119
OKUŽBE PRI BOLNIKIH, KI PREJEMAJO TAR ČNA 
ZDRA VILA
Nataša Gorenc, dipl. m. s., Snežana Umi čevi ć, dipl. m. s
Onkološki inštitut Ljubljana,Ambulantna kemoterapija, dnevna bolnišnica, 
Enota za intenzivno terapijo
ngorenc@onko-i.si, sumicevic@onko-i.si
IZVLE ČEK
Bolniki, ki prejemajo tar čna zdravila, so pogosto imunsko oslabljeni zaradi 
osnovne bolezni in zdravljenja z zdravili, zato se pri njih pogosteje pojavi-
jo okužbe. Okužbe so razli čne in zdravstvena nega ima pomembno vlogo 
pri njihovem prepoznavanju in lajšanju znakov. Bolnik, ki ima simptome in 
znake vnetja, mora biti seznanjen, kako ob tem pravilno ukrepati.
Klju čne besede: neželeni u činki, dejavniki tveganja, bolnišni čne okužbe, 
znaki okužb
UVOD 
Tar čna zdravila so tista zdravila, ki delujejo na dolo čeno tar čo v celici. To 
so najpogosteje celice tumorja ali ožilja, ki tumor oskrbuje. V onkologiji da-
nes uporabljamo številna kombinirana zdravljenja, pri katerih bolniki tar čna 
zdravila prejemajo v kombinaciji s kemoterapijo,  radioterapijo in hormon-
skim zdravljenjem. Kombinirano zdravljenje ima boljši protitumorni u či-
nek in zmanjšuje odpornost rakavih celic proti zdravilom. Zaradi svojega 
ciljnega delovanja tar čna zdravila nimajo veliko neželenih u činkov. Ti so 
povezani s širšo skupino, ki ji zdravilo pripada. Med pogostimi neželenimi 
učinki so okužbe. Okužbe so pri onkoloških bolnikih pogostejše tudi za-
radi same osnovne bolezni, pridruženih bolezni (kardiovaskularne bolezni, 
bolezni jeter, ledvic itd.) in zdravljenja z zdravili, ki lahko vplivajo tudi na 
imunski sistem (citostatiki, glukokortikoidi itd.). Raziskave kažejo, da bol-
niki, zdravljeni s tar čnimi zdravili, pogosteje zbolevajo za oportunisti čnimi 

120
okužbami. Oportunisti čne okužbe so priložnostne okužbe pri bolnikih, ki 
imajo dolgotrajno znižano odpornost, in jih povzro čajo mikroorganizmi, ki 
so v normalnih razmerah koristni. Tveganje za nastanek okužbe predstavlja 
predvsem zmanjšana sposobnost kostnega mozga za izdelavo krvnih celic, 
predvsem levkocitov. Tar čna zdravila niso v uporabi samo v onkologiji, tem-
ve č tudi v drugih dejavnostih v zdravstvu.
POVEZANOST OKUŽB S TAR ČNIMI ZDRA VILI
Okužbe, ki se pojavljajo pri bolnikih, ki prejemajo tar čna zdravila, so lah-
ko bakterijske, virusne ali glivi čne. Okužbe so najrazli čnejše in tveganje 
za nastanek okužbe se pove ča, če bolnik isto časno prejema zdravila, ki sla-
bijo imunski sistem (citostatiki, glukokortikoidi, zaviralci kalcinevrina...). 
Kombinacije bioloških zdravil z omenjenimi u činkovinami ali z drugimi bi-
ološkimi zdravili še dodatno pove čujejo nevarnost za okužbe (Mola, Balsa, 
2009).
Spodnja tabela prikazuje nevarnost za nastanek okužbe pri dolo čenem tar č-
nem zdravilu (Tabela 1). Biološka zdravila, ki so odobrena v Sloveniji, so 
ozna čena z *.
