SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA IN KOMITE ZA UREJANJE PROSTORA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA
Datum: 16. 3. 1987
POROČILO O REALIZACIJI SPREJETIH 
SKLEPOV OBČINSKE SKUPŠČINE NA 
PODROČJU STANOVANJSKEGA 
GOSPODARSTVA V OBČINI 
LJUBLJANA-ŠIŠKA
I. UVOD
Stanovanjsko gospodarstvo se v okviru stanovanjske skupnosti Šiška odvija od leta 1974, ko je bila skladno z zakonom ustanov-ljena Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana-Šiška z eno-domno skupščino, leta 1978 pa se je reorganizirala, skladno z novim zakonom, v dvodomno skupščino.
V teh letih se je nenehno spreminjal in dopolnjeva! tudi družbe-noekonomski sistem, pri čemer smo se srečevali z vrsto dedovanih - nerešenih in na novo porajajočih se problcnov, ki so še danes prisotni in zahtevajo nenehno iskanje novih oblik in tudi povezova-nje z vsemi subjekti v stanovanjskem gospodarstvu.
Stanovanje je po novih usmeritvah stanovanjskega gospodarstva sestavina celotne družbene reprodukcije in hkrati bistvena sesta-vina ekonomske in socialne varnosti posameznika, družine in družbe.
Skupščina občine Ljubljana-Šiška je o problematiki v stanovanj-skem gospodrstvu razpravljala že večkrat. Tako je medzborovska komisija na zasedanju skupščine 9. januarja 1984 sprejela nasled-nje zaključke:
-  Samoupravna stanovanjska skupnost občine, komite za ureja-nje prostora in vsi nosilci planiranja naj uskladijo možnosti, vse-bino in cilje nadaljnje stanovanjske politike pri graditvi družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, gradnje za trg, zadružne gradnje in prenove.
-  Samoupravna stanovanjska skupnoSt in komite za urejanje prostora naj analizirata vzroke prepočasnega izvajanja srednjeroč-nega plana na področju prenove, odprave stanovanj VI. in VII, kategorije, prehoda na ekonomske stanarine in izterjave.
-  Analizira naj se uresničevanje politike vzajemnosti, solidarno-sti in subvencioniranja stanarin.
-  Nedelo štaba za odpravo barakarskih naselij zasluži kritiko.
-  Analizirati je potrebno uresničevanje nalog, določenih v čl. 55 do 59 družbenega dogovora o skupnih osnova za zagotavljanje in usklajevanje  samoupravnih  družbeno-ekonomskih  odnosov  na področju stanovanjskega gospodarstva
-  Čimprej je potrebno sanirati Draveljsko gmajno.
-  Evidentirati je potrebno nezasedena stanovanja!
-  Urediti je potrebno zamenjave stanovanj v družbeni lasti
-  Zagotoviti   je   potrebno   ustrezne   zazidljive   lokacije   za zadružno gradnjo ter pripraviti kriterije in merila za določanje prioritete pri dodeljevanju stavbnih zemljišč tovrstne gradnje.
-  Pripraviti in razrešiti je potrebno problematiko gospodarjenja s stanovanjskim fondom in samoupravnim organiziranjem stano-valcev.
26. junija 1986 je skupščina občine Ljubljana-Šiška obavnavala »Poročilo o delu občinskih upravnih organov in skupne strokovne službe občine Ljubljana-Šiška v letu 1985. Ob tem poročilu je na osnovi podanih zaključkov in predlogov predsedstva Občinskega sveta ZSS z dne 6. 6. 1986 sprejela poleg naštetih še naslednja stališča:
-  Skupščina zadolžuje strokovno službo skuplčine samoupravne stanovanjske skupnosti, da pripravi poročilo o realizaciji sprejetih sklepov in stališč občinske skupščine z dne 9. 1. 1984. Poročilo naj vsebinsko odgovori na odprta vprašanja gospodarjenja in upravlja-nja s stanovanjskim fondom SLP, formiranja cen stanovanjske
30
gradnje, prenove stanovanj, odprave barakarskih naselij in izvaja-nja samoupravljanja v skupnostih stanovalcev.
25. septembra 1986 je skuščina občine obravnavala poročilo o stanovanjskem gospodarstvu v SR Sloveniji, pri čemer je posebej izpostavila:
-  Obsurdnost v oblikovanju in določanju cen m2 stanovanja
-  zakonsko zaostritev bdnosa izvajalcev do kvalitete gradnje z vserni posledicami v primeru neodgovornega obnašanja le-teh
-  proučitev sistema organiziranosti samoupravnih stanovanjskih skupnosti (ali enodomni ali dvodomni sistem)
-  politiko vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš, vpraša-nje, ali je sedanja tozadevna organiziranost dobra
-  proučitev možnosti reševanja stanovanjskih potreb športni-kov, umetnikov, delavcev v prosveti, kulturi, VVZ, delavcev milice.
II. REALIZACUA SKLEPOV
1. Stanovanjska gradnja in prenova
Naloga v zvezi z opredelitvijo vsebine in ciljev v nadaljnji stanovanjski politiki pri družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji, pri gradnji za trg, zadružni gradnji in prenovi je bila izpostalvjena v času razprav in sprejemanja dokumentov dolgoročnega in srednje-ročenga plana razvoja občine.
V zadnjem času ni tako intenzivne zidave kot v preteklih letih, vendar pričakujemo, da bo pravočasna priprava zemljišč v prihod-njih letih gradnjo nedvomno pospešila.
V  letu  1986 je bilo v več družinski gradnji dograjenih 224 stanovanj v ŠS 4/4 Šentvid-Zvezda (JLA - 68 stanovanj), V ŠS 4/1 Dravlje (144 stanovanj), v nadzidavi objektov v Hafnerjevi (LJA -12 stanovanj). Pričela se je nadzidava objekta Prušnikova 3-15, s katero bo pridobljenih 28 novih stanovanj in gradnja blokov v SS 9/ 7 Svetje, kjer je predvidenih skupno 168 novih stanovanj.
