3 CENA LIR 30
PoStnlna plačana - Sped. abbon. post. - IX. gr.
GOSPODARSTVO
I R G O V I N A
F I N A N C A
INDUSTRIJA
O 13 R T
K M E T I J S T V O
Četo x št. 233
PETEK, 24. AVGUSTA 1956
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
Mi pr lic l@ sprave glede Sueza?
Znamenja inflacije na obzorju
Kaj bo ukrenila vlada proti draginji - Nevarnost inflacije nič večja kakor drugod
Med Rusijo in Japonsko
Vabilu treh zahodnih držav (V. Bri-tahije, Franclje in ZDA) na medna-;tclno konferenco v Londonu, ki naj izdelala mednarodni dogovor o pro-SU plovbi skozi Sueški prekop, se je odzvalo 22 držav, med temi tudi Sovjetska zveza, medtem ko je egiptov-vlada povabilo odbila. Sovjetska !VeZa se je takoj po napovedi londonske konference zavzela za sklicanje %e mednarodne konference, torej ne ■; !amo predstavnikov držav, ki so pod-Msaiie mednarodni dogovor o plovbi skozi Sueški prekop v Carigradu leta 888; takšne širše konference naj bi. |se po sovjetski zamisli udeležilo okoli 30 držav. Predsednik Tito je medtem Protestiral, da ni bila povabljena Ju-Soslavija, ki je naslednica Av,sitro-Ogr-ske in je tudi kot obmorska država Zainteresirana na Sueškem prekopu.
Na londonski konferenci sta se v | kratkem času ustvarili dve glavni skutini: na eni strani tri velike zahodne *ite, države Bagdadskega sporazuma (angleške zaveznice) in Italija, Svecr-;ska, Avstralija, Nova Zelandija, Norveška, Danska, Zahodna Nemčija, Ho-pandiija, Portugalska, Abesiniia; Sua-oija je nastopila z lastnim predlogom.
di-ugj strani so se indijskemu pred-'ogu, ki sloni v glavnem na zamisli Sovjetskega zunanjega ministra 3epi-'ova, pridružile poleg Indije Sovjetska Sveža, Indonezija in Cejlon.
Prva skupina se je oprijela načrta bnioirišikega dunanjegEi ministra Dul-fesa, ki je bil na predlog Pakistana, Afoesinije, Irana in Turčije samo za Malenkost izpremenjen. Ta gre za 'em, da se ustanovi pri Organizaclu Združenih narodov mednarodni svet, ki bi jamčil za prosto plovbo skozi Prekop in v katerem bi poleg Egipta Hli predstavniki vseh držav, M upu-rabljajo Sueški prekop. Naser je v iftienu Egipta že vnaprej odbil podobne predloge, češ da kršijo vrhov-lost (suverenost) Egipta, ker predvidevajo mednarodinjo nadzorstvo nad Sueškim prekopam, ki je sestavni del ^Sipta in ki ga Egipčani lahko sami Opravljajo.
Sovjetska zveza in Indija 9tia nat konferenci odločno podprli to egiptovsko gledišče. Te države so mnenja, da J® vsako mednarodno nadzorstvo nad Sueškim prekopan^ nepotrebno, ker Vidastuje že sama obveza Egipčanov, da bodo dovoljevati prosto plovbo ter Upravljali lin Izpolnjevali prekop v skladu s koristmi sodobne plovbe.
Sodeč po pisanju zahodnega tiska ne Saupajo zahodne države Egiptu in se Mijo, da bi jih ta v danem trenutku lahko presenetil z ukrepi ki bi bili da škodo proste plovbe skozi Sueški Urekop. Pii tem se tudi sklicujejo na dajnovejšo potezo predsednika Nasedla, ki je podržavil Sueško družbo, katero upravlja prekop že od njegoie otvoritve. Nasprotna stran očita Angležem, da so se sami pregrešili pro-li določbam mednarodnega dogovora b leta 1888, ko so mirno gledali, kako Je nedavro, ko so stražil a"glešk: vojaki, E?ipt’ zaprl prekop za izraekke ladje; med prvo in drugo vojno so tudi sami prepreči l p'ovbo re ' šk'm Ja-d;am skozi prekop. P av ta oči'ek je napravil Angležem nek' ugedea nemški ]jst. Tudi sicer se preJstavniki Zahodne Nemčije na konferemi v Bordonu vedelo zelo previdno ker nočejo U;liti občutljivih Arab-ev.
gospodarski program nemških socialistov
V času, ko je ustavno sod.šče v Zahodni Nemčiji raz oii.o, da je delovanje komunistične stiapke nezakonito so postala poroč.la o pot. ku ko. greta Aocialis.ične stranke v Miinchenu to i-ko bolj zanimiva. Dva najbolj po-•hembna govornika o gospodarskih Vprašanjih (profesorja Leo Brandt in Carlo Schmid) s'a naglasila, da pos a-Ja državno planiranje gospodarslie a življenja v času atomske eneig je in av omatizacije še bo'j potrebno. Nekateri nemški poročevalci so mnenja, da so se nemški cocialisij, v tem pogledu na kongresu v Miinchenu odialjili ol gospodarskega programa, ki so ga postavili pa kongresu v Dor mundu deta 1952) in Berlinu dela 1954). Tedaj Eo jasno zagovarjali načelo »tržnegi gospodarstva« (svobodne igre povpia-ševanja in ponudbe) in »konkuience < ter za svojo gospodarsko politiko postavili geslo: Konkurenca, kolikor je 'hožna, planiranje, kolikor je potrebno. Za govorniki klasičnih socialističnih teorij o podržavi.'en ju pro'zvodnih sredstev in o osrednjem vods vu gosp'dav-siega razvoja so bi.i na beil pskem kongresu potisnjeni v map šinoc Pray tako se je na korgiem nem ke soc!a-listične stranke v Kolr.u (januarja leta 1956) uveljavila struja, ki je zagovarjala načelo konkuren e in tržnega gospodarstva.
Zato je nemško javnost toliko bolj Presenetil nastop omenjenih dveh gospodarskih teoretikov v Mur.chemu, ki Sla naglasila potrebo po krepke, š m hržavnem vodstvu v gospodarstvu, č.š ha to zahteva smotrno izkoriščanje a-tomske energije in avtomatizacije. Med živahno razpravo se jima je sicer pridružilo več govornikov, toda končno J® prevladalo mnenje, naj vodstvo nemške social.s.ičpe stranke vztraja pri sklepih na kongresih v Dortmundu in Berlinu, s katerimi je stranka odobrila hačelo »tržnega gospodarstva« in »konkurence«; delav. em .nameščencem, svobodnim poklicem in podje nikem naj °3tane določeno ped očje, ra ka erem s® lahko prosto gibajo in delajo, vendar nemška socialist črta stranka odklanja načelo peol.beializma.
Okoli 2500 Egipčank je pisalo z lastno krvjo predsedniku egiptovske vlade Gama! Abdel Naserju, paj napove »sveto vojsko« Veliki Britaniji. Neki nacionalistični voditelj je iz Bahre na, ki je pod angleškim pokroviteljs vem in kjer pridobivajo ogromne kol čine petroleja, je zagrozi!, da bodo domačini ubili vsakega Angleža, ako B.itani-ja napade Egipt. Vse kaže, da so Arabci zaradi Sueza mečno razdraž.ir. Nekateri zahodni listi trdijo, da hoče Naser združiti vse Arabce od Atlantika do Perzijskega zaliva in da ima pa svoji sitrani okoli 100 milijonov Arato ev. Iz Aleksandrije poročajo, da so prispele 4 ladje naložene z orožjem.
Ozračje na londonski konferenci je kljub vsem nasprotjem splošno spravljivo. Državniki se zavedajo svoje1 velike odgovornosti. Pritisk zahodnih sil je po prvi reakciji, ki je nastala po objavi Naserj.v.ga ouLka, m ic-go pppuisltil. Razmerje med silami je danes v svetu vsedrugačno, kakor je bilo ob sklepanju carigrajskega dogovora; značilen jej v tem pogledu že sam nastop predstavnika Indije, ki se poleg drugih azijskih narodov čedalje bolj oglaša na mednarodnem poprišču in jej tudi v Londonu krepko izprego-vorjia. Po dveh sve.ovn.h vo.pah so po svetu tudi zavladale pove ideje g e-de odnosov naroda do naroda in države do države.
Danes še ni mogoče reči, ali se bo londonska konferenca izprevrgla v popravljalni sestanek za šhšo medna od-no konferenco po zamisli S epi lov a, toda gotovo je, da pe bo v Londonu pretrgana možnost za nadaljnja pogajanja, ako bi kpnieren a ne uspela.
VOZILA V OLKS W A G EN Z GUMAMI BREZ ZRACNIC. Direktor pemške avtomobilske družbe »Volkswagen« je izjavi, da bodo vozila te tovarne, montirana v ob atih v Wolfsburgu od 1. avgusta dalje opremljena z gumami brez zračnic. Vozila iste znamke, ki pa jih izdelujejo v obratih V Hu.povru, bodo dobila to novost šele decembra meseca. V tem letu ne namerava tovarna spreminjati modela ljudskega vozila »VW«, izpopolnila ga bo le tehnično.
GRAMOFONSKE PLCSCE V NEMČIJI CENEJŠE. V Zah. Nemčiji so se gramofonske plošče pocenile. Za plošče 25 cm veljajo naslednje cene: 18 DM, 15,50 DM. 12 DM; za 30 cm: 32 DM, 24 DM, 19 DM.