Tabela 1: Nevarnost za nastanek okužbe pri dolo čenem tar čnem zdravilu (Tomaži č, 2010)
POVE ČANA NEV ARNOST: metaanalize in randomizirane klini čne raziskave, ki kažejo na veliko nevarnost 
(nekatera onkološka biološka zdravila samo ob so časni uporabi citostatikov)
adalimumab (Humira
®
)* 
nfl iksimab (Remicade
®
)*
etanercept (Enbrel
®
)*
golimumab (Simponi
®
)*
certolizumab pegol (Cimzia
®
)
tocilizumab (RoActemra
®
 )*
anakinra (Kineret
®
)*
abatacept (Orencia
®
)
rilonacept (Arcalyst
®
)
alemtuzumab (MacCampath
®
)*
rituksimab (Mabthera
®
)*
90Y-ibritumomab tiuksetan (Zevalin
®
)*
131i-tositumomab (Bexxar
®
)
gemtuzumab ozogamicin (Mylotarg
®
)
bevacizumab (Avastin
®
)*
cetuksimab (Erbitux
®
)*
panitumumab (Vectibix
®
)*
trastuzumab (Herceptin
®
)*
natalizumab (Tysabri
®
)*
VERJETNA NEVARNOST: randomizirane klini čne raziskave in postmarketinške raziskave, ki kažejo ali 
nakazujejo nevarnost
alefacept (Amevive
®
)
basiliksimab (Simulect
®
)*
muromonab (Orthoclone-OkT3
®
)*
MOŽNA NEVARNOST: klini čni primeri in nakazana nevarnost, vendar rezultati ve čjih randomiziranih 
raziskav niso enozna čni

121
ustekinumab (Stelara
®
)*
abciksimab (Reopro
®
)*
omalizumab (Xolair
®
)*
palivizumab (Synagis
®
)
NI NEV ARNOSTI
arcitumomab (Cea-Scan
®
)
fanolesomab (NeutroSpec
®
)
capromab pendetide (Prostascint
®
)
99mTc-nofetumomab merpentan (Verluma
®
)
POJA V OKUŽB GLEDE NA VRSTO TAR ČNEGA ZDRA VILA
Okužbe se razlikujejo glede na to, katero zdravilo bolnik prejme. Pri vseh 
tar čnih zdravilih velja, da mora bolnik takoj obiskati zdravnika, če se poja-
vijo znaki okužbe, kot so povišana telesna temperatura, mrzlica, bole čine v 
sklepih in mišicah, kašelj, bole če grlo, peko če odvajanje urina, sprememba 
blata, utrujenost, brezvoljnost, vnetne spremembe na koži in/ali sluznicah, 
glavobol.
 Zaviralci dejavnika tumorske nekroze alfa
Zaviralci dejavnika tumorske nekroze alfa (TNF α) imajo osrednjo vlogo 
pri vnetnem odzivu na okužbo (aktivacija imunskih celic, spodbujanje tvor-
be drugih citokinov in kemokinov, neposredno citotoksi čno delovanje na 
razli čne celice, tvorba granulomov). Zaviralci TNF α podvojijo nevarnost 
za hude bakterijske in glivi čne okužbe, še posebno, kadar so odmerki ve čji 
od priporo čenih. Najve čja nevarnost so granulomatozne okužbe, posebno 
tuberkuloza. Pred uvedbo zaviralca TNF α je treba izklju čiti aktivno in la-
tentno tuberkulozo, med zdravljenjem pa spremljati morebiten razvoj tuber-
kuloze. Pri tovrstnih zdravilih pogosto pride tudi do okužbe kože in mehkih 
tkiv. Ob časno se pojavlja tudi reaktivacija hepatitisa B, vendar zaš čita ni 
priporo čljiva. Zaviralcev TNF α ne smemo uporabljati pri bolnikih z aktiv-
no okužbo, pri bolnikih s kroni čnimi ali ponavljajo čimi se okužbami pa je 
potrebna previdnost (Bongartz et al., 2006).
V Sloveniji so odobreni štirje zaviralci TNF α, ki predstavljajo podobno 
nevarnost za okužbe in jih uporabljamo za zdravljenje revmati čnih bolezni 
ter nekaterih gastroenteroloških in dermatoloških bolezni (Tomaži č, 2010):

122
- adalimumab (Humira
®
)* 
Indikacije: revmatoidni artritis, juvenilni idiopatski artritis, ankilozirajo či 
spondilitis, psoriazni artritis, Crohnova bolezen. 