Več kot polovica novozgrajenih stanovanj je v etažni lastnini. Do razkoraka med številom novozgrajenih stanovanj v družbeni lastnini in etažni lastnini v zadnjih letih prihaja predvsem zaradi zmanjšanja količine sredstev v delovnih organizacijah za nakup družbenih stanovanj, kjer skušajo zato stanovanjske probleme svojih delavcev reševati z dodeljevanjein kreditov.
Sedanje stanje na področju graditve kaže, da le-ta ne poteka skladno s sprejetimi plani, temveč pada in je že prisotna zaskrblju-joča stagnacija.
Za pospešitev stanovanjske graditve ne le v občini, temveč v vsej Ljubljani, je skupščina mesta Ljubljane v soglasju z vsemi obči-nami sprejela v letošnjem letu program operativnih nalog za pospešitev družbeno usmerjene stanovanjske gradnje s posebnim povdarkom na hitrejSem pridobivanju stavbnih zemljišč. Za ures-ničitev teh ciljev bo potrebno čimprej pripraviti in sprejeti ustrezne odloke, s katerimi bo zaustavljena parcelacija, sprememba namembnosti in graditev na tistih območjih, ki so z družbenim planom namenjena za kompleksno stanovanjsko gradnjo. Hkrati bo potrebno sprejeti tudi odloke o prenehanju lastninske pravice za vsa tista območja, ki so prioritetno določena za pospešeno gradnjo (Podutik, Preska, Pirniče, Žeje, Stanežiče, Vižmarje), pri čemer bo hkrati potrebno reševati tudi problem realnih odškodnin za kmetijska zemljišča skladno z Zakonom o razlastitvi in prisil-nem prenosu nepremičnin v držbeno lastnino.
Eden izmed glavnih vzrokov prepočasnega uresničevanja zastav-ljenih planov graditve je v neizdelanih prostorskih izvedbenih aktih. Le-ti morajo temeljiti na izdelanem in potrjenem srednje-ročnem družbenem planu
Večmesečno zamudo sprejemanja prostorskega dela srednjeroč-nega plana (v juliju 1986) so pogojevale, kljub pravočasncmu naročilu, nepravočasno izdelane zelo zahtevne programske zas-nove, ki so strokovna podlaga prostoiksim izvedbenim aktom skladno s prostorsko zakonodajo ter potrebno usklajevanje različ-nih interesov v posameznih krajevnih skupnostih.
Vzrokov za prepočasno izvajanje srednjeročnega plana na področju prenove stanovanj in poslovnih prostorov sklada SLP je več. Glavni vzrok je v neizdelanih in nepotrjenih prostorskih izvedbenih aktih za območje Stare Šiške. V izdelavi so šele posebne strokovne podlage za ureditveni načrt. Probleme pred-stavljajo tudi premoženjskopravna vprašanja med izvajalci pre-nove in lastniki oziroma uporabniki stanovanj, ki so namenjena prenovi in zagotovitev nadomestnih stanovanj za stanovalcc. Le-te je ptorebno zaradi izvajanja prenove izseliti. Velika zavora pre-nove so tudi zelo zahtevni tehnični predpisi za objekte. ki se prenavljajo. V ta namen bo potrebno uveljaviti organizacijski model, ki bo ustreznejši od dosedanjega in ki bo zagotavljal realizacijo zastavljenih ciljev.
V Šiški je predvidena prenova objektov v Medvedovi, Žibertovi in Lepodvorski ulici.
Edina stara zgradba, ki je bila v Šiški v celoti prenovljena, je Vodnikova domačija. Vsem stanovalcem so bila zagotovljena nadomestna stanovanja. Stavba je prenovljena za potrebe kultur-nih dejavnosti in zelo uspešno služi svojemu namenu.
V  planu SSS občine Ljubljana-Šiška je bila tudi preureditev podstrešij na Celovški 124-130, Galetov blok, kjer bi pridobili 8 stanovanj in preureditev podstrešij v Stari Šiški.
2.   Odprava stanovanj VI. in VII. kategorije.
V  Šiški je po evidenci iz leta 1986 14 stanovanj VII. in 181 stanovanja VI. kategorije.
V letu 1979 sklenjeni družbeni dogovor o postopnem odstranje-vanju barakarskih naselij ter stanovanj VI. in VII. kategorije v Ljubljani doslej  ni  bil dosledno upoštevan.   Dejansko je bilo odpravljenih zelo malo takšnih stanovanj in to z rušenjem objektov ali  zaradi  prekvalifikacij   teh  stanovanj  v  poslovne  prostore. Vzroke za tako stanje je potrebno iskati v neurejenem sistemu financiranja. V SaS o temeljih plana SSS Ljubljana za obdobje 1986—90 je kot osnovni vir za odpravo tovrstnih stanovanj oprede-ljen del amortizacije družbenih stanovanj. Nakup potrebnih nado-mestnih stanovanj pa se izvaja po posebnem programu nakupov nadomestnih stanovanj za potrebe celovite prenove.
Za leto 1987 je načrtovana odprava 4 stanovanj VI. kategorije, ' od tega bosta 2 stanovanji obnovljeni, 2 pa prekvalificirani v poslovne prostore. Večjih sredstev za bolj pospešeno odpravo teh stanovanj in njihovo nadomeščanje v tem srednjeročnem obdobju ne bo možno zagotoviti, ker |e pritok sredstev v te namene prenizek, zato m. ii-     plain naravnani v realne možnosti.
3.   Stananne in izterjava
Dolgoletno zadrževanje prehoda na ekonomske stanarine in zapostavljanje vzdrževanja in prenove starejših stanovanj je pripe-ljalo do zaznavnih socialnih razlik, ki se odražajo v zelo različnih pogojih bivanja. Neurejenost na področju goSpodarjenja s stano-vanjskimi hišami, premajhen vpliv stanovalcev in hišne samou-prave v preteklosti ter premajhna materialna osnova so prispevali svoj delež k.poslabšanju razmer ne le v starejših, temveč celo v novejših stanovanjskih hišah.
