bog ,v se v v sem ‘ . Chan t al Delsol v s v oji knjigi (2019) posr e- čeno primerja delo vrtnarja in demiur g a. Če naj bi bil naš ideal – t ak o k ot njen – vrtnar , pot em je jasno , da je z a t o delo poleg ljube zni potr ebno tudi znanje. T o znanje pa izhaja iz r az um e v anja de lo v anja e k olog ije , k i je v osno v i v e dno c e los tna (al i pa ni ek ol ogi ja), k ot smo v naši r azpr a vi sk ušal i pr eds t a vi ti – i n z a t o pri de vni k a ne potr ebuje. P odobno , k ot je nesmiselno r eči, da bo po v odi lahk o plul samo č oln, ki je celos tno z a t esnjen, saj je t o v sak omur jasno; izr az ‚necelos tno z a t esnjen č oln ‘ je pr a v z apr a v ok simor on, saj bi t ak č oln kmalu pot onil. Ključno spo znanje z a r azmerje kris tjana do ok olja izpeljujem iz naslednjih misli. Če spr ejemamo t a s v e t k ot nek aj, k ar je namenjeno l e samemu sebi , pot em po Schmemannu (2018) v sak a s tv ar pos t ane vr ednos t le sama po sebi in iz gubi vr e- dnos t (smisel), ki jo najdemo samo v Bogu. S v e t nar a v e, ki je odr e z an od iz vir a življenja, je po Schmemannu s v e t, ki umir a. T o pa ne pomeni, da je sam po sebi ž e mrt e v , saj kris tjani v erjamemo , da g a je us tv aril Bog in je (k ot ber emo v 1. Moj- z eso vi knjigi) videl, da je s v e t dober . Če je člo v ek k ot edino us tv arjeno bitje obli - k o v an po Bo žji podobi in podob nos ti (1 Mz 1,26), pot em nosi tudi odg o v ornos t v skrbi z a nar a v o – ni samo del nar a v e, je hkr a ti tudi njen skrbnik. Z a t o je an tr opo - c e n tr iz e m iz v or no nujni de l č lo v e k o v e g a r az v oja na Z e m lji. T oda t o ne pom e ni, da je člo v ek br e z ob zir en g ospodar nad nar a v o , pač pa naj bi bil njen skrbni v aruh, ki je zmo ž en sado v e z emlje pr eobr aziti v dobr o. T ak šno gledanje ima opor o globok o v t eološk em smislu. Člo v ek, ki Bogu daruje dar o v e nar a v e, ki jih je od Njeg a pr ejel, t eh ne vr ač a v enaki obliki, k ot jih je pr ejel, pač pa v pr eoblik o v ani – po Bo žjem na č r t u. N e da r uje m o p še nic e , pa č pa k r uh; ne da r uje m o g r o z dja , a m pa k v ino , k ot je z apisal K allis t os W ar e (2021). T ak šno gledanje pomeni, da člo v ek ni in ne mor e biti z g ol j del celos tneg a ek osis t ema na Z emlji, ampak nujno tudi ak t er njene pr e- o b r azb e, kj er p a se mo r a – p ar ad o k sal n o – p o d r ej a ti t emel j n i m ek o l o ški m z ak o - nom in spo znanjem. T o pa pomeni, da je ‚celos t en ‘ odnos do nar a v e mog oč le t akr a t, k o si o njej naber emo do v olj znanja, ki g a (lahk o) na t o cepimo z e tično drž o p o same zn i k a. Z a t o j e z a vr ač a ti an tr o p o cen tri z em i n g a n ad o mešč a ti z ek o cen tri z- mom nemog oče – t o pot smo z apus tili ž e z da vnaj, saj ek ocen triz em r az v oja ne omog oč a, k er je z agledan v pr e t eklos t in ne v odi v prihodnos t. Ek ocen triz em se bori – pod