Nevarnost za infekcijske bolezni je pove čana, posebno za granulomatozne 
bolezni, kot je tuberkuloza, za nevarne bakterijske plju čnice, kandidozo, 
okužbe z virusom citomegalije (CMV), toksoplazmozo in nokardiozo (Furs 
et al., 2003).
- infl iksimab (Remicade
®
)* 
Indikacije: revmatoidni artritis, ankilozirajo či spondilitis, psoriazni artritis, 
Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis. 
Ve čja je nevarnost granulomatoznih okužb, posebno tuberkuloze, okužb z 
netuberkuloznimi mikobakterijami, Candida spp., Listeria monocytogenes, 
Aspergillus spp., Cryptococcus neoformans, Nocardia spp., Salmonella spp., 
Toxoplasma gondii, Brucella spp, Bartonella spp., Leishmania donovani, 
CMV in okužb z endemi čnimi glivami (St. Clair et al., 2004).
- etanercept (Enbrel
®
)* 
Indikacije: revmatoidni artritis, juvenilni idiopatski artritis, ankilozirajo či 
spondilitis, psoriazni artritis, luskavica s plaki. 
Prve raziskave niso ugotovile pove čane nevarnosti za infekcijske bolezni 
v primerjavi s placebom, pozneje pa so opazili pove čano pojavnost opor-
tunisti čnih okužb, kot so tuberkuloza, netuberkulozne mikobakterioze, li-
sterioza, kandidoza, aspergiloza, kriptokokoza, nokardioza in salmoneloza 
(Schneeweiss et al., 2007).
- golimumab (Simponi
®
)* 
Indikacije: revmatoidni artritis, ankilozirajo či spondilitis. 
Podobno kot pri drugih zaviralcih TNF α je pove čana nevarnost za infekcij-
ske bolezni (Kremer et al., 2010). 

123
 Protitelesa proti antigenom na limfocitih:
- alemtuzumab (MacCampath
®
)*‒ anti-CD52 
Indikacije: B-celi čna kroni čna limfati čna levkemija, T-celi čna prolimfocitna 
levkemija, ne-Hodgkinov limfom, presaditev krvotvornih mati čnih celic, 
bolezen presadka proti gostitelju (angl. graft versus host disease, GVHD). 
Povzroča hudo in dolgotrajno limfopenijo, zato je potrebna zaš čita pred 
okužbami s Pneumocystis jiroveci (trimetoprim-sulfametoksazol) in virusi 
družine herpes, posebno CMV (citomegalovirus) in HSV (valganciklovir), 
ki mora trajati dva do šest mesecev po zaklju čku zdravljenja ali do pora-
sta koncentracije limfocitov CD4 na ve č kot 200 celic/mm (Belknap et al., 
2005). 
Posebno pozornost je treba nameniti tudi virusu hepatitisa B (HBV). Pri pre-
sejalnem testiranju na okužbo s HBV je treba napraviti testiranje na HBsAg, 
anti-HBs in anti-HBc. Pri HBsAg-pozitivnih osebah je, ne glede na viremijo 
(HBV DNA), potrebna zaš čita z lamivudinom (pri kratkotrajni imunosu-
presiji ali pri majhni viremiji) ali z entekavirom (pri dolgotrajnejši imuno-
supresiji ali veliki viremiji). Zaš čita je potrebna tudi pri bolnikih, ki imajo 
samo protitelesa anti-HBc. Pri zdravljenju z alemtuzumabom lahko pri ča-
kujemo ve čjo pojavnost bakteriemij, plju čnic, meningitisa, okužb z virusi 
CMV, VZV, HSV, pnevmocisti čnih pnevmonij, progresivne multifokalne 
levkoencefalopatije (PML), toksoplazmoze, kriptokokoze, akantamebiaze 
in invazivnih glivi čnih okužb (Aspergillus, Fusarium, Rhizopus, Scedospo-
rium), virusnih okužb (virus BK, parvovirus, adenovirus), kandidoze, okužb 
z mikobakterijami in z Rhodococcus spp. (Martin et al., 2006).
- rituksimab (Mabthera
®
)* ‒  anti-CD20 
Indikacije: ne-Hodgkinov limfom, B-celi čna kroni čna limfati čna levkemija, 
revmatoidni artritis.