Samoupravni sporazum o prehodu na ekonomske stanarine je bil v široki javni razpravi pri delavcih in občanih pozitivno sprejet ter tudi podpisan.
Ljubljana je imela ob sprejemu samoupravnega sporazuma o prehodu na ekonomske stanarine leta 1980 določeno prednost, ker je v letih pred sprejemom sporazuma letno poviševala stanarine v dokaj enotnem odstotku, to je od 25 do 30%, kar je pogojevalo možnost dosega ekonomske stanarine do leta 1985. Doseženo pa se je pričelo rušiti zaradi administrativnih posegov in določanja višine povišanja stanarin izven meril samoupravnega sporazuma o temeljih plana ljubljanskih občin in izven vpliva ustanoviteljev stanovanjskih skupnosti. Realna vrednost stanarin je pričela upa-dati. Zato so bili v stanovanjskih skupnostih sprejeti sklepi o podaljšanju roka za dosego ekonomskih stanarin. Zunanji vplivi na manjši odstotek povišanja so izhajali iz upadanja standarda obča-¦ nov in iz hitrega dviganja stroškov obratovanja. Tako je gospodar-jenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ostalo odtujeno ekonomskim zakonitostim ter dejanskim potrebam vzdrževanja hiš in stanovanj.
Od skupno fakturiranih stanarin v letu 1986 je bilo plačanih 96,42%. Vtemčasuje bilo izterjanih 65,71% dolga stanarin iz leta 1985 in le 4,83% dolga stanarin iz leta 1984 in preteklih let.
Zoper neplačnike stanarin so bile izdane odločbe o izterjavi (5115 odločb, od teh za leto 1986-1778 odločb).
Skupen dolg stanarin na dan 31. 12. 1986 znaša 27.038.329 din. Sredstva stanarin se uporabljajo za amortizacijo, za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš, za upravljanje, za funkcionalne stroške ter za nakup in vzdrževanje požarne opreme, opreme za prvo pomoč in druge opreme za reševanje in zaščito.
Stanarine so se v 1. 1986 povišale kar trikrat in so bile povprečne mesečne stanarine v letu 1986 za 88% višje od stansrin v januarju 1986, v decembru 1986 pa so bile stanarine kar za 150% višje od stanarin v januarju 1986.
Izterjava prispevkov etažnih lastnikov, ki je najbolj problema-tičnajebilavletu 1986 55,87%, zaleto 1985 57,91%, zaleto 1984 in pretekla leta pa 26,34%. Skupen dolg teh prispevkov na dan 31. 12. 1986 znaša 20.971.962 din.
Fakturirana najemnina poslovnih prostorov za leto 1986 in pretekla leta je bila realizirana v višini 95,72%. Dolg najemnin na dan 31. 12. 1986 pa znaša 4,28% oz. 550.900 din.
Prisilne izterjave z izvršbo preko sodišča (za stanarine, najem-nine in prispevke etažnih lastnikov) na pobudo skupnosti stanoval-cev oz. delovne skupnosti SSS Ljubljana so bile izvedene le v manjšem številu primerov. V zadnjem letu pa je teh primerov bilo že več.
Kljub dvigu stanarin in najemnin je še vedno prisotno občutno zaostajanje prihodkov za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami. Sredstva namenjena za vzdrževanje se še vedno prelivajo za naj-nujnejša intervencijska dela namesto, da bi se le-ta porabila za dejansko vzdrževanje.
4. Solidarnost in vzajemnost
Solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu se uresničuje z dode-Ijevanjem stanovanj solidarnostnim upravičencem in z delno nado-mestitvijo stanarin delavcem z nižjinii dohodki.
Včasuodl. 1. 1981do30.6. 19fj4 je solidarnostni stanovanjski sklad pridobil ^kupno 566 stanovanj. Ta stanovanja so bila razde- ¦ ljena solidarnostnjm upravičencem na podlagi III. in IV. natečaja, ki sta bila zaključena konec leta 1984. V januarju 1985 je bil razpisan V. natečaj za pridobitev solidarnostnih stanovanj. Nanj se je uvrstilo 144 prosilcev - delavcev z nizkimi dohodki in upokojen-cev iz Šiške. Do 15. novembra 1986 je bilo rešenih 86 upravičen-cev. Vsi bodo dokončno rešili svoj stanovanjski problem predvi-doma do konca leta 1988, ko bo že pripravljen VI. natečaj.
V okviru odbora za solidarnost SSJS Ljubljana deluje komisija, ki dodeljuje solidarnostna stanovanja tudi za izjemne in zelo kritične primere. Le-ta je v obdobju od 1. 1. 1981 do danes ugodno rešila 10 primerov. Iz posebne liste nerešpnih stanovanjskih problemov borcev in invalidov sta bila od 4 upravičencev rešena 2, ki sta že prejela ključe novih stanovanj.
Samoupravna stanovanjska skupnost mesta Ljubljane je dala pobudo zakonodajalcem stanovanjskega gospodarstva za spre-membo zakonskih določil, ki se nanašajo na razširitev kroga solidarnostnih upravičencev na delavce v kulturi, prosveti, otro-škem varstvu in državnih organih.
Do delne nadomestitve stanarin je v Šiški upravičenih trenutno 170 občanov, ki pa so ne glede na socialne razmere dolžni plačati najmanj 20% stanarine.
Sredstva vzajemnosti se združujejo iz čistega dohodka in so povratna in se vračajo v skladu z merili in kriteriji, ki se določijo s samoupravnim sporazumom o temeljih-plana samoupravne stano-vanjske skupnosti. Sistem delovanja vzajemnosti je dal dobre rezultate še zlasti pri kreditiranju stahovanjske gradnje in prenove kljub vrsti nepravilnosti v preteklih letih zaradi preslabo opredelje-nih ustreznih meril za ugotavljanje upravičenosti OZD in delavcev do kredita iz teh sredstev. S temi sredstvi se je zlasti pospeševala individualna gradnja in etažno lastništvo, družbena gradnja pa je zaostajala. Zato bo morala Samoupravna stanovanjska skupnost občine in mesta zagotoviti najemanje teh posojil za nakup stano-vanj le tistim OZD, ki so v finančnih (ežavah in najbolj potrebujejo družbeno pomoč.