obno k ot ek osoci al i z em – z a enak os t v del i tvi , v r e z ul t a tu, medt em k o je v osno vna načela ek ologije v gr ajena enak os t v izhodišču, na z ače tk u. T o je tudi b l i ž e an tr o p o cen tri zmu , k ad ar t a t emel j i n a meri t o kr a tsk emu p ri n ci p u , d a i ma v r az v oju pr ednos t ak umulacija znanja in k ompe t enc (Adam in Gorišek 2020). P o- dobno misel je izr azil pr of esor Hill v pismu Gr e ti Thunber g (2019), k o je posr ečeno z apisal, da se lahk o pelje na vr hunski jadrnici če z A tlan tik samo z ar adi izjemneg a z na nja , k i so g a na k opič ile g e ne r a c ije pr e d njo. T udi pa nde m ijo c o v ida -1 9 sm o z a - je zili samo z upor abe znans tv ene misli, ki je v r ek or dnem č asu r az vila no v a cepiv a. T a se v eda niso popolna – pri v saki t ehnologiji po znamo tudi s tr ansk e učink e in 158 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1 onesnaž enja ok olja ne mor emo z anik a ti. An tr opocen triz em je t or ej v z drž en, če ima v gr ajeno od g o v ornos t do ok olja (Pirna t 1992;1994). T ak an tr opocen triz em je edina pot, ki nam je namenjena in po k a t eri bomo kljub znan os ti v potu s v ojeg a obr az a v edno hodili, k ot je z apisal pisa t elj v 1. Mojz eso vi knjigi (1 Mz 3,19). Le z znanjem bomo prišli do družbe, ki bo ok olje manj obr emenje v ala. Če se ž elimo iz ogniti pr e tir anemu an tr opocen trizmu, mor amo v s v oje delo nenehno v gr aje v a- ti no v o znanje in e tično ponižnos t vrtnarja naspr oti demiur gu. T udi če g a imenu - jemo moderir ani an tr opocen triz em, je t o še v edno sis t em, v k a t er em odloč a člo - v ek – t er spr eminja nar a vno in gr ajeno ok olje. V rnit e v v ek ocen triz em ni v eč mo- g oč a, t o misel z asledimo tudi v okr o žnici „Lauda t o si‘“ (LS 118). Dane s mor amo z a t o opo z oriti na nasle dnja k ljučna ok oljsk a vpr ašanja, pr i k a- t erih se sr ečuje t a člo v ek s s v ojo t ehnologijo , znanjem in – upajmo – modr os tjo na eni s tr ani, na drugi s tr ani pa nar a vni ek osis t emi in celotne kr ajine. Ti z ar adi s v ojih nar a vnih zmo žnos ti sice r lahk o de lujejo , a le , če člo v e k v t e m de lo v anju podpir a njiho v e mehanizme ohr anjanja v z držnos ti in odpornos ti: – K ak o so v z or ci r abe t al us tv arjeni in v z drž e v ani v ek osis t emih / kr ajinah v r az- ličnih merilih (od m do v eč tisoč km, od mesec a do tisočle tja) in k ak šno zmo- žnos t samoor g aniz acije imajo? – K ak o lahk o kr ajinski v z or ci, pr ocesi, ki jih oblik ujejo , in prilag oditv e vr s t pr ena- šajo kritične ek ološk e deja vnik e v r azličnih merilih? – K ak o lahk o r azumemo vlogo pes tr os ti t ak o v nar a vnih sis t emih k ot v vr enju idej v člov eški družbi ob spr eminjajočih se ok oliščinah? – K ak o r azlične pov e z a v e med sociološkimi, ek onomskimi in ek ološkimi pr ocesi vpliv ajo na spr emembo kr ajinskih v z