Leto H.
PoStnlna - * >Sf* - pavSallrana.
Ljubljana, sobota 10. januarja 1920.
Štev. 7.
C«n« po polile
II CtlO lita . I 50‘— m psi lita . 8 25-a čitrt lita. 8 13*-za l mesec.. 8 m
EuLjabljim Btnfca V5JI findniitro la spim: Hopitapisva allta it B
Dndn. ftliha fin. B
Posamezna Številka 30 v8n. ~ NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna številka 30 vin«
Ameriški božični pozdrav svetu.
Krčanska načela bodo zmagala.
Državni tajnik Lansing je poslal vla-v Parizu, Londonu in Bruslju božični Pozdrav Združenih držav. Glasi sc: »Dne decembra slavimo obletnico, odkar je ?*čela doba, ki je človeštvu prinesla b o ž -?.2nanenie miru in onih načel, ki ?°, ila temelj novodobnega napredka in ~**orazbe. Danes se zunaj razglaša, da smo popili v novo obdobje miru in na višjo °pinjo mednarodnega in državnega živ*
To ni nova doba, ampak stara doba, la z rojstvom Jezusa Kristusa, ne-
smrtnega Boga, spopolnjena z njegovim naukom, posvečena z njegovo smrtjo, rtara doba, b kateri se vračamo po času splošne blaznosti in hudobije. Živeč v starem miru, oznanjenem pred devetnajstimi stoletji na betlehemskih poljanah, bi moral svet, prebujen od strašnih izkušenj, ki jih je pretrpel, najti novo trpanje: da bodo krščanska načela t r i u irt f i r a 1 a in da bodo postala glavne in vodilne sile v življenju posameznikov in narodova
Krtstan in dr. Kramer hočeta še ministrovati.
v LDU Belgrad, 9. jan. Današnja »Tri-prinaša vest, da je radi valutnega jP^anja prišlo do ministrske krize in da * ministra dr. Kramer in Kristan podala . avko, ker vsi Slovenci stoje na stališču, j® treba izmenjati krono z dinarjem al |j?n« in odklanjajo projekt dr. Veljkoviča, apram tej vesti se ugotavlja, da je ne-smčno, da bi slovenska ministra podala
lo	•	^	ministrski svet o valutni re-
še ni sklenil ničesar konečnega. Seja ^pStrskega sveta, pri kateri se bo skle-VDr°?° ?adalinih korakih glede valutnega liS ..an,a> se bo vršila bržkone šele pri-Jfoti torek dopoldne;
Vlada se bofl.
Je Ljubljana, 9. jan. »Slovenec« pi-^aiaH 'f finančn° ministrstvu že začelo iz* L. P' se izmen)a P° en	za
krone. Ta vest je brez podlage, Dej-jj. )e samo, da se je še pred Božičem v f0 . rskem svetu sklepalo o valutni re-11 da pa je bilo končno sklepanje preprog11? na čas po novem letu, in sicer na <jr v?J° ministra za trgovino in industrijo nih tf	Finančni minister je pri raz-
prj-	j^mah uvedel poizvedbe in druge
m«®	^ne korake, ki pa imajo le na-
menkUfi0-toviti proračun za provedbo iz-«ko b*C zagotoviti, da bi se v primeru, nan-n 1 ministrski svet sprejel predlog ti-jtU . e£a ministra, izvedba nemudoma mo-°me?Vf — (Op ur. K temu poročilu je {,;! rcs fan tozadeven da c i v^ada danes to taji, je znamenje, *— 6 v*ada bnii ljudstva 1)
Nova češka ustava.
fteJt	Praga, 8. jan. {ČTU) Ustavni od-
'tttavn- ne skupščine je začel razpravo o ®ist«v ^redl°gi. Navzoča sta bila tudi mi-aof. . Predsednik Tušar in minister za dr M*1-6 ®^vari Švehla. Načelnik odseka WMSSner ie pripomnil, da sta pri izdela 1“ Predloge sodelovala tudi zastopni-Hoe»°, čeških vseučilišč, namreč dr. kot XI611	^	avtor predloge in dr. Weyr
~n_P°dodseka. — §§ 2—5 (državne ^žavljanstvo in glavno mesto repu-s° se enoglasno sprejeli. § 6, ki do-a sestoja narodna skupščina iz dveh , namreč iz zbornice poslancev in 1® bil sprejet z glasovi vseh strank Uborni Sovom socialnih demokratov. §§	J® nadalje sprejela enoglasno
natQ'T12- Nadalje se je določilo število se-(150/?V ^ l3J Proti predlogu pododseka dva ,T jV) na 100. Proti sta glasovala le Pravi T demokrata. Aktivno volilno st^r 26 ?a ®®na^ dobi vsak državljan, ki je oni j. Icti pasivno volilno pravic oa vsi v°liio S°jS*’ar' naimanj 45 let. Senatorji se jrvJ- ,Za dobo osmih let Med drugim se je j a tudi točka, ki določa, da so člani )&n:a , f skupščine odgovorni tudi za de-nikj ' 7k 80 ^ zagrešili kot odgovorni ured-r°Čeva]°rni|Ca *e tuc^ sprejela predlog pokom 60°^’ • Se morai? v°litve izvesti te-teku v ,..ni P° razpustitvi, oziroma po po-;— 2 une dobe.