5.  SLP fond
V občini Ljubljana-Šiška predstavlja SLP fond 2134 stanovanj. Ta stanovanja so v večini starejša od 50 let, le 10% je novejših, pridobljenih iz sredstev amortizacije, kot nadomestna za rušence. Letno je izpraznjenih približno 10-15 stanovanjskih enot. Ta sta-novanja dodeljuje komisija pri Samoupravni stanovanjski skupno-sti Ljubljana-Siška na osnovi sprejete prednostne liste sestavljene leta 1983 in vsebuje 106 prosilcev. Od teh je doslej prejelo stanova-nja 38 prosilcev, nekaj primerov pa je bilo rešenih tako, da so jim bila dodeljena solidarnostna stanovanja.
Samoupravna stanovanjska skupnost mesta Ljubljane je že v oktobru 1985 sprejela sklep, da naj IS ljubljanskih občin prenesejo SLP fond v solidarnostni sklad, s čimer bi poenotili sistem dodelje-vanja stanovnj in se izognili ponovni pripravi posebne liste dodeli-tve SLP stanovanj, saj je zbranih v Ljubljani že 540 novih prošenj. Tega sklepa ni doslej v Ljubljani realizirala še nobena občina. Aktivnosti glede tega se še vodijo.
6.   Odprava barakarskih naselij
V občini Šiška stoji 25 barak. Vsako leto se nekaj posameznih barak oz. njihovih delov poruši, vendarle v primerih, ko se stano-valci izselijo, ko rešijo svoj stanovanjski problem. V občini Ljub-ljana-Šiška je formiran štab za odpravo barakarskih naselij, ki pa ne deluje aktivno. Glavni vzrok takega stanja so problemi finančne narave, ker ni na razpolago dovolj sredstev za odpravo teh barak. Pred leti so bila v ta namen rezervirana nadomestna stanovanja, izdelana je bila približna finančna konstrukcija. Po tej metodi naj bi del sredstev za nakup stanovanja prispevale delovne organiza-cije, kjer so bili stanovalci barak zaposleni, del pa sami stanovalci. Del sredstev naj bi prispevala tudi Samoupravna stanovanjska skupnost,  ki je  tedaj  imela v te  namene  na  razpolago nekaj sredstev. Ker se vsi udeleženci niso uspeli dogovoriti, čigava naj bi bila tako pridobljena stanovanja, je Samoupravna stanovanjska skupnost ta sredstva porabila v druge namene, delovne organiza-cije pa so v večini primerov ta sredstva razdeJile v obliki kreditov svojim delavcera. To pa ni zadoščalo, da bi stanovalci barak lahko prišli do novih ali ustreznih stanovanj.
i            .              31
Problemi pri odstranitvi barak so tudi premoženjsko-pravne narave. Nekatere barake so privatna lastnina stanovalcev tako, da po njihovi morebilni smrti ali izselitvi ni pravne osnove za rušenje.
7.   Sanacija Draveljske gmajne
V letu 1983 je bil sprejet program sanacije Draveljske gmajne, izdelana je bila tudi okvirna finančna konstrukcija. Doslej sta uspešno sanirana le dva objekta in sicer A 2 in C 2. Na sanacijo še čakajo objekti B 2, E, C 1, D in OH bloki. Dela sc ne izvajajo po programu, ker večina soinvestitorjev - lastnikov stanovanj ni pristopila k ustreznemu samoupravnemu sporazumu za financira-nje izboljšav v tem objektu, ki se nanašajo na toplotno in hidro izolacijo. Brez njihovega sodelovanja sanacije ni možno realizirati, ker na ta način ni zaključena finančna konstrukcya. Kljub nudenju ugodnih kreditov pri LB-SKB - Ljubljana soinvestitorji te rešitve odklanjajo.
O tej problematiki bo sanacijska komisija pripravila posebno poročilo, ki ga bo obravnavala delegatska skupščina na svojem zasedanju junija meseca tega leta.
Zaradi takšnih pojavov je nujno potrebno izvajati gradnjo kvali-tetneje. Že pred pričetkom gradnje je potrebno zaostriti revizijo tehnične dokumentacije, pri izbiri izvajalca del je potrebno upošte-vati kvaliteto izvajanja in ne le ceno, poostriti je treba nadzor nad izvajanjem del, pred izdajo uporabnega dovoljenja pa natančno preverjati, ali so opravljene vse pomanjkljivosti, ki so bile ugotov-Ijene pri tehpičnem pregledu.
8.   Možne oblike stanovanjske gradnje
Družbeno usmerjena stanovanjska gradnja je vsa gradnja, ki je predvidena s planom Samoupravne stanovanjske skupnosti in jo je uvedel Zakon o stanovanjskem gospodarstvu iz leta 1981 namesto gradnje za trg z namenom, da bodo pri oblikovanju stanovanjske politike in pri graditvi stanovanj sodelovali vsi zainteresirani sub-jekti. Pričakovanja se niso uresničila, saj so se uveljavila različna ' posredništva, roki gradnje so se podaljšcvali, kvalitcta gradnje je padala, cene so se oblikovale neodvisno od kvalitete, obseg druž-bene stanovanjske gradnje pa je padal. Zaradi takih ugotovitev je prišlo do spremembe zakona o stnnovanjskem gospodarstvu v januarju 1986. leta. Sedaj je dopuščena možnost vseh oblik gradnje stanovanj, vključno s proizvodnim načinorn. Ostaja pa izhodišče, da se obseg in dinamika ter struktura stanovanjske graditve še naprej dogovarja v okviru stanovanjske skupnosti.
Zvezni izvršni svet je avgusta 1986 sprejel program gradnje 30.000 stanovanj za trg v letih 1987 in 1988. Izvršni svet SR Slovenije predvideva gradnjo 3700 V SR Sloveniji od tcga v Ljub-ljani 1100 stanovanj.