or ce v? – K a t er a so kritična gibala, z akrit a z a prilag oditv enimi cikli in socialnimi sis t emi? 6. Zaključek V prispe vk u smo ž eleli prik az a ti neprimernos t pojma ‚celos tna ek ologija ‘ , ki je lah- k o tudi z a v ajajoč, z a t o z a k onec pr edl ag amo r eši t e v . Naš pr edl og je, da names t o pride vnik a ‚celos t en ‘ , ki g a spr emlja t olik o nespor az umo v in je k on t aminir an t ak o z nepo zna v anjem ek ologije k ot tudi z njeno zlor abo (P epper 2005), upor abljamo v e znišk o po v e z ana pojma ek ologija in dobr obit. Smisel t ak e z v e z e lahk o pr eds t a vi- mo na primeru g o z da, ki je najvišje r az vit k openski ek osis t em in se v s t ole tni r as ti v es č as prilag aja r as tišču in ek ološkim r azmer am na njem. P odobno r a vna člo v ek g ospodar – če ž eli z g o z dom g ospodariti tr ajnos tno in sonar a vno. Do tu smo na podr očju ek olog ije. K o pa las tnik dr e v o enkr a t posek a in z lesom r azpolag a t ak o , da bo imel od njeg a k ar najv eč k oris ti, pr eidemo na podr očje dobr obiti. P ojma s t a po v e z ana, a deluje t a z apor edno , česar v izr azih celos tna ek ologija, humana ek o- logija, globok a ek ologija ni mog oče z azna ti. T a z apis ni mišljen k ot kritik a okr o žni - ce „Lauda t o si‘“ , t em v eč k ot opo z orilo , da mor amo biti pri izr azju pr e vidni in ne smemo k ar podir a ti t emeljnih nar a v oslo vnih spo znanj z družbeno nadgr adnjo. Upor aba pojma dobr obit names t o pride vnik a celos t en v po v e z a vi z ok oljskimi 159 Janez Pirnat - Celostna ekologija ali ekologija in dobrobit? vpr ašanji ni no v , saj smo v E vr op ski z v e zi ž e v le tih 2004–2008 po znali e vr op sk o ak cijo C OS T E39 „F or es ts, T r ees and Human Health and W ell -being “ (Nilsson idr . 2011), ki je pr e v ajamo „ Go z dovi, dr e v esa in člov ešk o z dr a vje in dobr obit “ . Naš novi pr edlog poleg v ečje jasnos ti z aznamuje tudi dv ojnos t, ki jo lahk o po v e z ujemo z dv ojino – bog as tv om slo v enščine. Spor očilo je t ak o obenem še simbolno , saj na- k az uje t ak o pomen v z ajemneg a odnosa člo v ek a z bližnjim, člo v ek a z Bog om k ot tudi člo v ek a z ok oljem. Reference Adam, Frane, in Maruša Gorišek. 2020 . M e r i t o - kracija med mitom, normo in realnostjo. Druž- boslovne razprave 3 6 , š t . 9 4/ 9 5 :21 7 – 2 3 8 Begon, Michael, John L. Harper in Colin. R. Townsend. 1 9 9 0 . Ecology. C a m b r i d ge : B l a c k - w e ll S c i e n ti fi c P ub li c a ti o ns . Cronon, William. 1 9 9 6 . Uncommon ground: Re- thinking the Human Place in Nature . N e w Y o r k : W . W . N o r t o n C o m p a ny . Delsol, Chantal. 2 0 1 9. Sovraštvo do sveta: Totali- tarizmi in postmoderna . L j u b l j a n a : D r u ž i n a . Dolan, Ed. 201 9 . A C r i ti q u e o f Ec o s o c i a l i s m . M e - d i u m , 3 . 1 2. h tt p s: / / m e d i u m . c o m / s w lh/ a - c r i ti qu e - o f - e c o s o c iali sm - aa 2 1 e 3 0 1 4 9 4 8 (p r i d o b l j e n o 21 . 