iO^
Ptuj, torek, 28. februarja 2006
letnik LIX • št. 16 odgovorni urednik: Jože = Šmigoc i® cena: 150 SIT (0,63 €) ig Natisnjenih: -o 12.000 izvodov

ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Tehnični pregledi
na terenu
Več na strani 15.
Domini» d.o.o., Zadniini h« 8, 2251 Phii 02 / 788 11 75
Obiščite naš
prenovljen spletni portal
www.tednik.si
nBhSkcPn z
HfvaiKiniolgarijein Crne,|oi|^ fOlOiilfiJiJ!
east--
in e^tffiitoskupltoamsose eridr^tteše
Ur
Sport
Rokomet • Ormoža-ni zmagali, učna ura za Ptujčanke
Stran 7
Šport
Nogomet • Ptujčani želijo nadaljevati zmagovito serijo
Stran 8
Foto: Martin Ozmec
Aktualno	Po naših občinah
Majšperk • Mi smo Sveti Jurij •
vam šolo naredili -kje je denar?
Stran 3
"Dost' je sranja s temi občinami ..."
Stran 2
Po naših občinah
Pobrežje, Hajdina
• Več spodbude podjetnikom
Stran 5
Turizem
Ptuj • Za večjo veljavo turističnega novinarstva
Stran 12
Po naših občinah Po naših občinah Ptuj • Usposabljanje Ptuj • Mladi
gasilcev za dekontaminacijo
Stran 14 Po naših občinah Markovci • Stojnčani so se spet izkazali
Stran 13
pokazali pravo pot pustovanju
Stran 16
Ptuj • 136. občni zbor PGD Ptuj
Aktivnosti v iuci številnih sprememb
Na petkovem 136. ietnem obCnem zboru Prostovoljnega gasilskega društva Ptuj so za predsednika društva ponovno izvoiiii Martina VrbanCiCa, dolžnosti poveljnika, ki jih je do sedaj uspešno opravljal Igor Fekonja, so zaupali Edvardu Pušniku, nekatere spremembe pa naCrtujejo tudi glede statusa PGD Ptuj v gasilski organizaciji.
Med številnimi uniformiranimi predstavniki sosednjih gasilskih društev in gosti so bili ptujski gasilci na 136. letnem občnem zboru v petek, 24. februarja, v nabito polni dvorani gasilskega doma Ptuj posebej veseli ptujskega župana dr. Štefana Čelana, predstavnikov pobratenega društva iz Krapine v sosednji Hrvaški, Arandjelovca v Srbiji in Črni gori ter gasilcev iz madžarskega mesta Sikloš.
V gasilskem društvu Ptuj, kjer v tem trenutku premorejo 72 članov, od tega 52 operativcev, 15 pripravnikov in 13 članic, ugotavljajo, da število najrazličnejših intervencij nenehno narašča, saj so jih v lanskem letu opravili kar 142. Kot je povedal predsednik Martin Vrbančič, je bilo med njimi največ, 72, različnih požarov, v 32 primerih so iz zvite pločevine reševali udeležence v prometnih nesrečah, v 26 primerih so posredovali zaradi razlitja nevarnih snovi, štirikrat pa so reševali iz vode. V teh akcijah so s sedmimi gasilskimi vozili opravili 4.425 kilometrov, če k temu prištejemo še prevoze zaradi vaj, usposabljanja in prevoze vode, so lani prevozili 20547 kilometrov, v
Uvodnik
vse omenjene aktivnosti pa so vložili prek 10.000 prostovoljnih delovnih ur.
Korenite spremembe so v preteklem letu opravili na področju dela z mladimi gasilci, saj so v komisiji za delo z mladimi izdelali in realizirali poseben program aktivnosti, na osnovi katerega so se v gasilskem domu zbirali z mladimi vsaj enkrat na teden, pred raznimi aktivnostmi in tekmovanji pa tudi pogosteje. Poleg pridobivanja strokovnega znanja, čemur so dajali največji poudarek, so tretjino časa namenili praktičnemu delu ter uporabi gasilske opreme in orodja, skrbeli pa so tudi za sprostitev in igro. Utrdili so tudi sodelovanje z osnovnimi šolami v regiji, pri čemer so posebej izpostavili uspešno sodelovanje z OŠ Ljudski vrt.
Da njihovo delo in uspehi ne bi utonili v pozabo, so v gasilskem domu uredili poseben prostor, v katerem so zbrali vso dokumentacijo, gasilske eksponate, dele opreme, pokale, priznanja in številne dokaze, ki pričajo o izjemni aktivnosti ptujskega gasilstva v 19. in 20. stoletju. Poleg rednih aktivnosti gasilskih akcij in tekmovanj
Ljutomera ni na političnem zemljevidu Slovenije
Vlada Republike Slovenije je lansko leto pričela svoj pohod po slovenskih regijah; najprej se je marca ustavila v Pomurju. Premier Janez Janša je s svojo ministrsko ekipo obiskal mesta in kraje v upravnih enotah Gornja Radgona, Murska Sobota in Lendava, izpustil pa upravno enoto Ljutomer, ki geografsko prav tako spada v deželo ob reki Muri. Ljutomerski župan Jožef Špindler je slovenskega premiera na takratnem srečanju v Murski Soboti vprašal, zakaj v okviru obiska Pomurja ni eden izmed ministrov „zašel" tudi v Ljutomer, dobil pa je odgovor, da se bo slovenska vlada vprleškiprestolnici ustavila ob obisku Spodnjega Podravja.
Pa z obljubo ni bilo nič. Najvišji slovenski politiki so bili namreč minuli teden na obisku v Ormožu in na Ptuju, v Ljutomer pa jih kljub obljubi ni bilo. Ljutomer je izbrisan s slovenskega političnega zemljevida, vsaj tako je sklepati po programu obiskov vlade. Nekomu je prleška prestolnica očitno trn v peti, verjetno pa Janši ne ustreza eldeesovsko vladanje Ljutomeru.
Tega si Ljutomer ne zasluži. Mesto, ki je znano po prvem slovenskem taboru, prvih kasaških dirkah na Slovenskem in številnih intelektualcih (Miklošič, Vraz, Grossmann bi lahko vladna ekipa, če že ne zaradi slabega gospodarskega stanja in nerazvitosti, obiskala že zaradi tradicionalno dobre kulinarike in žlahtne kapljice.
Morda pa bo premier Janša svoje vladne sodelavce, med njimi tudi edino ministrico, ki izhaja prav iz ljutomerske občine, v prestolnico Prlekije pripeljal pred lokalnimi volitvami, ko bo hotel volivce prepričati, da jim bo boljše pod vodstvom politikov, ki so usmerjeni desnosredinsko?
Miha Šoštarič
Foto: M. Ozmec
Predstavniki gasilcev treh držav (z leve) Dragan Adamovič iz Arandjeiovca, Martin Vrbančič iz PGD Ptuj in Mayer Gyorgy iz madžarskega Sikioša si želijo tesnejšega sodelovanja.
so lani v Ptuju gostili gasilce iz nemškega Burghausna, Arandjelovca v Srbiji in Črni gori ter člane gasilske brigade iz Ljubljane, poleg tega pa še 140 mladih iz območja Podravske regije, ki so sodelovali na Oratoriju.
Ker dajejo v društvu velik poudarek pregledu in vzdrževanju gasilske tehnike in opreme, so posebej ponosni na dobro organizirano servisno dejavnost na področju pregledov gasilskih aparatov in hidrantnega omrežja, servisiranja izolirnih dihalnih aparatov ter na področju pregledov in preizkusov opreme s podtlakom. Pose-
bej so ponosni na to, da je bil po izboru podjetja Pastor in Gasilska oprema prav njihov servis izbran za enega od dveh najboljših servisov v letu 2005, koncem decembra pa so izpolnili tudi vse pogoje, na osnovi katerih so podpisali pogodbo o izvedbi akreditacijske presoje z institucijo Slovenska akreditacija za pridobitev standarda ISO 17020, ki naj bi jo realizirali predvidoma junija letos.
Velik poudarek dajejo tudi izobraževanju in specialnemu usposabljanju svojih članov, ki je potekalo tudi v izobraževalnem centru Ig pri Ljubljani, svoje znanje in spo-
Foto. M. Ozmec
Novi poveljnik PGD Ptuj je postal Edvard Pušnik.
sobnosti pa so preverjali na številnih gasilskih in drugih vajah. Poleg skupnih vaj z reševalno postajo Ptuj, velik izziv je pomenilo sodelovanje na mednarodni gasilski teh-nično-reševalni vaji v hrvaški Krapini, najbolj zahtevno pa je bilo zagotovo sodelovanje na državni vaji Vlak 2005 v Mariboru.
Tudi v lanskem letu se je PGD Ptuj financiralo iz državnega proračuna prek prihodkov Uprave RS za zaščito in reševanje in proračuna Mestne občine Ptuj, pomemben delež so dosegli tudi z lastnimi prihodki servisnih dejavnosti ter številnimi do-nacijami in dotacijami, s čimer so v letu 2005 dosegli dobrih 33,5 milijona skupnih prihodkov.
Med večje investicije lanskega leta sodijo nabava zaščitnih čelad Rosenbauer za operativne člane, zamenjava avtodvigala na tehničnem vozilu z močnejšim in bolj zmogljivim, nabava nove vitle na tem vozilu, nabava nekaj zaščitnih gasilskih oblek ter črpalke za tlačne preizkuse opreme pod tlakom. Poleg tega so obnovili objekt servisnih prostorov in pisarno v servisu gasilskih aparatov, delno so obnovili gasilsko garažo ter nekaj grelnih teles, uredili so poseben arhivski prostor, sejno sobo ter električno instalacijo v gasilskih garažah. Za vse to, oziroma za delovanja društva, so v lanskem letu porabili dobrih 35,2 milijona tolarjev, negativno razliko dobrih 1,6 milijona tolarjev pa so pokrili z rezervami iz leta 2004.
Pri svojem delu so ptujski gasilski opozorili na problem arhitektonskih ovir v starem mestnem jedru ter na velik problem, kako bi v času ptujskih sejmov in drugih množičnih prireditev z gasilskimi vozili lahko posre-
dovali v starem mestnem jedru. Ponovno so opozorili na nujnost nabave mobilne avtomobilske hidravlične lestve, za reševanje in posredovanje v višjih nadstropjih.
Del svoje razprave pa so namenili tudi statusu gasilskega društva Ptuj v gasilski organizaciji, ki po mnenju predsednika Martina Vrbančiča glede na vse večjo vlogo ptujskih gasilcev potrebuje nekaj korenitih sprememb. Ker so zaradi večje operativne in mobilne sposobnosti vse bolj očitne potrebe po uvedbi občinskega poveljnika in nekatere druge spremembe, so s sklepom občnega zbora pooblastili vodstvo PGD Ptuj, da izvede vse potrebne priprave in omenjene spremembe po svoji presoji.
Članom PGD Ptuj se je za požrtvovalnost, humano delo in številne uspešne akcije v imenu občanov zahvalil župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, pridružili so se mu tudi predstavnik uprave za zaščito in reševanje Dragan Murko, vodja oddelka za splošne zadeve MO Ptuj mag. Janez Merc in poveljnik poveljstva MO Ptuj Branko Lah. V imenu gasilcev iz Arandjelovca jim je k uspehom čestital podpredsednik PGD Dragan Ada-movič in jih povabil k tesnejšemu sodelovanju, željo po sodelovanju pa je v imenu gasilcev iz madžarskega Si-kloša izrazil tudi podpovelj-nik društva Mayer Gyorgy. Kulturni utrip so prispevali člani moškega pevskega zbora pod vodstvom Marije Stoe-ger, najzaslužnejšim gasilcem pa so podelili tudi gasilska odlikovanja, značke in priznanja, pustno razpoloženje pa so pričarali tudi gasilci v kurentovih opravah.
M. Ozmec
Sv. Jurij • Bodo vendarle dobili občino?
"Dost' je sranja ..."
Ustavno sodišče je razveljavilo sklepe Državnega zbora, s katerim je zavrnil predloge za ustanovitev nekaterih občin.
Ustavni sodniki so poslancem naložili, da v roku, ki bo omogočal izvedbo morebitnih referendumov, ponovno preuči omenjene predloge za ustanovitev novih občin ter oceni, ali izpolnjuje z ustavo in z zakonom o lokalni samoupravi predpisane pogoje za ustanovitev občin oziroma za spremembo njihovih območij.
Ustavno sodišče je že večkrat pojasnilo, da samo zaradi ne-obstoja zdravstvenega doma na predlaganem območju ni mogoče zavrniti predloga za ustanovitev občine.
Na osnovi odločitve ustavnega sodišča je odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj v DZ na 8. nujni seji 23. februarja na osnovi odločitve
ustavnega sodišča in pobude občanov Jurovskega Dola ponovno uvrstil pobudo za ustanovitev samostojne občine Sv. Jurij v Slovenskih goricah na sejo parlamenta; ta bo o predlogu zraven Jurovskega Dola odločal še o ustanovitvi sedmih občin. Poslanci bodo to opravili na 14. seji državnega zbora, ki se je pričela včeraj
(27. 2.), ko bodo pri 20. točki obravnavali predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi ter določitvi njihovih območij v nujnem postopku.
To bo najverjetneje zadnja obravnava o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območjih pred jesenskimi lokalnimi volitvami, saj so se že vsi naveličali nenehnih sprememb, tudi predsednik odbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, poslanec Pavle Rupar, ki je na zadnji seji odbora dejal: "Oprostite, Nova Slovenija. Dost' je sranja s temi občinami zaradi vas."
Zmago Šalamun
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Majšperk • Denarja za izvajalce del ni
Mi smo vam šolo naredili - kje je denar?
Ko so učenci in učitelji Osnovne šole Majšperk septembra lani ponosno pokazali novo osnovno šolo, niso vedeli, da večina podizvajalcev, ki so šolo gradili, za svoje delo in material, ni dobila plačila, čeprav sta za okoli milijardo tolarjev vredno investicijo država in občina denar zagotovili.
Delo je občina kot investitor zaupala podjetju Rudis iz Trbovelj, ti pa so sklenili pogodbo s svojim podizva-jalcem, podjetjem Anchi inženiring iz Poljčan, ki naj bi poskrbelo za pogodbe za izvedbo posameznih del z domačimi podjetniki in obrtniki, del posla pa so tudi sami izpeljali. Začelo se je dobro, končalo pa z dolgom okoli 350 milijonov, ki jih Anchi inženiring že od novembra dolguje podizva-jalcem.
Pisali smo že, da se je okoli 150 jeznih podjetnikov in delavcev prejšnji četrtek zbralo pred osnovno šolo Majšperk. Glasno in s transparenti so zahtevali plačilo za svoje delo, predhodno pa so zagrozili tudi z de-montažo šole. Županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin je o zadevi obvestila policijsko postajo, najeli pa so tudi varnostnike, ki so v času protesta varovali šolo in učence.
Neplačani podizvajalci so bili razočarani, saj se povabilu k pogovoru niso odzvali predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport, občine Majšperk, podjetja Rudis ter Anchi Inženiring. Iz Rudisa so nato povabili jezne podizvajalce v petek na sestanek v Ljubljano, kar so le-ti odklonili ter zahtevali srečanje v Majšperku. Zadeva je postala podobna televizijski kriminalki, ko je neznani storilec v noči s četrtka na petek (dan pred predvidenim sestankom) iz prostorov Rudisa ukradel računalnik odgovornega za projekt izgradnje osnovne šole Majšperk Uroša Rigler-ja z vsemi podatki o projektu. Zadevo preiskuje kriminalistična policija.
Sestanek na ministrstvu - revizija v sredo
Direktor občinske uprave Majšperk Marjan Gorčenko je bil v spremstvu občinske pravnice v ponedeljek na sestanku na Ministrstvu za šolstvo in šport, kjer se je pogovarjal z Emanuelom Čerčkom, vodjem službe za investicije. Ta je povedal, da so iz pregledane dokumentacije ugotovili, da so vse finančne obveznosti Ministrstva do občine ter občine do Rudisa poravnane ter da ni pravne podlage, na osno-
vi katere bi podizvajalci zahtevali izplačilo od občine. Denar jim mora na osnovi medsebojnih pogodb izplačati podjetje Anchi. Ministrstvu je ostalo za izplačilo občini še 30 milijonov tolarjev, ki jih bodo nakazali, ko bodo prejeli končno poročilo. Naslednjo sredo pa bodo opravili revizijo postopka javnega naročila, postopka za spremembo podizvajalca (Rudis je dela predal Anchiju), opravili pregled izvedenih del ter pregledali, ali so materiali in količine identične tistim v gradbeni knjigi in končnem računu. Emanuel Čerček je še poudaril, da na žalost Ministrstvo ne more glede izplačil storiti drugega, kot da poziva podjetje Anchi, naj izplača podizvajalce.
Torkov sestanek v Majšperku
Do srečanja vseh akterjev je nato prišlo v torek dopoldan. V prostorih občinske uprave v Majšperku so za skupno mizo sedli Marjan Gorčenko, direktor občinske uprave, predstavnika podjetja Rudis: vodja projekta Uroš Rigler in proku-rist Cvetko Aleksander, direktor podjetja Anchi Franc Tomažič in 12 podizvajal-cev, ki jim podjetje Anchi že od novembra dolguje okoli 350 milijonov tolarjev. Medtem ko jih je dobila večina plačanih polovico zahtevanih zneskov, so med njimi tudi taki, ki za opravljeno delo niso dobili niti tolarja. Poudarili so, da se v sodne spore in kazenske ovadbe ne mislijo spuščati, temveč pričakujejo, da bo Občina Majšperk zagotovila denar, saj so zanjo gradili šolo. Tudi s pestjo po mizi in
Foto: Majda Fridl
V torek so se končno našli za isto mizo akterji izgradnje OŠ Majšperk: investitor - občina Majšperk, predstavniki generalnega izvajalca - podjetja Rudis iz Trbovelj, podizvajalec - podjetje Anchi inženiring iz Poljčan in podizvajalci za posamezna dela.
kletvicami so zahtevali svoje. Od direktorja občinske uprave Marjana Gorčenka so grobo in glasno zahtevali zagotovilo, da bodo dobili zaostale zneske izplačane do 28. februarja.
Na žalost pa jim tega ni mogel zagotoviti, saj je občina svoje pogodbene obveznosti, ki jih ima do Rudisa (znesek končne situacije je
Foto: Majda Fridl
Prvič se je povabilu na pogovor odzval tudi direktor in lastnik podjetja Anchi inženiring Franc Tomažič.
Foto: Majda Fridl
Sestanka v Majšperku sta se udeležila tudi predstavnika generalnega izvajalca podjetja Rudis iz Trbovelj: odgovorni za projekt izgradnje OS Majšperk Uroš Rigler in prokurist Cvetko Aleksander.
989 milijonov) poravnala. 15. marca zapade v plačilo zadnjih 65 milijonov, ki jih bo občina nakazala, ko bodo od podjetja Rudis dobili bančno garancijo za morebitne napake in slabo opravljeno delo. Pogodba z Rudisom je bila sicer podpisana ter nato realizirana za milijardo in 42 milijonov, zaradi zamude pa so morali ti plačati občini penale v znesku 34 milijonov, 18 milijonov pa je znašal odbitek za nekvalitetno opravljeno delo.