Ml	~	______
°vna pogodba z Nemčijo
LDu Mvel^vllcna»
K°nčnoveli J°n’ -8' ,iamtarja. (Brezžično.) eska miro n° ^ določeno, da se versail-f.°hoto, dn^fn1^^^ uveljavi prihodnjo )avljcnia ' ,anuarja. Ceremonija uve-jtvu za 2,lnC • vršiJa v pariškem ministr-e L’ HorW,e \tvari v takozvanem Salon ge ob 16, uri. Najprej se bo
podpisal protokol, ki je bil sestavljen 1. novembra 1919, nato se bodo izmenjale rati-iikacijs^e listine in končno bo predsednik mirovne konference izročil načelniku nemške mirovne delegacije pismo, ki vsebuje nekatere olajšave .k določbam protokola z dne 1. novexnbra glede izročitve ladijskega materiala. Aktu uveljavljenja bodo prisostvovali zastopniki onih držav, ki so že ratificirale versaillesko mirovno pogodbo, namreč: Francije, Velike Britanije, Italije, Japonske, Belgije, Bolivije, Brazilije, Gua-temale, Peruja, Poljske, Češkoslovaške, Siama, Uruguaya in Nemčije. Do sobota se bodo z vso naglico uredila še zadnja ni; popolnoma pojasnjena vprašanja glede uprave na plebiscitnih ozemljih, zlasti glede pravosodstva.
Voltom! svet.
LDU Lyon, 9. jan. (Brezžično.) Clemenceau je predsedoval v petek seji vrhovnega sveta, ki sta se je udeležila Lloyd George in Nitti. Svet se je pečal najprej z raznimi detajlnimi vprašanji z ozirom na ratifikacijo in izvršitev miiovne pogodbe. Pismo, ki bo izročeno nemškemu delegatu von Lersnerju in v katerem bodo prezici-rani nameni, ki jih imajo zavezniki glede navtičnega gradiva, je ostalo tako, kot je bilo prvotno redigirano. G. Dutasta je obrazložil dispozicije, ki jih bo izvršila — čim stopi v veljavo mirovna pogodba — komisija, ki ima nalogo, pripraviti plebiscit v Šlezvigu. V tej seji je bilo sklenjeno, da se stroški, ki jih zahteva funkcija interali-irane komisije v renskih pokrajinah, nalo-že Nemčiji kot stroški vojaške okupacije. Glede prve seje izvršilnega sveta zveze narodov, ki se ima vršiti na poziv predsednika Zedinjenih držav, se je sklenilo, da se datum otvoritve določi pozneje.
LDU Lyon, 10. jan. (Brezžično.) Prvo vprašanje, ki ga bo načel vrhovni svet, bo jadranski problem. Britansko časopisje že. piše o neki rešitvi. Reka in Zader bi bila proglašena za prosti mesti, tako da bi se s tem upoštevala volja prebivalcev, ki zahtevajo neodvisnost. Dalmatinska obal bi imela biti nevtralizirana. Drugo vprašanje, o katerem se bo trojica posvetovala, je vprašanje Turčije, predvsem Carigrada.
Razen tega bo imela konferenca urediti še to-le: 1, ugotoviti mere, ki jih bo treba ukreniti, da se popolnoma izvrši mirovna pogodba z Nemčijo, 2. sestaviti noto, ki se bo poslala Holandiji z zahtevo, da izroči bivšega cesarja Viljema, ki pride pred sodišče. 3. način, po katerem bi se z največjo gotovostjo dala izvesti izročitev drugih nemških zločincev s kronprincetn vred in ki jih zahtevajo zavezniki. 4. izdelati novo francoisko-angleŠko pogodbo, ki bi imela nadomestiti francosko - angleško-ameriško pogodbo v slučaju, da Zedinjene države te ne ratificirajo, 5. rusko vprašanje, ki se bo obravnavalo čisto iznova.
Poljaki proti Ukrajincem.
LDU Moravska Ostrova, S, janaurja. (ČTU.) Krakovski »Kurjer Codz*enny« poroča iz Lvova: Kakor javljajo iz Ka-menca Podolskega, je bilo aretiranih .nekaj ukrajinskih meščanov, ker je ukrajinsko prebivalstvo začelo kazati sovražno mišljenje. Poizkuse vstaje so povsod kmalu udušili. Sedaj vlada povsod mir. Provi Ukrajincem je bilo treba nastopiti zaradi tega, ker so v neki vasi ubili cel poljski oddelek.
Ne dovolimo!