Dunaj, julija 1956
Dunaj, starodavno k ižišče političnega, gospodarskega ip kulturnega dogajanja v srednjem Podonavju, ne more prikriti svoje zgodovinske preteklosti in zlasti stoletnega sožitja s slovanskimi narodi v svoji zunanjosti. Monumentalne stavbe iz dobe habsburške vladavine dajejo mestu njegovo značilno lice in imena y napisih priča.o o tem. da je znaten rlel prebivalstva slovanskega porekla. Toda sedanji Dunaj se močno razlikuje od onega, ki ga i-mamo v spominu iz dobe pred prvo vojno, da ceio od Dunaja iz razdobja med obema vojpama. Njegova značilnost je izredno povečani cestni promet, zlasti promet osebnih avtomobilov, ki je ves prepleten s prometom avtobusov, trolejbusov. elektrificirane mestne železnice in električne cestne železnice.
Najvažnejše prometno sredstvo dunajskega prebivalstva je še vedno cestna železnica. Dočim v drugih velikih mestih y novejšem času cestno železnico skoraj povsod nadomeščajo z avtobusi ali trolejbusi, se na Dunaju cestni promet sicer v vedpo večji meri poslužuje tudi teh modernejših vozil, toda električna cestna železnica je ostala. Prilagodila se je zahtevam sodobnega velemestnega prometa z obnavljanjem svojega voznega parka in z uvedbo novih, tehnično izpopolnjenih in udobnih vozil s povečano zmogljivostjo. Le v notranje mes‘o cestna železnica vedno še ne vozi. Mestna železnica, ki je speljana deloma skozi podzemske predore, deloma po visoko zgrajenih progah ob zunanjih cestnih komunikacijah, je že dolgo elektrificirana in izpopolnjuje raz sežno omrežje cestne železnice s svojimi brzimi progami. Prestopanje not-
Posledice na.aščujoče d-agiaijč se y Italiji čudjo vemo bolj ou oneva do dneva. Zadnje dni je .vlada po radiu sporočila, da proučuje vse možnosti, kr or ji omogočile U-tavili ta razvoj, ki o.i sicer zapeljal gospodarstvo v inflacijo. V prejšnjih poročnih smo že. omenili, da je minister za trgovino in industrijo pooblastil prefekte, da poskušajo omiliti nafušč.ujočo drag.njo z rajnimi ukrepi; tako naj n. pr. dovoiijp klanje živme izven javnih mesnic. Sedaj je vlada pnpoveuala, da bo v premeru nujne potrebe na lastno pese uvozila iz tujine razna živila in jih vrgla na trg. Vprašanje je, y kakšni meri so ti .načrti izvedljivi, ker je ž.vila težko ohraniti in je treba za to razpolagati s primernimi skladišči jn prodajnim aparatom.
‘Glede naraščanja draginje in ž.v-Ij en jakih stroškov lahko navedemo naslednje uradne podatke; ž.vi a, ki so leta 1938 stala eno liro, sp s.ala v decembru lanskega leta 71 38, juin.ja 1956 pa 74,33, lo te pravi ,da sta..ejO danes približno 75-krat več kakor pred vojno. Od decembra lanskega leta do junija so obleka, obutev in druge živijenij-ske potrebščine padle od 62,70 na 62,5., medtem ko je cena električnega toka in goriva narastla od 40,85 na 4r,09, •najemnine od 23,24 na 26,83, razni stroški pa od 58,10 na 58,49. Celotno je indeks življenjskih stroškov v prvem polletju tega leta parastel od 60,57 na 62,99, to se pravi za 4%. V primeri s položajem pred izbruhom korejske vojne leta 1950, sp se ž.vljeoj kt st.cš.ci v Italiji povečali za 29,90%. Živila so v primeri z njihovo ceno pred vojno neprimerno bolj narastla kakor drugi življenjski predmeti.
Med raznimi vzroki naraščanja ž.v-Ijenjskih stroškov navaja Libero Lenti v »Corriere delta Sera ictudi pov.sanje davkov, na drugi s.rani pa tuai preveliko število posredoval.ev med pioizvajalci in potrošn.ki. P.sec predlaga, da bi bilo treba zman.ša.i število posrednikov in omogočiti neposie-den stik med kmetovalci in potrošnik .
FRANCOSKI LIST GOVORI O PASIVNOSTI HALI JANŠKE VLADE
Pariški »II Monde« je objavil članek svojega gospodarskega sodelavca Livl-ja Magnanba o novem oaioku rimske vlade za pospeševanje tuj.h invest.cij v Italiji in p naraščanju življenjskih stioškov. Pisec podrobneje raz ta a določbe na.novejšega zakona o tu.ih investicijah in pravi, da bo ta zakon u-godno vplival na priliv tujega kapi a a v Ital.jo. Ugcd..osti pro t.ga transfera dividend in kapitala bodo už vala »produktivna« podje.ja; o vpiešm u, ka.e-ro podjetje se ima za piodu,ctiynO‘, odloča minisirs.vo državne zakludnke. Možen je pienosi 8% dobička na leto in kapitan v višini, ki ust. eza znesku deviz, ki jih je podjetje poprej ods.o-pilo Ital. deviznemu uradu. O tem znesku je »Gospodarstvo« priobčt.o svoj čas poseben članek. L. Magpani obžaluje, da ministrstvo državne zakladnice še ni objavi.o navodil za upo abn zakona o tu.ih investicijah.
ZNAKI INFLACIJE
Pod tem naslovom, piše isti sode a-vec pariškega dnevnika o naraščanju življenjskih stroškov v Italiji, ki jih je treba zlasti pripLati podrtž tvi ž.vi . Zaradi s abeiga pr.delka oljk, se je podražilo zlasti olje, medtem ko so zaradi spomladanske zmrzali čepe nekat.-
nikov je dopustno brez doplačh. Cena vozovnic je na vseh progah mestne in cestne železnice v območju razsežnega mesta enaka. Za en šiling in 90 greš.v (okoli 45 lir) se lahko pelješ od enega konca velikega Dunaja do drugega, tudi dvajset kilometrov daleč.
Orientacija je ra tujca na Dunaju razmeroma lahka, kajti razsežnost prostranega velemesta ne povzroča v tem pogledu posebnih težav. Okrog notranjega mestnega okraja, ki tvori zgodovinsko in topografično jedro Dunaja, se ob radialno na vse strani speljanih glavnih cestah sistematično razvrščajo srednji in zunanji mestni okraji, katerim služi »Ring«, glavna v krogu mimo notranjega mesta speljana široka cestpa komunikacija, kot nekaka geometrična baza za1 ve« sistem proti periferiji vodečih cest in pa z Ringom vzporednih ulic.
MONUMENTALNE STAVBE NA RINGU
Na obeh straneh Ringa so razvrščene velike monumentalne stavbe, ki so nastale v drugi polovici XIX. stoletja, V cvetoči dobi bivše monarhije. Njihovo središče zavzema v gotskem slogu zgrajena ogromna mestna hiša »Rat-haus«, s skoraj 100 metrov visokim stolpom; na tem stoji ogromen kovinssd zastavonoša. Desno od te stavbe, če gledaš v Ringu proti njenemu pročelju, stoji v slogu italijanske renesanse zgrajena univerza, levo od mestne hiše pa parlament, krasna v slogu klasične grške arhitekture izvedena stavba. Med temi poslopji se raztezata dva posebno lepo vzdrževana parka s sprehajališči, cvetočimi nasadi in umetniškimi spomeniki. Nasproti mestni hiši, na notranji strani Ringa, stoji svetovno zna-
rih živ d, kako;- sad. a in povr.mine, poskočile kar za 9%. Od septembra lanskega leta do maja so se življenjski stroški povečali za 5%, medtem ko so plače y tem času narastla za 3,2%; toda v juniju so še bile zn 6% višje kakor septembra 1955. Italijanska javnost nima dovolj zaupanja v vladno gospodarsko pplidko. .Vicdnojt .državn.h papirjev je od septembra 1955 padla za 8%; vendar ni nevarnost inflacije y Ita liji nič večja kakor y drugih dižavah.
Dopisnik očita italijanski vladi pasivnost nasproti problemu naraščanja življenjskih stroškov. Guverner zavoda Banca dhtalia Mami h Ha je sprožil predlog, da bi vlada zv, šala carine ha določeno vrsto blaga, ki se da .ohraniti, in da bi tako povzročila znižanje cen na notranjem trgu. Ta ukrep ni mogoč, ko gre za blago, ki hitro propada. Položaj je težaven, ker ni podražitvi živil sledila porenitev drugih predmetov. Vlada noče poseči energično vmes ,ker ne rnore us avljati povišanja plač ;z druge strani teži po Va-nonijevem načrtu za tem, da bi se plače povišale in zmanjšala brezposelnost. Zdi se, da rajši pasivno p-isostyujejo padanju kupne moči lire, ki je zavzelo že takšen obseg, da je enako 80-90% davku na vse stalne dohodke.
SLADKOR ZA 10 LIR CENEJŠI
Osrednja komisija za cene v Rimu bo predložila Medministrskemu svetu za čepe, ki se sestane 4. septembra, znižanje cene sladkorju za 10 lir (.1 kg sladkorja na drobno stan® danes v Trstu 270 lir).
KRIZA V PROIZVODNJI PNEVMATIK V iTAL:JI
Kratko smo že poročali, da so bila nekatera ye,ika italr.anska podjetja, ki proizvajajo avtomobilske gume in drugi gumijasti pribor za motorna voz.la, prisiljena poAoppp oopunii precej svojega delavstva, da bi tako razbremenila svoje proračune. Rimski list »11 Globo« je nedavno o tem vprašanju priobčil izjavo predsedn ka Vsedržavnega združen.a nud! ir.dustrijCi gume, električnih kablov ip podobn h izdelkov, ing. E. So.ciu.