Po mnenju Franca Toma-žiča, direktorja Anchija, je do zapletov prišlo, ker je projekt zgrešen v osnovi. Ob končni situaciji so po njegovem ugotovili, da so pogodbeni zneski prenapih-njeni ter niso priznana dela, ki so jih kooperanti izvedli. Zato so morali v času gradnje pristajati na dodatne popuste. Investitor bi moral dodatna dela in stroške priznati in poravnati, kajti zagotovljeno naj bi jim bilo, da se bodo vse stvari reševale na koncu. Tudi Rudis po njegovem ni poravnal svojih obveznosti. Predlagal je ponovni sestanek z občino Majšperk in Rudisom. Predlaga nov obračun, pregled izvedenih del in revizijo postopka ter morebitno kazensko ovadbo tistih, ki so namerno ponaredili popis. Franc Tomažič je med drugim povedal, da je zaradi nastale situacije omajan ugled njegovega podjetja, ki se je znašlo tudi v nezavidljivem
finančnem položaju.
Ker na torkovem sestanku jezni podjetniki in obrtniki niso dobili zagotovila o plačilu vseh obveznosti do 28. februarja, so svoj problem predstavili ministru za šolstvo in šport dr. Milanu Zveru v sredo ob obisku vlade na Ptuju. Obljubil je že omenjeno revizijo postopka in pregleda celotne situacije ter dodal, da je na žalost neplačilna politika stalna praksa v slovenskem gradbeništvu.
Rudisova izjava za javnost
Po sestanku v Majšperku predstavniki Rudisa niso bili pripravljeni komentirati zadeve. Slišali smo pa lahko, da so ponovno povabili Franca Tomažiča, direktorja Anchija, na pogovor, a se ga, kot smo izvedeli kasneje, ni udeležil. Naslednji dan so oblikovali izjavo za javnost, v kateri med drugim pojasnjujejo, da so v marcu 2004 z občino Majšperk podpisali pogodbo za izgradnjo osnovne šole v znesku 1 milijardo in 30 milijonov. Takoj nato so sklenili tudi pogodbo s podjetjem Anchi inženiring Poljčane za izvedbo gradbenih del, dela obrtniških del in izvedbo zunanje ureditve objekta, v maju pa so podpisali še pogodbo za izvedbo elektro in strojnih instalacij ter za obrtniška dela. Skupni znesek obeh pogodb znaša 995 milijonov tolarjev. Že
v marcu 2005 pa je začelo prihajati do zastojev pri delu, ugotovili so tudi, da Anchi ne izpolnjuje svojih plačilnih obveznosti do po-dizvajalcev, kljub temu da so iz Rudisa Anchiju redno plačevali vse potrjene situacije za izvedena dela. Ker je zaradi neplačevanja Anchija prihajalo do prekinitev dela in je bil vprašljiv pravočasni zaključek gradnje osnovne šole, so pričeli v aprilu 2005 v Rudisu na osnovi podpisanih asignacijskih pogodb sami plačevati direktno podizvajalcem. Za izvršena plačila v znesku 825 milijonov tolarjev Rudis razpolaga z vso potrebno dokumentacijo.
Rudis je po zaključku del Anchi inženiring povabil k oblikovanju in podpisu končnega obračuna, a se na večkratna povabila ni odzval. Zato je Rudis enostransko oblikoval končni obračun v znesku 927 milijonov. V njem so zajeti tudi penali in manjvrednost izvedenih del (62 milijonov). Po izjavi Rudisa so šele na sestanku 10. februarja izvedeli od podizvajalcev, da jim Anchi dolguje 320 milijonov, zato zahtevajo in pričakujejo, da bodo v Anchiju pojasnili, kam so poniknila sredstva, ki mu jih je Rudis pravočasno in v skladu s pogodbenimi obveznostmi plačeval.
Na žalost vse kaže, da je do razpleta zadeve okoli gradnje OŠ Majšperk še daleč. Zaenkrat pa lahko rečemo, da bodo morali položiti karte na mizo (pogodbe in račune) v Anchiju, kjer se trenutno izmikajo dajanju konkretnih podatkov in skupnim sestankom, na katerih naj bi zadevo dokončno poračunali. Pogodbe z Anchijem pa bodo morali predložiti tudi podizvajalci. Govori pa se, da ni vse v pogodbah, temveč je bila marsikatera zadeva stvar ustnega dogovora in obljub. Na žalost pa velja v pravni državi samo na papir dano, podpisano in ožigosano. Na osnovi ustnih obljub se posli ne sklepajo. Žal so razmere na trgu krute, in če to zagotavlja preživetje družine, smo včasih pripravljeni verjeti tudi lepim besedam. Tokrat je vprašljiva eksistenca 200 družin delavcev, ki so gradili osnovno šolo Majšperk.
mf
Ptuj • 46. kurentovanje
Ptuj je ponovno »zmrznil«
Vreme je Ptujčanom nagajalo tudi pri osrednji povorki 46. kurentovanja. Začuda pa to ni okrnilo števila udeležencev in skupin, pa tudi ne gledalcev.
Na ptujskih ulicah in trgih je v nedeljo nastopilo 72 pustnih skupin z okrog 2400 udeleženci. Domačim tradicionalnim in pustnim
skupinam so se pridružile še skupine iz Avstrije, Hrvaške, Bolgarije in Črne gore.
Mestno hišo so v nedeljo zasedli številni gostje, več kot sto, predstavniki oziroma župani partnerskih mest iz Burghausna, Niša, Arandje-lovca in Ohrida ter Barnbac-ha, Varaždina, Dobrle vasi in Sikloša, diplomatski zbor pa
Foto: Črtomir Goznik
Častni pokrovitelj 46. kurentovanja minister za kulturo dr. Vasko Simoniti se je, hočeš nočeš, moral srečati z dornavsko ciganko; ali ji je zaupal, da bo kultura v bodoče dobila še več denarja, nismo uspeli izvedeti, zagotovo pa je minister vsaj malo izpraznil lastno denarnico.
Foto: Črtomir Goznik
Skupina Survakar iz Pernika v Bolgariji predstavlja eno najbolj opaznih in znanih pustnih običajev, ki ga Bolgari vzdržujejo že od antičnih časov. Igra mask je ritual, ki prinaša zdravje, plodnost, dobroto in dobro življenje. Survakarji preganjajo zlobne sile.
je zastopala namestnica veleposlanika ZDA v Sloveniji Maryruth Coleman. Častnemu pokrovitelju 46. kuren-tovanja ministru za kulturo dr. Vasku Simonitiju so se pridružili tudi poslanca državnega zbora s Ptujskega Franc Pukšič in Branko Marinič, državni svetnik Robert Čeh ter državni sekretar v ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije Zvonko Zinrajh. Slovensko lepoto pa so prestavljale Sanja Grohar, Živa Vadnov, Tina Zajc in Tatjana Caf. V Mestni hiši je za njihovo dobro počutje poskrbel ptujski župan dr. Štefan Čelan s sodelavci.
Karnevalski del ptujskega kurentovanja, če odmislimo skupine nekaterih osnovnih šol, so ponovno reševale skupine iz okolice Ptuja, kjer že tradicionalno nastajajo tudi najboljše skupine vsakoletne nedeljske povorke. Pohvalo si zasluži Turistično društvo Ptuj, ki mu je vsaj za pust uspelo na Ptuj pripeljati turistični vlakec, kakršen naj bi turiste vozil po ptujskih ulicah in trgih. Napovedali so sicer, da se bo v letu 2020 na Ptuju zgradil že šesti hotel, niso pa napovedali začetka vožnje po ptujskih ulicah in trgih.
Nagradni fond letošnjega kurentovanja za nedeljsko povorko je znašal 1,2 milijona tolarjev. Komisija v sestavi Milan Gabrovec, Sanja
Veličkovič in Majda Goznik ga je razdelila med 13 skupin. Aktualnih tem je bilo malo ali skoraj nič, nihče ni obdelal značilne lokalne politike, vsi so se bolj vrgli na zabavljaštvo, kar pust tudi je. Še ptičje gripe se niso lotili, ker naj bi jo po novem preganjali kurenti, pa še ti so odpovedali, ker jim jo je ponovno zagodel sneg, zato pa toliko bolj intenzivno preganjajo slabe misli. Edini »incident« pa bi se lahko zgodil, če bi markovški kop-jaši za večno ostali brez treh kopij, ki so zadele duh pred Mestno hišo. Kljub vztrajnemu reševanju jim je uspelo rešiti eno, na pijačo pa so morali povabiti skupino Ha-vajcev iz Stojncev (Spodnja Dolenšina), ki jim je uspela rešiti še dve preostali kopji. Nagrade letošnjega karnevala so si razdelili po vrstnem redu: Kremenčkovi, Pujsi, Turbo folk, Tlačani, Španci, Mušketirji, Havajci, Mozarti, Peki, Dupleška mornarica, Možje v pajkicah, Elvis in mafija.
Zdaj je na potezi organizator LTO Ptuj, ki bo moral na mizo dati vse minuse in pluse letošnje prireditve. Nič novega ne povemo, če zapišemo, da se bodo s prireditvijo morali v bodoče bolj ukvarjati Ptujčani, ne ljudje od drugod. Kdor tu ni pognal korenin, pusta ne občuti kot Ptujčan in okoličan.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Festadjuni iz Budve so letos prvič sodelovali na ptujskem kuren-tovanju. Njihove maske predstavljajo modo leta 2010, prepričani so, da bodo Črno goro pripeljali v Evropo pred politiki.
Kremenčkovi, KTD Dravci, zmagovalci letošnjega karnevala, so radosti sproščene zabave na ptujske ulice in trge pripeljali že pred Kurentlandom, zabavnim parkom, ki so ga prvič napovedali že pred več kot desetimi leti. Dokler ne bo zgrajen, zdaj ima že novo ime, se bomo lahko vozili z njihovim avtobusom radosti, se spuščali po dinozavru strasti in kegljali ob njegovem repu.
Foto: Črtomir Goznik
Skupina iz Eberdorfa v Avstriji je navdušila z rdečimi maskami. Pujski iz Stojncev, drugonagrajena skupina 46. kurentovanja
Od tod in tam
Lenart • Pustna povorka
Foto: ZS
V soboto, 25. februarja, je v Lenartu potekalo tradicionalno 15. pustovanje, ki ga je organizirala Zveza kulturnih društev občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana. Obiskovalci so v pustni povorki lahko videli korante z Des-trnika, korante in pokače iz Leskovca, Partinjske orače, Rjavčevo armado iz Jurovskega Dola, roparje SKB banke, oddajo Vzemi ali pusti, Našo malo kliniko in številne manjše skupine, ki so prikazovale aktualne politične dogodke. Tudi letos so v pustni povorki sodelovali člani in članice slovenskogoriške godbe MOL iz Lenarta in članice twirling plesnega in mažoretnega kluba Lenart. Na lenarških ulicah se je zbralo nekaj več kot 500 gledalcev. Povorka je svojo pot zaključila pred gasilskim domom, kjerje kljub slabemu vremenu potekalo pravo pustno rajanje. Organizatorji so pripravili tudi delavnice za otroke. Posebna komisija je ocenila sodelujoče skupine in posamezne maske. Zmagala je pustna skupina iz Lenarta, ki je prikazovala Našo malo kliniko.
Zmago Šalamun
Središče • Pust bil je živ...
V Središču ob Dravi so letos za razliko od preteklih let pustno povorko pripravili na pustno soboto, v njej pa je sodelovalo 27 skupin iz domače krajevne skupnosti in tudi z drugih koncev Slovenije. Začetek povorke je bil pred krajevno skupnostjo, zaključek pa v Sokolani, kjer je potekala tudi razglasitev rezultatov. V kategoriji Skupine z vozili je zmagala skupina iz Obreža, ki je prikazala Republiko Ti-toslavijo, drugo mesto je pripadlo skupini iz Loperšic, ki je svojo točko poimenovala Propad cukrarce, tretje mesto pa so osvojili gasilci iz Obreža, ki so prikazali Bitko za občino. V kategoriji skupin brez vozil je zmagala skupina Kmečka druščina, drugi so bili Petelinčki - obe skupini so sestavljali učenci Osnovne šole Središče, tretje mesto pa so osvojili Velenjski knapi.
ns
Cvetkovci • Fašenk v Cvetkovcih
Foto: šD Cvetkovci
Športno društvo Cvetkovci je na pustno nedeljo že šesto leto zapored organiziralo pustno povorko Fašenk v Cvetkovcih. Letos se je povorke, kije na pot krenila z Otoka, udeležilo štirinajst skupin iz okoliških vasi, tako kot v Središču ob Dravi pa so se tudi v Cvetkovcih predstavili Velenjski knapi. Prvo mesto je strokovna komisija podelila skupini iz Loperšic, kije uprizorila Propad cukrarce, drugo mesto je prejela skupina iz Senešcev, kije predstavila Terme Ormož, tretja nagrada pa je šla v roke skupine iz Podgorcev, ki je predstavila Denacionalizacijo slovenskih gozdov. Četrto mesto je osvojil Klan višavskih škotov iz Male vasi,peto mesto pa Indijanci iz Cvetkovcev.
ns
Foto: Lazar
Ptuj • S ptujskim županom o vladnem obisku
»Za pomoč in podporo predsednika vlade v naših prizadevanjih se ne bojimo ..
«
Čeprav so Ptuj med vladnim obiskom obiskali nekateri ministri, pričakovanega zasedanja vlade kot celote v najstarejšem slovenskem mestu ni bilo. Zasedala je v Ormožu. Ptujskega župana dr. Štefana Čelana so okrcali v ptujskem delu stranke SD zaradi priprav na vladni obisk, ker niso bili povabljeni k sodelovanju. Odgovoril je na nekaj naših vprašanj.
Št. tednik: Kako ste se v MO Ptuj pripravili na obisk, na kakšni ravni? Ste se morebiti usklajevali s Koalicijo za drugačni Ptuj?
Š. Čelan: »Preko vašega časopisa so lahko občanke in občani že veliko slišali o naših prizadevanjih za obisk Vlade RS. Prav tako so znani odprti problemi, ki so povezani predvsem z ustanovitvijo razvojne regije, izgradnjo avtocestnega in železniškega križa, koncesijo Dravskih elektrarn, podeljevanjem koncesij v zdravstvu, uvajanjem višje- in visokošolskih programov in podobno. O vseh odprtih problemih smo veliko razpravljali na sejah mestnega sveta in znotraj vseh političnih strank. Kot župan sem na predsednika vlade Republike Slovenije in vse ministre poslal veliko dopisov in jih prosil za pomoč in razumevanje pri naših problemih. Ker smo bili s strani
poslancev in predstavnikov strank, ki trenutno sestavljajo vladajočo koalicijo, pred slabim tednom dni seznanjeni, da bo vlada obiskala območje Ptuja, Slovenske Bistrice, Lenarta in Ormoža, se prav posebej na tako široko zastavljen program obiska nismo dodatno pripravljali. Podrobni program obiska smo prejeli na isti dan, ko se je srečanje s predstavniki vlade že pričelo. Zal smo na isti dan izvedeli tudi za neljubi dogodek, ki je povezan s smrtjo v družini predsednika vlade Janeza Janša. Ob tej priložnosti mu tudi javno izrekam iskreno sožalje.«
Št. tednik: Kaj boste ob tej priložnosti poudarili?
Š. Čelan: »Na podlagi programa, ki ga je pripravila vlada, so se naši ljudje konkretno pogovorili o vseh odprtih problemih z vsakim posameznim ministrom. V Mestni hiši pa smo med dru-
gim podpisali tudi Pismo o nameri, kjer bomo opredelili nadaljnjo rabo prostorov v bivši vojašnici.«
Št. tednik: Nekako se zdi, da je Ptuj v tem obisku "izvisel".
Š. Čelan: »Na tem mestu bi se lahko delno strinjal z vami. Res je, da smo pričakovali obisk celotne vlade v našem mestu, kjer bi imeli možnost in priložnost predsednika vlade in večino resornih ministrov seznaniti z našimi pogledi o nadaljnjem razvoju Spodnjega Podravja in nenazadnje Slovenije kot celote. Upam in verjamem, da bo predsednik Janez Janša v prihodnje našel čas tudi za najstraješe slovensko mesto. V preteklosti je to storil že večkrat in vsi njegovi sogovorniki so mi povedali, da je do našega mesta vedno pokazal veliko mero razumevanja. Osebno sva sodelovala v mladinskih časih, ko sva v tedanjem klubu mladih
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan dr. Štefan Čelan pričakuje, da bo predsednik vlade Janez Janša v kratkem obiskal Ptuj.
branila teze o pomenu pod-ružbljanja splošne ljudske obrambe. Če je njegov odnos
do našega mesta ostal takšen, kot je bil v tistih časih, sem prepričan, da se za pomoč in
podporo pri naših prizadevanjih ni česa bati.«
MG
Pobrežje, Hajdina • Na obisku gospodarski minister Vizjak
Več spodbude malim in srednjim podjetjem
V okviru vladnega obiska v Spodnjem Podravju je občina Videm gostila kar dva ministra: najprej ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika, nato pa še gospodarskega ministra Andreja Vizjaka, ki ga je na poti spremljal državnozborski poslanec Branko Marinič, pridružil pa se jim je tudi direktor LTO Ptuj Sandi Dolenc.
Minister Podobnik se je na krajšem delovnem sestanku na sedežu občine Videm v sredo srečal z županoma in županjo haloških občin Videm, Žetale in Majšperk, pogovarjali pa so se o nadaljevanju projekta Vodovod Haloze.
V Pobrežju, v uspešnem družinskem podjetju Sveča, pa se je na poti v občino Hajdina ustavil še gospodarski minister Andrej Vizjak.
Stanko Peter je ministru in njegovim sodelavcem, tokrat je Vizjaka spremljal tudi generalni direktor direktorata za turizem mag. Marjan Hribar, predstavil proizvodnjo sveč v družinskem podjetju, ki se je predlansko leto preselilo v nove, večje in sodobno opremljene prostore.
Po ogledu proizvodnje in prodajalne je minister Vizjak v sproščenem razgovoru dejal, da bo država v prihodnje
Minister Andrej Vizjak si je z velikim zanimanjem v družbi s poslancem Brankom Mariničem in direktorjem podjetja Sveča Stankom Petrom ogledal proizvodnjo svečarskih izdelkov.
mnogo več finančne pomoči namenila malim in srednjim podjetjem, želijo pa uvesti še druge oblike pomoči, predvsem tistim podjetnikom, ki so šele na začetku. Po besedah ministra pa bo novo resorno ministrstvo za razvoj precej bolj »živo« področje za tehnološki razvoj. Petrovim je tudi čestital za uspešen razvoj in poslovanje, pa tudi za trud, ki ga vlagajo v nadaljnji razvoj podjetja, ki trenutno zaposluje že 12 delavcev.
Poslanec Branko Mari-nič pa je ob obisku podjetja Sveča v njegovem domačem kraju dejal, da so izkoristili priložnost in ministru ob obisku na širšem Ptujskem pokazali lep primer uspešnega prestrukturiranja kmetijske dejavnosti v proizvodno dejavnost, česar so se pred leti lotili v družini Peter. Marinič je še poudaril, da je Sveči podobnih malih podjetij na širšem Ptujskem kar nekaj, da pa je dobrodošla novost tudi ta, na katero je že spomnil minister, da bo gospodarsko ministrstvo v prihodnje dosti bolj spodbujalo mala in srednja podjetja.