Povzroči zmanjšanje koncentracije limfocitov B (rakavih in normalnih) za 
obdobje od 2 do 6 mesecev. Rezultati raziskav glede pogostejših bakterij-
skih okužb so si nasprotujo či. Pride pa lahko do izbruha hepatitisa C in še 
posebej do reaktivacije hepatitisa B. Pri presejalnem testiranju na okužbo z 
virusom hepatitisa B je treba napraviti: HBsAg, anti-HBs in anti-HBc. Pri 
HBsAg-pozitivnih osebah je, ne glede na viremijo (HBV DNA), potrebna 

124
zaš čita z lamivudinom (pri kratkotrajni imunosupresiji ali pri majhni viremiji) 
ali z entekavirom (pri dolgotrajnejši imunosupresiji ali veliki viremiji). Pri 
hematoonkoloških bolnikih in pri bolnikih po presaditvi krvotvornih mati čnih 
celic je potrebna zaš čita tudi, kadar so prisotna samo protitelesa anti-HBc. 
Kadar rakavo bolezen zdravimo z rituksimabom, lahko (redko) pride do prilo-
žnostnih okužb z virusom JC (PML), s parvovirusom ter z virusi CMV, HSV 
in VZV . Pri zdravljenju revmatoidnega artritisa do tovrstnih okužb praviloma 
ne pride. Ve čja nevarnost za razvoj PML je pri bolnikih, ki poleg rituksimaba 
prejemajo še citostatike, pri bolnikih po presaditvi krvotvornih mati čnih celic 
in pri bolnikih s sistemskim eritematoznim lupusom (Carson et al., 2009).
Pojavi se lahko dolgotrajno znižana odpornost s priložnostno okužbo (opor-
tunisti čno). Takrat je bolnik hospitaliziran, zdravstveni delavci pa skušajo 
prepre čevati okužbe. Zdravstveni delavec pri svojem delu upošteva na čela 
higiene rok. Pri takšnem bolniku se izogibamo nepotrebnim invazivnim po-
segom, uporabljamo asepti čne tehnike pri invazivnih posegih, dnevno izva-
jamo nadzor nad vbodnimi mesti, če jih bolnik ima (katetri, dreni). Takšnim 
bolnikom svetujemo tudi omejitev obiskov.
- 90Y-ibritumomab-tiuksetan (Zevalin
®
)* ‒ anti-CD20 
Indikacija: ne-Hodgkinov limfom. Zaradi razvoja pancitopenij je ve čja po-
javnost infekcijskih bolezni. Pogoste so okužbe zgornjih dihal, okužbe se čil, 
gastroenterokolitis in plju čnice. Redkeje se pojavljajo sepsa, celulitis, em-
piem, osteomielitis, perikarditis in virusni hepatitis (Emmanouilides, 2007).
 Protitelesa proti žilnemu endotelijskemu rastnemu dejavniku 
(prepre čevanje angiogeneze):
- bevacizumab (Avastin
®
)* ‒ deluje proti žilnemu endotelijskemu 
rastnemu dejavniku 
Indikacije: kolorektalni rak, rak dojk, nedrobnoceli čni plju čni rak, rak led-
vic. Nevarnost za okužbe je pove čana pri so časnem zdravljenju s citostatiki, 
ko pogosto pride do hude nevtropenije. Lahko pride do vro činskega stanja 
ob nevtropeniji (febrilna nevtropenija), sepse, pnevmonitisa. Obstaja tudi 
nevarnost predrtja črevesja z možnostjo nastanka abscesa (Miller, 2007).

125
Bolniku je treba pred pri četkom zdravljenja povedati, da ob morebitnem po-
javu bole čin v trebuhu, nenadne in hude napihnjenosti trebuha ter krvavega 
blata in/ali kr čev takoj poiš če pomo č pri osebnem zdravniku ali v dežurni 
službi v njegovem kraju. Prav tako mora obiskati zdravnika, če se pojavi po-
višana telesna temperatura nad 38 
°
C in/ali ob pojavu ostalih znakov okužbe.