Včeraj nam je dopisni urad sporočil vest, ki zasluži, da ji posvetimo vso pozornost in opozorimo na njo celi narod. Ne smemo zapasti v staro pregreho, ki se je v rajni Avstriji.tako krvavo maščevala nad nami, da o najvažnejših zadevai ne iz-pregovorimo niti besede in da pustimo visoko politiko delati le ravnokar na krmilu stoječi vladi. Vest, ki smo jo .včeraj tudi mi objavili pod naslovom - Vojaška konvencija s Francijo«, se glagi:
»Clemenceau je izjavil zastopnikom čisopisja, da mora stremiti Francija po o/ki vojaški zvezi s Poljsko, Čehoslova-ške in Jugoslavijo, ker se samo tako za-vautje oblast na vzhodu, Potrjuje se, di se rnude zastopniki Poljske in J u g o $ 1 a-v i j e sedaj v Parizu, da se dogovore glede \ c jaške konvencije (zveze) s Frincijo.*
Naloga vlade bi bila, da to vest takoj popravi ako bi bila neresnična. Ker tega ni storila,, moramo računati z resničnostjo uradno nam dostavljene vesti, V Parizu se torej vršijo pogovori med zastopniki naše demokratične in socialistične}!) vlade in francoske vlade, kako bi se za prihodnje vojske najboljše organizirali. V teh pogovorih se bo določilo, v katerih slučajih moramo mi v vojno, četudi jo začnejo Francozi, Čehi ali Poljaki. Določilo se bo tudi, koliko vojakov moramo postaviti, koliko bajonetov, koliko strojnic, koliko topov in koliko bojnih ladij.
Kdo se pogovarja v imenu 12 milijonov jugoslovanskega naroda? Zastopniki jugoslovanske vlade! In kdo je pooblastil jugoslovansko vlado k tem tako globoko v življenje segajočim dogovorom? Nikdol Ljudstvo ne zna nič o tem, ljudstvu se vse to prikriva. O naši krvi trgujejo, z našim narodnim gospodarstvom se igrajo, milijonske davke nam skrivno nalagajo, o vojskah sklepajo brez odobrenja ljudstva — a 12 milijonov prebivalcev ne zna nič o tem. Nikdo ga ne vpraša, nikdo ne govori ž njim o tem.
Naš list dosledno in brezobzirno odkriva sleparstva, ki jih uganjajo liberalni in socialistični demokratje dan za dnevom na jugoslovanskem narodu. Za to uživamo posebno naklonjenost teh dveh strank. Ker smo tako neusmiljeni proti liberalni in socialistični korupciji, kjerkoli se prikaže, nam očitajo surovost. Toda vprašamo, ali ni večja srčna suroyost, ako se za usodo 12 milijonskega naroda kocka za zaprtimi vrati, ako še mu brez njegove vednosti določajo vojskini slučaji in nalagajo neizmerni stroški za vojne priprave? To vprašanje stavimo posebno socialdemokratom, ki imajo v sedanji jugoslovanski' vladi tri ministre in ki tako radi trobentajo po ljudskih shodih, kaki neizprosni sovražniki militarizma so. Vojne pripravljajo in militarizem pobijajo, to se pravi, da igrajo dvolično igro, s katero se lahko obenem udeležujejo vlade in goljufajo ljudstvo.
Ko so liberalci in socialisti zatvorili sedanje Narodno predstavništvo, izrekli smo svoje prepričanje: Boljše slab parla-, ment nego noben! Tudi ta slučaj, ko se za hrbtom vsega naroda pripravljajo nove zveze, ko dobra desetorica slabih ministrov odloča o naši življenjski usodi za desetletje naprej, nam dokazuje, da je naše mnenje pravilno. Ker je parlament zatvor-jen, vsaj pošteno časopisje ne sme biti mutasto. Za to vladi in vsej. javnosti kličemo:
Ne dovolimo, da se o smrti in življenju jugoslovanskega naroda sklepa brez vednosti in odobrenja naroda. Mi ne- maramo novih vojsk, mi hočemo mir!
Clemenceau sprejema diplomate.
LDU Pariz, 9. januarja. (Brezžično), V sredo je predsednik mirovne konference Clemenceau sprejel več znanih političnih osebnosti. Pri njem so bili med drugimi: član romunske mirovne delegacije knez Ghika, italijanski poslanik v Parizu grof Bonin-Longare, grški poslanik Romanos in jugoslovanska deputacija, sestoječa iz gg, Pašiča in dr. Trumbiča ter po enega zastopnika Slovencev in Črnogorcev.
Ženskam volilno pravico!
Naše delavsko ženstvo zahteva svojih političnih pravic. V kratkem času naj se vrše volitve v občine in v državni parlament, a ženstvo naj ostane brez besede, delavske žene naj še dalje molče trpe m prenašajo posledice nesrečne politike, katere žrtev so v prvi vrsti one same in njihova deca. Dovolj se povdarja povsod, da je ženska trpela med vojsko, da trpi še sedaj na posledicah politike, ki sd jo vodili le možje.
Eno samo stvar naj danes dvignemo na svetlo, da ugotovimo, kako kruta kri* vica se bo zgodila ženam, če ne dobe volilne pravice. Najvažnejše poleg obleke in hrane je danes delavsko 'stanovanje. Kje stanuje naš proletarec s svojo družino? Njegov dom je največkrat temna ozk.% podstrešna celica ali globoka vlažna klet. Kotišča jetičnih bacilov, pokončevalnica morale, uničevalnica delavske dece ter družinske sreče delavca. — so danes največkrat delavska stanovanja. Največ trpi pri tem delavska žena. Moža s'abo n? bedno stanovanje žene v gostilno, udaju se alkoholu, zapravlja denar, pozabtja na d:užino. Delavska žena pa vstran, doma v bedi in tugi med svojo deco. Ot ro :i bolehajo, umirajo. Mož beži od kra a nesreče iskat si razvedrilo v tovarišijo, žena pa leči. bolezen svojih otročičev m sama po-sUja njen plen. Ena sama slika je to. Zena je največ ja žrtev današnjega socialnega reda.