Na Hajdini o zabaviščnem parku Megalaxia
Minister Vizjak in direktor direktorata za turizem Hribar pa sta se pred zaključkom vladnega obiska v Spodnjem Podravju ustavila še na Hajdini, kjer ju je sprejel tamkajšnji župan Radoslav Simonič s sodelavci, tema pogovora pa je bil projekt družinskega zabaviščnega parka Megalaxia, ki naj bi ga v prihodnjih letih izgradili v hajdinski gramoznici, tik ob bodočem avtocestnem kraku Slivnica-Dra-ženci-Gruškovje in ob hitri cesti Hajdina-Ormož. Projekt, ki bi se razprostiral na kar 16 hektarji, naj bi bil zanimiv tako za lokalno skupnost kot tudi za celotno Slovenijo in sosednje države, smo slišali na pogovoru na Hajdini, pomenil bi dodatno turistično ponudbo in razvojno priložnost z vidika gospodarskega razvoja ter bi ustvaril bi preko 400 novih delovnih mest, država pa naj bi v projektu odigrala pomembno vlogo, še posebej s finančne plati.
Minister Vizjak je idejo sicer podprl, ob tem pa poudaril, da mora biti potencial kvaliteten, Megalaxio pa bi lahko že uvrstili med razvojne projekte slovenskega turizma, je še dejal minister, ki upa, da bo sredstev za čimprejšnjo uresničitev projekta dovolj. Poudaril je tudi, da imamo v Sloveniji mnogo preveč kapitala in dosti premalo donosnih investicij, zato Megalaxia
ne bi smela ostati osamljen projekt, temveč ga je potrebno finančno podpreti in čim prej spraviti v pogon.
Ostali sogovorniki, tudi župan Simonič, so se strinjali, da je projekt dober, zanimiv z več vidikov, zavzeli pa so se, da se čim prej odpravijo manjši zapleti in tudi s pomočjo državnih institucij naredijo prijazen korak naprej.
T. Mohorko
Gospodarskega ministra Vizjaka je gostil tudi hajdinski župan Radoslav Simonič.
Foto: TM
Foto: TM
Maribor • Regijsko tekmovanje mladih glasbenikov
Lepi uspehi ptujskih učencev
Prejšnji teden je bilo v Mariboru na Srednji glasbeni in baletni šoli že deveto regijsko tekmovanje mladih glasbenikov Štajerske in Prekmurja. Mladi glasbeniki so tekmovali na violini, violončelu, harfi, kitari, pomerili so se v petju, nastopile so tudi komorne skupine s pihali.
Tekmovanja so se udeležili tudi učenci Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj. Z violino sta tekmovali Eva Prešern in Jerca Topolovec v kategoriji I. a, kjer je bila obvezna skladba Bachov Rondo. Jerca
Topolovec je pod mentorstvom Andreja Feguša za svoj nastop dobila srebrno priznanje. Eva Prešern, ki jo uči Metoda Gregl Trop, je za svoje izvajanje dobila zlato priznanje. Violončelistka
Barbara Babič je nastopila v kategoriji I. a, kjer je bila obvezna skladba Websrejev Scherzo. Pod mentorstvom Aleksandra Kuzmanov-skega je za svoje izvajanje dobila zlato priznanje. Vse
Foto: Franc Lačen
Zlate flavtistke: Tamara Sevšek, Nastja Klein in Lea Sušek z mentorico Natalijo Frajnkovič
godalce je na klavirju spremljal Marjan Pači.
Vid Topolovec je tekmoval s kitaro v kategoriji I. c, kjer je bila obvezna skladba Rosita Polka Torrege. Vidova mentorica je Tadeja Belčič. Za svoj nastop je dobil srebrno priznanje.
Kot pevec se je predstavil David Hojsak, ki je nastopil v kategoriji I. Njegov mentor je Samo Ivančič, na klavirju pa ga je spremljal Mladen Delin. Za svoje petje je prejel bronasto priznanje.
Najvišjo oceno in torej tudi zlato priznanje so za svoj nastop prejele članice tria flavt. Trio flavt sestavljajo: Lea Sušek, Tamara Sevšek in Nast-ja Klein. Njihova mentorica je Natalija Frajnkovič.
Marca bo v Mariboru in v Ljubljani državno tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije. Državnega tekmovanja se lahko udeležijo tekmovalci, ki so na regijskih tekmovanjih dosegli zlato priznanje, pomeni, da so osvojili več kot 90 točk.
Franc Lačen
Lancova vas • Na obisku potujoči pustni kino
Filmski zapisi pustne tradicije
Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj in Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU sta v minulih dneh na Ptuju pripravila znanstveno-raziskovalni posvet Fašenk v etnografskem filmu, ob tem pa tudi potujoči pustni kino, ki je gostoval še v Markovcih in Lancovi vasi.
Filma Kurent se vrača in Leto oračev so si obiskovalci lahko ogledali 22. februarja v vaškem domu v Lancovi vasi, dogodek pa je bil posvečen tudi 10-letnici Fašenka v tem kraju. Pozdravni nagovor je imel videmski župan Friderik Bračič.
O zapisih tradicije, povezane s pustnimi šegami in navadami na Štajerskem, ter o podobi dediščine kurenta je na druženju v Lancovi
vasi spregovoril doc. dr. Aleš Gačnik iz ZRS Bistra, ob predstavitvi filma Kurent se vrača pa poudaril, da ta pripoveduje o kurentu podobnih likih - kožuharjih na Sardiniji. In ravno Sardinija po besedah Gačnika sodi med najpomembnejše tradicionalne šemske destinacije v Evropi, pot na Sardinijo pa jih je leta 2001 vodila v srž razumevanja pustnih tradicij na Štajerskem. Kot zanimi-
vost pa je Gačnik še omenil, da so v raziskovanju tradicionalne pustne kulture Evrope odkrili že več kot 80 kurentu podobnih maskirnih likov.
»Fašenk moraš doživeti, potem ga razumeš.«
Film Leto oračev, katerega avtor je priznani raziskovalec doc. dr. Naško Križnar,
Potujoči pustni kino je tudi v Lancovi vasi pritegnil veliko gledalcev, v ospredju (od leve) pa so dr. Naško Križnar, videmski župan Friderik Bračič in dr. Aleš Gačnik.
pa je predstavil najbogatejše pustno območje v severovzhodni Sloveniji. Ob predstavitvi filma je dr. Križnar poudaril, da predstavlja nekakšen zaključek dela med orači v Halozah, v širšem smislu pa želi gledalcu pokazati, kaj sploh so orači v Halozah in Lancovi vasi. Ravno orači - veliko časa je preživel s člani etnografskega društva orači iz Okiča - so po besedah Križnarja značilna pustna skupina Haloz, med samim raziskovanjem in druženjem s člani pustnih skupin pa je dr. Križnar spoznal, da fašenk moraš doživeti, potem ga razumeš. Dodal je še, da je bil prvič v Lancovi vasi in okolici leta 1993, drugič se je vrnil čez tri leta znova z namenom podrobneje raziskati pustne like in običaje teh krajev. Povabil ga je takratni predsednik FD Lancova vas Janko Jerenko, v fazi raziskovanja pa je dr. Križnar spoznal še ogromno zanimivih ljudi, ki v teh krajih ohranjajo pustno tradicijo in med njimi posebej omenil Franca Svenška iz Zg. Gruškovja, Bena Vidoviča iz etnografskega društva Orači Okič in Franca Drobniča iz etnografskega društva Orači Lancova vas.
TM
Na knjižni polici
Michal Viewegh Igra na izločanje
Ljubljana. Sanje, 2006
MICHAI. VIEWIÍGH
Igra na iíloěatije
•L
Michael Viewegh je pisec kratkih zgodb, predvsem pa romanov, ki dosegajo visoke naklade, že začetne med trideset in štirideset tisoč, in so do sedaj prevedeni v osemnajst jezikov. Hvalijo ga kritiki in bralci. Michal Viewegh razvija lasten slog, čeprav ga nekateri kritiki že omenjajo ob znanih Jaroslavom Haškom, Bohumilom Hrabalom in drugimi, kar mu seveda godi kot piscu, ki ga tisk pogosto omenja, tudi tako imenovani rumeni. S popularnostjo, komercialnim uspehom, je prišla tudi nevoš-čljivost, kar ni samo slovenska posebnost. Med jesenjo in zimo nastane vsako leto izpod njegovega peresa nov roman. Pisatelj sodi med tiste redke, ki se na Češkem lahko preživljajo s pisateljevanjem. Viewegh je Pražan, letnik 1962. Iz študija ekonomije se je prepisal na češ-čino in pedagogiko ter bil nekaj časa učitelj v osnovni šoli. Na češko literarno nebo se je povzpel z družinsko kroniko Čudoviti pasji časi, ki je le v obrisih avtobiografska, zajema čas glavnega junaka Kvida (alter ego) od rojstva, otroštva, mladostnih let, do zrelosti, od šestdesetih do osemdesetih let prejšnjega stoletja. Roman imamo v prevodu Nives Vidrih tudi v slovenščini, kot tudi Vzgojo deklet na Češkem in Roman za ženske.
Roman Igra na izločanje in ima originalni naslov Vybijena, kar pomeni igro med dvema ognjema, igro, ki z dotikom žoge izloča igralce iz igre, v prenesenem pomenu pa je prispodoba za izločanje iz individualnih poti življenja, ki povezujejo skupino prijateljev preko gimnazijskih let v srednja štirideseta leta. Prvoosebni in tretjeosebni pripovedovalci izpovedujejo svoja občutenja, misli, občutke, razmišljanja, tako da sklenejo pripovedni tok zgodbe o prijateljstvu, ljubezni, veselju in trpkih človeških spoznanjih, ki prav tako neusmiljeno trgajo njihove sanje, cilje in pričakovanja. Življenje daje in jemlje, prijatelji so preživeli lastno mladost. Njihova maturantska srečanja so ogledala njihovih neuresničenih pričakovanj. Fujka je obremenjena s svojo nelepo telesno podobo in prisega, da je edina pomembnost v življenju ženske njena lepota. Požrtvovalnim in pravičnim dekletom nihče ne piše ljubezenskih pisem. Če bi se oče zaradi spleta slučajnosti poročil z mamino prijateljico, bi lahko bila lepa! Njen čudoviti vseživ-ljenjski zaveznik je mrak in svet izmišljenega ljubimca. Mati pa je zbežala k bivšemu ljubimcu. Njeno nasprotje je Eva, lepotica, ob kateri je zastajal dah. Ob pogledu nanjo si jo je Jeff »rezerviral«. Eva in Jeff sta bila v vsem najboljša, kapetana, ki sta lovila žogo, ne da bi jo pogledala. Žoga je samoumevno končala v naročju svetlolase Eve. Sošolci in profesorji so ju imeli za idealen par. Skippyjapolitika ne zanima, bodoči ginekolog je edini, ki ni hotel vstopiti v Zvezo socialistične mladine. Meni, da mora človek štrleti iz množice, drugače ga nihče ne opazi. Njegova individualnost je v ospredju norčavosti in kvantaškega izražanja, s katerim prekriva svojo ranljivost in drugačnost. Tomu se je zazdela resničnost lepša od sanj, ko je prišla Eva, po kateri je hrepenel in ostal bister in občutljiv fant. Njegova Žanet je dolgo časa upala, da je Tom tisti ta pravi, potem pa spoznala, da je samo četrto resno razmerje. Leta 2003 sta Jeff in Tom ponovno sama v gorah, ko je postalo življenje že časovno omejeno in se nekaterih stvari ni dalo več doseči. Tudi v prijateljstvu so nastale razpoke, tako kot v njunih zakonih. Fujka je postala uspešna notranja arhitektka, saj je o lepoti in notranjosti sanjala več kot šestnajst ur na dan. Po dvajsetih letih ima moža in dva otroka, čeprav je bila v mladosti všeč tipom šele po tretjem pivu. Njene dekliške sanje so se razblinile ob možu, nadzorniku v metroju. V romanu izmenjaje nastopajo prijatelji kot izpovedovalci kratkih odlomkov, ki zapuščajo mladostniški svet z vstopom v svet odraslih, ki jih je že oropal nekaterih sanj in pričakovanj in nastavil tudi svoj kruti obraz, ali končnega odhoda ali pa je razblinil življenje v posamezne milne mehurčke, plavajoče med spomini in vdanostjo, da tako mora biti in je življenje v resnici igra izločanj in iskanje poti in ciljev, ki so se kdo ve kdaj odkotalili in jih ni več moč ujeti.
Romaneskni svet Vieweghovih del je prepletanje me-dosebnih in družinskih odnosov, intimnih in ljubezenskih, spopad posameznika z družbo, družbena in politična dogajanja na prehodu nekih sklenjenih razmer, kjer postane literarni svet ne samo odslikava, ampak tudi izhod v svet humorja, ironije in groteske. Tudi naslednji roman Letoviščarji, ki ga je v slovenski jezik občutljivo in nam v naslado prestavila Nives Vidrih, je že na poti.
Vladimir Kajzovar
Foto: TM
Aleš Čeh
»Želimo si nadaljevati zmagovito serijo«
Stran 8
Rokomet
Majhne razlike na lestvici, zanimivi obračuni Stran 8
Kolesarstvo
V Švici novo kolo zagodlo Juretu Golčerju
Stran 9
Namizni tenis
Pomembna zmaga Ptujčanov
Stran 9
Mali nogomet
Igralci Tomaža niso izkoristili priložnosti
Stran 10 Hura, prosti čas Otroci najraje igrali nogomet in plesali
Stran 10
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
Piše: Jože Mohorič
tednik
Športni zavod Ptuj
2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30
www.športnizavod-ptui.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Zastor je padel
Zastor je padel, 20. zimske olimpijske igre v Torinu so za nami. Dobitniki medalj slavijo, večini tekmovalcev se je izpolnil življenjski športni cilj - to je sodelovanje na olimpijadi, nekateri pa so seveda razočarani, saj je prostora na stopničkah za zmagovalce pač premalo za zadovoljitev vseh ambicij nastopajočih.
Slovenci na teh OI nismo osvojili nobene medalje, res pa je, da smo to lahko pričakovali že pred odhodom v Torino, čeprav smo potihoma računali na kakšen »čudež«. Kljub nekaterim posameznim visokim uvrstitvam v svetovnem pokalu (Maze, Kranjec, Benkovič, Majdič, Brankovič) naši športniki v letošnji zimi niso redno zasedali mest na vrhu ali tik pod njim, kar je nekakšen pokazatelj dobre pripravljenosti. Težko je reševati sezono na največjem tekmovanju v letu, kamor prihajajo praviloma odlično pripravljeni tekmovalci. Ob tem je treba upoštevati še dejstvo, da je olimpijska tekma ena sama in da popravnega izpita ni. Prav slednja ugotovitev je največja miselna zavora naših tekmovalcev, ki v odločilnem trenutku ne uspejo pokazati vsega svojega znanja in izpeljati optimalnega nastopa. Kot da se naši športniki in športnice ne zavedajo, da na olimpijskih igrah preprosto ni prostora za taktiziranje, polovičarstvo ali zadržanost na progi. Na olimpijske igre se namreč uvrsti veliko število tekmovalcev (odvisno od panoge), ki so vsaj v širšem krogu favoritov za medalje. Če je takšnih, npr. v veleslalomu, 25 in jih od tega 20 vozi »na polno«, potem tistim 5, ki tega ne počnejo, preostanejo le drobtinice, zagotovo pa ostanejo daleč od boja za kolajne. Prav takšen občutek smo lahko dobili po vožnjah Tine Maze, kije to tudi sama potrdila v izjavi: »Smučala sem premalo agresivno.« V najboljši formi bi morda lahko smučala z majhno zavoro in kljub temu računala na visoka mesta, z letošnjo pripravljenostjo pa prav gotovo ne! V kategorijo razočaranj sodijo tudi skakalci, ki se jim je nastop povsem ponesrečil. Za razjasnitev dejanskega stanja v ekipi bo najbrž treba počakati na analizo vodstva reprezentance, vendar je stanje zagotovo zaskrbljujoče.
Vseh slovenskih nastopov na ZOI pa ne moremo metati v isti koš, saj so nekateri s svojimi nastopi v celoti izpolnili pričakovanja. V prvi vrsti je to tekačica Petra Majdič, ki je v vseh nastopih iz sebe iztisnila maksimum in ni nič zaostala za rezultati v svetovnem pokalu. Če bi imela samo kanček športne sreče, bi lahko stopila celo na stopničke za zmagovalce. Tudi deskarja na snegu Dejan Košir in Rok Flander sta na ZOI pokazala eno najboljših predstav v sezoni.
Kdo so junaki 20. ZOI? Medalje je osvojilo 26 držav, na vrhu so Nemci in Američani, tik za njimi pa že naši severni sosedje Avstrijci, ki so izredno uspešno tekmovali v alpskem smučanju (Benjamin Raich in Michaela Dorfmeister sta osvojila po dve zlati kolajni) in smučarskih skokih. Med posamezniki je najuspešnejši nemški biatlonec Michael Greis, ki je osvojil kar tri zlate medalje, Nemci pa so kraljevali tudi v sankanju in bobu.
Izredno razburljive obračune smo lahko gledali tudi na hokejskem turnirju, kjer sta se že po četrfinalnih preizkušnjah poslovili reprezentanci Kanade in ZDA. V finalnem obračunu smo lahko spremljali skandinavski derbi med Finci in Švedi, srečnejši pa so bili slednji. Za najboljšega igralca turnirja je bil proglašen vratar finske reprezentance Antera Niitymaki.
Pregled osvojenih medalj na 20. ZOI v Torinu:
'T'I/ttr^ cf/yt-ťf^t-tvr^^ skupaj
Nemčija ZDA Avstrija Rusija
T^nt/1 n /i n
11
9 9
s
12 9 7 6 m
6 7
7
8 1
29 25 23 22
Tisti, ki ste upoštevali naš nasvet pred ZOI, da se ne obremenjujte z nastopi Slovencev, ampak uživajte v nastopih vseh športnikov, ste lahko zadovoljni, saj je bilo napetih obračunov na pretek, ostali pa ^ Kanada in Vancouver 2010 bo novapo-staja na poti olimpijskega vlaka.