6 . 2021 ). Dorr, Donal. 201 4 . T h e Fr a g i l e wo r l d : C h u r c h t ea c h i n g o n e c o l o g y b e f o r e a n d b y Po p e Fr a n - c i s . T h i n k i n g f a i t h , 2 6 . 2. h tt p s: / / w w w . t h i n k i n g - f a i t h . o r g / ar ti c l e s / %E 2 % 8 0 % 9 8 - f r a gi l e - w o r l d%E 2 % 8 0 % 9 9 - c h ur c h - t e a c h i n g- e c o l o g y - a n d - p o p e - f r a n c i s (p r i d o b l j e n o 1 3 . 4 . 2021 ). Drengson, Alan. 201 2. S o m e T h o u g h t o n t h e D e e p Ec o l o g y M o v e m e n t . Env i r o n m e n t . h tt p : / / w w w . en v ir o n m en t . g en . t r / d e ep - e c o l o g y / 7 8 6 - - s o me -t hou g h t - o n -t he - d e e p - e c o l o g y - mo v e - m e n t . h t m l (p r i d o b l j e n o 7 . 4 . 2021 ). Einspieler, Klaus. 1 9 92. D e s e t z a p o v e d i : p o n u d b e z a ž i v l j e nj e v s v o b o d i . Celovški zvon 10, š t . 37: 31– 41 . Farina, Almo . 20 0 6 . Principles and Methods in Landscape Ecology: Towards a Science of Land- scape . D o r d r e c h t: S p r i n ge r . Fink, Andrej. 201 6 . L a u d a t o s i ’ – m e d n a r o d n o p o l i - ti č n i i n p r av n i v i d i k i . Res novae: revija za celovi- to znanost 1, š t . 1 :2 8 – 49 . Frančišek . 201 5. L a u d a t o s i ’ [H v a l j e n , m o j G o - s p o d ]. L j u b l j a n a : D r u ž i n a . Furlan Štante, Nadja . 201 6 . V l o g a že n s k p r i e ko l o - š k i s e n z i b i li z a c i j i R i msk o k at o li š k e C e r k v e . Bogoslovni vestnik 7 6 , š t . 3 / 4 :4 8 3 – 49 4 . Globokar, Roman. 201 8 . K r š č a n s k i a n t r o p o c e n t r i - ze m i n izko r i š č e v a l s k a d r ž a č l o v e k a d o n a r av - nega okolja. Bogoslovni vestnik 7 8 , š t . 2 :3 49 – 36 4. – – – . 2020 . C OV I D - 1 9 , n a c i o n a l n a d r ž av a i n d r u ž - b e n i n a u k C e r k v e. Bogoslovni vestnik 8 0, š t . 2 : 3 79 –3 9 4 . Gunderson, Lance H., in Crawford Stanley Hol- ling, ur. 20 02. Panarchy: Understanding Trans- formations in Human and Natural Systems. L o n d o n : I s l a n d Pr e s s . Hill, Jason D. 201 9 . Pr o f e s s o r w r i t e s c r i ti c a l ‚O p e n L e tt e r ‘ t o t e e n c l i m a t e a c ti v i s t G r e t a T h u n b e r g . A l b e r t a p r e s s l ea d e r , 1 9 . 11 . h tt p s : / / alb e r t ap r e - s s l ea d e r . c a / ?p = 1 207 4 (p r i d o b l j e n o 2 8 . 6 . 2021 ). Hlebš, Jože. 201 7 . Darwin, evolucija in/ali stvarje- nje . C e l o v e c: M o h o r j e v a d r u ž b a . Kirn, Andrej. 201 6 . Eko s o c i a l ize m ko t p o v e z av a d r u ž b e n o s ti i n s o n a r av n o s ti : r ea l n a a l t e r n a ti v a a l i u t o p i j a ? Varstvo narave 2 9:49 – 7 2. Krebs, Charles, J. 1 9 9 4 . Ecology . M e n l o P a k : A d d i - s o n W e s l e y L o n g m a n , I n c . Margaleff, Ramon . 