S to obliko gradnje naj bi se zmanjšalo posredništvo med proiz-vajalci in kupci stanovanj ter omogočilo intenziviranje strokovnih potencialov gradbenih projektantov in izvajalcev. Ocenjuje se, da je gradbena operativa zelo zainteresirana za neprekinjeno in v pogojih trga racionalno gradnjo stanovanj.
Iz sprejetega programa Zveznega izvršnega sveta izhaja, da je za uresničitev predvidenega obsega gradnje stanovanj potrebno takoj pripraviti lokacije in opremiti stavbna zemljišča, omogočiti krediti-ranje obratnih sredstev gradbenim izvajalskim organizacijam in zagotoviti najugodnejše kreditiranje kupcev, ki namensko varču-jejo ali banki odprodajo devizna sredstva.
Družbeni plan mesta Ljubljane in plan stanovanjskega gospo-darstva Ijubljanskih občin opredeljuje območja (lokacije), obseg in dinamiko graditve stanovanj za obdobje 1986-1990 oziroma do leta 2000. Izven okvira teh dokumentov, predvsem gledc lokacij, ni možno izvajati stanovanjske graditve. Iz analize stanja stano-vanjske graditve v Ljubljani izhaja, da je planirana gradnja v zamudi, predvsem zaradi neizdelane dokumemacije, nepridoblje-nih stavbnih zemljišč, nedorečenega financiranja priprav za gradi-tev itd.
V kolikor bodo zagotovljena sredstva Narodne banke za krediti-ranje te gradnje, bomo v Ljubljani na vseh planiranih lokacijah pospešili stanovanjsko graditev, s čemer bodo podane možnosti, da bo program Zveznega izvršnega sveta v Ljubljani izpolnjen.
9. Cenovna politika
Cene novozgrajenih stanovanj predstavljajo poseben problem že več let, ker smo opustili stari, skozi več let uveljavljeni sistem, nismo pa uspeli izdelati in uveljaviti boljšega ali izpopolniti obsto-ječega. Zato so bile v preteklih letih potrebne v Ljubljani številne intervencije IS SML, ki je v kriznih situacijah omogočil rešitev konkretnih primerov.
Uveljavitev Zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ, št. 64/84), ki zahteva oddajo del z javno licitacijo in odločitev pogodbe v fiksnem znesku, je neprijetno presenetila vse opcrativne izvajalce gradnje. Prepočasno prilagajanje izvajalcev na nove pogoje in pomanjkanje enotno opredeljenih in verificiranih izhodišč za oblikovanje cen stanovanj pa je povzročalo zastoje v
32
sklepanju pogodb za nakup stanovanj, dražjo gradnjo in padec realizacije plana stanovanjske gradnje.
S prenosom gradnje na proizvodni princip so si nekateri izvajalci predstavljaii, da je v njihovi absolutni pristojnosti tudi oblikovanje cen tako zgrajenih stanovanj in seveda tudi njihova prodaja. V Šiški je bil tak primer gradnja v soseski ŠS 7/1 Dravlje, »Zigurat«, ki jo je izvajal SOZD Giposs.
Ža dokončno rešitev problema bo potrebno skleniti družbeni dogovor o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje druž-benoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodar-stva v SRS. Ker le-ta še ni sklenjen, je SSS mesta Ljubljane na svoji skupščini v decembru 1986 sprejela osnutek smernic za oblikova-nje cen stanovanj, ki se gradijo v okviru srednjeročnega plana stanovanjskega gospodarstva Ijubljanskih občin. V teh smernicah so opredeljene osnove in merila za oblikovanje povprečne pro-dajne cene stanovanjske površine in posameznih stanovanj in bodo služile kot pripomoček strokovnim službam pri preveritvi ponudb posameznih izvajalcev. Smernice bodo predvidoma sprejete v kratkem.
Povprečna polna cena stanovanj zgrajenih v 1. polletju leta 1986 v Ljubljani je 134.807, 13 din/m2. Polna cena m2 stanovanja v soseski ŠS 4/1 Dravlje - Zigurat je znašala 244.827, 51 din.
10.  Zadružna gradnja
Stanovanjsko zadružništvo v občini Ljubljana-Šiška kaže prav iste znake kot v celotnem mestu, saj je šlo za prilagajanje zelo različnim pogojem za zadružno gradnjo, ki so jih narekovali različni zakoni in spremmjajča se politika zveze in republike. Zaradi mnogih nedorečenosti v zakonodaji in politiki ter številnih težav je prenehalo delovati tudi v naši občini nekaj stanovanjskih zadrug npr. Park, Naš dom, Gorenjski dom, Skupni dom, Lagrad, Hišni graditelj, Sigrad, Srečni dom, Jugodom, Nad ježo. Zadruge so bile likvidirane, so v likvidaciji ali pa stagnirajo.
Družbeno usmerjeno zadružno gradnjo podpiramo, vendar ugo-tavljamo, da povečanje števila zadrug in njihovega članstva na obseg gradnje ni imelo posebnega vpliva. Zadruge združujejo le interesente za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš in še to v glavnem le zaradi davčnih olajšav. Za kvalitetnejši razvoj zadružni-štva je potrebno zagotoviti ustrezne zazidljive lokacije, ki so namenjene organizirani individualni gradnji. Na zadružni način dovolj uspešno, poteka gradnja stanovanjskih hiš v Podutiku v organizaciji stanovanjske zadruge Avtomontaža. Na podoben način, tudi v Podutiku, zaključuje gradnjo stanovanjska zadruga Litostroj. V Šiški je sicer delujočih še nekaj zadrug, ki pa jih bo potrebno povezati v okviru Odbora za graditev pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine ali mesta, kjer je organizirana stano-vanjska zadruga Ljubljana ter pripraviti ustrezne kriterije in merila pri določanju prioritetnega vrstnega reda pri dodeljevanju stavbnih zemljišč.