Če ima bolnik rano in se slabo celi, je lahko vzrok za to tar čno zdravilo in ne 
okužba. Zato je pomembno, da z zdravljenjem za čnemo šele 28 dni po ope-
raciji in ga prekinemo vsaj 6 tednov pred na črtovanim operativnim posegom 
oziroma druga če, če tako presodi zdravnik onkolog.
 Protitelesa proti receptorju za epidermalni rastni dejavnik
 cetuksimab (Erbitux
®
)*‒ proti EGFR1 
Indikacije: kolorektalni rak, rak glave in vratu. 
Do okužb pride zaradi toksi čnega delovanja zdravila na kožo, kjer se lahko 
pojavijo aknam podobne spremembe in paronihije, ki jih povzro či bakterija 
Staphylococcus aureus, s posledi čnim abscesom in sepso (Boucher, 2002).
Bolniku je treba pred pri četkom zdravljenja povedati, da se lahko pojavijo 
aknam podobne spremembe na koži. V časih se ti izpuš čaji ognojijo in/ali 
postanejo srbe či. Če se izpuš čaji pojavijo, jih bolnik ne sme iztiskati. Bolni-
ku svetujemo, da se tušira na hitro in ne s prevro čo vodo. Kožo naj si osuši 
z mehko brisa čo ter naj se ne izpostavlja soncu. Za izpuš čaje na koži lahko 
uporablja kremo z dodatkom vitamina K (Ocvirk, Reberšek, 2008). 
Pojavijo se lahko tudi vnetja obnohtja. Bolnik naj pozorno neguje kožo okoli 
nohtov na rokah in nogah in naj se ob težavah obrne na osebnega zdravnika 
ter obvesti le če čega onkologa.
Pojavijo se lahko afte v ustih, zato naj bolnik skrbno izvaja ustno nego z 
mehko zobno š četko in nepeko čo zobno pasto ter izpira usta z žajbljevim ali 
kamili čnim čajem, slano vodo ali blago antisepti čno raztopino, ki ne vsebu-
je alkohola. Če se afte pojavijo kljub preventivnim ukrepom, naj se bolnik 
obrne na zdravnika.
- panitumumab (Vectibix
®
)*‒ proti EGFR1

126
Indikacija: kolorektalni rak. 
Okužbe so podobne kot pri cetuksimabu in so navadno blage (Salvana, Sa-
lata, 2009). 
- trastuzumab (Herceptin
®
)*‒ proti EGFR2 
Indikacija: rak dojk. 
Okužbe, najpogosteje zgornjih dihal in se čil, so na splošno blage. Ni opisov 
oportunisti čnih okužb. Pri so časni uporabi z nekaterimi citostatiki (npr. pa-
klitaksel) je pove čana nevarnost okužbe in vro činskih stanj ob nevtropeniji 
(Salvana, Salata, 2009).
 Monoklonska protitelesa
- ipilimumab (Yervoy
®
)* 
Indikacija: metastatski maligni melanom.
Neželeni u činki so podobni kot pri cetuksimabu. Lahko se pojavijo aknam 
podobne spremembe na koži in/ali afte v ustih. Navodila bolniku so enaka 
kot pri zdravilu cetuksimab. Pojavi se lahko tudi vnetje črevesa/kolitis. Ob 
bole činah v trebuhu, driski, visoki telesni temperaturi ali krvi v blatu mora 
bolnik takoj poiskati pomo č pri osebnem zdravniku ali dežurni službi v svo-
jem kraju. 
- denosumab (Xgeva
®
)* 
Indikacija: za prepre čevanje zlomov ali drugih skeletnih sprememb, poveza-
nih s čvrstim tumorjem, ki se je razširil na kosti.
Pri zdravilu so okužbe redke, lahko pa se pojavijo afte v ustih in bolnik mora 
izvajati ukrepe za njihovo prepre čevanje.
 Zaviralci tirozinkinaznih receptorjev
- erlotinib (Tarceva
®
)* 

127
Indikacije: nedrobnoceli čni rak plju č ob progresu po kemoterapiji, rak tre-
bušne slinavke
- gefi tinib (Iressa
®
)* 
Indikacije: lokalno napredovali ali metastatski nedrobnoceli čni plju čni rak z 
aktivacijskimi mutacijami EGFR-TK.