Rokomet • 1. A SRL (m, ž)
Ormožani zmagali, učna ura za Ptujčanke
1. A SRL MOŠKI
REZULTATI 17. KROGA: Slovan
-	Jeruzalem Ormož 26:29 (12:14), Termo - Celje Pivovarna Laško 26:35 (13:19), Trimo Trebnje - Krka 30:19 (13:11), Ribnica Riko hiše - Prevent 24:24 (10:13), Gold club - Rudar EVJ Trbovlje 32:23 (16:12), Cimos Koper
-	Gorenje 29:30 (15:14) 1. CEIIE PIVO. IŠKO 17 16
17 17 17 17 17
2.	GORENJE
3.	GOLD CLUB
4.	TRIMO TREBNJE
5.	PREVENT
6.	CIMOS KOPER _.
7.	RIBNICA RIKO HIŠE 17
8.	RUDAR TRBOVLJE 17
9.	JERUZAL. ORMOŽ 17
10.	SLOVAN 17
11.	KRKA	17
12.	TERMO 17
32 26 23 22 17 16 16 14 14 9 8 7
Slovan - Jeruzalem 26:29 (12:14)
JERUZALEM: G. Čudič (19 obramb), Cvetko, Dogša; Bel-šak 5, Korez, Koražija 7, Bezjak 4, Ivanuša, B. Čudič 5(3), Lukaček, Blažević 5, Grizolt 1, Hrnjadović 2, Potočnjak. Trener. Saša Prapotnik
Ormožani so v tekmo štar-tali nesproščeno, kar so izkoristili Ljubljančani in v 9. minuti povedli s 6:3. V teh trenutkih je Ormožane v igri z "mladimi levi" držal Blažević, ki je vse zadetke dosegel v 1. polčasu. Obramba 6-0 Slovana je "jeruzalemčkom" povzročala velike težave in jim pri tem podelila kar pet blokov. Pobeg gostiteljem na višjo prednost pa je preprečeval v golu znova raspoloženi vratar Gregor Čudič. Prav v zadnjih dveh minutah prvega polčasa pri vodstvu domačih 12:11 je na sceno z obrambami stopil G. Čudič in v napadu Belšak, ki je z dvema zadetkoma Ormo-žane popeljal do vodstva ob polčasu s i4:12.
V nadaljevanju tekme so igralci Slovana izvedli pritisk, ki je obrodil sadove z vodstvom 21:20. Največ težav je ormoški obrambi povzročal Kovač (7 golov), ki je mrežo Gregorja Čudiča rešetal iz razdalje. Pet minut pred koncem je bil izid še vedno izenačen (25:25). Takrat sta za preobrat v korist Ormožanov poskrbela oba Ču-diča, v vratih Gregor, v napadu pa se je s tremi zaporednimi zadetki prebudil tudi mlajši Bojan in Ormožani so v samem finišu dramatičnega ter precej nervoznega srečanja prišli do novih točk. Po poškodbi sta se v ekipo Jeruzalema vrnila Grizolt in Hrnjadović, ki sta
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Čudič je na koncu tekme dosegel pomembne zadetke za Ormožane.
dodala pomemben delež k zmagi čete Saše Prapotnika. V soboto v Ormož prihaja škofjeloški Termo.
UK
1. A SRL ŽENSKE
REZULTATI 18. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Krim Mercator 23:44 (7:21), Europrodukt Brežice - Burja Škofije 30:27 (12:13), Olimpija - Maks Polje 34:21 (17:11), Kočevje Anubis - Loka kava KSI 22:22 (10 :13), Celeia Žalec - Celjske mesnine 28:31 (13:16), Inna Dolgun - Izola 33:22 (17:13)
1.	KRIM MERCATOR 18 18 0 0 36
2.	CELJSKE MESNINE 18 12 2 4 26
3.	INNA DOLGUN 18 12 2 4 26
4.	OLIMPIJA 18 12 1 5 25
5.	CELEIA ŽALEC 18 11 0 7 22
6.	LOKA KAVA KSI 18 8 3 7 19
7.	MER. TENZOR PTUJ 18 8 2 7 18
8.	KOČEVJE ANUBIS 18 8 1 9 17
Q fiiDriDDn RDfŤirfi» t; o 11 n
10.	IZOLA	18 3 2 13 8
11.	MAKS POLJE 18 2 1 15 5
12.	BURJA ŠKOFIJE 18 1 0 17 2
Mercator Tenzor Ptuj - Krim Mercator 23:44 (7:21)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Rajšič, Majcen, Šijanec 1, Prapotnik 1, Ciora 9 (6), Ramšak 4, Strmšek 1, Lazarev, Kalan, Potočnjak 5 (1), Bru-men, Kelenc, Raškovič, Hamer-šak 2. Trener: Mišo Toplak.
Ko v goste pride takšna ekipa, kot je Krim Mercator, potem je seveda to praznik ženskega rokometa, ki je bil začinjen s pozdravom kurentov in z zapletom s semaforjem, ki je popolnoma neprimeren za rokometne tekme (vsakršni
izgovori odgovornih so popolnoma odveč).
Krimovke so na Ptuj prišle kot nesporne favoritinje in to vlogo proti oslabljeni domači ekipi tudi upravičile; razlika v kvaliteti je res ogromna. V vrstah domačih je tokrat več igrala reprezentantka Ciora, vrnili sta se tudi Brumnova in Raškovičeva. Gostje so kaj hitro pričele svojo igro. Visoki blok krimovk v obrambi ter odlične obrambe Dinujeve so bili osnovni razlogi, da so gostje z lahkoto dosegale zadetke iz nasprotnih napadov, medtem ko so Ptujčanke imele veliko težav pri organizaciji napadov. Trener Ljubljančank Tone Tiselj je povrh zahteval še maksimalno angažirano igro in razlika je rasla iz minute v minuto.
V drugem polčasu ni bilo nič drugače. Svojo priložnost pri gostjah je s pridom izkoriščala Hrvatica Mila Hrnjič, sicer ena najmanjših igralk na igrišču (dosegla je 15 zadetkov). V zadnjih enajstih minutah je trener domačih Mišo Toplak dal priložnost mladi vratarki Katji Kelenc, ki je nekajkrat odlično posredovala in preprečila še višje vodstvo gostij, ki so v tem delu igre nastopile z mladimi igralkami. Čeprav pri gostjah nista nastopili Derepaskova in Kurentova, so lahko gledalci videli veliko mojstrovin, za domačinke pa je bila to odlična šolska ura. Svoje priložnosti za točke morajo Ptujčanke iskati v srečanjih z drugimi nasprotnicami, saj je Krim v Sloveniji razred zase.
Danilo Klainšek

Na tekmi z ekipo Krima ie priložnost dobila tudi Sabina Maicen (modri dres, MT Ptui).


0
i

i

!

Nogomet • Aleš Čeh, Drava Ptuj
»Želimo si nadaljevati zmagovito serijo«
Za slovenskimi nogometnimi ligaši, predvsem prvoligaši, so dolgotrajne priprave na spomladanski del prvenstva v 1. SNL. Kako so se pripravljali, bomo lahko seveda videli na prvenstvenih tekmah že to soboto, ko bodo pričeli svoj nogometni ples. Nedvomno je, da so vsi garali, in to z namenom, da dosežejo svoje cilje. Med nogometaši ptujske Drave pa v soboto zaradi poškodbe ne bo igralca sredine Aleša Čeha. »V tem tekmovalnem letu enostavno nimam sreče. Najprej sem imel v jeseni težave z ramenom in izpustil nekaj tekem, sedaj pa so tu težave s hrbtenico. Zaradi tega sem izpustil tudi zadnje priprave v Poreču in na Ptuju opravljal terapije, a zaenkrat še ni nič bolje. Nič ne morem reči o tem, kdaj bom ponovno zaigral,« je dejal Aleš Čeh.
Priprave nogometašev pa vsebujejo tudi pripravljalna srečanja in v zadnjem času Dravi ni šlo najbolje, saj je po porazu z Varteksom v četrtek doživela poraz še z Zavrčem. O tem nam je Aleš dejal naslednje: »Iz tega ne bi delal panike. Igrati pripravljalno
Foto: Črtomir Goznik
Aleš Ceh v letošnji sezoni nima sreče s poškodbami
srečanje, ki je namenjeno uigravanju ekipe, in potem to primerjati s prvenstvenim srečanjem, je nemogoče, saj je to povsem drugačna tek-
ma. Ko se gre za točke, je to res nekaj drugega in verjamem, da bo drugače. Pa saj ni samo Drava izgubila v pripravah, ampak tudi mnogi drugi
klubi. Trdo delo v pripravah bo zagotovo obrodilo sadove.«
Odhod Miljatoviča in poškodbe Dabanoviča, Zajca, Čeha in Kronavetra bodo v ekipo prinesli nekatere spremembe, vendar Drava kljub temu cilja visoko in se vsekakor ne bo odrekla napadalnega nogometa. »Vsako leto pride v klubih do določenih igralskih sprememb, tudi za odličnega Miljatoviča se bo našla rešitev. O tem, kdo od nas poškodovanih bo sposoben za igro že v soboto, pa se bo vedelo šele pred samo tekmo, za sebe pa vem, da ne bom med njimi. Kljub temu bomo pripravljeni pričakali velenjskega Rudarja, ki na Ptuju nima kaj izgubiti in prepričan sem, da bomo nadaljevali zmagovito jesensko serijo. Tretje mesto je realno dosegljivo, saj so med nami majhne razlike. Že po nekaj tekmah bo več jasnega; upam pa, da bo Drava napredovala navzgor po prvenstveni razpredelnici,« je zaključil kratki pogovor Aleš Čeh, ki komaj čaka, da se ponovno vrne.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Prijateljske tekme
Drava - Zavrč 1:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Golob (29), 0:2 Fridl (77), 1:2 Trenevski (87. z 11-m)
DRAVA: Štelcer, Šterbal, Berko, Lunder, Zečevič, Emeršič, Trenevski, Chietti, Tisnikar, Kelenc, Letonja. Igrali še je Štromajer. Trener: Milko Đurovski.
ZAVRČ: Dukarič, Gabro-vec, Sluga, Lenart, Meznarič, Črnko, Kokot, Zdelar, Golob, Poštrak, Strelec. Igrali so še: Veselič, Fridl, Železnik. Trener: Miran Emeršič.
Nogometaši Drave in Zavr-ča so na igrišču v Dornavi odigrali pripravljalno srečanje na sicer zelo dobro pripravljenem igrišču. Kar precej ljubiteljev nogometa je želelo videti Dravo tudi v živo in jih hladno vreme ni odvrnilo od tega. Pri Dravi je manjkalo kar nekaj nogometašev (Dabano-vič, Kronaveter, Petek, Zajc, Čeh, Drevenšek), vendar ti, ki so nastopili, niso prikazali igre, ki bi zadovoljila njihovega trenerja in gledalce. Izključitev Kelenca v 9. minuti, ko je napravil prekršek in nato igra Drave z igralcem manj, je bila vsekakor ovira. Zavr-čani so igrali svojo igro in se niso ozirali na težave svojih nasprotnikov. V 29. minuti je završki kralj strelcev Matej Golob premagal Štelcerja in poskrbel za vodstvo.
V drugem polčasu je bila igra za nianso boljša. Prvi pa so ponovno v tem delu igre zadeli nogometaši Zavrča, uspešen je bil Iztok Fridl. Sledil je velik pritisk Drave, a jim ni uspelo drugega, kot zmanjšati vodstvo. Strelec iz bele točke je bil Viktor Trenevski.
Aluminij - Maribor Pivovarna Laško 1:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Fridauer (60), 1:1 Šimenko (63)
ALUMINIJ: Pridigar, Čeh, Topolovec, Vrenko, Mlinarič, Marinič, Dugoin, Dončec, Eterovič, Đakovič, Fridauer. Igrali so še: Sagatin, Rozman, Trstenjak, Vtič, Hertiš, Kuser-banj. Trener: Edin Osmano-vič.
MARIBOR PIVOVARNA LAŠKO: Murko, Horvat, Ošlaj, Bečiri, Ragolič, Šimič, Po-povič, Panikvar, Jelič, Zeba, Rakič. Igrali so še: Bratušek, Đinič, Šimenko, Pregelj, Medved, Mihelič. Trener: Milan Djuričič.
Nogometaši kljub pustnim norčijam ne mirujejo in se
pripravljajo na spomladanski del tekmovanja. V Kidričevem na igrišču z umetno travo sta se še drugič v kratkem obdobju pomerila domači drugoligaš Aluminij in prvoligaš Maribor Pivovarna Laško. Obe ekipi nista nastopili v kompletnih sestavah, nekaj zaradi poškodb, nekateri, predvsem mlajši nogometaši, pa zaradi reprezentančnih obveznosti. Kljub vsemu pa so ljubitelji nogometa lahko videli zanimivo nogometno predstavo. Vijoličasti so bili v prvem polčasu podjetnejši nasprotnik, imeli so pobudo, nogometaši Aluminija pa so se uspešno in predvsem organizirano branili ter čakali na svoje priložnosti.
Nič drugače ni bilo v drugem polčasu. Razlika je bila le v tem, da sta padla dva zadetka. Povedli so Kidričani z zadetkom Davorina Fridauerja v 60. minuti, izenačil pa je Jan
Šimenko tri minute kasneje. Jan je v zimskem prestopnem roku k Mariborčanom prestopil prav iz Aluminija.
Aluminij - Wildon 5:2 (1:0)
STRELCI: Vtič 3, Veselič in Đakovič po enega.
ALUMINIJ: M. Rozman, Trstenjak, Topolovec, Fruk, Tišma, Kuserbanj, Gajšek, T. Rozman, Veselič, Hertiš (od 46. Đakovič), Vtič. Trener: Edin Osmanovič.
V nedeljskem srečanju so nogometaši Aluminija brez večjih težav premagala avstrijski Wildon, za katerega igrata nekdanja znana slovenska nogometaša Ante Šimundža in Aleš Križan. Za Kidričane sta po daljšem času nastopila Uroš Veselič in Matjaž Rozman, ki sta bila s slovensko reprezentanco (U-19) v Italiji.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija so se že drugič letos pomerili z Mariborčani; tokrat so igrali neodločeno.
Rokomet • 1. B SRL (m)
Majhne razlike na lestvi-■ ■ ■ ■ ■ ■
ci, zanimivi obračuni
1. B SRL MOŠKI
REZULTATI 14. KROGA: Velika Nedelja - Cerklje 38:25, Atom Krško
-	Gorišnica 36:28, Dobova - MIP Gorica Leasing 36:35, Mitol Sežana
-	Dol TKI Hrastnik 33:31, Sevnica
-	Istrabenz plini Izola 30:26, Pekarna Grosuplje - Sviš 29:29.
1.	VELIKA NEDELJA	14	11 1	2	23
2.	DOBOVA	14	10 2	2	22
3.	SVIŠ	14	10 1	3	21
4.	DOL TKI HRASTNIK	14	9	0	5	18
5.	SEVNICA	14	7	3	4	17
6.	MIP GORICA LEAS.	14	6 4	4	16
7.	ISTRABENZ P. IZOLA	14	6 3	4	15
8.	ATOM KRŠKO	14	5	5	4	15
9.	PEKAR. GROSUPLJE	14	4	19	9
10.	GORIŠNICA 14 3 0 11 6
11.	MITOL SEŽANA 14 3 0 11 6
12.	CERKLJE	14 0 0 14 0
Atom Krško - Gorišnica 36:28 (15:10)
GORIŠNICA: T. Valenko, Štrbal, D. Kelenc, Štorman, Žuran 5, Ivančič 1, Lozinšek 5, Buzeti 3, Sok, Halilovič 5, Pisar 7, M. Valenko, Vincek 2, M. Kelenc. Trener: Marjan Valenko.
Rokometaši Gorišnice so po pomembni zmagi na domačem parketu odšli neobremenjeno na zahtevno gostovanje v Krško. Po prvih desetih minutah je dobro kazalo, saj je bil izid izenačen ali pa so domačini imeli minimalno prednost. Sledilo je slabo obdobje gostov iz Gorišnice, saj so rokometaši ekipe Atom Krško prišli do prednosti 14:7, kar je bila kar precejšnja prednost.
V drugem polčasu so Go-rišničani znižali vodstvo domačih za 4 zadetke in imeli priložnost, da se še bolj približajo, saj so imeli prednost dveh igralcev v polju. Žal pa so bili domači rokometaši tisti, ki so trikrat zadeli v tem obdobju in si ponovno priigrali sedem zadetkov prednost (20:13). Gorišničani so se v 52. minuti ponovno približali na tri točke zaostanka (28:25), žal pa spet zapravili tri napade in vsega je bilo konec.
Sedaj Gorišničane čaka teden dni priprav za mogoče najbolj pomembno srečanje v tem prvenstvu, saj gostijo ekipo Mitol Sežana, ki je njihov direkten nasprotnik v boju za obstanek v 1. B SRL. Sežančani so v tem krogu presenetljivo premagali četr-touvrščeno ekipo Dol TKI iz
Hrastnika.
Danilo Klajnšek
Velika Nedelja -Cerklje 38:25 (18:14)
VELIKA NEDELJA: Kova-čec (7 obramb), Klemenčič (5 obramb); Mesarec 5, Ku-kec 11 (1), Cvetko 2, Hanželič 2, Krabonja 1, Planinc 4, Ko-kol 1, Ivančič 4 (1), Vrečar 4 (1), Korpar 2, Kumer 1, Kvar 1. Trener: Ivan Hrupič.
V	tekmi, kjer je bil zmagovalec znan že vnaprej, so Nedeljčani s povprečno igro visoko premagali zadnjeuvr-ščene Cerklje. Gostitelji niso »čistih glav« pričeli tekmo in Cerkljani so držali stik s favo-riziranimi rokometaši Velike Nedelje do rezultata 11:11 (22. minuta). Šele v končnici
1.	polčasa so z zadetki Kukca (6 zadetkov v 1. polčasu) varovanci trenerja Ivana Hru-piča ušli na 4 gole prednosti, 18:14.
V	2. polčasu je gostom, ki so se že sprijaznili z izpadom iz 1. B-lige, najprej zmanjkalo moči in Velika Nedelja si je do konca tekme priigrala visoko prednost 13 golov. Pri Veliki Nedelji so se med strelce razen vratarjev vpisali vsi igralci. Prvi strelec Kukec se je na koncu zaustavil pri 11 zadetkih, pri gostih je bil najuspešnejši med strelci Korbar s sedmimi goli. V naslednjem krogu Velika Nedelja gostuje v Grosupljem, ki je v tem krogu odščipnilo točko sosedom iz Ivančne Gorice. Zmaga pri »grosupeljskih pekarjih« je nujno potrebna.
UK
2.	SRL VZHOD
Ptujčani ostali doma
Minuli vikend so tekmovanje nadaljevali v 2. SRL - vzhod za uvrstitev od 9. do 15. mesta. Rokometaši Drave Ptuj bi v nedeljo morali odpotovati na gostovanje v Kranj k ekipi Chio. Vendar do srečanja ni prišlo, ker Ptuj-čani niso prispeli na tekmo (službene in študijske obveznosti). Preostala izida: Arcont Radgona - Radovljica 23:23, Mark Olimpija - Aleš Praznik 33:21.
Danilo Klajnšek
Občni zbor športnikov v Sv. Trojici
V	soboto, 25. februarja, so se na rednem letnem občnem zboru v gasilskem domu pri Sv. Trojici zbrali člani in članice športno nogometnega društva Old boys&-young boys od Sv. Trojice.
Na zboru so pregledali narejeno v preteklem letu in si zastavili program dela za letošnje leto, ki ga je predstavil predsednik športnega društva Erni Škerget.
V	letošnjem letu bodo sodelovali pri prvomajskem pohodu na Zavrh, v okviru krajevnega praznika bodo organizirali srečanje z veterani in organizirali izlet za veterane na Goričko. Letos se bodo odpravili tudi na kolesarjenje v Negovo, kjer si bodo ogledali negovski grad. Veliko ur prostovoljnega dela pa bodo namenili urejanju travnatega igrišča. Ob koncu leta se bodo z baklami odpravili k polnočnici in predsednik upa, da bo ta pohod postal tradicionalen.