11.  Nezakonito razpolaganje s stanovanji
Posebne evidence o vseh nezasedenih stanovanjih Samoupravna stanovanjska skupnost Šiška nima, je pa v teku akcija preko hišnih svetov za pridobitev točnih podatkov o praznih stanovanjih oz. nezakoniti uporabi le-teh.
Izpregleda.kijebilizdelan vletu 1986 je bilo ugotovljeno, daso bila nekatera stanovanja prazna krajši čas: zaradi postopka dodeli-tve novim stanovalcem, prekvalifikacij stanovanj v druge naniene ali zaradi trajajočega sodnega postopka po umrlih imetnikih stano-vanjske pravice. Trenutno pa so prazna le stanovanja, ki so namenjena za rušenje (2 stanovanji v Kosezah).
V primerih, ko občani posamezno javljajo o praznih stanovanjih SSS občine ugotavlja, da gre dejansko za nezakonitc vselitvc, oddajo družbenega stanovanja, v najem drugi osebi, ko se nosilcc stanovanjske pravice preseli v lastno hišo ali stanovanje oz. da lc-ta je še vedno prijavljen na istem naslovu.
Za odpravo teh nepravilnosti pa Komite za urejanje prostora v okviru svojih pristojnostih in obveznostih izvede postopek izseli-tve. Takih primerov je hilo v letu 1986 - 15.
12.   Zamenjava stanovanj
Pri Stanovanjskem podjetju Ljubljana je od januarja 1985 orga-nizirana služba za zamenjave stanovanj v družbeni lasti. Tako Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana-Šiška odstopa vloge občanov tej službi. Iz občine Šijka je službc prejela 71 prošenj, vendar je bilo od teh rešenih le 5 primerov. Vcčina žcli zamcnjati manjše stanovanje za večje, Stanovanjsko podjetjc oz. njegova služba pa nima na voljo nekega začetnega Ibnda stano-vanj, da bi zamenjave bolje stekle. Zamenjave potckajo lc mcd istim stanovanjskim skladom (solidarnostno s solidrnostnim, sta-novanja SLP s SLP in etažnolastninska stanovanja med seboj). Tak način zamenjave stanovanj ovira hitrejše reševanje stanovaujskih problemov.
13.   Prodaja drtižbenih stanovanj
Prodaja družbenih stanovanj se v Samoupravni stanovanjski skupnosti ni izvajala, izvajale pa so jo delovne organizacije v skladu s svojimi pravilniki. Sedaj, ko je že sprejet zakon o pogojih za prodajo stanovanj in stanovanjskih enot, bo stekla odprodaja družbenih stanovanj, katerih vzdrževanje ni rentabilno.
V te namene je Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora že izdal v mesecu marcu tega leta Pravilnik o cnotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin.
14.   Samoupravna organiziranost stanovalcev
Po sprejetju zakona o stanovanjskem gospodarstvu je hišna samouprava ponovno zaživela ter se je skrb za vzdrževanje stano-vanjskega sklada občutno povečala, seveda pa se še vedno sreču-jemo s premajhno materialno osnovo.
Do 31. 12. 1985 je bila v skladu z zakonom ovstanovanjskem gospodarstvu ustanovljena hišna samouprava v 442 objektih, ki zajemajo 14.892 stanovanj. Za ostali stanovanjski sklad, kar pred-stavlja 176 objektov s 1346 stanovanji, pa je bila imenovana začasna uprava. Po tem času se je samoupravno organiziralo še 15 objektov, približno toliko pa je bilo tudi novo pridobljenih objek-tov, ki pa še nimajo ustanovljene hišne samouprave.
Ob analizi podatkov o začasni upravi je bilcl ugotovljeno, da v 103 objektih z 260 stanovanji ne izpolnjujejo pogojev za ustanovi-tev skupnosti stanovalcev (objekti z manj kot pet stanovanj). V preostaiih 73 objektih s 1086 stanovanji pa obstajajo možnosti, da se konstituira skupnost stanovalcev.
Akcija organiziranja hišne samouprave se nadaljuje v sodelova-nju z OK SZDL SOb Ljubljana-Šiška in KK SZDL.
15.   Samoupravna organiziranost stanovanjskega gospodarstva v občini in mestu
Samoupravna stanovanjska skupnost je organizirana skladno z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu z zborom upprabnikov, ki ima skupno 9 delegatskih mest ter zborom izvajalcev, ki nima stalnega števila mest, ne sme pa preseči števila 30 mest.
Samoupravna stanovanjska skupnost Šiška je registrirana kot pravna oseba in iraa vse ustrezne ustanovitvene akte.
Delovanjc skupščine v zadnjem mandatnem obdobju je bilo uspešno, vendar je na zasedanjih bila posvečena premajhna pozor-nost preoblemom DO, KS in hišne smaouprave, kar je pogojevalo upad zainteresiranosti delegatov v pristojnosti na delegacijah in skupščinah ter v samih razpravah.
V zadnjih letih je bila v Ljubljani dana pobuda s strani družbeno političnih organizacij, da se zaradi vodenja enotne politijce in bolj racionalnega samoupravnega delovanja oblikuje in organizira ena stanovanjska skupnost v Ljubljani.
V zvezi s to reorganizacijo sta že izdelana osnutka samoupravnih aktov (sporazum in statut), ki sta dana v javno razpravo.
III. ZAKLJUČEK
Poročilo o stanovanjski problematiki v Šiški kaže, da je še vrsta nerešenih vprašanj in problemov, ki jim bo potrebno v bodoče posvetiti posebno skrb in pozornost:
1.   Za pospešitev stanovanjske gradnje v občini je potrebno posvetiti večjo pozornost pridobivanju ustreznih stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo, saj razpoložljive kapacitete ne zadovolju-jejo in tudi ne bodo povsem pokrile vseh potreb po stanovanjih v občini. Pri tem se bo potrebno zavzemati za večji dclež družbene gradnje in  ustvarjanje družbenih pogojev, ki bodo omogočali ustreznejše in hitrejše reševanje stanovanjskih problemov predv-sem mladih in socialrio šibkih družin.