- lapatinib (Tyverb
®
)* 
Indikacije: metastatski HER2-pozitiven rak dojk v kombinaciji s kapecitabi-
nom ali hormonsko terapijo (aromatazni inhibitor) ali trastuzumabom.
- sunitinib (Sutent
®
)* 
Indikacije: metastatski rak ledvic in gastrointestinalni stromalni tumor.
Pri zdravilu Sutent
®
 se lahko pojavi po časnejše celjenje ran, kar pa ni znak 
okužbe, ampak je posledica mehanizma delovanja zdravila.
- sorafenib (Nexavar
®
)* 
Indikacija: metastatski rak ledvic.
- everolimus (Afi nitor
®
)* 
Indikacije: metastatski rak ledvic, metastatski rak trebušne slinavke in meta-
statski rak dojk s pozitivnimi hormonskimi receptorji.
- pazopanib (Votrient
®
)* 
Indikacija: metastatski rak ledvic.
- temsirolimus (Torisel
®
)* 
Indikacija: metastatski rak ledvic.
- imatinib (Glivec
®
)* 

128
Indikacije: gastrointestinalni stromalni tumor, kroni čna mieloi čna levkemi-
ja, akutna limfati čna levkemija.
Pri vseh zdravilih iz skupine zaviralcev tirozinkinaznih receptorjev se lahko 
pojavijo zelo podobne okužbe. Pojavijo se lahko afte v ustih, izpuš čaji na 
koži, ki so podobni aknam, driska ter s časom zdravljenja tudi zmanjšana 
sposobnost kostnega mozga za izdelavo krvnih celic/mielosupresija. Zato 
lahko pride do pojava okužb. Ob pojavu znakov okužb mora bolnik obiskati 
osebnega zdravnika ali dežurno službo v svojem kraju.
Vsi ukrepi za prepre čevanje okužb v bolnišnici so pomembni, saj so bolniki 
z rakom še posebej ogroženi in dovzetni za okužbe. Zato je nujno in zelo 
pomembno zdravstvenovzgojno delo z bolniki pred pri četkom zdravljenja s 
tar čnimi zdravili. Pomembno je, da tudi bolnik pozna ukrepe, s katerimi lah-
ko prepre či okužbo ter prepozna znake okužbe, da pravo časno obišče zdrav-
nika. Ob temperaturi nad 38 
0
C in drugih znakih okužbe (mrzlica, bole čine 
v sklepih, mišicah, kašelj, bole če grlo, peko če odvajanje urina, sprememba 
blata, utrujenost, brezvoljnost, vnetne spremembe na koži in/ali sluznicah, 
glavobol) mora bolnik poiskati strokovno pomo č, da se zdravnik odlo či, ali 
je treba prekiniti zdravljenje s tar čnimi zdravili. 
Pri nevarnih nalezljivih boleznih najprej pomislimo, da ukinemo biološko 
zdravilo. To ni vedno mogo če, še posebno, ko je treba zaplet okužbe zdraviti 
dolgotrajno. Biološka zdravila, posebno monoklonska protitelesa, imajo po-
gosto zelo dolge razpolovne dobe in je zato obdobje od ukinitve u činkovine 
do imunske obnove zelo dolgo (lahko do 12 mesecev). V časih pa ukinitev 
biološkega zdravila, ki ima kratko razpolovno dobo, lahko privede do para-
doksalnega poslabšanja infekcijske bolezni zaradi razvoja vnetnega sindro-
ma imunske obnove (angl. immune reconstitution infl ammatory syndrome, 
IRIS), ki tudi ogroža bolnika. Zaradi hitre obnove imunskih odzivov pride 
do izbruha prikritih (okultnih) priložnostnih (oportunisti čnih) okužb, zaradi 
motenj v delovanju imunskega sistema pa lahko pride do spremenjenih in 
nenavadnih klini čnih potekov že prisotnih priložnostnih okužb (Belknap et 
al., 2005). 