Zmago Šalamun
Odbojka • 1. DOL (ž), 2. DOL (ž, m)
Neenakovredne nasprotnice
1. DOL ŽENSKE
REZULTATI 20. KROGA: Benedikt
-	Nova KBM Branik 0:3, Šentvid
-	Sloving Vital 3:2, Hitachi Izola - Jesenice 3:0. V tem krogu je bila prosta ekipa Luke Koper.
1. NOVA KBM BRANIK 19
2.	LUKA KOPER
3.	BENEDIKT
4.	ŠENTVID
5.	HITACHI IZOLA
6.	SLOVING VITAL
7.	JESENICE
19 10
9
10 8 6 0
Benedikt - Nova KBM Branik 0:3 (13, 14, 21)
BENEDIKT: Rajšp, J. Borko, Fekonja, Kutsay, T. Borko, Vrbančič, Klasinc, Bernjak, Ju-reš, Vajt, Hauptman.
Odbojkarice Benedikta so v predzadnjem krogu tretjega dela prvenstva v prvi ligi po pričakovanju klonile proti Mariborčankam, ki so tako zabeležile že 21. prvenstveno zmago v sezoni. Poleg 19 zmag v konkurenci osmih ekip, ki nastopajo v prvi ligi, so namreč premagale tudi oba interliga-ša. Gostiteljice so se nekoliko bolje upirale le v tretjem nizu, vendar so bile tudi takrat daleč od uspeha.
Ne glede na poraz ostaja Benedikt še naprej v igri za končno drugo mesto, ki pomeni prednost domačega parketa v četrtfinalu. Znano je, da se bo Benedikt v četrtfinalu pomeril z Luko Koper, kdo pa bo imel prednost domačega
igrišča, pa bo znano po zadnjem krogu tretjega dela tekmovanja. Luka Koper gostuje v Mariboru, Benedikt pa na Jesenicah. V primeru vseh treh točk Benedikta na Jesenicah in porazu brez dobljene točke Koprčank v štajerski prestolnici bo zaradi boljše razlike dobljenih in izgubljenih nizov drugi Benedikt.
MŠ
2. DOL ŽENSKE
REZULTATI 17. KROGA: Pomaranča bar Ptuj - Aliansa Šempeter 3.0, Comet Zreče - Braslovče 3:1, Ecom Tabor - Partizan Škofja Loka 03, Mislinja - Čulum, s. p., Valšped 3.1, Formis Bell - Prevalje 2:3, Broline Kamnik - ŽOK Kočevje 0:3
1. POMARANČA BAR PTUJ	17	16	1	48
2. PREVALJE	17	13	4	39
3. ŽOK KOČEVJE	17	12	5	36
4. COMET ZREČE	17	12	5	34
5. BROLINE KAMNIK	17	11	6	33
6. PARTIZAN ŠKOFJA LOKA	17	9	8	27
7. MISLINJA	17	8	9	25
8. FORMIS BELL	17	7	10	21
9. ECOM TABOR	17	5	12	15
10. ALIANSA ŠEMPETER	17	5	12	14
11. ČULUM, S. P., VALŠPED 17		3	14	7
12. BRASLOVČE	17	1	16	7
za ženske so Ptujčanke v domači dvorani ekspresno odpravile ekipo iz Šempetra. Kljub temu da so igrale le s pol moči, so tekmice premagale s 3:0 v slabi uri igranja. Igralke iz Šempetra so dobesedno premagale same sebe, saj so naredile ogromno napak. S to zmago imajo Ptujčanke že devet točk prednosti pred dru-gouvrščeno ekipo iz Prevalj, do konca pa je le še pet tekem. Trenerka Sergeja Lorber je po tekmi povedala. »Po slabši igri v prejšnjem krogu smo se hitro uspele pobrati in zaigrati bolje. Tokrat nam ni bilo potrebno prikazati vsega, kar znamo, saj so nasprotnice odigrale zelo slabo. Smo v dobri formi pred zadnjimi težkimi tekmami.«
UG
2. DOL MOŠKI
REZULTATI 17. KROGA: Logatec - Svit 3:1, Partizan Fram - Prigo Brezovica 1:3, Hoče - TAB Mežica 1:3, Kekooprema Žužemberk - Termo Lubnik 0:3, Astec Triglav - Telemach Žirovnica 3:0, SIP Šempeter - MOK Kočevje 0:3
ZOK Pomaranča bar Ptuj - Aliansa Šempeter 3:0 (16, 15, 11)
ŽOK POMARANČA BAR PTUJ: Lorber, Cvirn, Draško-vič, Andjelkovič, Robič, Bila-novič, Vidovič, Kos
V srečanju 17. kroga 2. DOL
1. ASTEC TRIGLAV	17	14	3	42
2. LOGATEC	17	13	4	41
3. TERMO LUBNIK	17	14	3	38
4. PRIGO BREZOVICA	17	13	4	37
5. SVIT	17	12	5	37
6. KEKO. ŽUŽEMBERK	17	8	9	22
7. PARTIZAN FRAM	17	7	10	21
8. TELEMACH ŽIROVNICA	17	6	11	18
9. TAB MEŽICA	17	6	11	18
10. SIP ŠEMPETER	17	5	12	18
11. MOK KOČEVJE	17	4	13	14
12. HOČE	17	0	17	0
			DK	
Foto: Črtomir Goznik
Odbojkarice ŽOK Pomaranča bar Ptuj so v neenakovredni igri premagale igralke iz Šempetra.
Jadranje
Priprave na Ptujčanko
Minuli teden so v Termah Ptuj predstavili priprave na peto regato Ptujčanka, ki bo letos potekala od 23. do 26. marca v Biogradu na morju. Organizator regate je Hrvatski jedriličarski savez, soorgani-zatorji pa Yacht klub Biograd, Brodarsko društvo Ranca Ptuj, Jadralni klub Ptuj, Jadralno športno društvo Felnar Ptuj in Euronautic Yacht club. Peta regata Ptujčanka, ki po besedah organizatorjev združuje tiste, ki imajo radi jadranje, vsako leto pritegne več ljudi, lani
jih je sodelovalo okoli dvesto. Častni predsednik letošnje regate bo Andrija Koter, ki je pojasnil, da Ptujčanka skupaj z mariborsko, celjsko in prekmursko regato sestavlja pokal Štajerske. Kot je dejal, je regata zastavljena tako, da k sodelovanju privabi čim več mladih in prav zato bodo tudi letos od vsake prijavnine pet evrov namenili za mladince.
Predsednik organizacijskega odbora Samo Bauman je pojasnil, da letos uvajajo dve skupini plovil - v prvi skupini
bo sodelovalo deset plovil Bavaria 36, ki bodo opremljena z vso možno opremo, ki je na razpolago za regate tega tipa, torej tudi s tretjim jadrom, drugo skupino pa bodo sestavljale klasične čarter barke. V prvi skupini bodo imele prednost posadke s krmarji, ki so na Ptujčanki sodelovali že lani, posebej pa organizatorji k sodelovanju vabijo ženske posadke, ki imajo lahko največ enega moškega člana. Letos bodo ves čas poteka regate ostali v Biogradu, kar bo omogočalo izvedbo več plovov in krajše etape, prav tako pa so določili, da bo Ptujčanka odslej vsako leto potekala zadnji polni vikend v marcu.
ns
Kolesarstvo • Dirki 1. kategorije v Švici
V Švici novo kolo zagodlo Juretu Golčerju
Ptujski kolesarji so ob koncu tedna nastopili na dveh enodnevnih dirkah prve kategorije v Švici. V konkurenci najboljših svetovnih kolesarjev je bila najuspešnejša belgijska ekipa Quick step, ki je pobrala obe zmagi. V soboto je bil najuspešnejši Nizozemec Remert Wieling, v nedeljo pa Italijan Paolo Bettini. Od perutninar-jev sta bila najboljša Mitja Ma-horič in Radoslav Rogina, ki sta osvojila mesti okrog tridesetega. Obilico težav na obeh dirkah je imel Jure Golčer, ki je specialist za težke gorske proge. Kolesar, ki je od teh dveh dirk največ pričakoval, je zaradi okvare zavor v soboto odstopil, v nedeljo pa je ob padcu 10 km pred ciljem zlomil menjalnik in ciljno črto prečkal v ozadju. Golčer je bil do tega trenutka v vodilni skupini. Vodja ekipe Martin Hvastja je ob tem povedal: »Z izkupičkom nismo zadovoljni, saj sta bili dirki pisani na kožo Golčerju, ki pa žal ni imel sreče z novim kolesom.«
Uroš Gramc
Foto: Črtomir Goznik
Jure Golčer, KK Perutnina Ptuj
Namizni tenis • 1. SNTL (m, ž)
Pomembna zmaga fantov, dekleta brez možnosti
Urban Ovčar (NTK Ptuj) je prispeval svoj delež k zmagi svoje ekipe.
Štirinajsti krog tekmovanja v 1. moški slovenski namizno-teniški ligi je bil po pričakovanju uspešen za igralce Ptuja. Gostovali so pri zadnjeuvršče-ni ekipi Mengša in dosegli pomembno zmago, ki jim bo vsekakor prišla prav v nadaljevanju prvenstva, ko bodo lahko zaigrali sproščeno in morebiti dosegli še kakšno zmago. Tokrat igralci Edigsa niso imeli nobenih možnosti proti razigranim gostom iz Ptuja.
Po pričakovanjih pa so bila ponovno poražena dekleta-(nastopile so brez Brede Moj-silovič), in sicer v dvoboju s kranjskim Merkurjem.
-	Ptuj 1:6, Kema Puconci - Melamin 6:0, LM-KO Lendava - Križe 6:0, Maribor Finea - Tempo Velenje 6:2, Krka
-	Sobota 4:6.
1. LM-KO LENDAVA	14	0	0	28
2. MARIBOR FINEA	4 11	2	1	24
3. KRKA	4 9	2	4	20
4. SOBOTA	4 9	2	3	20
5. KEMA PUCONCI	4 8	2	4	18
6. TEMPO VELENJE	4 7	0	7	14
7. MELAMIN	4 3	0	11	6
8. PTUJ	4 2	2	10	6
9. KRIŽE	4 1	2	11	4
10. EDIGS	4 0	0	14	0
Foto: Črtomir Goznil<
REZULTATI 14. KROGA: Merkur -Ptuj 6:0, Tempo Velenje - Vesna 6:0, Fužinar Interdiskont - Prevent Radlje 6:4, Iskra Avtoelektrika - Kajuh Slovan 6:0, Ilirija - Argeta 6:2
1.	ISKRA AVTOELEK.	14
2.	ILIRIJA	14
3.	MERKUR	14
4.	FUŽINAR INTERDIS. 14
5.	KAJUH SOVAN -1
6.	TEMPO VELENJE
7.	ARGETA
8.	PREVENT RADLJE
9.	VESNA
10.	PTUJ
28 24 21 17 16 12 10 7 1 1
Edigs - Ptuj 1:6 Merkur - Ptuj 6:0
1. SNTL MOŠKI
REZULTATI 14. KROGA:
Avbelj - Pavič 0:3, Orešek - Ovčar 1:3, Vida - Piljak 0:3, Orešek - Pavič 1:3, Avbelj - Piljak 1:3, Vida - Ovčar 3:0, Vida/Drljača - Pavič /Piljak 0:3
Edigs 1. SNTL ŽENSKE
Konečnik - Zupanič 3:0, Burgar - Rojko 3:0, Malou - Terbuc 3:0, Burgar - Zupanič 3:0, Konečnik - Terbuc 3.0, Maloku - Rojko 3:0.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet • 1. slovenska futsal liga
Izkoristili premalo priložnosti
1. SFL
Rezultati 16. kroga: Slovenica Ag. Kravos - Tomi Press Bronx 4:3 (1:1), Dobovec - ŠD Extreme 9:3 (3:2), Pun-tar - Gip Beton MTO 1:7 (1:3), Svea Lesna Litija - Oplast Kobarid 1:9 (0:6), Nazarje Glin IPP - Tomaž 5:3 (3:1).
1. GIP BETON MTO 16 13 1 2
2.	DOBOVEC	16
3.	OPL. KOBARID	16
4.	SLOVENICA AG.	15
5.	TOMI P. BRONX	16
6.	PUNTAR	16
7.	SVEA L. LITIJA	16
8 4 4
7	3
7	3 5
7	2 7
7	2 7 6 4 5
8. NAZARJE GLIN 16 5 4 7
88:48	40
70:56	28
6 52:41	24
47:49	24
51:51	23
54:59	23
63:60	22 55:54
19
9.	ŠD EXTREME 16
10.	TOMAŽ 15
3 2 11 48:80 11 2 3 10 35:65 9
Nazarje - Tomaž 5:3
(3:1)
STRELCI: 0:1 Goričan (8), 1:1 Kugler (10), 2:1 Metulj (16), 3:1 Hren (18), 4:1 Metulj (26), 4:2 Lah (29), 5:2 Vreš (35), 5:3 Magdič (39).
_ TOMAŽ: Bedrač, Magdič, Školiber, Gašparič, Cvetko, Lah, Goričan, Kamenšek, Miklašič, Horvat, Zorec. Trener: Marjan Magdič.
Pri Tomažu so pred gostovanjem v Nazarjah po tihem upali na presenečenje in na osvojitev pomembne točke ali vseh treh. Toda ni se izteklo po njihovih željah, čeprav je mladinski reprezentant Tomaž Goričan povedel Tomaž v vodstvo z 1:0. Pri začetnem vodstvu so gostje zapravili svoje priložnosti za povečanje vodstva, nato je sledil močan pritisk Nazarčanov, ki se je končal do odhoda na odmor s tremi zadetki za hrbtom Bedrača. V 2. polčasu so
Franc Lah (KMN Tomaž), strelec zadetka v Nazarjah
gostje od Sv. Tomaža poskušali spreobrniti potek tekme, vendar so bili tokrat gostitelji boljši nasprotnik in jim je bilo ob koncu tekme treba le športno čestitati za zasluženo zmago.
"Nasprotnik si je pošteno priigral to zmago, celo tekmo so vršili pritisk ter s pokrivanjem po celem igrišču zasluženo zabeležil nove tri točke,"
je po tekmi povedal trener-ig-ralec Marjan Magdič. V soboto ob 16. uri v športni dvorani na Hardeku pri Tomažu v zaostali tekmi gostujejo močni Novo-goričani. Tomažu je to ena izmed zadnjih priložnosti, da si priborijo pomembne točke, ki bi jih še ohranile v boju za obstanek v ligi.
UK
Strelstvo • Regijsko prvenstvo z zračno pištolo
Ljubič in Raušlova regijska prvaka
V petek je na mestnem strelišču na Ptuju v organizaciji SK Ptuj, potekalo regijsko prvenstvo Podravja v streljanju z zračno pištolo za vse kategorije.
Med člani je naslov regijskega prvaka v letu 2006 pripadel Cvetku Ljubiču, SD Kidričevo, ki je dosegel 572 krogov in premagal svojega klubskega kolega Boštjana Simoniča s 571 krogi na 2. mestu in Ptujčana Roberta Šimenka s 554 krogi na 3. mestu. Franc Bedrač, SK Ptuj, je s 551 krogi pristal na 4. mestu, Nikola Ranilovič, SD
Elektro Maribor, s 550 krogi na 5., Jurček Lamot, SD Kidričevo, s 547 krogi na 6., Matija Potočnik, SK Ptuj, s 545 krogi na 7., Simeon Gonc, SK Ptuj, s 540 krogi na 8., Miroslav Pe-klar, SD Elektro, s 526 krogi na 9., Milan Stražišar, SK Ptuj, s 524 krogi na 10., Igor Pre-mužič, SD Kidričevo, s 520 krogi na 11., Borut Sagadin, SK Ptuj, s 519 krogi na 12., Dušan Kranjc, SD Juršinci, s 516 krogi na 13., Slavko Ivanovic, SK Ptuj, s 515 krogi na 14. in Zvonko Mavrič, SD Elektro,
Foto: Simeon Gone
Na sliki z leve regijski prvak Cvetko Ljubič, regijska prvakinja Majda Raušl, Boštjan Simonič, Jurček Lamot in Nikola Ranilovič (v ozadju)
s 484 krogi na 15. mestu. Med članicami je slavila Ptujčanka Majda Raušl, ki je dosegla 374 krogov. V ekipnem delu članov so slavili kidričevski strelci s 1690 krogi pred Ptujčani I s 1650 krogi na 2. mestu, Ptujča-ni II s 1583 krogi na 3. mestu in SD Elektro Maribor s 1560 krogi na 4. mestu.
Med mladinci je po pričakovanjih naslov pripadel Simonu Simoniču, SD Juršinci, ki je dosegel 567 krogov in premagal Ptujčana Domna Solino s 547 krogi na 2. mestu in Martina Sagadina, SD Kidričevo, s 485 krogi na 3. mestu. Med mladinkami je zmagala Ptujčan-ka Mojca Lazar, ki je dosegla 352 krogov in premagala svoji klubski vrstnici Matejo Leva-nič in Katarino Matic, ki sta obe dosegli po 339 krogov. Na 4. mestu je s 336 krogi pristala Petra Simonič, SD Juršinci, in na 5. mestu s 304 krogi Marija Gabrovec, SK Ptuj.
Med mlajšimi mladinci je zmagal Rok Pučko, SD Juršin-ci, ki je dosegel 363 krogov in premagal Ptujčana Jana Lešnika s 323 krogi na 2. mestu. Med mlajšimi mladinkami je zmagala Katja Černivec, SK Ptuj, s 304 krogi pred Matejo Pešakovič, SK Ptuj, z 265 krogi na 2. mestu.
Simeon Gonc
Hura, prosti čas - zimske počitnice
Otroci najraje igrali mali nogomet in plesali
V prejšnjem tednu je Športni zavod Ptuj v sodelovanju s Centrom interesnih dejavnosti Ptuj organiziral že osmo ponovitev programa Hura, prosti čas. Zopet se je odzvalo veliko otrok, ki so aktivno preživeli zimske počitnice. V petih dneh je športno dvorano Mladika obiskalo okrog 500 otrok. Največje zanimanje je bilo za igre z žogo, predvsem mali nogomet in otroške plese. Organizatorji so jim ponudili 10 različnih športov, ki so jih vodili trenerji, športni pedagogi in študentje Fakultete za šport. V projektu je sodelovalo 9 vaditeljev, ne smemo pa pozabiti tudi tistih, ki so skrbeli za tehnično izvedbo in nabavo rekvizitov ter pripomočkov.
Vodja projekta Robert Jau-šovec je povedal: »Ta projekt bo potekal tudi v prihodnje, naslednja ponovitev bo v času poletnih počitnic, kjer bomo otrokom ponudili možnost udejstvovanja v različnih športih na zunanjih športnih površinah. Novost bo vsekakor igrišče z umetno travo in nova igrišča za mali nogomet, košar-
Foto: Športni zavod Ptuj
Ena najbolj obiskanih dejavnosti projekta Hura, prosti čas je bil ples.
ko in odbojko, ki bodo končana pred poletjem. Tako bomo otrokom ponudili tudi vsebine, za katere do sedaj nismo imeli infrastrukturnih možnosti. Dve od teh sta zagotovo hokej na rolerjih in hokej na travi.
Zanimanje za projekt je zopet potrdilo, da so kvalitetni brezplačni športni programi v
našem mestu nuja in jih je še premalo. Tako moramo ponuditi otrokom možnost kvalitetnega preživljanja prostega časa in jih navaditi na športno udej-stvovanje, šport pa predstaviti kot pomemben socializator moderne družbe.«
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Otroci so bili zelo zadovoljni z vadbo na atletski stezi pod Mestnim stadionom na Ptuju.