Predsednik je dejal, da je italijanska industrija gume v tem trenutku V precej težkem po.ožaju in da ZuO tuja za drugo italijansko indust.ijo, k, n~-preduje. V ča.u tega splošnega napredka italijanske industrije je p.orzvod-nja .gum, v prvem trame eč u letošnjega leta nazadovala za 5,6% y primeri z istim razdobjem lanskega leta. Proizvodnja je nazadovala, ker je nazadovala prodaja gum za srednja in t ž-ke tovonre avtomobile, in sicer po t -ži in vrednosti. To nazadovanje prodaje je v zvezi tudi z večjo odpornes jo novih gum, ki trajajo danes morda 4-5 krat več kakor pred yo no. Poseg t g i se danes gume obnavlja.o tako. da so danes pa 5 tovornih avtcmobl h trije opremljeni z novimi gumami, dre pa z obnovi,enimi. Avtomob iški p o-met se še ne more dovolj razv.ti, ke; mu še vedno konkurir ajo ž lezni: e, na drugi strani pa ni še dovolj dobrih cest. Lantko leto je dl žavni ko r ite za cene pet mesecev odlašal z edob. i.vijo
ni »Burgthealer.r, nijvečje dunajsko dramsko gledališče; na zunanji strani Ringa, levo od parlamenta, pa vidiš v ozadju mrko poslopje justične palače, ki je bila med nemiri leta 1934. pozo-rišče hudih bojev. Ob Ringu stojita tudi obe ogromni monumentalni stavbi umetnos no zgodovinskega in prirodoslovno zgodovinskega muzeja, med -njima znani spomenik cesarice Marije Terezije, na proti njima pa, na notranji strani Ringa, stari jn novi dvor. Ob Ringu so z vsem razkošjem obnovili veliko državno operno gledališče, ki je bilo zgrajeno pred 90. leti, a mu zadnja vojna ni prizanesla.
Sledovi vojne so na Dunaju sploh že večinoma izginili. Le tu pa tam vidiš še kak ograjen, nezazidan prostor, kjer je v prejšnjih časih stala velika stavba, ali pa poslopja y gradnji, kjer so še pred nedavnim bili vidni ostanki ruševin.
PRIVLAČNOST »OPERNE PASAŽE«
Cestno križišče, ki ga tvorita »Karn-tnerstrasse« (Koroška cesta) in Ring, je bilo poprej križišče najgostejšega prometa pešcev in vozil ip, njegova naj-večja ovira. Tu se namreč sekata smeri prometa med notranjim mestom in južnimi mestnimi okraji ter prometa okrog notranjega mesta. V prejšnjih časih so se tu v obeh smereh na štirih prehodih v časovnih presledkih, ki jih je diktiralo uravnavanje prometa, zbirale množice pešcev in kolone vozil, zdaj pa je promet pešcev speljan pod zemljo, tako da se pa cestišču odvija samo še promet vozil. Ves razsežni prostor pod Ringom na tem križišču ima sedaj svoje podzemlje, z zastekleno kavarno v središču in z ukusnimi cvetličarnami, knjigarnami in drugimi pro-
1TAL1JA PLAČA 10 MILIJARD ABESINIJI
Po mirovni pogodbi, hi jo je Italija sklenila z Etiopijo (Abesinijo), bo italijanska vlada dala na razpolago etiopski državi 16,300.000 ameriških dolarjev, to je okoli 10 milijard lir. Banca dTtalia bo odprla bančni račun V prid Etiopije, ki se bo imenoval »Italo-ethio pian collaboration agreement account« (number 1). Eiiopska vlada bo s tem denarjem plačaia Italiji dobavo raznega materiala jn usluge (člen 3. sporazuma). Vladi sta se namreč sporazumeli, da bo italijansko tehnično osebje zgradilo veliko hidrocenbaio in druge industrijske obrate. Material bodo uvozili iz Italije. Ministrstvo za trgovino sprejema od 1. avgusta dalje prošnje za izvozno dovoljenje.
MENIČNI PROTESTI IN STEČAJI SO V ITALIJI V L. 1955 NARASTLI
V i. 1955 so menični protesti nara-stli v pniimerjajvi s prejšnjimi leti in dosegli skupno- 333.938 mflijonov lil proti 269.811 v 1. 1954 in 213.332 mi-lijonov v letu 1953. Odstotek povišanja med letom 1954 in 1955 je znašal) 23,8 (med letom 1953 din 1954 26,5% ). Naraščanje protestnih menic pripisujejo razširitvi postov lin povečanju prodaje na obroke. V lanskem letu so narastli tudi stečaji. Njih število je znašalo 7046 proti 6009 v letu 1954 in 5.610 v 1.1953. Zaključeni stečaji so v lanskem letu dali 18.667 milijonov pa; sivnega salda proti 15.881 milijonov v I. 1954 in 12.541 mil. v letu 1953.
povišanja cen gumam* Ta čas sp mnogi trgovci porabili za to, da so povečali svoje zaloge z nakupom gum po nižjih cenah. Zato je nas op.la tol.ko hujša kriza, ko so pip zvodna podjetja pričela prodajati gume po dražjih cenah. Večje ovire so nastale tudi p. j izvozu gum.
B;VtW BO ODi-USTILA 600 DELAVCEV
Razvoj nemške avtonicb-lske industrije ni več tako ugonen, kakor je bil doiiej. Prodaja avtornoi-i-skh vozil in izvoz polagoma pojemata. Le nekatera podjetja imajo še vedno ugoeino konjunkturo. Na število zaposlenih de*ay-cev vpliva tudi uvajanje nyi.omat.za-cije.
Iz Miinchena poročajo, da se pričakovanja znanega podjetja BMW (oa-yerische Motorwer,.e Jgtode preda.e majhnih vozil ni izpolnilo. Tudi promet z motornimi vozni še vedno p_da. Zaradi tega je ta tova.ma opust.la načrt, da bi p.oizvodn.o vozil »Ise.ta« povišala na 40-50 000 vozil na le o, čeprav se izvoz razv.ja še vedno ugoeno. Ta tovarna, ki zaposluje oko.i 7.000 ljudi, je nedavno pros la obla tya za dovoljenje, da lahko odpus.i 600 delavcev. Poleg tega namereva v sepremb-u in oktobru skrčiti delovni ča ; upa, da bo v zimskem času Jahko dJala zopet s polnim obratom.
UPADANJE ANGLEŠKE AVTOMvBiLSKE INDUSTRIJE
»The Financial Times« poroča, da ni položaj ang.eške motorne industrije
dajalnami ob straneh; stopnišča s premičnim in z navadnimi stopnicami o-mogočajo množicam pešcev dostop s cestnih hodnikov in prehod na drugo stran. To je »operna pasaža«, najnovejša atrakcija dunajskega mesta.
OKUSNO UREJENE TRGOVINE
Izložbe dunajskih trgovin so bogate in okusno urejene, me samo v no ra njem mestu, kjer prevladuje razkošje, temveč tudi y sosednjih zunanjih mestnih okrajih, kjer kupujejo večinoma široki sloji prebivalstva. Posebno slovi v tem pogledu »Mariahilfer strasse«, prometna arterija, ki spaja Ring z nad tri kilometre oddaljenim Schonbrun-nom. Ob tej cesti se vrstijo največje dunajske trgovine, kjer dobiš vse, ka.-koli hočeš kupiti. Tu sta tudi dve najbolj znani dprajski veleorola a n , Herzmansky in Gerngross, ki nudita v svojih ogromnih prostorih v številnih nadstropjih najrazličnejše vrste blaga, ki jih meščanska družina utegne potrebovati. Dvigala in premične stopnice olajšujejo množicam, ki se tu zbirajo zaradi nakupov ali iz radovednosti, promet med posameznimi nadstropji; prodajni aparat s številnim prodajnim in nadzornim osebjem posluje brezhibno in točno.
KAVARNE ZGINJAJO
Kavarne, ki so nekoč za Dunaj bile značilne, polagoma izginjajo .Kakor v drugih velikih mestih je tudi tu vedno več »barov«, ki so povečini označeni z italijanskim nazivom »Espresso«.
Posledic desetletne zasedbe po štirih velesilah, zmagovitih zaveznicah v drugi svetovni vojni, skoraj ne opaziš yeč. Le velik umetniški spomenik na Stalinovem trgu posvečen padlim ruskim junakom, s simbolično stražo v obliki ruskega oklepnega vozila z dvignjenim topom, ki meri proti mestu, in okusno urejeni grobovi ruskih vojakov y nasadih Ljudskega vrta nasproti parlamenta pričajo o dogodkih, ki so pred enajstimi leti prinesli Dunajčanom o-svoboditev izpod nacistične vladavine.
Dr. Ob.
Sovjetska zveza in Japonska sta te dolgo brezuspešno pogajali v Londonu, da bi sklenili mirovno pogodbo. Pogajanja ge zdaj nadaljujejo v Moskvi. Japonci bi radi dobili zopet Kurilske o-toke, ki so jih priznali Sovjetski zvezi Američani in Angleži po drugi svetovni vojni, toda Rusi 50 izjavni, da so pripravljeni vrniti Japoncem samo dva otoka —■ Habomaj in Sikotan. Japonci so zahtevali še otoka Honačir in Bu-ruk. Pogajajo se tudi za sklenitev trgovinske pogodbe. Rusija bi izvažala premog in petrolej, Japonci pa sadje, sojo in lokomotive.
Na Japonskem je prišlo pod upravo konservativnih strank v zadnjem času do važnih notranjih gospodarskih sprememb. Veliki koncerni, kakor Mitsui Bussan, zopet poslujejo popolnoma svobodno in so zavzeli vodečo vlogo y gospodarstvu .Med taškne koncerne in gospodarske velikane, ki so bili razpuščeni V času vojaške uprave, sodita tudi Milsubiši in Sumitovo. Vojaška vlada je prepovedala delovanje kartelom. Zdaj so ti zopet vzcveteli. Pod njihovim nadzorstvom je skoraj vse gospodarsko-življenje, tako trgovina, banke in proizvodnja. Mala podjetja, ki so nastala po vojni, bodo polagoma zašla popolnoma pod vpliv teh koncernov. Tudi tuja podjetja se vedno bolj pritožujejo zaradi pritiska teh velikih japonskih družb in gospodarskih skupin.