Nove čase in nove razmere gradimo. V parlamentih — upamo -— se bodo vršili boji za nove socialne takone, za varstvo delavskih žena in mater, za varstvo delavskih otrok, za zgradbo solnca polnih delavskih domov. Socialni zakoni so to, pri katerih je najbolj prizadeta delavska žena. In tu naj bo vzeta delavski ženi vsaka možnost, da uveljavi svoje mnenje, da s svojim sodelovanjem skuša olajšati gorje sebi in svoji deci To je velika socialna krivica, ki je delavsko ženstvo ne bo mirno preneslo!
Tu pa moramo še pribiti eno dejstvo! Socialna demokracija je soodgovorna za to socialno in politično krivico, ki se godi delavskim ženskam. Tri zastopnike ima v vladi, a niti eden od njih se ni pobrigal, da bi zagovarjal, kar v svojih programih oznanjajo. V Uradnem poročilu iz Belgra-da smo čitali izrecno zagotovilo, da so se socialno demokraški ministri zavzemali le za volilno pravico samostojnih žensk, ki vodijo samostojne obrti itd. Pravico delavskih žena so izdali! Jutri bodo na zborovanju zopet zatrjevali, da so za žensko volilno pravibo. Kdo bo še verjel tej dvojni igri? Sedaj, ko imajo moč v roki, so pozabili na delavke in delavske žene. Izdali so njihove Življenjske interese, in tega ne bodo zbrisali z nobenim shodom.
Stanovanjska mizerija, draginja živil in obleke — vse to je bilo in je v rokah socialističnih ministrov, da to odpravijo. Niso se zganili. Sedaj imajo še drzno četo, da kličejo ženske na protestna zborovanja.
Delavsko ženstvo se bori za volilnO pravito, ki pomeni socialno in politično osvoboditev ženstva. To bo izvojevalo vkljub nasprotovanju kapitalistov in izdajstvu socialnih demokratov}
Klic slovenskega ženstva se glasil Dajte nam volilno pravico!
Zveza narodov — bofno gl«« silo pri volitvah.
LDU Lyoa, 9. jan. (Brezžično.) V poslanici, ki je bila prečitana na banketu narodnih demokratov v Jacksonu, izjavlja predsednik Wilson, da je edino sredstvo, s katerim se da jasno izraziti volja ameri-kanskega naroda glede zveze narodov to, da se uredba zveze narodov izda pri prihodnjih volitvah kot bojno glasilo. Predsednik pravi, da ni nasproten pridržkom, ki jih zahteva senat, če hoče senat s temi pridržki izraziti to, kar je brez dvoma namen mirovne pogodbe, ter dodaja: Toda mi ne moremo pisati mirovne pogodbe iznova, sprejeto y» moramo brez modifikacij,
Straa 2
ffiaFerrn list«, žftfc 16. Januarja T92&
Stev. 7.
ki & spremenile pomen traktatu. Če pa pogodbe ne sprejmemo, medtem ko jo bo podpisal ves ostali svet, bomo stali pfed novo neverjetno težko nalogo, da sklenemo z Nemčij posebno mirovno pogodbo.
Politične novice.
-j- Socialistično zborovanje jutri v M«WM bo zopet igranje velike Hinavščine pred ljudstvom. Govorniki bodo grme-
li	prOti draginji in zahtevali žensko volilno. pravico. Kdo je sokriv draginje? VaS sodrug, kraljevi minister Bugšeg in Vam
—	kakor je rekel Kristan — sorodna ter t Vami zvezana stranka liberalnih kapitalistov in verižnikov. In kdo ni dal ženskam volilne pravice? Vaši sodrugi, kraljevi ministri Kristan, Korač, Bugšeg za-jedno s »sorodnimi« liberalnimi ministri. Kri od vaše krvi, meso od vašega mesa!
S	Kristani, Korači in Bugšegi se Kregajte, pošteno ljudstvo pa pustite v miru ter mu ne izvabljajte krone za svoje voditeljske trebuhe.
H- Kristan ne gre! Kraljevi minister Kristah še je včeraj poelužil uradnega do-pisnega urada in objavil nasledfijo vest: »Slovenec« je razširil vest, da je izvrševal-ni Odbor Jugoslovanske soč.- demokratske stranke odpoklical ministra za šume in rade Antona Kristana. Ljubljanski dopisni »»itd je pooblaščen izjaviti, da je ta vest ipOpolnoma izmišljena, kakor tudi veSt, da Se Je sploh v tem. oziru vršilo kako posvetovanje. Sinoči je minister Kristan dospel v Ljubljano. Danes je med drugimi sprejel ■večjo deputacijo železničarjev in se z njimi posvetoval o njihovem položaju. D asi so bili v tej deputaciji tudi vodjfe političnih socialnodemokratskih organizacij, ni nihče omenil, da se zahteva odstop ministra, — 'Tako minister Kristan v uradnem dopisnem uradu. Ugotavljamo, da re te vesti prinesel *Večcrai list« Že V ponedeljek in tOf*k, a »Naiprej«, ki bi bil kot stralnkinO glasilo Za to najbolj merodajen, jih še danes ni zanikal, Če je vse tako v redu, zakaj se gosp. Kristan ne posluii »Napreja«. Sicer pa radi vzamemo na znanje, da hočejo soc. de* ltookraške organizacije še dalje nositi polno odgovornost za ravnanje sedanje vlade. Pričakujemo tedaj, da »Naprej« in cela soc. £«n. stranka izreče sedanji vladi zaupnico sta vse njeno delo glede draginja, valute, vojAških konvencij, absolutizma^ dalje pa tudi za to, da je delavskim ženam vzeta volilna pravica? Kristan je odgovoren za Me to in ž njim cela njegova stranka!