Tudi cepljenje proti nalezljivim boleznim pri bolnikih, ki prejemajo biološka 
zdravila, zmanjša verjetnost pojava okužb, čeprav pri čakujemo, da je zara-
di okrnjenega imunskega sistema odziv na cepljenje zmanjšan. Praviloma 
bolnika cepimo samo z mrtvimi cepivi. Živa, oslabljena cepiva lahko pri 

129
tovrstnih bolnikih izzovejo okužbe, ki jih povzro či cepilni sev. Pomembno 
je tudi, da se proti nekaterim nalezljivim boleznim (npr. gripa, norice) cepi-
jo tudi osebe, ki so v tesnem stiku z bolnikom (svojci, medicinsko osebje) 
(Pretnar, Zakotnik, 2010). 
Ker bolnik, ki prejema tar čna zdravila, pogosto obiš če zdravstvene ustanove 
in je lahko tudi hospitaliziran, se pri njem lahko pojavi bolnišni čna okužba. 
Bolnišni čne okužbe se pojavljajo povsod, kjer poteka zdravstvena dejav-
nost, najpogostejše pa so v bolnišnicah. Izraz bolnišni čne okužbe se je pri 
nas uporabljal vrsto let, v zadnjem času pa se vse bolj uporablja in uveljavlja 
izraz okužbe, povezane z zdravstvom, ali pa okužbe, povezane z zdravstve-
nim sistemom (Kotnik Kevorkijan, Klasinc, 2009). 
Bolnišni čne okužbe predstavljajo najpogostejši zaplet zdravljenja, podaljšujejo 
zdravljenje v ustanovi in s tem zvišujejo strošek zdravljenja. Obsegajo bolezni, ki 
jih bolnik pridobi kot posledico diagnosti čnih, terapevtskih, negovalnih in drugih 
postopkov med zdravljenjem osnovne bolezni (Vidmar Globovnik, 2011).
Bolnišni čne okužbe so kazalec kakovosti dela zdravstvenih delavcev. Pre-
pre čevanje širjenja bolnišni čnih okužb je ena izmed temeljnih skrbi zdra-
vstvenih delavcev, ki nudijo zdravstveno oskrbo, prav tako pa morajo tudi 
vse zdravstvene organizacije prevzemati aktivno vlogo pri organiziranju de-
javnosti za zmanjševanje prenosa bolnišni čnih okužb. Čeprav je skoraj ne-
mogo če v celoti izkoreniniti pojav bolnišni čnih okužb, pa lahko z doslednim 
upoštevanjem in izvajanjem ukrepov, ki jih sprejme posamezna zdravstvena 
ustanova, prepre čimo oziroma zmanjšamo število bolnišni čnih okužb, saj 
so bolniki, ki prejemajo tar čna zdravila, pogosto v kombinaciji še z drugimi 
zdravili, še bolj dovzetni za prenos bolnišni čnih okužb.
ZAKLJU ČEK 
Okužbe, ki se pojavljajo pri zdravljenju s tar čnimi zdravili, sodijo med po-
goste neželene u činke. Bolnik, ki se bo zdravil s tar čnimi zdravili, mora biti 
pripravljen na zdravljenje in seznanjen z neželenimi u činki in ukrepi. Me-
dicinska sestra ima pri zdravstvenovzgojnem delu klju čno nalogo in je po-
gosto vez med bolnikom in zdravnikom. Pri znakih okužbe ima zdravstvena 
nega vlogo predvsem pri lajšanju simptomov in znakov okužbe ter prepre-
čevanju širjenja okužbe.

130
Zdravstveni delavci, ki sodelujejo pri obravnavi bolnika, ki prejema tar čna 
zdravila, morajo med zdravljenjem in ob pojavu okužbe sodelovati. Zapleti 
zaradi okužb se lahko pojavijo tudi pozno po prenehanju prejemanja tar čnih 
zdravil, ker imajo lahko tar čna zdravila dolgo razpolovno dobo. 
LITERATURA
Belknap R, Reves R, Burman W. Immune reconstitution to Mycobacterium tuberculosis after 
discontinuing infl iximab. Int J Tuberc Lung Dis 2005; 9: 1057-8.
Bongartz T, Sutton A. J, Sweeting M. J, Buchan I, Matteson E. L, Montori V. Anti-TNF an-
tibody therapy in rheumatoid arthritis and the risk of serious infections and malignancies: 
systemic review and meta-analysis of rare harmful effects in randomized controlled trials. 