Prebivalstvo Japonske šteje danes o-koli 90 milijonov ljudi in naraste vsako leto za 1 milu0® duš. Zdaj je na vladi konservativna stranka, ki je nastala lanske jeseni iz demokratske stranke 210 poslancev) in liberalne (207). Stranki sta se združili, ker bi sicer imeli večino socialisti s svojimi 224 poslanci. Volilno pravico imajo tudi ženske.
prav pič ugoden. Delavstvo ge je V.-nilo s svojih dopustov in pioizvodnja je zdaj večja kakor y juliju. Prenehala je tudi velika stavka pri Brit.sh Motor Corporation.
Najbolj ugodna sezona za prodajo motornih vozil je preš.a. V zad-nj h Š;-stih tednih je š.eviio na novo yp san h vozil zelo padlo. Izvoz se je v d.ug m tromesečju tekočega leta sicer povečal, vendar angleška avtomobilska industrija še vedpo čuti omejevain.e uvoza v Avstralijo-. Izvoz y 3.yeino Ame.iko je še vedno yehk. O proi.vodn.i v preteklem mesecu še ni podatkov, vendar je gotovo, da je zelo nazaaova.a zaradi stavke v obratih BriiLh Motor Corporation. Tovarpe BMC ip Standa d ša Vedno delajo s skrčen m de oy..im tednom, medlem ko bosta tovarni Burton ip Vauxha.l Motors obratovali izmenoma po 4 oziroma 5 dni na teden.
V	prvem pol etju tega leta so v Angliji izdelali 4i0 907 vozil, to je 10 4% manj kakor y istem razdobju lamk,-ga leta .Računajo, da pe bodo letos izdelali več kakor 765..00 yoz.l, medtem ko je proizvodnja doreg'a lansko leto 897.000, leta 1954 pa 755.000. Izvozili so v prvem polle ju letošnjega l ita 170.352 vozil, lansko leto pa 200 36) vozil.
»VOLKSWAGEN« SE USPEVA
Bilanca družbe »Valksuvagen« je pokazala, da se ta tovarna avtomobilov z vedno večj m uspehom udejstvuje na zunanjem kakor tudi na notranjem trgu z avtomobilskimi vozili. Po mnenju voditeljev sta- se oblika in material vozil obnesla.
Zaradi tega ne bo družba menjala modela svojih vozil, ampak jih bo neprestano izpotpolpjeva a.
V	letu 1955 je ta tovarna proizvedla 279.986 avtomobilov in 49.907 kamionov; po svo j p o zv di i je b a na prvem mestu med nemškimi tovarnami avtomobilov.
V	decembru, je zapustilo delavnice po 1378 kamionov na dan. Na notranjem trgu so prodali 150.397 enot, na zunanjem Pa, 177.657. Notranji trg je absorbiral 45,8 % vse proizvodnje. Zato bodo ohraniti proizvodnjo na sedanji viš-inii, čeprav bi se čutilo na- notranjem trgu manjše povpraševanje po vozilih. V letu 1956 in 1957 to družba investirala v nove obrate 390 milijonov nemških mark; od teh so 100 že porabili. Za novi obrat v Hannovru so v letu 1955 potrošili 80 miiijo-novi DM, letos pa drugih 50 milijonov. Pokazalo -se je, da je to še vedno premalo; zato bodo investirali še 40 milijonov DM. Po teh -investicijah bodo lahko proizvedli 300 kamionov nai dan.
Promet je v lanskem letu dosegel 1444 milijonov nemških mark; računajo, da bo v tem letu znašal 1700 milijonov. Ker je vlada ukinila olajšave p-ri -Izvozu, zgubi družba 150 nemških mark pri vsakem vozilu. Zaradi teg-a ne bodo po vsej verjefcnoistti znižali cen vozilom.
Vodstvo tovarne se trudi, da bi čimbolj avtomatiziralo delo v obratih. Tako je leta 1950 za zgraditev enega vozila moralo delati 55 delavcev en dan, v letu 1955 pa je zadostovalo delo le 23 delavcev. Vsakih 42 sekund izdela tovarna eno vozilo.
Tovarna »Volkswagen« je lansko leto izplačala za mezde svojemu osebju (nad 30.000 ljudi) 172,8 mUijona DM, to je 29 % več kot prejšnje leto. Za socialno zavarovanje, prostovoljno ali obvezno, je šlo 53,9 milijona DM. Cisti dobiček družbe je dosegel 8,6 milijona DM. Kapital družbe je označen v bilanci s 60 milijoni nemških mark.
PREDSEDNIK JA1 ONSKE VLADE SE PRIPRAVLJA NA POT V MOSKVO
Po poročilu ameriške agencije »United Press«, je -predsedn k jajrepske vlade Ihiro Hatoyamu izjavil mmstiU za gozdove.in kmetijs vo Ihiiu Koru, ki se je pogajal y Moskvi in skienil dogovor-o ribolovu, da je pripravljen sam odpotovati y Moskvo, da bi po svojih močeh prispeval k zaključitvi mirovne pogodbe s Sovjetsko zvezo.
Mednarodni zagrebški velesejem
bo o-d 7. do 20. sepic-mbra. Pr hodn-jo številko bo »Gospoda stve« posvetilo tej važni mednarodni prireditvi ,za katero se zanimajo s udi figovci ia Trsta in Italije; številka bo razdeljena med razstavlja-lce,
Naročnina
na »GOSPODARSTVO«
Zajadi zvišanja tiskar..k h s roškov so se dnevn ki in tedniki v Italiji podražili. Tiskarne -so pov šale tiskarske stroške, ker sta se de.ovna sila im papir podražila. Tudi »Gospodar, tve« j-e iz tega razloga prisiljeno zv.sati letno naročnino od 610 na 700i lir in ceno posamezne številke od 25 na .30 lir. Za tis e, ki so že poravnali -naročnino za le o 1956, -p-stane -naročnina za to leto meiz-premenjena. Naročnina za Jug slavijo se poviša bd 380 ra 420 dinar.ev (posamezna številka 15 din), za ostalo in-o-z-ems.vo pa ostane ne zpremei j na (2 dolarja). Naročnike v itij ni opozar.a-mo, da se naročnina sko aj v vseh državah da por avna i po m ;dnarod ni poštni nakaznid.
GIBANJE PREBIVALSTVA. Julija letos se je v Trstu rodilo 231 otrok, U-mrlo pa je 249 oseb.
OKOLI 280 003 HEKTAROV GOLIČAV bi lahko pogozdili na Sardin ji piše »11 Globo«. . , .
mit ja kotala dati
Kolikokrat bi že bil zapisal: carinik je nasprotnik turizma številka l-S svojo uradno radovednostjo, ki je navadno bolj papeška kakor papež sam, s svojimi očmi, ki premerijo potnika od nog do glave, in s svojo roko, ki prodre do dna še tako nabasanega kovčka, podere car&nik včasih stavbo, ki jo draga propaganda turističnih ustanov in-priznajte vendar-tudi novinarjev, potrpežljivo gradi v svetu mesece in mesece M tudi leta.
Turisti in potniki sploh mrzijo carinike. Tisti, toii nosijo s seboj kaj prepovedanega, ker se jih bojijo; drugi, ki imajo čisto vest, ker jih imajo za nepotrebne. (S predstavnikom policijske oblasti, je zad.va preprosta. Obračun z njim je bil napravljen že na diplomatskem predstavništvu, ko je uradnik pritisnil vizum na potni list; zato so policijski organi v očeh potnikov v primeri s cariniki pravi angelčki, ki hitro pritisnejo svoj »vstop« ali »izhod« včasih kar na vratih železniškega kupeja.
Vse Ho in še marsikaj drugega sem imel pripravljeno proti carinikom vseh narodnosti in držav do tistega dne, ko sem pred dnevi v spremstvu svoje življenjske spremljevalke doživel nekaj nenavadnega.
Vam se verjetno ne bo zdelo to nic posebnega. Priznam tudi da m bil dogodek sam po sebi nic izrednega; razgovori med preprostimi ženicami itn cariniki so na vlakih nekaj vsakdanjega. Toda moje notranje doživljanje tega uradnega razgovora med sežanskim carinikom in neko ženico s Pivke v sosednem kupeju, je bilo res nenavadno, verjetno prav zaradi tega, ker sem bil poln svete jeze do carinikov sploh; moram sicer priznati, da je bil tisti dan tudi carinik, ki je pregledal naš kupe, izredno uglajen.
»Veste, nam je pripovedovala usta ženica, hotela sem mu dati eno breskev, saj je bil tako dober z mano, vendar ni hotel sprejeti«. No, zakaj pa to nosite, me je vprašal. — Ja, saj veste, sem mu odgovorila. Ce bi se vi po toliko letih vrnili iz Trsta domov, bi gotovo ne prišli prazni v hišo. — Ja, pa to? To je za sestro. Kaj pa ono? — Za brata. — Kaj pa to? — Za nečake. Ja, ja, je dejal, plačali boste 210 dinarjev ... Rada sem jih plačala. Tako lepo sva se zmenila in ker ne vidim, ml je sam napisal (carinsko) prijavo. Veste, med njimi so tudi dobri ...«
Priznam, da ms je ta carinik razorožil. Pred seboj je imel sicer samo preprosto ženico, verjetno je tudi njega premagala njena naivnost. Toda prav ta okolnost, da je z njo ravnal z takšnim razumevanjem i\n človeškim srcem, je pokazala, da se na svoj posel razume. Dober carinik se takoj »znajde«, to se pravi, takoj presodi potnika iln tudi njegove življenjske slabosti. Prav v tem je vsa umetnost za javnega organa, Ml ima opravka z občinstvom. Edino po tej poti se koristi države res zavarujejo. Pretirana strogost, ki vidi v vsakem potniku tihotapca iln verižnika, je državi samo škodljiva.