-j- Dva valutna bratca. Minister Kotač je v Zagrebu govoril, da mora naše ljudstvo plačati 10 K za 1 dinar. Isto zahteva načelnik Jugosl. demokratske stranke dr. Kukovec v svoji knjižici »Vprašanje avstrijske denarne vlade.«
-f Socialno-demokratska nevednost. Včerajšnji »Naprej« priobčuje iz Maribora dopi*, V katerem pravi, da v »liberalno-kapitalistični deželni vladi v Ljubljani ni nobenega socialista«. Dobri sodrug iz Maribora morda tega ne ve, da Sedajijo libe-ralno-kapitalistično vlado v Ljubljani tvorita gg. dr. Žerjav kot predsednik in šo-drug Jaklič kot poverjenik za socialno skrb. Vzdržuje pa to liberalno-kapitalistič-no vlado s socialističnim priveskom Osrednja vlada v Belgradu, v kateri le Vedno sede trije socialistični vodje. Brez Osrednje vlade in njene pomoči bi tudi ljubljanska libefalnO-kapitalistična-socialistična vlada ne bila mogoča. To na znanje dobremu so-drugu iz Maribora, da bo informiran, ko si »Naprej« ne upa o tem govoriti.
'-fi Komunisti in boljSevikL Iz New
iVorka poročajo, da so tam zadnje dni zaprli več tisoč boljševikov. Pri tem je prišlo Aa dan, da so ti ljudje kneli posebno organizacijo, ki naj bi bila s ponarejenimi ban* kovci preplavila ve* svet ter tako uničila veljavo denarja vseh držav. Po ameriških virih je ruska sovjetska vlada v polovici leta 1919 napravila 30 milijard rubljev primanjkljaja. —* Leto« (leta »30.) naj W se po vsem svetu proglasila velika mednarodna republika sovjetov. Na Saškem se komunistični socialisti vnovič pripravljajo, da vpri-zore revolucijo in uvedejo diktaturo proletariata. — Na glavni skupščini berlinskih delavskih svetov so komunisti popolnoma podlegli na pr a m neodvisnim socialistom, ki so postali gospodarji delavskih svetov. — Rusko sovjetska vladaje Rumuniji ponudila mir tsr je pripravljena Rumuniji prepustiti Besarabijo, če Se Rumunija ne bo Udeleževala bojev proti boljševikom.
-f 280 milijard posojil« za Evropo. Angleški zastopnik George Paish. ki je v finančnih zadevah prišel v Ameriko, predlaga, naj Amerika da Evrdpi 280 milijard posojila. Uvedejo naj Be mednarodne obligacije, za katere naj jamčijo države, ki pripadajo zvezi narodov. Obligacije se bo-do obrestovale s 4%. Posojilo naj bi se vrnilo v 40 letih. Anglija bi jamčila za 40 milijard. Od najetega posojila 280 milijard naj bi se 80 milijard porabilo za nakup surovin, 80 milijard za obnovitev opustošenih krajev* Na ta način upa Paish ozdraviti
bolno valuto vseh evropskih držav, *— Ureditev valute Vzbuja skrb V vseh državah. Pri nas pa valuto rešujejo, kakor da hočemo čakati, kdaj se odpro ameriška zlata nebesa m nas posujejo s svojimi dolarji.
^ Tudi poljska valuta ni zanič. Krakovski socialno demokratični »NaprzOd« našteva vrsto držav, ki bodo dobile od Amerike posojila in ugotavlja, da bo Amerika dovolila posojilo i Nemčiji i Avstriji* da pa ni ničesar znanega 0 kakem dOVO-ljenju kredita Poljski. V zadnjem času se je v poljskem časopisju razširila vest, da je v finančnih krogih v Berlinu veliko povpraševanje po poljskih markah, Ta vešt pa se je razširjevala le zato, da se zakasni katastrofalni padec tečajev na. poljskih trgih. Resničnost te domneve potrta je krakovska *Nowa Reforma«, ki poroča, da se je neka vodilna varšavska banka obrnila v tej stvari na Berlin in je dobila odgovor, da tam ni ničesar znanega
o	kakem povpraševanju po poljskih markah.
Dnevne novice-
<*■*' Osebni promet tudi ob nedelja Y Obratno ravnateljstvo južne železnice javlja: V nedeljo 11. t. m. se vzpostavi osebni promet na južni železnici kakor ob delavnikih.