2.   Aktivneje bo potrebno poseči v rušenje starejših objektov, zlasti v predelih stare Šiške in s tem postopno povečati gostoto prebivalstva v teh predelih. To pa bo zahtevalo jasno opredelitev tako družbenopolitičnih organizacij kot tudi samoupravnih orga-nov pri sprejemanju takih odločitev, ustvarjanju družbene klime in naporov v preseganju zasebnih interesov in različnih spremljajočih pojavov.
3.   Pri načrtovanju stanovanjske gradnje potrebno doseči uskla-jenost planiranja z vsemi sodelujočimi nosilci, ki odločilno vplivajo in so predpogoj za izvajanje planov stanovanjskega gospodarstva.
4.   Ob podpori vseh družbenopolitičnih dejavnikov je potrebno vztrajati na taki ravni stanarin, ki bodo omogočale enostavno reprodukcijo stanovanjskega sklada. Hkrati je potrebno sprejeti tudi ustrezni sistem za povišanje in usklajevanje stanarin s spreje-tim programom in z ugotovljenimi inflacijskimi gibanji.
Takšno vzlrajanje bo nedvomno uplivalo na določen del prebi-valstva, zato bo nujno zagotoviti večja sredstva v skladu za subven-cioniranje stanarin socialno ogroženim.
5.   V letu  1987 se je potrebno odločiti o prenosu družbenih stanovanj SLP v soldirnostni fond s pogojem, da se v pravilniku o dodeljevanju solidarnostnih stanovanj omogoči pridobitev teh sta-
novanj tudi tistim prosilcem, ki nimajo pogojev za pridobitev solidarnostnih stanovanj, niti jitn slanovanj ne morejo zagotoviti njihove sedanje ali bivše delovne organizacije (upokojenci), sicer bo nastala praznina za določen del prebivalstva. S prenosom sklada SLP v solidarnostni sklad pdd temi pogoji, bi bile omogo-čene zamenjave starejšega stanovanjskega fonda SLP s solidrnost-nimi stanovanji.
IV. STALIŠČA IZVRŠNEGA SVETA
Izvršni svet je na 60. seji, dne 23. 3- 1987 obravnaval poročilo o realizaciji sprejetih sklepov občinske skupščine na področju stano-vanjskega gospodarstva v občini Ljubljana-Siška ter sprejel nasled-nje sklepe in stališča:
1.   Izvršni svet ugotavlja, da poročilo o realizaciji sklepov, ki jih je sprejela skupščina v preteklih letih, kaže razmere na področju stanovanjskega gospodarstva.
2.   Za pospešitev stanovanjske gradnje, ne le v občini, temveč v vseh ljubljanskih občinah izvršni svet meni, da morajo vsi nosilci nalog skladno s sprejetim programom operativnih nalog na tem področju, dosledno in odgovorno realizirati predvidene ciljo. Zfa-sti bo potrebno na osnovi tega programa doseči zboljšanje raz-merja stanovatijske gradnje med etažnim lastništvom stanovanj v večdružinski gradnji v korist družbeni, kajti sedanje razmerje je 40:60 v korist zasebne lastnine.
Za dosego tega cilja bo potrebno aktivneje vključevati organiza-cije združenega dela, ki naj bi svoje stanovanjske probleme reše-vale ne le z dajanjem kreditov pričakpvalcem stanovanj, tetnveč se več odločale za nakupe stanovanj in jih dodeljevale kot družbeno-najemna stanovanja, zlasti za mlade družine. Nosilci nalog: Samoupravna stanqvanjska skupnost Ljubljana, ZIL - TOZD Inženiring, - Komite za urejanje ptostora občine Roki: kontinuirana naloga
3.   V zvezi z izvajanjem zemljiške politike in s tem tudi hitrejše pridobivanje   stavbnih   zemljišč   za   stanovanjsko   gradnjo,   je potrebno v okviru Sklada za urejanje stavbnih zemljišč Ljubljana, pripraviti in sprejeti ustrezne odloke
a) s katerimi bo možno preprečiti delitev obstoječih parcel, neorganizirano gradnjo kot tudi spremembo kulture zemljišča za vsa tista območja, ki so po družbenem planu občine v letih 1986-1990 prioritetno predvidena za stanovanjsko gradnjo. Prav tako bo potrebno sprejeti tudi odloke o prenehanju lastninske pravice v smislu 10. člena zakona o stavbnih zemljiščih.
Nosilci nalog: ZIL - TOZD - LUZ Urbanizem
Sklad za urejanje stavbnih zemljišč Ljubljana Komite za urejanje prostora občine
Rok: do konca leta 1987
4.   Glede na nerešeno problematiko, ki se nanašana cene m2 stanovanjske  površine  izvršni  svet  ugotavlja,  da je  potrebno dokončno sprejeti predlagane smernice, s strani Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana za ablikovanje cen stanovanj, ki se gradijo v okviru srednjeročnega plana stanovanjskega gospodar-stva Ijubljanskih občin in družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonom-skih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Slo-veniji.
Nosilci nalog: Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana ZIL - TOZD Inženiring Komite za urejanje prostora občine
Rok: za smernice - junij 1987 za dogovor - december 1987
6. Za pospešitev organizirane zadružne gradnje v občini je potrebno še pred izdelavo prostorskih izvedbenih aktov določiti posamezna območja, kjer bo možno realizirati tovrstno gradnjo vključno s številom parcel ter jih oddati posameznim zainteresira-nim stanovanjskim zadrugam v občini in Stanovanjski zadrugi Ljubljana.
Izvršni svet ugotavlja, da pomanjkanje razpoložljivih stavbnih parcel predstavlja že resno zavoro razvoja zadružne gradnje.
Nosilci nalog: ZIL - TOZD Urbanizem - LUZ Komite za urejanje prostora občine Sklad za urejanje stavbnih zemljišč Ljubljana
Rok: skladno s programom naročanja in izdelav prostorskih izvedbenih aktov
6. Za pospešitev prenove stanovanj v stari Šiški, izvršni svet nalaga komiteju za urejanje prostora, da skladno z že sprejetimi sklepi izvršnega sveta, pospeši izdelavo in sprejem ureditvenega načrta, ki je osnova za vsakršno poseganje v prostor na tem območju.