L. B.
Po dolgih latih zopot na PJiu/iaju
Kako se Dunaj modernizira
-iip
PRIEIKOM VAŠEG D O LASKA U TRST POSjETITE U VAŠEM INTERESU
MAGAZIN ENGLESKIH ST0F0EA
TRST - ULICA SAM MIC0L0’ BR0J 22 - TELETOM 31-138 - TRST
PRODAJA MA UELIK0 1 MALO ORICIMALMIH EMGLESRIH ŠTUE0UA ZA MEŠRA I ŽEMSRA ODI JELA CZ MAJMIŽE C1JEME.
Petek, 24. avgust a Pet ___________________ _______
m po s^n)
ITALIJA NA LONDON.Ki KONFERENCI. Zunanji minister Martino se je kot predstavjiiK Italre na ip.idon ki konferenci oOicčii za Dullesov n_č t, ki predvideva ustanovitev pa.ebrnga sveia pri O. ganieaci.i zd.uženin narodov za nauzoratvo proste piOvke s.rozi Suešsi prekop. Kljub Uma I.auja ne noapr.a po.itiae i'.anc,je in V<-1. Bn-tanije ob isuezu s posebno oaločnosi.o. Ita.ijanioKi usk Di pn rajši prisouii I a-liji v*og0 po.rtdova.ne sile. Itai.ja se prizadeva, da bi si pr.dub.ia simpauje med ■araDSKinii paiOui up si s tem usiva-rua nove postojanke na oba,an Sredozemskega mo..a. Stare po_toja,.ke je izgupna V zadnji svetovni .vojni. Zanimivo je, na je čajanki na iianjauiskcm posian štvu y Londonu prisostvoval iu-ai sovje.ski zunanji m.n.stcr S.pipv, ki se je op tej priložnosii iazgovaijal Z zunanjim ital-jc.n-kim nnpnirom Ma.-tmom. V času ionuo..ske konfeiCnce je egiptovski županji minis.er FVWi-i imei enouren lazgovor z italijapsk.m poslanikom v Kairu.
ANGLEŽEM PRIPOROČA ZMtR-NOSi. Londonski tedn.k »rhe Ecoi.o-mist «nieni glcae i0..doiitke konference, naj bi nauzoistvo nad plovbo skozi Sueški prekop prevzela Orgaini.aci-ja zoružep.n narodov .rako bi b..a Zavarovana suverenost Eg.pta, ki bi se pe mo^el č.Uiiti ponižanega. List pri-poioča angleškim oržaviniko.n, paj b,-ao po odiočnm be.euuh, ki so jib izgovorili, bolj poinični.
VOLILNI DVOBcJ MED S.EVEN-SOlNOivr 1W liinbEiNtidVi cntJssM. Na PiedvoLinem zborovoiijU u.emokrat.ke stranke v Chicagu je bn izbiap za kandidata na vontvah za predsednika Zoružepih ameu išk.h dižav y novembru Adlai S.evepson, ki ^e kainoid.ral že pa zadnj.h volitvah. Mr. Keiauer se je umaknil V njegov prid ip ho kand--dj.ai za podpie^sedi.ika. Bi,ši predsednik Hany Trumain je p.op..dal s piea.ogom, naj bi sira..ka postavila za kandidata Avereila Ha.rimana. Steveu-son naj bi bil po svojih n&Snih zmernejši kakor Harriman. On bo torej vodil volilno borbo proti repUniikaiKU Eisenhovverju. Pio.i repub.ikai.skemu icanddatu za po^preosed. iš.iO me. to Nikonu vodi gonjo Harold Stassep.
AMERiSKA POSLANICA V R MU CLa«a Uci-J i Hii. nucjei je po svoj .m pov.atKU z da.jš. ga dopusta v R m lajav,la, da je res boieha.a zaradi za-sirupljenja z arzenom, ki so ga oddajale barve na sLopu v njeni spalnici. Novinar.em je izjavila, da je preje a pisma raznih IjUai, ki so tudi izjavni, da so bolehali za.adi podobnega za-stru.jepja z arz-mom. Na dopustu je bila od 10. maja. Mnogi domnevajo, da p.e bo os. a la yee dolgo pa svojem mestu. Amer.ški zd.avpiki, ki so jo zd.a-vili, ne po.r.ujejo njene domneve glede vzroka bolezni.
KOMUNISTIČNA STRANKA V ZAH. NEMCIJr TREPiaVEDnNA
Zahodno nemško ustavno sod šče y Karlsiuhe je proglasno komuniiiič o stranko za nezako..i o ip od ed lo nj.n razpust. Nekaj minut po obj_Vi te razsodbe je policija pridela postopati p o-ti č.anom komunistične stranka; zSp -la je vse njene prostore. Notranji minister SchitJder je iz.avil — tako poročajo amer.ški listi — »da bo Adenauer jeva vlada udarila po vrhov h stranke, da bi prepiečila njeno javno in podtalno delovan e, pr.zai aš la pa bo de.av.em in upokojencem, ml d m avanturistom, nekater m umetni..om in duhovnikom, ki so bilj zapeljan,«. Ta korak nemške vlade je lazbaiil zlasti Vi hodno N.mč jo, ker poucar.ajo 1-sti, da s« je prepad, ki oviia zdnžiLv obeh Ntmčij s tem še pog ob 1. Fo zadnjih vesteh bo vlada kazensko postopala proti 120 komunistom. Mi.ogi s° zbežali v Vzhodno Nemč.jo.
Neodvisni nemški list »Die Welt« se ne strinja z razpustom komunistične stranke, češ da je bilo re pametro seči po tako ned mok a ič.um orež u proti stranki, ki p, b la nevarna in je zbiala v zadnjih voiitvah 6 7.CC0 glasov, to je 2,2%. Po o eni te a lista je bilo v Zahodni Ntmči.i 75 0C0 pravih organiziran,h komunistov.
AMERIŠKI NOVINARJI NE POJDEJO NA KITAJSKO. Ameriško zu 'a-nje ministrstvo ni dovolilo petnaj.-1 m ameriškim pov narjem, da bi odpo rivali na Kita.sko, kamor jih je povabila Kitajska vlada. Veliki londonski li-s*i so mnenja, da ni ameriška ylad.a
Mednarodna trgovina
PODRAŽITEV ANGLEŠKEGA Al.UM1N.JA
V Anghji so cene alumini.a pod.a-ži.i od Ib9 pa 197 funtov dolgo .ono, to se piavi za 8 luntov. Dne 14. avgusta so povišali y Kanaai atno a.um p.-ja za eno stotipivo do.arja p.i lu-itu. Angleži .o tema povišanju sledili. Tej cepi je treba cionati še 30 šilingov kot dokiado za kritje Uvoza iz ZDA, ki velja od 1. julija.
POCENITEV CINA
Ker Pi prišlo do stavke v Kuala Lum-puru pa Maia.i, ki bi morala izbruhniti 21. avgusta, je cena ci..u v Lonoo-nu popustila za 6 funtov v prodaji proti takojšnjemu izroč.iu in za 4 3/4 funia v terminski kupčiji.
PODRAŽITEV AVTOMOBILSK H OBHOClV V AMERiKI
Zaradi podražitve naravnega kavč Ka je ameriška avtomobil.ka ipaustr.-ja povišala cene avtom.b l.k h ob o-cev- Indusorijci so to storili, čeprav Krije ameri.ka avto i.ob iška industrija potrebe po gumiju do 6.% z mnogo cenejšim sintetičnim kavčuitom ip samo 39% z paravn.m kavčukom. Do poura-žitve naravnega kavčuka je prišlo zaradi krize y zvezi s SP°rom o Suešnem prekopu.
TRGOVINSKA MORNARICA VZHOD.nE NEMČIJE
Ob koncu lanskega le;a je vzhodne-nemška irgovinska mo.parica cb-egala I53.(XjO bruto.egis.rskih ten. Po pe..el-nem načrtu, ki se zaključi 1960, bo njena topaža obsegala okoli 200.0.0 brc Imela bo 12 tovornin ladij po 10000 brt, 5 po 30UO-5.00 br,, 34 obalnih mj-tomih ladij po 5000 9jc0 bit. itd. 'io-voine ladje po 10.000 top bodo .vonl-V vzhodno Azijo.
MANJ TKANIN V ZAH. NEMČIJI
Meseca maja je proizvodnja zapod-ponemških tekstilnih tovarn popustila; proizvodni indeks je nazadoval od 194,1 na 189,4, to se pravi za okoli 2,4 odst. V zadn.ih dveh letih je proizvodnja v tem mesecu napredovala. Ta pojav pripisujejo napovedi znižanja carin. Napredek tekstilne industrije v maju je letos v primeri s proizvodnjo y maju lanskega leta znašal 6,7% , y aprilu pa v primeri z aprilom lanskega leta 13%.
PROIZVODNJA ZA VOJNIH SREDSTEV V ZAHODNI NEMČIJI. Lapsko leto je vrednost zavojnih (embalažnih) sredstev y Zahodni Nemčiji dosegla 3,26 milijarde DM ler je bila za 500 milijonov večja kakor v letu 1954. Ta mesec se sestanejo y Mlin.henu predstavniki 13 evropskih držav, ki so članice zveze European Packing Federa-tion. Gre za predstavnike institutov, ki se bavijo s proučevan.ern j. ro.zvoonje teh vrst artiklov. V Nemčiji obstoji danes 164 raznih določb, ki ureju e.o vprašanje pakiranja živili in kemično-tehničnih proizvodov.
ravnala pametno. Čeprav pi Amerika priznala Kitajske, bi b lo bolje, da bi ameriška vlada omogočita jrotovan.e ameriškim novinarjem, ker bi .1 lahko svobodno prouč il razmere na Ki tajskem in poročali Zapadu o njih. Časnikarji so s svojimi jjo.cčili Iz Sovjetske zveze in drugih kcmupis.ič. ih držav mnogo pripomogli k razč.ščenju pojmov.