Cen« žveplenk. že dalje časa to za žveplenke v čehOslovaški republiki določene najvišje cene. Zavoj s 100 škatlicami stane 8.55 kron, kartonski zavoj 8.85 K in vsaka škatl]ica v drobni prodaji stane 10 vinarjev, •“* In pri nas? Da ne govorimo o Cenah na debelo! Škatlica žveplenk stane v nadrobni predaji 50 — 60 vinarjev. Ne bi mogle oblasti napraviti konec stalnemu naraščanju cen? Mogoče se vendar kdo zgane.
— Petrolej. Trgovska in Obrtna zbor nica v Zagrebu opozarja domače trgovce, da je uvoz iz inozemstva popolnoma prost (plača se samo monopolsko pristojbino), in se radi velikega pomanjkanja priporoča, nabaviti si ga, Pri sklepanju dobavnih pogodb pa ni mogoče računati na rekompen-zarije V živilih, ker jih država pod nobenim pogojem ne dovoli, — Za tako dragoceno in od vseh držav zaželjeno blago, kot je petrolej/nože nihče vzeti naših kron, ampak zahteva rekompeazačij. Via ‘aka priporočila »za svoboden iZvoZ« so torej odveč, dokler vlada sedanja uvozna in izvozna politika.
— Ponesrečen rojak v AmeriH, V rudniku Iron Moutain se je ponesrečil 47 letni Ludvik Dulan. Med deveto in deseto uro ponoči je padel na njega kamen, ki mu je strl hrbtnico in oprsje. Umrl je v bolnišnici. Ponesrečeni je delal po raznih rovih že 27 let in ni bil nikoli preje poškodovan. V Ameriki zapušča ženo, dve hSeri in osem sinov. Najfctarejši izmed otrok je star 17, najmlajši pa 2 leti.
— Obsodbi ljubljanskega okrajnega glavarstva. Okrajno glavarstvo v Ljubljani je obsodilo 8. t. m. Ivana Umnika in Ivana Pundelaka it Brežic na 20,000 kron globe in Sest mesecev zapora. Razsodba navaja po § 10. naredbe, da sta navedenca nakupavala in prodajala blago brez obrtnega lista in brez posebnega dovoljeuja in da sta verižila. Blago sta nakupila po naročilih, katere 6ta dobila Se meseca septembra in oktobra, in sicer Za ceno 32 in 34 K kg masti in za 1 kg moke 00 po
6	do 7 K. V Ljubljani se zdaj prodaja taka moka po 8 K 50 h 1 kg, Špeh (ne mast) pa po 44 K 1 kg.
— Vikar v Sredozemskem morju, Iž Toulona še poroča: Zadnja dva dni je divjal na Sredozemskem morju silen vihar. Neka vlačilna ladja iz Toulona se je potopila pred pristaniščem, Vsled viharja je morska plima poplavila vso obalo od Hye-reskih otokov do Cannesa ter povzročila mnogo škode na raznih poslopjih. Železnica, ki teče tik ob južnofrancoski obali, je morala začasno ustaviti promet.
— Valute aa zagrebški borzi 9. jan.: 100 ameriških dolarjev 8800 do 9600, avstrijske krone 100 komadov 53 do 55, carski rublji 100 komadov 130—133, Češkoslovaške krone 100 komadov 170, dinarji 100 komadov 404-*-406, angleški funt 361 do 370, francoski franki 100 komadov 900, grSke drahme 100 komadov 1400 do 1500, naipoleon 350, nemške marke 100 komadov 210—222, rumunski leji 100 komadov 280 do 290, italijanske lire 100 komadov 680 do 700.________________
UubUansk« novice.
lj t Tovariš Ljudevit Klun, Dne 8. jan. je umrl v deželni bolnid knjigovez v Jugoslovanski tiskarni g. Ljudevit Klun. Rajni je bil prvi poslovodja v knjigoveznici K. T. D. Službovale v tem zavodu nad 30 let. Bil je pristaš S, L. S. in tudi dolgoletni član Jugoslov. strokovne zveze. Vodno je bil navdušen bojevnik za delavske koristi in iz srca se je veselil Vsakega napredka v kršč. soc. delavski organizaciji. Bil je vedno bolj slabotnega zdravja, veliko pomanjkanje ori vojakih med vojsko, in posebno
še koncem vojske, pa, mu je izpodkopalo že itak slabo zdraVje, Rajni Klun je bil zelo dober prijatelj rajnkega dr. Kreka. Posebno je deloval v Deiavsken® stavbin-skern društvu: pridno požrtvovalno; na iniciativo dr. Kreka je ustanovil v dr. Krek-Janežičevi koloniji v Novem Vodmatu Bral1-no društvo. V Jugoslovanski Strok. Zvezi je bil več let načelnik nadzorstva in načelnik skupine uslužbencev K. T. D. Blag mu spomini Pogreb bo v nedeljo popoldne ob pol 2. uri iz deželne bolnice.
lj Predavanja. Meščansko žensko dfu*-štVo v Ljubljani vabi tem potom na a k • tualni predavanji, ki ju priredi dne 15. jan. 1920 v srebrni dvorani hotela Union ob peti uri popoldne. Predavata č. g. dr. Zamljen o otroškem zavetišču in č. g. stolni vikar Zabret 0 razmerju gošp6‘ dinj dč služkinj. Posebno gospodinje naj se udeleže predavanj v najobilnejšem številu.