JAMA 2006; 296: 2275-85.
Boucher K. W, Davidson K, Mirakhur B, Goldberg J, Heymann W. R. Paronychia indu-
ced by cetuximab, an antiepidermal growth factor receptor antibody. J Am Acad Dermatol 
2002; 47: 632-3.
Carson KR, Focosi D, Major EO, Petrini M, Richey EA, West DP, et al. Monoclonal anti-
body associated progressive multifocal leucoencephalopathy in patients treated with rituxi-
mab, natalizumab and efalizumab: Review from the Research on Adverse Drug Events and 
Reports (RADAR) Project. Lancet Oncol 2009; 10: 816-24.
Emmanouilides C. Radioimmunotherapy for non-Hodgkin lymphoma: historical perspecti-
ve and current status. J Clin Exp Hematop 2007; 47: 43-60.
Furs D. E, Schiff M. H, Fleischmann R. M, Strand V, Birbara C. A, Compagnone D, et al. 
Adalimumab, a fully human anti tumor necrosis factor-alpha monoclonal antibody and 
concomitant standard antirheumatic therapy for the treatment of rheumatoid arthritis: re-
sults of STAR (Safety Trial of Adalimumab in Rheumatoid Arthritis). J Rheumatol 2003; 30: 
2563-71.
Kotnik Kevorkijan B, Klasinc M. Enota za obvladovanje bolnišni čnih okužb. In: Reberšek 
Gorišek J, Saletinger R. Bedjani čev simpozij - Infektologija neko č, danes, jutri. Maribor: 
Univerzitetni klini čni center; 2009.

131
Kremer J, Ritchlin C, Mendelsohn A, Baker D, Kim L, Xu Z, et al. Golimumab, a new hu-
man anti-TNFalpha antibody, administered intravenously in patients with active rheuma-
toid arthritis: 48 week effi cacy and safety results of a phase 3, randomized, double blind, 
placebo-controlled study. Arthritis Rheum 2010; 62: 917-28.
Martin S. I, Marty F . M, Fiumara K, Treon S. P , Gribben J. G, Baden L. R. Infectious com-
plications associated with alemtuzumab use for lymphoproliferative disorders. Clin Infect 
Dis 2006; 43: 16-24.
Miller K, Wang M, Gralow J, Dickler M, Cobleigh M, Perez E. A, idr. Paclitaxel plus beva-
cizumab versus paclitaxel alone for metastatic breast cancer. N Engl J Med 2007; 375: 
2666-76.
Mola E. M, Balsa A. Infectious complications of biologic agents. Rheum Dis Clin N Am 
2009; 35: 183-99.
Ocvirk J, Reberšek M. Management of cutaneous side effects of cetuximab therapy with 
vitamin K1 crème. Radiol Oncol 2008; 42(4): 215-24. 
Pretnar J, Zakotnik B. Smernice za cepljenje bolnikov po presaditvi krvotvornih mati čnih 
celic. Zdrav Vestn 2010; 79: 320-2.
Salvana E. M. T, Salata R. A. Infectious complications associated with monoclonal antibio-
dies and related small molecules. Clin Microbiol Rev 2009; 22: 274-90.
Schneeweiss S, Setoguchi S, Weinblatt M. E, Katz J. N, Avorn J, Sax P. E, et al. Anti-tumor 
necrosis factor alpha therapy and the risk of serious bacterial infections in elderly patients 
with rheumatoid arthritis. Arthritis Rheum 2007; 56: 1754-64.
St. Clair E. W, Van der Heijde D. M, Smolen J. S, Maini R. N, Bathon J. M, Emery P, et al. 
Combination of infl iximab and methotrexate therapy for early rheumatoid arthritis: a ran-
domized, controlled trial. Arthritis Rheum 2004; 50: 3432-43.
Tomaži č J. Biološka zdravila in okužbe. Zdrav Vestn 2010; 79: 726-34
Vidmar Globovnik A. Higienizacija rok. In: Ljubic A. Infekcijske bolezni v pediatriji. Lju-
bljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medi-
cinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Sekcija medicinskih sester in zdra-
vstvenih tehnikov v pediatriji; 2011.

132