Planinski kotiček
Zimski pohod na Snežnik in na Boč, ko cveti velikonočnica
V mesecu marcu vas člani Planinskega društva Maks Meško Ormož vabijo na naslednje izlete:
-	11. 3. 2006 - Zimski pohod na Snežnik (tradicionalni zimski vzpon na Snežnik - 1796 m)
-	26. 3. 2006 - Boč (na Boč, ko cveti velikonočnica)
Vljudno vabljeni tudi na občni zbor, ki bo v soboto,
4. marca 2006. Več informacij najdete na spletnem naslovu www.pdrustvo-mmormoz.si.
Vabilo na rekreativne pohode -od marca do maja
Planinsko društvo Maks Meško Ormož vas v mesecih od marca do maja vabi na rekreativne pohode, izlete, plezanje na plezalni steni, plavanje, triatlon ...
Če sklepamo po izkušnjah, potem večina od nas zmore precej več, kot si sami predstavljamo. Ena od karakteristik gorništva, pohodništva ter plezanja je ta, da ko se lotimo nekega cilja, ne moremo kar odstopiti sredi poti - treba je iti do konca. Zato je dobra fizična, tehnična in predvsem psihična priprava pred vzponi, daljšem pohodu ali preplezati steno na gori toliko pomembnejša. Stik z lepotami divje, prvobitne narave pa tudi spoznavanje samega sebe so razlogi, zakaj je gorništvo, plezanje in tudi pohodništvo v določenem času takšen "strup" za tiste, ki so ga zares preizkusili in doživeli.
Tako so tudi rekreativni pohodi prava motivacija za doseganje športnih ciljev. Preizkusili bi se v hitri hoji, teku, kolesarjenju, plavanju in športnemu plezanju. So prava stvar za ljudi, ki se že ukvarjajo z rekreacijo, še posebej pa je zanimivo za tiste, ki se še niso odločili, kako začeti. Najbolj pomembno je, da si zastavimo določen cilj, ki si ga želimo doseči. Pri vadbi je pomembna tako intenzivnost kot tudi količina.
Dobimo se vsaki petek pred planinsko sobo (Ptujska 19, Ormož), ob 17 uri.
Potek vadbe:
-	segrevanje v Mestni grabi, 10 minut,
-	hitra hoja na 4, 8 in 10 km,
-	kolesarjenje 5 km, 15 km, 30 km,
-	plavanje - v bazenu v Gimnaziji Ormož,
-	triatlon na zaključku prireditve s tekmovanjem,
-	udeležba na planinskih izletih.
Prijav ni, zato vas vabijo, da se vadb udeležite v čim večjem številu. Povabite prijatelje, sosede! Namenjeno mladim, starejšim ... Skupaj bomo doživljali lepe in manj lepe trenutke z enim ciljem - zmorem!
PD Maks Meško Ormož
Občni zbor PD Ptuj
PD Ptuj vabi članice in člane, simpatizerje in vse ljubitelje gora na redni volilni občni zbor, ki bo v petek, 3. marca, v Restavraciji Gastro s pričetkom ob 17.30 uri. V uradnem delu bomo pregledali dosežke lanskega leta ter predstavili načrte za prihodnji mandat. Po uradnem delu občnega zbora bo sledila večerja in planinska zabava ob živi glasbi.
UO PD Ptuj
Foto: UK
AvtoIXœM
Prenova peugeota 307
Za francoske peugeote brez posebnih težav zapišem, da so oblikovne poslastice. Pa najsi gre za hišne modele ali tiste, ki jih je izrisal oblikovalski studio Pininfarina. Prepričljivost na tem področju se je začela z modelom 206 in kasneje z večjim 407. Modelna prenova peugeota 307 obsega vse ka-roserijske različice in zraven dodelane zunanje podobe prinaša tudi večjo količino opreme. Novinec je z novim modelnim letom, predvsem pa s spremembami in nekaterimi popravki na avtomobilu v marsičem postal podoben večjemu peugeotu 407. Podobnost z večjim bratom se kaže pri obliki sprednjih žarometov in namestitvi registrske tablice ter z večjo ovalno odprtino za vstop zraka, ki je pri močnejših izvedbah okrašena s štirimi horizontalno nameščenimi kromiranimi letvicami in parom meglenk, ki obdaja obroč kroma. Hkrati so bile prenovljene vse karoserijske izvedbe: tri- in petvratna kombilimuzina, karavanska ter kabriolet s trdo zložljivo streho CC. In prav vse so si »nadele« novo prednjo masko. Vstopna odprtina za zrak je pri vseh modelih enako nasmejana in podobna tisti pri nišnem peugeo-
tu 1007. Bočna oblika karoserije je do neke mere ostala nespremenjena, prav tako zadek in zunanja podoba zadnjih svetlobnih teles, poslej s svetilno tehnologijo LED. Nekaj popravkov je doživela tudi armaturna plošča z osrednjo konzolo in večfunkcijskim sistemom, ki je »sposojen« iz večjega peugeota 407. Različica feline je opremljena s športnim volanskim obročem, usnjem na sedežih in celo na armaturni plošči, kar je za ta avtomobilski razred nekaj nenavadnega. Tehnološko je izpopolnjen tudi sistem varnostnih zračnih blazin, ki (še) bolje zaščitijo prsni koš potnikov. Pravzaprav je lahko model 307 opremljen z vsem, kar poznamo tudi pri večjih hišnih modelih.
Novi karoserijski izvedbi Fiatovega grande punta
Zakaj bi kupili rabljen avto, ce si lahko privoščite novega?
7
BODITE LOeiČHi. VOZÍTE LOeAH KENWOOD.
Klimatska naprava, servo volan, električni paket in radio CD Kenwood že za 1.865.000 SIT.
3
zadnji del vozila, kjer je pri serijskem puntu zadnja klop. Enako osnovo oblike ima tudi drugi koncept, ki povečuje uporabnost vozila v smeri prevažanja tovorov. Gre za dvosedežni »pick up« s poudarkom na prevažanju večjih tovorov. Nakladalna površina ni pokrita, z zadnje strani pa se vanjo dostopa s pomočjo tipične lopute. Da pa veselja ne zmanjka, je moč tudi temu konceptu zložiti streho. V Fiatovi matični tovarni o novih karoserijskih izvedbah grande punta še ne govorijo, obljubljajo pa, da bodo načrte o novostih predstavili ob ženevskem salonu.
Filigranska osvežitev espacea
MoJe cvetje
Grande punto se je šele začel prodajati, pri torinskem oblikovalcu Fi-oravanti pa so v skladu z italijanskim življenjskim slogom že pripravili dva koncepta, ki nakazujeta oblikovni potencial Fiatovega grande punta. Oba koncepta sta v primerjavi s serijskim »izdelkom« spremenjena od tako imenovanega A-stebrička in proti zadku. Prvi koncept predstavlja kupe/kabriolet z zložljivo trdo streho, ki se zloži v
Enoprostorski pionir renault espace je doživel tehnološko prenovo; nekaj novosti pa je bilo narejenih tudi na področju pogona. Espace je pred približno dvema letoma presegel mejo milijona prodanih primerkov. Vizualne spremembe so zmerne in še najbolj opazne spredaj, kjer je espace dobil oster prehod med motornim pokrovom in masko hladilnika. Espace četrte generacije je prvi avtomobil v razredu, ki se (po želji) lahko ponaša z biksenonskima žarometoma, le-ta
I CTA	MODRA ŠTEVILKA
Srâncue (((ÎM11Ï3
DACIA
groupe Renault
pa »znata« slediti zasuku volanskega obroča. V notranjosti so se Renaultovi inženirji posvetili izboljšanju materialov, s čimer so želeli poudariti, da ne gre za povsem običajnega eno-prostorca. Več sprememb je tudi v motorni ponudbi. Dodali so dva 2,0-litrska tur-bodizla dCi z močjo 150 KM in 175 KM, oba imata filter za trdne delce. Na voljo je še 3,0-litrski dizelski motor s šestimi valji, ki ponuja 165 ali 180 konjskih moči. Zraven dizelskih motorjev je na prodajnem seznamu še najmočnejši 3,5-litrski šestvalj-nik z 245 konjskimi močmi, ki ga upravljate s petstopenjskim samodejnim menjalnikom. Pri 3,0-litrskem dizlu je nov šeststopenjski samodejni menjalnik proactive. Med drugimi novostmi naj omenim še navigacijski sistem carminat (na voljo kot opcija), h kateremu sodita še brezžični sistem za prostoročno telefoniranje s tehnologijo »bluetooth« in predvajalnik digitalne glasbe. Velika panoramska streha je električno pomična in omogoča dnevno osvetlitev notranjosti. Zadnji sedeži so lahko tudi električno pomični, prenovljeni espace pa seveda ne »skopari« z bogato varnostno opremo in prilagodljivo notranjo ureditvijo, ki jo odlikuje povsem ravno dno vozila.
Danilo Majcen
Vztrajna zima
Kurenti so se zelo potrudili, njihovo zvonjenje je bilo letos še posebej glasno, saj je seglo celo do parlamenta. Upamo, da se jih je zima dovolj ustrašila in se bo umaknila iz naših krajev, čeprav naši vremenarji tega za naslednje dni še ne napovedujejo.
Tako bomo verjetno še naslednje dni preživeli na toplem, kjer pa si lahko vzamemo več časa za razmišljanje o delu v naslednjem letu. Naredimo si plan setve na zelenjavnem in okrasnem vrtu, pa tudi poiščimo, kaj je novega med okrasnimi rastlinami.
Sobne rastline
Dolga kurilna sezona, manj svetlobe in tudi jesenski mraz, ki nas je presenetil v letu 2005, so lahko vzroki za vedno bolj pogosto odpadanje listov sobnih rastlin. To so fiziološke napake, ki jih odpravimo tako, da v sobi povečamo zračno vlago, rastline spomladi presadimo v svež substrat in jih že zdaj občasno zalijemo s pripravki na osnovi alg in aminokislin.
Odpadanje listov sobnih rastlin pa ima lahko tudi druge vzroke. V tem času se zbudijo in se pričnejo hitreje razmnoževati pršice in drugi škodljivci. Marsikaterega pa prinesemo v stanovanje tudi z novokupljenimi rastlinami. Če so listi izgubili sijočo barvo, če se na spodnji strani listov pojavljajo številne, zelo drobne pikice in ob listnih žilah drobna pajčevinasta prevleka ali zapredki, potem je na delu pršica. Na nekaterih listnatih sobnih rastlinah se zaradi tega lahko pričnejo sušiti robovi listov in postajajo rjavi, nekateri postanejo polni belih pik, pri drugih listi porumenijo in odpadejo. V takem primeru rastline najprej stuširamo z blagim tušem, če je možno, ali pa liste obrišemo z mokro krpo. Če so pri hiši otroci, ponavljamo ta postopek do pomladi, ko jih bomo lahko na prostem, na varnem pred otroci, poškropili. Tudi biološki insekticidi ustavijo hitro razmnoževanje tega škodljivca. Le večkrat v razmaku 3-5 dni jih moramo uporabiti.
Balkonske rastline
Afriški smilj potrebuje več prostora.
Foto: Miša Pušenjak
V prejšnjem tednu sem pričela predstavljati rastline, ki jih lahko sadite v balkonska korita. Ker so strukturne rastline manj poznane, lahko pa jih brez težav kombiniramo k našim poznanim pelargonijam, surfinijam in seveda vsemu novemu, kar prihaja, bom pričela z njimi. Strukturne rastline, kot že ime pove, dajo zasaditvam obliko: tako v višino kakor v dolžino ali širino. Običajno ne cvetijo ali pa je njihov cvet nepomemben. Krasno pa dopolnjujejo barvno kompozicijo, ki smo si jo zamislili. Predvsem v senci pa lahko nadomestijo cvetoče rastline. Tudi strukturne rastline najdemo v več barvah: obstajajo od rumeno-zelenih, zelenih, pisanih, sivih do roza in vijoličnih barv listov. Najprej bom predstavila nekaj sivolistnih rastlin. Siva barva je zelo hvaležna za kombinacije, saj se poda k prav vsem barvam: od rdeče do roza in rumene barve, pa tudi vse ostale barve si lahko zamislimo v kombinacijah in jih kombiniramo s sivo. Med po-vešavimi sivolistnimi strukturnimi rastlinami najdemo predvsem dve: dihondro in ravno tako afriški smilj. Di-hondra je novejša v naših krajih, primerna je predvsem za nekoliko manj sončne balkone, na zelo močnem soncu ne bo najbolje uspevala. Njena odlika je izredna dolžina in to, da se ne preriva z ostalimi rastlinami v koritu. Tako jo lahko kombiniramo praktično k vsem rastlinam. Zelo dobro tudi prekriva površine, tako jo pogosto najdemo kot pokrovno rastlino na gredicah. Afriški smilj že poznamo, razen sivolistnega obstajajo tudi zelenolistni in pisani smilji. Tudi drobnolistnega bi se dalo še kje najti. Predvsem siv je zelo agresiven in lahko proti koncu poletja zavzame celo korito, zato jih ni več toliko opaziti v naših koritih. Pomagamo si tako, da ga sadimo v ločene lonce, ga obrezujemo in ga tako omejujemo. Uspeva pa tudi na najmočnejšem soncu, zato nam je lahko zelo koristen. Kombinacije s sivo barvo delujejo zelo romantično in so predvsem zelo uporabne na starejših hišah.
Miša Pušenjak
Ptuj • Podelili prva Šobrova priznanja
Za večjo veljavo
turističnega novinarstva
V slavnostni dvorani ptujskega gradu so 23. februarja podelili prve nagrade za uspešno delo na področju turizma Slovenije najboljšim turističnim novinarjem. Turistična zveza Slovenije je v spomin na Milenka Šobra, izjemnega ustvarjalca in poznavalca turizma, ustanovila nagrado za izjemen novinarski prispevek k razvoju turizma, z njegovim imenom. Kot je povedal predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič, je bila nagrada ustanovljena kot prispevek in spodbuda turističnega novinarstva k razvoju turizma v okviru praznovanja 100. obletnice Turistične zveze Slovenije. Prvič so jo razpisali 19. septembra leta 2005
Zaradi jubileja Turistične zveze Slovenije je odbor za nagrade v sestavi Jože Oster-man, Tanja Mihalič, Jure Apih, Marino Antolovič in Darko Brlek sklenil, da bodo za leto 2005 izjemoma podelili tri nagrade: dve za izjemen novinarski prispevek k razvoju turizma, ki sta ju prejeli Luica Fonda Bonetti in Katja Roš ter eno za življenjsko delo na področju turizma, ki jo je prejel Manfred Meršnik, novinar Večera. Manfred Meršnik se je že pred 35 leti zapisal turizmu. »Tudi zaradi njegovega objektivnega in kritičnega novinarskega pisanja o turizmu v Večeru v njem ni prevladal komercialni interes nad novinarskim, ki se je žal v zvezi s turizmom razbohotil v mnogih slovenskih medijih. Meršnik piše o turizmu poglobljeno, obravnava ga z vidika razvojne politike in z vidika prepletenosti z drugimi dejavnostmi, še posebej pa so pomembni njegovi kritični zapisi o negativnih plateh razvoja turizma.«
Nagrada Milenka Šobra najboljšim turističnim novinarjem je pomembna tudi z vidika večjega uveljavljanja novinarskega dela v turizmu,
Foto: Črtomir Goznik
Prve nagrade Milenka Sobra so prejeltLucija Fonda Bonetti, Manfred Meršnik in Katja Roš. Na fotografiji skupaj s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom in dr. Marjanom Rožičem.
pa tudi sicer, da bi se v slovenskem prostoru bolj cenilo novinarsko delo, je med drugim poudaril predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič, ki je skupaj s predsednikom odbora za nagrado Milenka Šobra Jožetom Ostermanom podelil prve tri nagrade Milenka Šobra. Prepričan je, da ima uvedba
nagrade izredno težo, saj popravlja zadeve za nazaj, zato so se tudi ob prvi podelitvi nagrad odločili za tri nagrade. Uvedbo nagrade Milenka Šobra najboljšim turističnim novinarjem Slovenije sta po-
zdravila tudi direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih in ptujski župan dr. Štefan Če-lan, ki je še posebej poudaril, da je pravo novinarsko pero z dušo še kako pomembno pri predstavitvi kulturne, narav-
Milenko Sober je bil vizionar
Milenko Šober seje rodil 18. avgusta leta 1923 na Ptuju, kjer je tudi končal osnovno šolo in gimnazijo. Bil je novinar in publicist, na RTV Slovenija je bil zaposlen od leta 1947 do leta 1989. Med drugim je uvedel oddaje o pomorstvu in turizmu, mednarodne prometne in turistične informacije. Napisal je knjigi Med oceani in kontinenti ter Morje in pomorstvo. Je pobudnik in ustanovitelj Sekcije turističnih novinarjev pri Društvu novinarjev, ki jo je vodil 30 let. Za svoje požrtvovalno delo na področju novinarstva je prejel več Tomšičevih nagrad. Kot večni upornik, ki tudi ni želel po vojni imeti opravka s komunizmom, je bil ^"kazensko"premeščen iz kulture na področje turizma. Kmalu je ugotovil, da ima turizem neslutene perspektive. Turistično novinarstvo in turizem je postavil na nove temelje. »Vsi, ki smo zoreli ob njem, smo videli, da ima neke vrste vizionarske poteze, po njegovi zaslugi je slovensko turistično novinarstvo kmalu postalo eno najbolj organiziranih v svetu. Žal turističnemu novinarstvu danes v redakcijah slovenskih časopisov niso več naklonjeni, saj so novinarji specialisti danes žal redkost. Večer ga ima, tudi po zaslugi letošnjega prejemnika nagrade Milenka Šobra za življenjsko delo na področju turizma,« je med drugim na podelitvi prvih Šobrovih nagrad najboljšim turističnim novinarjem povedal predsednik Društva turističnih novinarjev Slovenije Drago Bulc.
Pa brez zamere
Adijo, pust
Sladko-kislo kurentovanje
Pustna nortja je v teh krajih prisotna že dolgo časa. Bogsigavedi kdaj so tukaj pri nas in v okoliških vaseh začeli fantje skakati naokoli v ovčjih kožuhih in s čudnimi maskami, poveznje-nimi čez glavo. In od takrat naprej je v teh naših krajih vsako leto okoli pusta zaznati povečano dozo norije.
Ljudje že pred tem časom začnejo tuhtati, kaj bodo pa letos maskirani. In čeprav smo vedno bolj zasedeni z drugimi opravili, recimo, kako preživeti in plačevati položnice, pa se zdi, da ima pustni čas še vedno tisti mik, zaradi katerega za dan ali dva pozabimo na ostale posvetne težave, ki nas morijo. In postanemo cigani, klovni, kurenti in tako dalje. Enim se sicer za to, da postanejo klovni ali cigani, ni treba kaj posebej truditi, a to zdaj ni najbolj pomembno. Kar je pomembno, je, da se zdi, kot da teh nekaj dni mesto res diha z malo drugačnim tonom, da svoja, sicer že načeta pljuča, v pustnem času vseeno malce bolj prevetri in z njimi zajame nekaj energije. Kar je tudi prav. Vendar se kljub temu poraja neizogibno vprašanje; vprašanje, za katerega se zdi, da se kot slab zadah pojavlja pri vsakem projektu na tem in podobnih področjih: ali znamo zadevo primerno tržiti, predstavljati svetu? Ali energijo, ki se akumulira okoli kurentovanja, znamo zapakirati in jo primerno tržišču ponuditi izven meja mesta? Odgovor je, na žalost, spet bolj negativen kot pa pozitiven.