lj Na državni obrtni šoli v Ljubljani se ima od srede julija t. 1. vršiti II. delni tečaj za izobrazbo risanja rta Obrtnih navdal jevalnih šolah. Tozadevni razglas s po* drobnimi podatki "»haja V Uradnem listu št. 1 z dne 3. t. m.
lj Češki transport. Čehoslovaški konzulat javlja*. Danes je dospelo v Ljubljano 331 vojakov, 28 Častnikov ter 62 žena in otrok, ki so pripluli v Trst z japonskim parnikom »Scotlansmaru«. Jutri se pričakuje nev trarcport.
lj S kolodvora. Policijski nadstraž-ftili Bevc in detektiv Levišček sta, dne
13.	novembra 1918 revidirala ekspresni vlak. Ko sta prišla do lokomotive, ju je nahrulil nadsprevodnik Josip Ramšek: »Kaf pa delata tukaj, p... a, polieaja. Baftefc 60 nič. Vidva fei r&da rekvi‘ fifala. Legitimirajta šfe!« Deželno sodišče je prisodilo Ramšku 24 ur strogega zapora.
lj Ukradeni kovček. Jožefu Merta je prisodilo ljubljansko deželno sedišče
i	mesečev težke ječe, ker je ukradel na glavnem kolodvoru neki gošpej kovček.
lj »Prosim, da bi v časopis ne prišlo,« ie rekel dne 9, jan. v 1 leto ječe obsojeni Jernej Črtanec z Brda gospodu predsedniku senata deželnega sodišča svetniku Na-godetu p* r&ZglaŠCfti obsOdbij *Jaz tte bom pisal,« se je Oglasil odgovor. Črtanec je bil obsojen zaradi več goljufij, katere je izvedel v Ljubljani. Reviervni nadzornik g. Habe je dolgo Časa neumorno delal, da še je Črtanec ujel. Goljufal je bančnega ravnatelja g, Gjuro Rašica za nekaj kron. Gosp, Jakobu Dolinarju je izvabil 400 kron z pre-tvego, da n?u bo preskrbel 2 postelji. Na-takarci pri »Štefanu« je izvabil 800 kron in IVI kg tobaka 150 K vrednega. Zemlja-kov! je Crta?ica zčlo hvalila njegova prijateljica Marija Lamberšek iz Rožne doline št. 86, s katero je večkrat prišel k »Štefanu«, Luciji Koprivčevi je izvabil 100 K, češ da ji bo preskrbel Štedilnik. Hrvatoma Antonu Pilotu in KarajeviČu Gjufu je izvabil vsakemu 300 K, Češ da jima preskrbi tobaka; prestregel ju je v neki gostilni v Kolodvorski ulici, ju peljal na Ambrožev trg; tam je šel v Židancvo hišo: Hrvata sta ga čakala ure; toda črtanec jo je že popihal skozi druga vrata in za CfadOrt Odšel lepo v Rožno dolino.
lj »Vi nimate ničesar ukazovati! Vam bom že pokazaL« je rekel 12. novembra m, 1. mehanik Franc Padar policijskemu nadStraŽniku Reji, kateri mu je zabranil iti čez rampo domov, ko se je prepeljal z vlakom iz Tržiča v Ljubljano. Policiji je bilo naročeno, da mora zabranti prehod čez rampo civilistom, ker so se Šiškarji navadili hoditi po bližnici čez rampo domov, kar je onemogočevalp tudi revizijo Voznih listkov. Deželno sodišče je prisodilo Padarju 24 ur strogega zapora.
lj Nepoholjšan kaznjenec, Anton Kovač je v št, Janžu doma. V graški kaznil* niči je odsedel 4 leta; leta 1915, je dobil Zaradi 39 zločinov in vlomov 6 let težke ječe, »6 mesecev so mi šenkali,« je povedal kazenskemu senatu Ijublj. dež. sodišča. Dne 10. novembra m. 1. so mu v Ljubljani aa policijskem ravnateljstvu povedali) da naj gre domov v Št, Janz; odšel je, toda v Rudniku se je že ustavil in vlomil v h*šo posestnika Pezdirja in odnesel, kar je skupaj pograbil:	obleke	in drugega blaga,
vrednega 3604 krOne. Pezdirjeva hSi je pa zapazila vlomilca; RudniČani SO ga pregib njali in prijeli. Nekaj Časa je tudi v Ljubljani na glavnem kolodvoru prenašal prtljago potnikom. Podpredsednik dež. sodišča Regally Kovaču: »Koliko ste pa od te prtljage ukradli?« —• »NiČ.* -“**■ SodiSče je prisodilo Kovaču 2 leti težke ječe.