ZA OTROŠKO PARALIZO JE V CHICAGU zadnji teden zbolelo 165 ljudi (teden poprej 147 . Za to bo e r i.o boluje v tem mestu 653 m:š anov. Polov.ca ameriškega p.eb val.tva, ki je najbolj jzjpostajljeno tej bolezni (izpod 19 leta in no e’e matere) se je doslej
lo cepiti s Salkovim cepivom.
„GOSPODARSTVO“
izhaja vsak drugi pe ek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, UTca Geppa 9, tel. 38 933. — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: le na 70) lir, pol etna 400 lir. P. št. ček. račun »Gospoda stvo:i št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 420 din, polletna 250 din; za cs:alo inez mttvo 2 dolarja Je'no. Naroča se pri AD.t.T., DRZ. ZALOZBA SLOVENIJE, Ljubljana, Štularjeva ul ca 3/1, tek. rač. p i Komunalni banki št. 60 KB l-Z’375. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine y širini epega stolp a 40 I r, za ino-zemitvo 60 lir.
Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodar tva« Tiskarna »Graphis« v Trstu
ITALIJA-JUGOSLAVIJA
ITALIJA TRA21 Sinova karbclna k.seana:
Luigi Brioscm, Milano, Via Politec-nko 3.
Cement;
Nicola Mandara, Barletta, Corsp Cavour 18.
Graoja rezana jelova:
Emiiio Anton.ni, Trst, Via G. Car-ducci 2.
Akumulator!:
Albert Hab is, Milano, Via Illirico 2/III.
Jaja:
Fratelli Pan, Bolzano, Via Grappel-11 3.
Sardine i lileti u ulju:
Scambi commere. e rappresentanze S.p.A., Livorno.
Pulpe vočne:
G. Arrigoni & Co. prodotti alimenta-ri, Firenze.
JUGOSLAVIA DOMANDA Macchine spazzaneve, sgombtaneve e macchile da cucLe:
»Standard« - filiale di Zagreb, Zagreb, Gajeva 55.
ITALIJA NUDI
Strojevi automatski za kuglične ležaje:
Ing. Mario Marchesi, Firenze, Via Massaccio 126.
Strojevi za izi adu cipela:
Oificina meccanica Bocca & Pagani, Vigevano.
Strojevi za preradu cementa:
SrCME, Malnale, Via I o Maggip 17 bis.
Sagovi od kokosa i jute, pamuka’ i vune:
Soc. Italiana Lavoiazioni Tessjli S. I.L.T., Borgosesia - Vercelli. IndusthijSj.i s.ro.evi za pran.e: i j.C r.F.E.L., Torino, Corso Sli acusa No. 11.
Ležajev! kuglični:
B.S.T., Torino, Via Magenta 61.
Ulja bdijna i os.ala, prch.ambjni p.c-) z vodi:
Compagnia Italiana Commercip Estero, Genova, Via Palestro 16.
Apa.a.i i maieiijai električni:
Dott. Ing. Pau o Alta, Torino, Corso San Maurizio 65.
Želj izo i Čelik:
Uri oni S.p.A., Torino, Regina Mar-gherita.
Proizvodi farmaceutski:
Umfarma, Milano, Via Manzoni 31. Strojevi za sušenje:
F.I.M.T. di Bava & Gamba, Torino, Via Azuni 9.
C lindri za moiore, h draulične preše: Cav. Dante Fregnap & Figli, Conta-rina (Rovigo).
Aparati za kopiranje, table ertačbe:
Cavestri, Milano.
Prsten je za klipne motore:
Interis, Milano, Via Stefar.o Jacini 6.
TAtUzem
V	DALMACIJI POLNO TURISTOV
Letos je obiskalo Da macijo, predvsem Dubrovn.k tudi več Tržačanov. Po svojem povratku nam je eden izmed teh turistov dal naslednja i bve-stila.
Po začetnem mrtvilu v letošnji sezi -ni je v zadnjem času Dalmacija oživela. Zdaj je preplavljena s turisa iz tujine in iz Jugoslavije. V Dubrovniku so hoteli tako zasedeni, da iščejo turisti prenočišče v zasebnih stanovanjih-
V	teh računajo okoli 3C0 dinarjev za noč. Hrana ( ■. eče j'a ali ko. hp) stane od 300-500 dinarjev, različno po razredu gostinskega obrata. Med turisti je zlasti mnogo Nemcev, Avstrijcev in pa Francozov, manj Angležev in Američanov. Tuni letaš so Dubrovčani organizirali »Ljetpe igre«, to je razne nastope jugoslovanskih gledaliških ansamblov na prostem. Tako so turisti iz Tr-.sia lahko prisostvovali nastopu ljubljanske opere; ljubljanski ansambel je štel okoli 200 ljudi.
Tudi druga letovišča .kakor Hvar in Korčula, so močno zasedena. Iz Dubrovnika se je nekaj Tržačanov peljalo proti Reki z novo ladjo »Jugoslavija«, ki je s-^obno opremljena in vozi “čjo brzino kakor ostale ladje na obailnih progah: e-prejme lahko 1203 potnikov.
ZARADI NARAŠČAJOČEGA ŠTEVILA TURISTOV je pričela v Portorožu primanjkovati zelenjava za domačine.
Not pohofninski zakon v Jugoslavlff
Namesto dvafseš devet pohojninsklh razredov
Sedanji jugoslovanski zakon o pokojninskem zavarovanju iz 1. 1952, po katerem so bili upokojenci razvrščeni v 20 razredov po strokovni usposobljenosti, šolski izobrazbi in njihovem položaju pred upokojitvijo, ne odgovarja več zahtevam časa in je v vsakem pogledu nedostaten. Zato je komisija Zvezne ljudske skupščine in Zveznega izvršnega sveta za predpise o invalidskem in pokojninskem zavarovanju izdelala osnutek zakona o pokojninskem zavarovanju, ki ga bo predložila Zvezni ljudski skupščini v odobritev. Zakon naj bi se uveljavil 1. jan. 1957.
Po uveljavljenju sedanjega pokojninskega zakona so se v teku let živ-Ijtnske razmere vsega prebivalstva bistveno spremenile: stalno naraščajoče cene vseh življenjskih potrebščin, višja plačila za vsakršne usluge in ustaljenje položajnih skupin so nujno zahtevali noveliranje pokojninskega zakona in prilagoditev nastalim novim razmeram. Tudi so marsikatere točke sedanjega zakona nejasne, kar naj novi zakon točneje precizira. Treba je pač pomisliti da je bil prvotni zakon ustvarjen tako rekoč iz nič brez vsakršne podlage in tradicionalne kontinuitete za delavce, uslužbence in nameščence vseh strok; vsi delovni ljudje od najvišjega uslužbenca do najnižjega delavca so podvrženi splošnemu pokojninskemu zavarovanju in 'za vse velja samo en pokojninski zakon. Zelo ugodno je vplivalo dejstvo, da so se prejšnji tako imenovani staroupolkojenci povsem izenačili z novimi; vsaka taka razlika je odpadla in vsak je upokojen po kategoriji, v katero ga zakon uvršča. Tako ima navzlic marsikaterim pomanjkljivostim zakon vsekakor prednosti, ki ugodno vplivajo na demokratizacijo vseh ljudskih slojev.
Osnutek novega zakona uvodoma ugotavlja, da »družbena skupnost zagotavlja za primer smrti pravico do pokojnine njihovim družinskim članom.« Nato našteva razne vrste zavarovancev in preide na pravico do osebne pokojnine. Pravico do osebne pokojnine ima zavarovanec oziroma zavarovanka, ki dopolni 55 let starostne dobe in 35 let pokojninske dobe ali 50 let in 30 let (polna pokojnina). Zakon nato podrobno definira pokojninsko dobo zavarovancev, ki so jo prebili v raznih obdobjih te dobe: v narodnoosvobodilni vojni, v taboriščih na ozemljih bivše avstro-ogr-ske monarhije itd. Tudi samostojni poklici, h katerim prišteva kulturne delavce (umetnike, kijiževnike, filmske delavce, novinarje itd.), odvetnike in notarje, zdravstvene delavce
Hoteli potrebujejo čedalje večje količine. Zaradi tega hodijo gospouinje na . trg v Piran, ki je mnogo bolje za.ožep z zelenjavo in sadjem. Poleg zadruge, ki prodaja v veliki pokriti tržnici, pne dajajo kmetje svoje pridelke neposredno potrcšiiikom. Nekatere kmetice vztrajajo pri. visokih cenah, medtem kp potrošniki lahko nabavi.o isto blago v zadrugi po nižjih cenah. Sadje je letos drago. Tako stanejo hruške tudi do 70 dinarjev, medtem ko so jabolka cenejša (po 40 dinarjev).
CEHI V PORTOROŽU. Poleg drugih turistov kakor Nemcev, Fran ozoy in Avstrijcev so prišli lelos v Portorož tudi Cehi. Med nji.n.i je tudi skupina gledaliških in filmskih igralcev.
TUR;STI NA JUŽNEM TIROLSKEM. Tudi letos je pr.š.o na Južno Tirolsko mnogo turisiov iz Italije in drugih dežel. V Brixenu so Tržačani opazili tudi bivšega tržaškega škofa dr. L. Fogarja, ki je bil v Trstu zelo priljubljen, a je moral na prit sk fašističnih oblastev zapustiti svoje mesto in oditi v Rim.