Organizatorjem letošnjega kurentovanja je sicer treba priznati, da je letošnja prireditev v primerjavi z lanskoletno korak naprej. Največji in seveda najbolj opazen plus letošnje prireditve je preselitev karnevalske dvorane z desnega brega Drave, kjer pravzaprav nihče ni vedel, kaj tam počne, v center mesta, s čimer je bil storjen korak k temu, da bi mesto v pustnem času res dihalo s karnevalom. A to je le en izmed najmanj dveh korakov, ki jih je bilo potrebno storiti. Drugi korak pa je naslednji: nujno se je potrebno vprašati, ali je kurentovanje nekaj, kar se dogaja kot spremljajoča dejavnost ob koncertih v šotoru, ali pa so glasbeni koncerti le spremljajoča dejavnost kuren-tovanja. Kajti pogled na program in (za slovenske razmere) estradna nastopajoča imena vzbuja dvom, kaj je pri celotni zadevi pravzaprav osnova - ali festival ali glasbeni nastopi. Sicer nimam nič proti, če se v šotoru zvrstijo bolj ali manj slavna imena slovenske in okoliške scene, a vseeno jih je potrebno smiselno umestiti v koncept kurentovanja, tako da se ljudje ne bodo pogovarjali, ali gredo ta in ta dan na tega in tega glasbenika, ampak se bodo pogovarjali, da gredo pustovat. Se pravi, prednost je treba dati pustovanju, ne pa glasbenim nastopom, saj tole naše kurentovanje včasih izpade kot glasbeni festival, ne pa kot pustno praznovanje. Kar se da lepo videti tudi po deležu mask (pravih mask, ne tistih, ki si na glavo zgolj poveznejo lasuljo in mislijo, da so s tem že maska), ki večinoma ne presega petdesetih odstotkov. V letu dni, kolikor nam ostaja do naslednjega kurentovanja, bi veljalo temeljito razmisliti o tem. No, pa tudi o samih nastopajočih, a to je že predmet osebnega glasbenega okusa.
Gregor Alič
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik Društva turističnih novinarjev Slovenije Drago Bulc (ustanovljeno je bilo pred nedavnim, nadaljuje pa tradicijo Sekcije turističnih novinarjev Slovenije, ki jo je pred 40 leji ustanovil nestor slovensjkega turističnega novinarstva Milenko Šober) je na prvi podelitvi Šobrovih priznanj povedal, da je po njegovem mnenju turistično novinarstvo eno najbolj organiziranih v svetu.
ne, zgodovinske in še kakšnega dediščine v nekem okolju. S ptujsko vrtnico je nagrajencem čestital Bojan Miško, za ubrane trenutke pa so na prvi podelitvi nagrad Milenka Šo-bra najboljšim turističnim no-
vinarjem Slovenije skrbeli trio flavtistk glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, ki ga sestavljajo Lea Sušek, Tamara Sevšek in Nastja Klain, ter pevec Rudi Šantl.
MG
Foto: Črtomir Goznil<
Trio flavtistk Glasbene šole Karola Pahorja, ki ga sestavljajo Lea Sušek, Tamara Sevšek in Nastja Klain.
Foto: Črtomir Goznil<
Rudi Šantl je navdušil s slovensko narodno Slovenec sem in z na-pitnico iz Traviate.
Markovci • 15. Fašenk v znamenju domačih skupin
Stojncanl so se spet izkazali
Čeprav je novozapadll sneg organizatorjem iz etnografskega društva Korant malce ponagajal, je tudi letošnja tradicionalna, 15. fašenska povorka v Markovcih lepo uspela, saj je na njej sodelovalo 28 pustnih skupin z več sto maskiranimi, med njimi pa so bili letos tudi učenci markovske šole.
monik in Holiday Band, v soboto so za zabavo skrbeli Saša Lendero in ansambel Gašperiči, v nedeljo ansambel Modrijani in skupina Popn' dekl, za najbolj nori zaključek pustnega dogajanja pa bodo na pustni torek poskrbeli Čuki.
-OM
Fašenska povorka se je tudi letos pričela nekaj po 13. uri pri gostišču Ambiente v Za-bovcih, od koder je krenila skozi vasi do centra občine Markovci in se končala v prireditvenem šotoru, ki so ga tudi tokrat postavili na športnem igrišču pred osnovno šolo.
Strokovna komisija je imela veliko dela, saj so v glavnem nastopile zelo lepo in domiselno pripravljene skupine,
zato so letos razglasili in podelili osem nagrad,od katerih so kar štiri romale v vas Stojn-ci.
Prvo mesto in seveda 1. nagrado si je priborila množična Turbofolk skupina iz Stojncev, drugo mesto skupina Mozarti iz Bukovcev, tretja je bila skupina Špancev iz Stojncev, 4. skupina Havaji iz Stojncev, 5. Pujski iz Stojncev, 6. Mušketirji iz Bukovcev, 7. Peki iz Prvencev in 8. Tlačani
iz Spuhlje. Poleg tega so tri nagrade podelili tudi otroškim pustnim skupinam iz OŠ Markovci; prvo nagrado je prejela skupina Zobki, drugo skupina Mladi športniki, tretjo pa Hip-hop skupina.
Fašenska dogajanja v Mar-kovcih pa tudi letos spremljajo dogodki v prireditvenem šotoru ob osnovni šoli, ki se vrstijo od petka, 24. februarja, dalje. V petek sta v njem nastopili skupina Atomik har-
Na Fašenku v Markovcih si je prvo mesto priborila skupina Turbofolk iz Stojncev.
Foto: M. Ozmec
Drugo nagrado je prejela skupina Mozartov iz Bukovcev.
Zdravniški nasvet
Foto. M. Ozmec
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: HRUŠKA, LOVKAR, APOLDA, DAD, IR, NN, AJA, BOJANA, ČEPELC, OBLETI, TOŠČ, PRINOVA, NAL, HAN, NORMALA AVGIT, NA, AN, NIVEA, OBORI, JNA, NOVINEC, EAL, CLARICA.
Predstavitev kirurškega oddelka
Kirurški oddelek v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj deluje v dveh nadstropjih. Na razpolago ima formalno 58 postelj. Predstojnik kirurškega oddelka je asist. mag. Teodor Pevec, dr. med., spec. splošne kirurgije, ki sledi sodobnim trendom dela na kirurgiji in vpeljuje sodobne načine obravnave poškodovancev. Kirurški oddelek opravlja bolnišnično, ambulantno, konzilijarno aktivnost za območje Ptuja, Ormoža in širšega okolja. Oddelek postopoma dobiva zunanjo podobo sodobnega kirurškega oddelka, ki želi biti kos izzivom današnjega časa. V prvem nadstropju kirurškega oddelka imamo dve nadstandardno opremljeni posteljni enoti in eno opremljeno tako imenovano opazovalno sobo, da je opazovanje nemirnih bolnikov še varnejše. V letošnjem letu imamo v načrtu kompletno adaptacijo sanitarnihprostorov v drugem nadstropju kirurškega oddelka in ureditev sanitarnih prostorov za invalide terpostopno prenovo posameznih posteljnih enot.
Delo kirurgov trenutno poteka v dveh dvoranah operacijskega bloka in v tako imenovani operacijski dvorani v pritličju ter v operacijski sobi za majhne posege. V pritličju se nahaja tudi kirurška ambulanta, ki zagotavlja neprekinjeno 24-urno obravnavo poškodovancev, zatem mavčarna, rentgen, urgen-ca, sprejemni prostor in še tako imenovana dodatna štiriurna akutna ambulanta, ki omogoča, da delo poteka v širšem obsegu.
Strokovno izvedeno delo na oddelku postavlja oddelek povsem na enako raven z drugimi kirurškimi oddel-
	
//	
	
1 ■	
v \	-v
	\ /
/	
	
Mirjana Bušljeta, dipl. m. s.; uni. dipl. org., glavna sestra kirurškega oddelka SB Ptuj
ki v Sloveniji. Na oddelku kirurgi dokončno oskrbijo poškodbe lokomotornega sistema po najsodobnejših principih. V sosednje ustanove pošiljajo predvsem bolnike s poškodbami glave, hrbtenice in medenice, ki bi potrebovali operativno oskrbo. S področja splošne kirurgije pa je poskrbljeno za vsa nujna stanja. Izvaja se tudi veliko tako imenovanih programskih operacij, žolčnih kamnov, dimeljskih in trebušnih kil kjer tudi poskušajo kirurgi čimbolj skrajšati čakalno dobo za izvedbo samega posega. V delo na oddelku pa se vključujejo tudi druge službe, kot so rentgen, anestezija, fizioterapija, inštrumentarke tako da je delo potrebno usklajevati. V ospredju je timsko delo.
Na oddelku imamo visoko izobražen kader, tudi na področju zdravstvene nege, ki svoje delo izvajamo na podlagi zapisanih standardov in ga tudi dosledno evidentiramo ter preverjamo kakovost samega izvedenega dela. Uspešno izvajamo
pred-, med- inpooperativno zdravstveno nego ter omogočamo bolnikom uspešno vključitev v normalno življenje po končani bolnišnični obravnavi. Medicinske sestre se konstantno strokovno izpopolnjujemo in obiskujemo dodatna izobraževanja s področja stroke. Samostojno pišemo standarde zdravstvene nege, smo uspešni mentorji študentom srednje in visoke zdravstvene šole, pripravljamo strokovna srečanja ^ Svoje delo opravljamo strokovno, kakovostno in dosledno. Vsakega poškodovanca oz. bolnika poskušamo obravnavati individualno in celostno, z vsemi njegovimi potrebami. Medicinske sestre sledimo dosledno razvoju stroke zdravstvene nege in smo nepogrešljiv člen zdravstvenega tima.
Leta 2003je pri nas potekal v aprilu zdravniški Endoskopski kongres z mednarodno udeležbo. Kirurgi pa sedaj že dve leti zapored uspešno organizirajo kongres z mednarodno udeležbo, Kuharjevi dnevi. Prav tako pa so zelo aktivne tudi kirurške medicinske sestre, ki so že uspešno organizirale svoje strokovno srečanje Zdravstvena nega v skrbi za kirurškega bolnika leta 2003. Vse to govori v prid velikim organizacijskim podvigom kirurškega oddelka ob sodelovanju vodstva bolnišnice.
Za konec lahko rečem le to, da je trenutni kadrovski potencial oddelka s strokovnega in organizacijskega vidika takšen, da omogoča še nadaljnji intenzivnejši razvoj kirurškega oddelka v bodočnosti, seveda v korist bolnikom.
Mirjana Bušljeta
Ptuj • Za večjo pripravljenost v primeru ptičje gripe
Usposabljanje gasilcev za dekontaminacijo
V prostorih gasilskega doma Ptuj so v soboto, 25. februarja, izvedeli specialno usposabljanje za 70 pripadnikov gasilskih društev iz območja Podravske regije za preventivno ukrepanje in dekontaminacijo v primeru izbruha aviarne influence oziroma ptičje gripe v Sloveniji.
V nizu tovrstnih usposabljanj pripadnikov gasilskih društev, ki nudijo tehnično pomoč veterinarjem pri pobiranju poginulih divjih ptic iz
vode, ob vodotokih, obrežjih in drugod, so po usposabljanju v Dvorjanah in Murski Soboti minulo soboto izvedli specialno usposabljanje tudi
Foto: M. Ozmec
Na specialnem usposabljanju v prostorih gasilskega doma Ptuj je sodelovalo 70 gasilcev iz podravske regije.
Foto: M. Ozmec
Pri usposabljanju so posebno pozornost namenili osebni zaščiti in opremi gasilcev ter dezinfekciji okuženih predmetov in terena.
v prostorih doma gasilcev PGD Ptuj.
Kot je povedal predsednik PGD Ptuj Martin Vrbančič,
se je omenjenega usposablja-
nja udeležilo 70 pripadnikov gasilskih društev iz območja podravske regije, ki so jih v prvem predvsem teoretičnem delu podrobneje sezna-
Tehnicni pregledi traktorjev in traktorskih priklopnikov na terenu
- pomlad 2006

Datum	Kraj	Ura	Kraj	Ura
6. 3. 2006	Markovci - deponija	8.00 do 13.00	Stojnci - Gasilski dom	14.00 do 16.00
7. 3. 2006	Majsperk - Občina Majsperk	8.00 do 13.00	Stoperce - Litož	14.00 do 16.00
8. 3. 2006	Moskanjci - Gasilski dom	8.00 do 13.00	Mala vas - bar Žgajnar	14.00 do 16.00
9. 3. 2006	Žetale - kmetija Kolar	8.00 do 12.00	Pleterje - trgovina Persuh	13.00 do 16.00
10. 3. 2006	Podlehnik - Lovski dom	8.00 do 12.00	Sela - gostilna Svensek	13.00 do 16.00
11. 3. 2006	Lovrenc na Dr. polju - Dr. upokojencev	8.00 do 12.00		
13. 3. 2006	Jurovci - Avtoelektrika Bračič	8.00 do 13.00	Apače - Gasilski dom	14.00 do 16.00
14. 3. 2006	Pongrce - Avtoservis Krničar	8.00 do 13.00	Mostečno - kmetija Sternad	14.00 do 16.00
15. 3. 2006	Trnovska vas - Kmetijska zadruga	8.00 do 12.00	Vitomarci - Kmetijska zadruga	13.00 do 16.00
16. 3. 2006	Gerečja vas - Gasilski dom	8.00 do 12.00	Zg. Hajdina - Prevozništvo Vogrinec	13.00 do 16.00
17. 3. 2006	Destrnik - Gasilski dom	8.00 do 12.00	Jirsovci - kmetija Dajčman	13.00 do 16.00
18. 3. 2006	Grajena - Gasilski dom	8.00 do 12.00		
20. 3. 2006	Spodnji Velovlek - Gasilski dom	8.00 do 13.00	Levanjci	14.00 do 16.00
21. 3. 2006	Dornava - Kmetijski kombinat	8.00 do 12.00	Formin - Gasilski dom	13.00 do 16.00
22. 3. 2006	Jursinci - Lovski dom	8.00 do 13.00	Polensak - Kmetijska zadruga	14.00 do 16.00
23. 3. 2006	Selce - gostilna Ornik	8.00 do 12.00	Janežovci - gostilna Pri Mici	13.00 do 16.00
24. 3. 2006	Sestrže - Dom krajanov	8.00 do 12.00	Šikole - gostilna Kureš	13.00 do 16.00
27. 3. 2006	Leskovec - Gasilski dom	8.00 do 13.00	Grad Borl	14.00 do 16.00
28. 3. 2006	Zavrč - Občina Zavrč	8.00 do 12.00	Drstelja - kmetija Sever	13 00 do 15 00
29. 3. 2006	Nova vas pri Markovcih - delavnica Kekec	8.00 do 13.00	Cirkovce - gostilna Korže	14.00 do 16.00
30. 3. 2006	Žetale - Gasilski dom	8.00 do 11.00		
Vsak dan med 7. in 19. uro opravljamo na sedežu podjetja brezplačne preventivne Informacije: 02 749 35 34 (registracije), 02 749 35 33 (vodja tehničnih pregledov),
tehnične preglede za vse vrste vozil. 031 728 010 (Benko Alojz, vodja TP)
Od tod in tam
Ptuj • Trubači navdušili
Foto: Črtomir Goznik
Skupina trubačev iz Srbije je te dni bolj ali manj navduševala obiskovalce ptujskih gostiln. Glasbeniki so hodili od gostilne do gostilne, da bi se pustno vzdušje porazdelilo in bi ob karnevalski dvorani živelo tudi že tradicionalno ptujsko gostinstvo. Pokazalo se je, da to ni dovolj, da se bodo morali v gostilnah še bolj potruditi in tudi sami organizirati pustne prireditve. Za ljubitelje trubačev pa je Guča vsako leto v začetku avgusta še vedno neponovljiva.^ Vsako leto jo obišče najmanj dvajset tisoč Slovencev. Če drugo ne, so letošnji »ptujski« trubači naučili plesati kolo udeležence letošnjega tekmovanja za drznega kurenta.
MG
Ptuj • Obisk graških študentov
Te dni so si kljuke ptujske Mestne hiše podajali številni gostje. Med njimi so bili prejšnji petek tudi študentje hu-manistike iz Gradca, ki se ukvarjajo s pustnimi likimi in maskami ter pustno tradicijo. V imenu MO Ptuj jih je pozdravil ptujski župan dr. Štefan Čelan. Kot se tradiciji pritiče, so jim vse lepo na Ptuju zaželeli tudi kurenti; ti so pozdravili tudi predstavnike Skupnosti slovenskih občin, ki se že nekaj let v času pusta dobivajo na Ptuju. Pustni pozdrav so v Mestno hišo in gostom prinesli tudi trubači iz Srbije.
MG
nili z virusom in možnostjo širjenja ptičje gripe pri nas ter z nujnimi deli, ukrepi in dezinfekcijo v primeru izbruha aviarne influence. O tem so predavali člani komisije za nevarne snovi pri gasilski zvezi Slovenije Boris Stevanovič, Martin Vrbančič in Robert Vute. V drugem, praktičnem delu usposabljanja, pa so teo-
retično znanje tudi preizkusili in se pobliže seznanili z vso potrebno tehnično opremo in njenim delovanjem, z zaščitnimi sredstvi, oblekami in razkužili za dekontaminacijo ter tudi s postavitvijo dekontaminacijske postaje na terenu.
-OM
Tslaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo I
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe! _________________
NAROČILNICA ZA
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:. Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj
AER(|)BIKe
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE
teden prejme brezpla( obiskovhg^i^ aerobike:
TM CHICHUAN, TREBUŠNI PLES. VADBA ZA MALČKE, SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA
ime in priimek:
Andrej Vaupotič
naslov:
Velika Nedela 40/a, 8274 Velika Nedela
Nagrajenec prejme nagrado po pošti.