33
Nosilci nalog: Komite za urejanje prostora občine
ZIL - TOZD Urbanizem - LUZ Roki: do konca leta 1987
7.  Glede prenove podstrešij na območju občine Šiška izvršni svet meni, da je potrebno v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine in mesta Ljubljane pripraviti celovit program, vključno s potrebnimi viri sredstev, ki bo opredeljeval posamezne posege v objekte ter določiti prioriteto le-teh.
Nosilci nalog: Samoupravna stanovanjska skupnost občine ZIL - TOZD Inženiring Komite za urejanje prostora občine Nosilci: do konca leta 1987
8.   lzvršni svet ugotavlja, da je v občini Šiška še vedno prisotna nekvaliletna gradnja stanovanj. Ta se kaže ne le na starejših objektih, temveč tudi že na novejših, zlasti pa tam, kjer je bil nadzor nad izvajanjem del neustrezen, ali pa so se pri sami giadnji uporabljali neustrezni materiali, oziroma se ni dosledno upošteval in ne uvaljavljal predpisan garancijski rok za odpravo ugotavljenih nepravilnosti gradnje.
Vzroki za nekvalitetno gradnjo se kažejo ponekod že v samem natrtovanju objektov in nezadostnem preverjanju terenov. Najbolj kritična in nekvalitetna gradnja se kaže v soseski Draveljska gmajna, ki je predvidena za sanacijo. Le-ta pa ne poteka po predvidenem planu. Zato izvršni svet meni, da je potrebno v okviru sanacijske komisije dokončno razčistiti realne možnosti načrtovane sanacije, upoštevajoč dejstva, da pri tej sanaciji sodelu-jejo vsi udeleženci gradnje te soseske, vključno s soinvestitorji za tisti del sanacije, ki predstavlja izboljšavo bivalnih prostorov ter o tem čimpreje obvestiti delegatsko skupščino.
Nosilci nalog: Sanacijska komisija skupščine občine
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Izvršni svet občine
Roki: maj 1987
9.   Izvršni svet vztraja, da Samoupravna stanovanjska skupnost občine in mesta v okviru Stanovanjskega podjetja Ljubljana bolj dosledno in kvalitetno vzdržuje obstoječe stanovanjske objekte in s tem tudi fond SLP.
Nosilci: Stanovanjsko podjetje Ljubljana
Samoupravna stanovanjska skupnost občine in mesta
Ljubljane Rok. stalna naloga
10.  Štab za odpravo barakarskih naselij v občini naj bi deloval praviloma v okviru Ijubljanskega štaba. Izvršni svet je v zvezi s tem popolnil kadrovsko sestavo in imenoval predsednika, vendar se stanje na tem področju v ničemer ni spremenilo. Njegovo delo je predvsem odvisno od finančnih sredstev in pripravljenosti OZD za feševanje stanovanjskih problemov njihovih delavcev, ki prebivajo v barakah.  Zato izvršni svet meni, da je za rešitev tovrstne problematike nujno potrebno ponovno oživeti.aktivnosti iz prete-klih let in na področju sistemskega združevanja sredstev v te namene, v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana. Dejstvo je, da delavci, ki živijo v teh barakah, v sedanjih pogojih gospodarjenja in posledično tudi zaostreni politiki kreditiranja ter nenehnemu dviganju življenjskih stroškov, padanju kupne moči, ni pričakovati posebnega premika na tem področju.
Nosilci nalog: - štab za odpravo barakarskih naselij občine
-  OZD, ki imajo svoje delavce v teh prostorih
-  Komite za urejanje prostora
-  Samoupravna stanovanjska skupnost občine in mesta Ljubljana
11.   Izvršni svet ugotavlja, da so službe Samoupravne stanovanj-ske skupnosti kot sestavni del delovne skupnosti samouprvne stanovanjske skupnosti Ljubljana organizirane v preveliki meri kot upravna enota, premalo pa kot organizacija, ki bi delovnim ljudem in občanom v občiui bolj učinkovito pomagala pri razreševanju stanovanjskih problemov. Zato meni, da je potrebno tudi s tega vidika preveriti ustreznost sedanje organiziranosti.
Nosilci nalog: Samoupravna stanovanjska skupnost občine in mesta
Roki: do konca leta 1987
12.   Izvršni svet predlaga samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana, da bi v občinah, ob novi organizaciji samoupravnfe stanovanjske skupnosti, ostale vsaj enote za vzdrževanje in uprav-ljanje s stanovanjskim fondom, ker sicer izgubi občina vsako možnost interveniranja in zaščite interesov občanov.
Nosilec naloge: Samoupravna stanovanjska skupnost občine in mesta
Roki: do konca leta 1987
13.   Izvršni svet zavezuje Komite za urejanje prostora in Samou-pravno stanovanjsko skupnost občine, da operativno razrešita
34
problem prenosa družbenih stanovanj SLP fonda na Samoupravni stanovanjski skupnosti - v solidarnostni sklad. ¦ Nosilci: Komite za urejanje prostora
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Rok: do konca leta 1987
14.   Izvršni svet podpira zaključke predlagatelja gradiva. Hkrati ugotavlja, da sta samoupravna stanovanjska skupnost občine in mesta sproti obveščali svoje delegatske skupščine o vseh proble-mih in stanju na področju stanovanjskega gospodarstva v občini. Poročilo o realzaciji sprejetih sklepov v delegatski skupščini DPS občine v bistvu temelji na teh poročilih in izdelanih analizah in potneni hkrati odgovor na izvajanje 55. do 59. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stano-vanjskega gospodarstva v SR Sloveniji.
15.   Realzacijo teh zaključkov mora spremljati izvršni svet. Nosilec: Izvršni svet ¦
Rok: stalna naloga.
izvrSni svet