VEC TURISTOV V ANGLIJI. Junija je obiskalo An/P jo 135.' 00 tuj h turistov. Vsaki tretji je bil Arrerčan. S ev.ilo turis‘ov v prvem pollet u je doseglo 454.000, tc je 10% več kakor lansko leto y istem času.
NOVE LADJE NA PR G Gl TRST - DALJNI VžHCD
»Tržaški Lloyd« je s posredovanj m tržaškega agenta Hany Pucschla kupil v Franciji štiri mo o ne tovorne ladje, ki obsegajo po 7 000 brt. in ki jih bo postavil pa p ogo Trst-Da jpi vzhod. Francosko ministrstvo za mornarico je že izdalo dovoljenje za izvoz.
(arhitekte, inženirje, tehnike itd.) dentiste itd.), tehnične strokovnjake (arhitekte, inženjerje, tehnike itd.) in obrtnike, so pod določenimi pogoji, deležni pokojninskega zavarovanja In se jim določeno število let pred vojno šteje v zavarovalno dobo.
Zakon tudi posebej upošteva čas, prebit na posebno težkih in zdravju škodljivih delih in se v takih primerih zavarovalna doba občutno zniža. Osebna pokojnina se določa tako, da se razvrstijo zavarovanci po strokovni izobrazbi v kategorije s pokojninskimi osnovami. To se določi s pomočjo indeksa, ki je odločilen za razmerje med posameznimi kategorijami.
Dočim je bilo prej 20 razredov, po katerih so se razvrstili zavarovanci, vsak razred s progresivno naraščajočo pokojnino, so sedaj zgostili vse v devet kategorij. Več prejšnjih razredov so uvrstili v eno kategorijo z enotno pokojnino. Ce so bili na pr. državni uslužbenci ali drugi nameščenci po zakonu iz 1. 1952 razvrščeni v 7., 6., 5., 4. ali 31. razred se ti upokojenci prevedejo vsi v II. kategorijo in podobno tudi pri drugih razredih. Tako bi odpadle prevelike razlike pri posameznih razredih, ki jih je določal prejšnji pokojninski zakon.
V	posebnem poglavju obravnava osnutek zakona tudi pokojninsko zavarovanje oseb, ki se ukvarjajo s samostojno poklicno dejavnostjo. Za take osebe se lahko vpelje pokojninsko zavarovanje im sicer za vse ali tudi za posamezne kategorije svobodnih poklicev. Cas prebit pri opravljanju samostojne poklicne dejavnosti pred uvedbo pokojninskega zavarovanja, se lahko prizna v pokojninsko dobo na ta način, da se poveča prispevek za socialno zavarovanje.
V	tem opisu osnutka novega pokojninskega zakona smo seveda nakazali samo glavne točke novega zakona, ki bo morda o tem ali onem še spremenjen.
Vendar pa smo mnenja, da bo v glavnem sedanje besedilo ohranjeno, ki pa bo zadobilo pravi pomen šele z objavo zneskov za posamezne kategorije, ki sedaj še niso objavljeni.
— om —
R.mska vlada je izdelala zakon:-, ki načat, ki bo na novo urejeval prodajo
na ob ore. Načrt, ki bo predložen parlamentu po Pači.n c_h je p.oa po.cbae
ankete o ptouaji na obleke, ki jo je izvršilo ministrstvo za trgevino in industrijo ter zaključkov tozadevnega kongresa, ki je bil lani v Mi.anu. Z novimi zakonskimi določi.i bodo z. šč.-tene koristi tako prodajalcev ko; kupcev na obroke.
Vest o novi pravni ureditvi prodaje na obroke je zbudPa v Italiji veliko zanimanje; ker sc je začela tovrstna prodaja naglo širiti. Ta lazvoj ni dosegel višine, ki jo ?aznam_j-jo mnoge države z razširjenim in razvitim gospodarstvom, kot ZDA, Kanada, Anglija.
V gospodarstvu ni vedno lahko ločiti »obročnega kredi a« od drugih kreditnih obl.k. Trgovino na obroke karak-terizira de.sivo, da doižnik (kucec) pride v tako.šnjo posest cobrine ali v uživanje neke u luge, ki si jo pridobi prav zaradi dovoljenega mu kredi a. Kredit sam pa se poravpa y obrokih, ki dospevajo v točno določenih presledkih. Kredit je navadno kratkega roka ali srednjega, od nekaj mesecev do enega leta ali malo več. Ne moremo govoriti o prodaji na obroke v primerih, ko gre za kredite daljšega roka.
Kot drugod tako tudi v Talija prodaja na obroke zadeva vrsto dob. in. Predvsem gre, četudi y man.ši meri, za nakup proizvodnih dobrin (sredstev), takih torej, ki ne uničujejo dohodka, pač pa ga proizvajajo. Zelo razširjena pa je prodaja na obroke trajnih in poltrajnih potrošnih dobrin, ki četudi uničijo dohodek, trajajo več ali manj dolgo, vedno pa delj časa kol čas, v katerem- se mora dovoljenj kredit poravnati.
Po vojni se je v tem pogledu ze'o razširilo kupovanje stanovanj, dalje vedno bolj rastoča motorizacija dvo ali štirikolesnih vozil, ki je brez dvoma
Eituso potrebne nove ceste in železni^
Kaj predvideva načrt Naserjeve vlad©
Znani publicist Mate Ljubič iz Splita Je Inedavno proučil gospodarske in socialne razmere v Egiprn. O svojih vtisih nam je poslal vtč pHspevkov, ki jih pričnemo priobčevati v tej š evilki.
(Uredništvo)
Egiptovska vlada si zelo prizadeva, da bi pospešila promet na cestah in železnicah pa tudi pomoisk.i in rečni promet. Za giaditev in obi.ovo cest, y glavnem podeželskih cest, je bil y zadnjih treh letih predviden kredit v višini 6 milijonov egiptovsk.h funtov, katerega je bilo deležno okoli 10G0 km cest. Takoj v začetku teh del so ugotovili, da ta denar pe bo zadostovat; zato so leta 1954 napravili proračun za noye investicije v naslednjih 10. le.ih in v ta namen določili 30 milijonov e-giprtovskih f. Pri tem so posvetili posebno pozornost prometnim zvezam od Asuana proti spodnjemu Egiptu, in sicer zaradi prevoza rudnin in umetnih gnojil.
Egiptovska vlada hoče še posebno modernizirati železniški promet. Načrt za modernizacijo državp.h železnic predvideva postopen prehod na uporabo Dieslovih lokomotiv, da bi se kot pogonsko gorivo uporabljal mazut, ki ga je na razpolago v vsej deželi. Uporaba električne ene gi,e kot pogonske sile se predvideva samo za mestne proge, in sicer še to v omejenem razmerju. Po petletnem aačitu za obnovo železniškega omrežja (1954/59) bodo potrošili okoli 20 milijonov egiptovskih funtov. Obnovili bodo 500 km prog, nabavili 120 lokomotiv za manevriranje, 150 potniških vagonov in 2000 tovornih vozov. Nato bodo elektrificirali heluan-sko progo, nabavili 10 električnih lokomotiv in zgradili podzemeljska skladišča za mazut in spojili heluansko progo s progami Shellel.
Zanimivo je, da so iz .Združenih a-meriških držav že prispele prve lokomotive, ki lahko razvijejo 1000 konjskih sil. Egipčani so naročili 32 takšnih lokomotiv v Združenih ameriških državah, medtem ko bo 13 železniških strojev iz Zahodne Nemčije lahko razvijalo po 2000 konjskih sil; te lokomotive bodo stale 2 milijona 200 OGO egiptovskih funtov,. Z druge strani bodo za nabavo voznega parka porabili 2 milijona 700.000 funtov.
Med raznimi progami, s katerimi hočejo bolje povezati razne pokrajine, je
najvažnejša pioga med Ma.oubLona1 Belicasom i85 km) čez seve.ino D-*1 ki bo stala okoli 2 milijona iuntov. D*
ga proga med Tewnk.j Jiom in M-1') hp (98 Km) bq vezala n°ye ob-e.C',
ne površine v južni Beheriji. Zgr<^l * bodo progo med SalhiSam in Kan rav om (35 km); progo med Qeno in ^ sto' fago na Ornem rnorju bodo uporal^j i U za prevoz železne rude iz vzh00-J Us^1 puščav do železarne v Heluanu. 'fop dili bodo tudi progo med Asuainop1 *0vo Ras Banesom. D.uga žeiezn.ca pJ j povezala proge Shellel z Wadi	?
tako bi snnii i ta mrntja c ciin o njIdPa loči
tako bi spojin te proge s suaantkn ‘°ol žeiezmcami. Na mka er.h progah i1 ■ ®° bi zgradili še orugi tir. Iz amei iške 8° moči so za moae.mizacijo žeieznic c, 8° ločili 5,5 milijonov egiptovskih lun^jSo Za pospeševanje pomorsekga pfP^Bo ta ni vlada predvidela posebno yelB*T V®P investicij, ker je ip področ.e prepU;^ ®ur
no v glavnem zasebnim poajetjeD.
V	j
državnim denarjem fc>o.o mcdernizir.j V pristanišče y Aleksandriji; deloma,2”1*6^ delajo pa tem. .Zgradili bedo suhi a0
in za to porabili 2,500.CL0 egiptoVS
ni*1 tile:
funtov hkrati pa tudi ladjedelnico. P1,tur:
o\er Sen
i ka. (
r
žava bo nabavila dve lad.i petrof in dve ladji za prevoz koksa v žarne.