Prireditvenik
Torek, 28. februar
9.30 do 10.30 Ptuj, Karnevalska dvorana, pustno rajanje otrok iz ptujskih vrtcev
11.00 do 13.00 Ptuj, Karnevalska dvorana, pustno rajanje osnovno{olcev
s Petrom Janu{em in skupino Power Dancers 14.00 Ormož, Pustni karneval
15.00 Podlehnik, pred krajevno dvorano, Pokop pusta ter prikaz in po-ku{ina izvirne halo{ke pustne kulinarike, pripravile bodo ženske kolektiva podeželskih žena 15.30 Race, zbirali{če mask na parkiri{ču pred železni{ko postajo,
tradicionalno Pustovanje 16.00 Ptuj, Mestni trg, Pokop pusta, nastop kurentov - korantov 18.30 do 20.00 Ormož, prostori Gimnazije, badminton 20.00 Ptuj, Karnevalska dvorana, Atomski finale, Atomik Harmonik, Sa{a Lendero, Sabor Cubano, Trubači
-	Ptuj, CID, na ogled je fotografska razstava mednarodne mladinske foto delavnice
-	Ptuj, v hotel Mitra, razstava » Kurent« ptujskega slikarja in kiparja Borisa Žoharja, razstavo si lahko ogledate vse do 3. marca
-	Ptuj, galerija Magistrat, razstava Pustne maske, samostojna razstava fotografij Mojce Le{nik
Četrtek, 2. marec
19.30 Maribor, SNG, Mačka na vroči pločevinasti strehi, StaDvo, za
abonma Drama premiera in izven 20.00 Ptuj, CID, Festival klasične kitare, večer mladih kitaristov, nastopili bodo učenci klasične kitare
KOLOSEJ Maribor
Torek, 28. februar, ob 16.00, 18.40 in 21.20 Siriana. Ob 16.10, 18.20
in 20.30 Velika družina, veliko smeha. Ob 16.45, 19.10 in 21.40 Cacanova. Ob 15.50, 18.45 in 21.30 Hoja po robu. Ob 16.50 in 19.20 Zadnji dnevi Sophie Scholl. Ob 15.40, 17.50 in 20.00 Vesoljska avantura. Ob 15.20, 18.00 in 20.40 Prevzetnost in pristranost. Ob 16.40, 18.50 in 21.00 Šu{lja se _ Ob 15.10, 18.10 in 21.10 Gej{a. Ob 21.50 Usodna prevara. Ob 17.00 in 18.55 Mali pi{ček. Ob 20.50 Munchen.
Sreda, 1. marec, 16.00, 18.40 in 21.20 Siriana. Ob 16.10, 18.20 in 20.30 Velika družina, veliko smeha. Ob 16.45, 19.10 in 21.40 Casanova. Ob 15.50, 18.45 in 21.30 Hoja po robu. Ob 16.50 in 19.20 Zadnji dnevi Sophie Scholl. Ob 15.40, 17.50 in 20.00 Vesoljska avantura. Ob 15.20, 18.00 in 20.40 Prevzetnost in pristranost. Ob 16.40, 18.50 in 21.00 Šu{lja se _ Ob 15.10, 18.10 in 21.10 Gej{a. Ob 21.50 Usodna prevara. Ob 17.00 in 18.55 Mali pi{ček. Ob 20.50 Munchen.
vabimo@radio-tednik.si (objava je brezpla~na)
Kako boli in duša trpi, ko vidiš, kako iz dneva v dan od bolečine usihajo življenjske moči, to veš le ti in to vemo mi, ki smo bili ob tebi tvoje poslednje trpeče dni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice, prababice, tete in botre
Matilde Petek, roj. Čeh
IZ PODVINCEV 68
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sova-ščanom, prijateljem in znancem, ki ste jo z lepo mislijo v srcu in v tako lepem števili pospremili k večnemu počitku. Hvala za darovano cvetje, sve~e, svete ma{e in za izrečena sožalja. Zahvala duhovniku g. Pavlu za opravljen pogrebni obred in svete maše ter ge. Veri Kokol za ganljive besede slovesa. Hvala pevcem Društva upokojencev Rogoznica in njihovemu zastavonoši ter godbeniku za odigrano Tišino. Še enkrat vsem prisrčna hvala.
Žalujoči: vsi, ki smo te imeli radi
-	
Mali oglasi^	L PRODAM štiri prašiče od 100 do 120 1 kg. Telefon 757 08 51.
STORITVE
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
v
Štajerski
fiDNlK
1 ZA PETTKOVO	IZDAJO
do Cbtrtka zjutua	j do s. ure
1 ZA TORKOVO	IZDAJO
do ponedeljka zjuti	ïaj do s. ur
KMETIJSTVO
PO NAROČILU prodajamo svinjske polovice iz lastne reje po akcijski ceni ter prodajamo vino. Kmetija Požegar, Bišečki Vrh 30 a, Trnovska vas. Tel. 041 212 408 ali 031 321 708._
KUPIM prekucno enoosno traktorsko prikolico, lahko je potrebna popravila, in sejalnico za koruzo OLT. Tel. 041 261 676.
TRAKTOR FIAT 70 56 4x4, letnik 98, s čelnim nakladalnikom za bale, 1600 delovnih ur, ter silažni kombajn Vihar 40 SIP, prodam. Telefon 041 591 106.
'nnmnMTTmfiTi'nïïYrrOTTïïïTOTiiïnïï!?^
sklepanjem zavarovanj Zavarovalnice Maribor, Triglav in Adriatic Slovenica, ter registracijo, izvajali se bodo po naslednjem razporedu:
KRAJ - LOKACIJA_
Cvetkovci - avtomeh. delavnica J. Tomažič Markovci - deponija Trnovska vas - gostilna Siva čaplja Majšperk - gostilna Dolinca Stoperce - gostilna Litož Žetale - Bar pod lipo Stojnci - gas. dom Gajevci - trgovna vrtnica Moškanjci - bene, servis Žiher Lovrenc na D.P. - Društvo upokojencev Apače - Gasilski dom Zg. Hajdiia - Gasilski dom Mlhovce -Avtoservis Dobič Jurovci - avtoelektrika Bračič Jablane - krneč, turizem Medved Gerečja vas - gasilski dom Podlehnik - kmet, zadruga Vitomarci - kmet. zadruga Destrnik - gasilski dom Placar-kmetija Markež Grajena - gas. dom Drstelja - kmečki turžem Lacko Gabernik - trgovjia Hrga Ključarovci - gasilski dom Savci - gasilski dom Lasigovci - kmetija Kukovec Cřkulane-BarMarnka Leskovec - Gasilski dom Videm - Market Žerak Zamušani - Guma bar Dornava - Kmet. zadruga Paciije - gasilski dom Polenšak - Gostilna Šegula Zagorci - Gas.dom Grabšnski breg Njiverce - kmetija Podgoršek
Vsi traktorji in traktorski priklopniki lahko opravijo tehnični pregled z zavarovanjem in registracijo tudi do 30 dni pred potekom, brez dodatnega stroška oz. oškodovanja za dneve veljavnosti registracije.
informacije na telefon: 02 / 788 11 68. Se priporočamo! Dominko d.o.o. tehnični pregledi, zadružni trg 8, 2251 ptuj, tel.: 02 / 788 11 75
DOM-STANOVANJE
ODDAM v najem garsonjero v Ptuju. Telefon 040 46 99 17.
NEPREMIČNINE
NA PTUJU prodam dvosobno stanovanje z balkonom (60 m2), v drugem nadstropju. Inf. na tel. 031 321 260.
NOVO HIŠO v Dobrovcih prodam. Možnost fizioterapevtske, zobozdravstvene ali cvetličarske dejavnosti. Tel. 040 491 773.
V NASELJU GRAJENŠČAK ob potoku Grajena prodamo starejšo stanovanjsko hišo, gospodarsko poslopje in 5,8 ha zemljišča, cena 12 milijonov. Telefon 031 299 888.
DELO
ZAPOSLIMO vpeljano samostojno skupino ali posameznike za izdelavo izolacijskih fasad, dobro in pošteno plačilo. Inf. na tel. 031 541 605, Ciril Beranič, s. p., Apače 11, 2324 Lovrenc na Dr. polju.
V REDNO delovno razmerje sprejmemo natakarja z izkušnjami v piceriji, delo je na Ptuju. Tel. 041 775 893, Irena Lovrenčič, s. p., Dolge Njive 14, Volič-ina.
IŠČEMO žensko za oskrbo starejše ženske, hrana in stanovanje v hiši. Inf. na tel. 031 251 967.
ZAPOSLIMO VEČ oseb z opravljenim izpitom za varnostnika. VIP varovanje, d. o. o., Cesta ljubljanskih brigad 23, 1000 Ljubljana. Telefon 031 274 173.
RAZNO
PRODAM sedežno garnituro s foteljem, trosed in spalnico. Tel.: 041 649 422.
STAREJŠA gospa s sinom v lepo urejenem domu z ohišnico v Savinjski dolini išče upokojeni zakonski par, po možnosti z avtomobilom, za pomoč v gospodinjstvu. V zameno nudi stanovanje. Ponudbe pod šifro "Plemenitost".
ZAHVALA
Z bolečino ob nenadni izgubi ljubljenega
Slavka Cimermana
prof. športne vzgoje, iz Ptuja
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče, dobre misli in sočutje. Posebna zahvala ge. Silvi Brodnjak za prebrane misli Slav-kovega brata, ge. Darji Radičevič za poslovilne besede, g. župniku za opravljen obred, pevcem in godbeniku ter Komunalnemu podjetju Ptuj. Vsem najlepša hvala.
Žalujoča žena in Miran z družino
Sredi temne dolge noči ostali smo sami. V mislih se sprašujemo, kam odšel si ti.
Usoda kruta je med nas posegla, ki boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in starega ata
Franca Petka
IZ SAVCEV 1
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče, za svete maše, izrazili sožalje in nam stali bo strani. Hvala družinama Pevec in Zemljič za vsestransko pomoč. Posebej se zahvaljujemo pogrebnemu zavodu Aura, gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo, govorniku, pevcem, gasilcem iz Savcev ter Društvu upokojencev Pole-nšak.
Vsi njegovi

PREDLOGI M MflREC
/a
OSKOČMH
1.	SLOVENSKI ZVOKI - Čistllka Zlatka
2.	Ans. BOJANA KUDRA - Zavisi
3.	Ans IDILA - Fašenska polka
4.	ZAKA PA NE - V jutranji zarji
5.	Ans. ŠTIRJE KOVAČI - Vaške čenče
6.	Ans. SLAPOVI - Zapojte z nami
7.	Ans. CEGLAR - Veseli Dolenjci
Zmagovalec v februarju: MODRIJANI - Dragi _ Še ena možnost v marcu: SLOVENSKI ZVOKI -
POP 7 TOP
1.	WERNER-Debela deki'ca
2.	MARJAN ZGONC - Arija očeta
3.	BRIGITA ŠULER - Lepa ro2ica
4.	IVO MOJZER - Mix 2- Sonja Marija
5.	FREYTON - To smo mi prijatelji
6.	PETELINI - Za ka pa ne
7.	TURBO ANGELS - Daj, daj, daj
Zmagovalec v februarju: ZLATKO DOBRiC & VESELE ŠTAJERKE - Policajke
Še ena možnost v marcu: WERNER -1
SOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime in priimek: _ -1ËI. številica: _
_ Glasujem za: _ Naslov:_
na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.D.,p.p. 318, 2250 Ptuj
Orfejikove
SMSglaibeneielle:
041/818-666
NAGRADO PREJME: MILKA ŽITNIK CIrkovce 41 2326 CIrkovce
Ptuj • Prva otroška in mladinska pustna povorka
Mladost pokazala pot
Ptujska otroška in mladinska pustna povorka z vremenom ni imela sreče. Imela pa je srečo z udeleženci, saj ni manjkala niti ena skupina otrok, ki jo je tvorila. OŠ Kidričevo je imela celo goste iz Hrvaške, iz OŠ Pećine, Reka, kjer je doma eden najboljših evropskih karnevalov. Tega si je ogledal tudi predsednik evropskega združenja karnevalskih mest Van den Kroon, ki se je prejšnji teden mudil tudi na Ptuju, kjer bo v jeseni leta 2007 rojstnodnevno srečanje združenja Dies Natalis, ki je ob letnem kongresu njegova najpomembnejša prireditev.
Zaradi slabega vremena je povorka sicer odpadla, ob njeni predvideni poti se je kljub temu nabralo veliko gledalcev, ki so pozdravili odločitev organizatorja, da imajo mladi svojo povorko. Kljub temu so se skupine predstavile pred Mestno hišo, zatem so jih povabili v karnevalsko dvorano, kjer so jih pogostili s krofom in čajem. Dvorano so mladi skupaj s starši, učitelji in vzgojiteljicami napolnili do zadnjega kotička. Tako bojda še ni bila polna, kot v soboto dopoldan. Za mlade maske in njihove spremljevalce si je vzel čas tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki je dejal, da so mladi tudi v tem primeru pokazali, da se mladost ničesar ne boji, saj se niso ustrašili slabega vremena in so prišli pustovat. Zahvalil se je vsem, ki so zaslužni, da se je tudi na Ptuju začel razvijati ta del karnevala. OŠ Kidričevo pa je pokazala, da je lahko tudi mednarodna. Ptuj sodeluje s številnimi partnerskimi in pobrateni mesti, iz vseh teh okolij bi se lahko že na otroški in mladinski pustni
povorki 2007 zbrale skupine in kazale pot tudi temu delu ptujskega kurentovanja. Letos so se izkazali otroci iz Vrtca Ptuj in osnovnih šol Ljudski vrt s podružnico Grajena, Olge Meglič, Ljudevita Pivka, Mladika, Breg, Destrnik - Trnovska vas, Kidričevo z gosti iz OŠ Pećine.
Za ptujske osnovne šole in skupino pikapolonice OŠ Destrnik - Trnovska vas so letošnje pustne kostume zašili v pustnih šiviljskih delavnicah, ki so potekale v okviru projekta javnih del. V slabem mesecu je šest šivilj, ki jih je vodila Sanja Velič-kovič, zašilo 259 kostumov. Glede na veliko zanimanje, ki je ta projekt vzbudil, bi ga kazalo tudi nadaljevati. Na Ptuju že dolgo govorimo o tem, kako nam tradicije ne uspeva unovčiti. Naj bo šivanje pustnih kostumov tisti začetek, ki nam bo kazal pot, da je pustno dogajanje lahko v večji meri zaslužek za to okolje kot doslej. Marsikaterega prišleka je v teh dneh zamikalo, da bi oblekel kurentovo opravo, pa je ni mogel dobiti. Bojan Miško je
Slabega vremena se v soboto niso ustrašili niti najmlajši iz Vrtca Ptuj, ki muce, psičke, kokoši in želvice. Okrog sto jih je bilo.
Foto:
so bili odeti v
Črtomir Goznik
marjetice,
ustvaril ptujsko vrtnico, zakaj ne bi v bodoče krasila domov tudi zunaj Ptuja in tako spominjala na enkratnost in neponovljivost ptujskega ku-rentovanja.
MG
Foto: Črtomir Goznik
OS Kidričevo je skupaj z OS Pećine (Reka), vodi jo slovenska ravnateljica, pokazala, kako lahko šport Alibaba in 40 razboinikov iz Oo Mladika briše vse meje in krepi prijateljstvo.	Alibaba in 40 razbojnikov iz OS Mladika-
Napoved vremena za Slovenijo
Foto: Črtomir Goznik
Če se igrajo v sušcu mušice, v aprilu vzemi rokavice.
Danes bo precej jasno, zjutraj bo ponekod po nižinah nastala megla. Popoldne se bo pooblačilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do -10, najvišje dnevne od -2 do 2, na Primorskem do 6 stopinj C.
V sredo bo delno jasno in povečini suho. V četrtek bo oblačno s padavinami. Ob morju bo povečini deževalo, drugod pa snežilo. Na Primorskem bo pihala zmerna burja.
Foto: Črtomir Goznik
Osebna kronika
Rodile so: Suzana Vo-dušek, Vareja 17, Videm pri Ptuju - Laro; Aleksandra Ribič, Belšakova 21/a, Ptuj
-	Tiano; Marija Špandija, Vinski Vrh 48, Miklavž pri Ormožu - Denisa; Lendita Zidi, Skorba 19, Hajdina
-	Ardita; Andreja Mlakar Gajšek, Čermožiše 17, Žetale
-	Ane Marijo; Renata Hrnčić, Hardek 35, Ormož - Luka; Branka Šijanec, Kramber-gerjeva pot 4, Ptuj - Tineta; Petra Topolovec, Jablovec 51, Podlehnik - deklico; Romana Janžekovič, Muretinci 1/a, Gorišnica - Nušo; Ber-nardka Jančar, Dornava 78
-	Emo; Karmen Bajič, Stari trg 3, Loče pri Poljčanah -Ines; Vesna Kunštek, Strma ul. 9, Rogatec - Leona.
Poroka - Ptuj: Srdan Gojkošek, Finžgarjeva ul. 7, Ptuj in Mihaela Cajnko, Ko-kolova ul. 20, Ptuj.
Umrli so: Inga Wagner, Zavrč 5, rojena 1943
-	umrla 31. januarja 2006; Maksimiljan Krajnc, Savci 49, rojen 1926 - umrl 2. februarja 2006; Ivana Fištra-vec, rojena Hebar, Senešci 24, rojena 1924 - umrla 9. februarja 2006; Marjeta Roj-ko, rojena Trunk, Muretinci 65, rojena 1909 - umrla 19. februarja 2006; Slava Štrafe-la, rojena Bača, Šturmovci 11, rojena 1923 - umrla 16. februarja 2006; Matilda Petek, rojena Čeh, Podvinci 68, rojena 1922 - umrla 18. februarja 2006; Jakob Masten, Lešnica 1, rojen 1925 - umrl
20.	februarja 2006; Marija Osenjak, Bevkova ul. 11, Ptuj, rojena 1922 - umrla 18. februarja 2006; Ana Čeh, rojena Pignar, Hvaletinci 27, rojena 1923 - umrla 16. februarja 2006; Slavko Cimerman, Ul. Jožefe Lackove 43, Ptuj, rojen 1950 - umrl 18. februarja 2006; Marija Tetičkovič, rojena Pintarič, Gruškovec 87, rojena 1927
-	umrla 20. februarja 2006; Milan Vergan, Ul. Hermana Potočnika 31, Ljubljana, rojen 1953 - umrl 18. februarja 2006; Alojz Bigec, Pobrežje 117/a, rojen 1943
-	umrl 20. februarja 2006; Stanislav Jaušovec, Hajndl 6/j, rojen 1935 - umrl 23. februarja 2006; Marija Šam-perl, rojena Krajnčič, Spuh-lja 62, rojena 1925 - umrla
21.	februarja 2006.
Pikapolonice so na ptujske ulice in trge priletele iz OS Destrnik - Trnovska vas. V pustne kostume se je oblekla skoraj vsa šola, v povorki jih je bilo okrog 200, pikapolonicam so se pridružile tudi nekatere druge skupine.
Crna kronika
Neprevidno na prednostno cesto
Na križišču lokalne ceste izven naselja Cirkovce se je 23. februarja ob 16.25 zgodila prometna nesreča. 22-letna voznica osebnega avtomobila Kia, doma iz okolice Ptuja, je pripeljala po lokalni cesti iz Cirkovc do križišča z glavno cesto iz smeri Šikol proti Ptuju. V križišču je zapeljala v levo, na prednostno cesto proti Šikolam, tedaj pa je z njene leve strani pripeljal 28-letni voznik osebnega avtomobila VWgolf iz okolice Celja. Ta je začel zavirati in se umikati v levo, vendar sta vozili kljub temu trčili. Voznica je bila zaradi poškodb odpeljana v Splošno bolnišnico Ptuj.
Prehitro v ovinek
Voznica osebnega avtomobila Fiat uno je vozila po regionalni cesti Maj-šperk - Stoperce v smeri Majšperka. Med vožnjo v desnem nepreglednem ovinku hitrosti vožnje ni prilagodila stanju ceste, ki je bila mokra in spolzka, izgubila nadzor nad vozilom ter zapeljala levo z vozišča in z desnim bočnim delom vozila trčila v drevo. Zaradi poškodb je bila z reševalnim vozilom odpeljana v Splošno bolnišnico Ptuj.