lj Kavalirji! Iz vrst trgovskih nastav-ljencev smo prejeli: Pri tukajšnji tvrdki ČvanČara so radi tatvine aretirali 2 uslužbenca, Plače teh dveh so znašale: za asistenta 400 K in *a uslužbenko 280 K na rtiesec, Imetnik imenovane tvrdke je ob gibanju trg, nastavljencev izjavil, da raje zapre trgovino, kot da zviša plače svojim nastavljencem, Plače drugih, pri njem usluž*-benih nastavljendh znašajo po 300 do 350 na mesec. Vprašamo vse razsodne ljudi, ali je potem čudno, da se kateri izmed nastavljencev v skrajni sili izpozabi? Dalie vprašamo vlado: Ali ne eksistira noben pa-
ragraf zoper tako brezobzirno izkoriščani« uslužbencev? Ali se bode še dalje dopusti-
lo,	da se ubija eksistenca mladim ljudem s tem, da se jim za vedno utisne na ce pečat latu, vkljub temu, da to £’-ore v Več Slučajih skrajne potrebe, v katero i' silijo slabe delavne in plačilne lj »Babilon«. Opozarjamo na ško predstavo Ljudskega odra, ki se vršila jutri ob pol 8. uri zvečer v Ljudske domu. Igrali bodo lepo Kotzebuejevo
»Babilon«, ki je pelna humorja. ^ daja vstopnic se nahaja v trafiki Modiceve nasproti Jugoslov. tiskaftte 1° prodajalni Nove založbe na Kongresne trgu.	■	^
lasna Sce» '
r Vstop v katoliško cerkev,
je posneti po »Čechu«, j© bil te ujj| sprejet v katoliško cerkev načeli' angleške vojaške misije v Pragi, Pol‘ kovnik Coulšoii. Obred sč je slovesu? izvršil v nadškofijski domači kapeli®’ Maševal je sam nadškof. Navzoči ® bili tudi angleški poslanik 6os^ papeški odposlanec Msgr. Micara ** dr. Jolin Vanče.	., ^
r Lesene Mše v Londonu. V doiiu so prišii do prepričanja, d^.v
izhniišflnip v sta n riv a ni »kam
ati
izboljšanje v stanovanjskem pod1 kanju najti edinole v takojšnji zg1^ lesenih hifc. Neki sfcavhinška ki namerava staviti lesena poslopjM" je zavezala, da bo v enem letu sPra?' pod streho 1000—1200 hiš dveh ven*2[ sti. Manjše bodo stale i30, večj« P 525 funtov, Prve bodo z eno druiiB& šobo, tremi spalnicami* kopalno kuhinjo in shrambo, druge pa imele poleg- vsega tega še eno druži? sko sobo.	.^
r Betonsko pohištvo so začeli i*»*u vati na Škotskem, posebno miže, klop* stole. Tako pohištvo je jako trdno i® tudi v zdravstvenem oziru td dobro nost, da se v njem ne drži noben L r Brzojavne žice in vremenske 1*5 , metnbe. Zvenenje brzojavnih žic brežVetrijU prOvzfoČa zračno valfl^k® ki je V ZveZi z atmosfernimi izpreifte®^ mi. Če so toni žic globoki, se izpre^ ■ vreme že v nekoliko dneh, če pa s* * ^ ostri in Visoki, se izpremeni vreme nekaj urah. Ta pojav je potrdil am®f*jj ^
skl učenjak profesor Field na vseu Ottawa.
r Nov iznm piri letalih. Po Por0t3||
listov, bodo prihodnje dni preizku^
611!
V Rimu nov izum pri aeroplanife' pomeni Velik 'napredek v aefonafjL Novi aeroplan je izdelan na pri^^L posebne priprave Za vzdrževanje ra»*i težja, s čimer bo stabilnost in sigttf^ letanja dosti pridobila.	.	|
t Stanovanjska beda v Barlin*
Berlinu je veliko pomanjkanja vahj. Po berlinskih listih bi potrč^9^ mestni stanovanjski urad 21.000 št® vanj, da bi ustregel najnujnejši a ima samo 200 šob na raznolag^-^ | r Navidezno mrtva v rak vi. V j waldu pri Berlinu so našli popolnO jj-telo mlade oskrbnice, Zdravnik je je tiral smrt vsled otrovanja z morfij®^A« ife»ti dan so deli rakeV ter &0 prišla naslednji
identičnost umrle oskrbnice, je z
S azila, da navidezno mrtva žena ®j‘jS emudoma so začeli s poizkusi, ^.a ,imi< oživeli, V bolnici, kamor so jo Se ni prišla k raVesM, a zdravniki da jo bodo ohranili živO. Poleg otf& ^
7. morfijem so našli na vratu sledov® jjj čina. Policija preiskuje ta nen®v slučaj.
iiredno glediiis*
Opera:	^
10, jan., eobota, Sanje, balet,
H. jan., nedelja, Sanj«, balet. ijiven.
12. jan., ponedeljek, zaprta. p$,
13, jan,, torek, Prodana nevest®1
D.	$<
14. jan., sreda, Sanje, balet. Ab^ij
15. jan., četrtek, Rusalka. Ab©8‘,
16, jfth.j petek »Rigoletto« , abonm.	f
17, jan., sobota, »Sanje« na abon111'
Drama:
10, jan., sobota, Korenček —	‘ Abcnm, C.
11. jan;, nedelja, popoldm P‘c ja. Abonm. Abonm, izven.
11. jan., nedelja zvečer, Na a’**1’
izvcn‘	* x»k "
12. jan., ponedeljek, Korenče* Ženitev. Abonm. A.
13. jan., torek, zaprta.	C
14. jan., sreda, »Hlapci« na
15. jan,, ..Četrtek, Na dnu. Abo^U
16. jan., petek, Na dnu. Abo«^_
izdajatelj konzorcij »Večernega list®*' Odgovorni urednik Joie Ku*»J- ^ Tisk« »Jugoslovaabk* titkuaM *