1 9 6 5. O n C e r t a i n U n i f y i n g Pr i n c i p l e s i n Ec o l o g y. V : E. J. Ko r m o n d y , u r . Readings in Ecology . N e w J e r s e y : Pr e n ti c e H a l l . Marguč, Karmen. 201 8 . In d e k s tr a jn o s tn e g a r az v o j a ko t a l t e r n a ti v a R a m s e y j e v i f o r m u l i p r i izb i r i m e d d o l go r o č n i m i p r o j e k ti. Res novae 3, š t . 1 :4 4 – 75. Naveh, Zev . 20 01 . T e n m aj o r p r e m i s e s f o r a h o l i s - ti c c o n c e p ti o n o f m u l ti f u n c ti o n a l l a n d s c a p e s . Landscape and Urban Planning 5 7 , št. 3/ 4: 26 9 – 2 8 4. Nilsson, Kjell, Marcus Sangster, Christos Gallis, Terry Hartig, Sjerp de Vries, Klaus Seeland in Jasper Schipperijn, ur. 2011 . Forests, Trees and Human Health . L o n d o n : S p r i n ge r . Sveto pismo . 2021 . B i b l i j a . n e t . h tt p s: / / w w w . b i b li j a .n e t / b i b li j a . c gi ? l = sl & l an g = sl ( p r i d o b l j e n o 2 8 . 0 6 . 2021 ). Pepper, David. 1 996 . Modern Environmentalism. L ondon : R out leg e . 160 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1 – – –. 2 0 0 5 . U t o p ian i sm an d E n v i r o nm e n t ali sm . Environmental Politics 1 4, š t . 1 :3 – 2 2. Pirnat, Janez . 1 9 92. Eti k a s o b i v a nj a v o ko l j u . Goz- darski vestnik 5 0, š t . 4 :21 5 – 2 2 6 . – – – . 1 9 9 4 . O d n o s d o o ko l j a v l u č i d e s e t e z a p o v e d i iz D e k a l o g a . Gozdarski vestnik 5 2, š t . 7 /8 :3 1 5 – 321 . Reese, Thomas. 201 5. I n te g r a l e c o l o g y : e v e r y t h i n g is connected. National Catholic Reporter , 2 7 . 8 . htt ps : / / w w w .n c r o nlin e . o r g / b l o g s /f a i th - an d - j u s ti c e / in t e gr al - e c o l o g y - ev er y thin g- c o nn e c t e d (p r i d o b lj e n o 2. 4 . 2021 ). Schmemann, Alexander . 201 8 . Za življenje sveta. L jub ljana : D r u ži na . The Aldo Leopold Foundation. 2021 . A l d o L e o p - o l d . T h e A l d o L e o p l o d F o u n d a ti o n . h tt p s:/ / w w w . a ldo le o p o ld . o r g / a b o u t / a ldo - le o p o ld / (p r i d o b lj e n o 1 5. 4 . 2021 ). Troll, Carl. 1 939 . L u ft b i l d p l a n u n d ö ko l o g i s c h e B o d en fo r s c h un g. Zeitschrift der Gesellschaft für Erdkunde zu Berlin 1 939 , št . 7 / 8: 241–2 9 8 . Vignelli, Guido . 201 9 . W hy I n te g r a l Ec o l o g y W i l l D e s t r o y C i v i l iz a ti o n . T h e A m e r i c a n T FP , 2 7 . 5. h tt p s :/ /w w w . tf p .o r g /w h y - i nte gr al - e c o l o g y - w i l l - d e s t r o y - c i v i l iz a ti o n / (p r i d o b lj e n o 2. 4 . 2021 ). Vodičar, Janez, in Józef Stala. 201 8. Monoteizem in okoljska vzgoja. Bogoslovni vestnik 7 8 , š t . 2:4 1 5 – 427 . Vodičar, Janez . 201 6 . Po j e m ž r t v e v v z g o j i: iz s k r b i k o d g o v o r n o s ti . Bogoslovni vestnik 7 6 , š t . 2: 37 3 – 3 8 3 . Ware, Kallistos. 2021 . Razodetje osebe . L j u b l j a n a : Z a l o ž b a D r av l j e.