Pospešitev prometa na rekah je f. ^ giptovska vlada y glavnem prepuslll„01 1 zasebnim podjet.em, medtem ko bo v«, ma skrbela za vzdrževanje prekof0^ njihovo lazširitev in č šč.n.e ter f3 ditev novih.	5
M. LJUBIC

£
TO
ie 1
DENARNA REFORMA V ITALlJ. io
Rimska agencija S.B je posnela iz I"1 Sve carskega lista »D.e Tat« vest, da _ Uči Italiji proučujejo možnost denarne r£‘ fla forme, s katero bj zp žali nemiru!' Stv; vrednost sedanjega denarja od 100 ^ °Pr eno. Glasilo so iald mok/atske str.^' &1q »La Giustizia« piipommja, da so v 1^1 Sla liji prišli s podcb..im pred.ogoffl večkrat na dan, toda nikdar ga P*,.” resno proučili zaradi ovir ,ki bi naSs' 80r le pri praktični izve.b. taKš..e re0r!ti, ; me. Zdi se, da ta p edlcg zdaj p.oučujejo. K tem poreč lom je gemzia Italia« objav.la izjavo vla:111" krogov, da niso pr stojne ob asti doS^ sploh upoštevale tega p.edloga.
tia]
Vat
tla
Ved
to
Uc
imela največjo podporo prav v obročnem odplačevanju. Podobno se dogaja pri kupovanju stanovanjske opreme i. dr. Vse te dobrine piištevajo gospodarstveniki k trajnim. Teda prodaja na obroke sega tudi y področje poltraj-nih dobrin, kot so obleke, obuvala, športni predmeti, knjige itd. Nikakor pa ne moremo imeti za prodajo na o-broke dobrin takojšnje jpotrošnje, kot so živila.
ločeno, da mora biti tena prodan^3 Hg blaga strogo razdeljena na dva d2'1' Sko Prvi dej bo predstavljal resnično č®”0 Ha proizvoda, ki mora biti enaka c#pi P1^ Ja ti tekio.šnjiemu plačilu. Drugi del P8k>bi predstavlja obresti, ki morajo b-'i sf iu
razmerne s časom odplačevanja, men^ ne stroške, obrok plačan v gotovini t ^ j
Ministrstvo za trgovino in. industrijo ugoiavlja, da se prodaja na obroke naglo širi y vseh pokra.inah, a bolj izrazito v tistih, kjer je večja zaposlenost in večja rast dohodka .V isti anketi naletimo na zanimivo vprašanje ipsoJvence v zvezi s prodajo na obroke, fckoro vsi proda alei so si edini v tem, da činitelj plačilne nezmožnosti je zmeren, pa naj bo pačin odplačevanja v katerikoli obliki in ne presega 5% vrednosti prodanega blaga. To od-visi od dejstva, da sestavljajo odjemalce uradniki, svobodni poklici in obrtniki, t. j. socialni sloji, ki imajo stalne in časovno zajamčene dohodke. Pri tem ne smemo pozabiti, da zahtevajo prodajalci odplačevanje obrokov v obliki menic s stvarnimi jamstvi na prodano dobrino y obliki pridržane lastninske pravice.
Prodaja na obroke je jarem o stila tudi veliko oviro psihološkega značaja, ker še nedolgo tega se je imel nakup na obroke kot neka vrsta pomanjkanja družbenega ugleda. Ljudje so rajši varčevali in ustvarjali prihranke ter s temi kupovali dobrine, kot da bi kupovali na obroke. Danes se dogaja nasprotno, najprej prideš y posest dobrine, ki jo plačaš v nekem določenem času. Dejstvo, da lahko prideš takoj v posest blaga vzpodbuja k varčevanju, ki nastaja zaradi obvez kupca. Ta mora sproti odtegovati del dohodkov zaradi odplačevanja obrokov.
Novi zakonski načrt želi predvsem zavarovati kupca. V ta namen bo do-
da. Kupec bo na ta način točno ve°e!'f katere stroške prevzema z nakupen1 , T obroke namesto protj gotovini.
Seveda tudi to vprašanje ni ®rč lahko rešljivo. Prodajalec daje navs2' so^ po popust če gre za takojšnje pLČ^kli kar ne bo storil v primerih prodaje 1,8 tojc obroke. Glede obresti pa se ne bo & 1'v’r gel oddaljiti od tekoče obrestne ine:£ 6-7%, ker se predpostavlja, da je ž-5 »] samo prodajo proizvoda, prišel do dobička; zato mu ni pritisniti na obresti.	lih
Zakon bo zaščitil tudi prodajalca *1,1 strogimi sankcijami v škodo goljuf0'2,pla ki preprodajajo b^go, preden so popolnoma odplačali. Bolj učinkovit 8° Hov tudi kriterij, ki ureja pridržanje !sSt’ a!1 ninske pravice in poenostavljemjepa B;’ 'ki
prodajal62 itj0
kreditna procedura v pogledu eskem1;
N
^od
frai
•lov
Hic
ranja menic, ki nastajajo iz prodaje 113 obroke.
Znano je, da ima prodaja na ob)'ol<! dve s rani. Ena se nanaša na odi10;2 med prodajalcem in kupcem in ti nosi bodo posebej urejeni v ornepi6' ,e> nem zakonu. Druga stran je bolj spl2"’ ^ nega značaja in zadeva prodajo na ^ broke z vidika narodnega gospod31” stva. Prodaja na obroke sili v dol^f" nem trenutku na prekomerno potroJPl'1 trajnih in poltrajnih dob: in, kar l®1’’
ko povzroči neravnovesje med potf'
# !en
njo in investicijami. Prav na to nev°r

nost je opozoril sam guverner Italij®11' ske banke posebno v primeru prel2?,’ j6!5 memega razvoja prodaje stanovanjsk"11 Bu hiš in avtomobilov, kar ima za po3'6' Rt dico zmanišanje dotoka prihrppkoV V r® tradicionalne investicije. Za zdaj si"ej 'Bo še ni boazni v tem pogledu; po sta4' ira. stičnih podatkih dosegajo namreč Pr<a Poti] daje na obroke le 500 do 6C0 mili ar° od1 približno 9500 milijard vloženih ^ t potrošnjo.	:fevi
LA.T' tajit;
ta i
fto;
K..
i
lužna Amerika
dežela
neizčrpnega
bogastva
J
NA PREDVEČER VSTAJE
Izgon jezuitov pomeni mejnik v ideološkem dm zgodovinskem razvoju vse španske Amerike. Španija, ki je zgradila svoj imperij na -amn luiiJjsraAUOid lutuainoiou z as ‘jaouso raortitod-oojsjaA tuBJijajd pi izdanimi v zadnjem trenutku, ni mogla rešiti. Nasprotno, s tem je pospešila razkrojevalni proces in končni razpad.
Med kreoli so revolucionarne ideje francoskih enciklopedistov naletele na pripraven teren. Tudi Indijanci, ki sedaj niso več videli v španskem uradniku »predstavnika .božjega«, so postajali čedalje bolj uporni. Zanimivo je, da .so po 300-letnem hlapčevanju bili Indijanci prvi ki so se skušali otresti španskega jarma.
Leta 1780. so se dvignili v Peruju (in sedanji Boliviji) ter pod vodstvom Tupak Amaru-ja, nekega naslednika starih Inkov, dosegli čudovite uspehe. Cela tri leta so kljubovali podkralju iz Lime in bi ga bili tudi premagali, če bi mu ni bil priskočil na pomoč podkralj iz Buenos Airesa. Slednjič so Tupak Amara obkolili in premagali.
Kmalu nato so se pojavila prva revolucionarna gibanja med kreoli.1 Sicer pa se je španska kolonialna politika izkazala do zadnjega trenutka za skrajno ozkosrčno, otopelo om kratkovidno, kajti revolucionarni val, ki je zajel Ameriko, spočetka ni imel proti-špan-skega značaja. Bil je samo izraz splošnega nezadovoljstva, želja po izboljšanju političnih in socialnih razmer, klic po večji svobodi v duhu francoske revolucije, vendar še vedno v okviru vsešpanske države).
To sploh ni bilo pravo revolucionarno gibanje, saj je bilo kaotično, brez jasnih in konkretnih smotrov, neorganizirano in brez sleherne skupne povezave. O kakem splošnem separatizmu pa sploh ni bilo govora. Toda španski temperament, prežet s političnem dogmatizmom, je strahovito reagiral na vsak pojav neodvisnega udejstvovanja. Za Španca je bil »rebelbe« to je upornik vsak domačin, ki bdi si upal misliti po svoji glavi. Zato so bili vsi revolucionarni ali bolje predrevolucionarni namigi, ki so se konec XVIII in v začetku XIX stoletja čedalje v večjem številu ponavljali od Mehike do Buenos Airesa, v krvi zatrti. S trohico diplomacije ali z bolj demokratičnim ravnanjem, bi Španija ohranila v nedogled svoja posestva, če bi bila znala izkoristiti v ta namen splošno zmedo in neslogo, ki sta značilni med južnoameriškimi političnimi krogi.
BOJ ZA NEODVISNOST (1810-1824)
Prve vstaje
Za Južno Ameriko so bila odločilni dogodki v Španiji za časa Napoleonovih vojsk. Leta 1808. je Napoleon odstavil španskega kralja Fer-
1 Prvo vstajo so 1. 1781. sprožili »oomuneros« v Socorru (Kolumbija) Glave usmrčenih voditeljev (Berbeo, Galcin) so delj časa visele na glavnem trgu malega mesteca.
dinanda VII.; za kralja Španije in »de las Indiasv. (Amerike) je imenoval svojega brata Jožefa Bonaparta. Čeprav Ferdinand ni bil priljubljen, je vrinjeni kralj naletel na strasten odpor tako v Španiji kot v kolonijah. (Pri tem moramo opomniti, da se je Jožef Bonapar-te Amerikancem vendar prikupil s tem, da je uvedel novo francosko ustavo, po kateri so bili enakopravni vsi državljani španskega imperija, evropski Španci in ameriški domačini.)
V	Mehiki se je uprl duhovnik Miguel Hiialgo, župnik iz Dolore-sa. V junaških bojih je osvobodil znaten del svoje domovine. Toda vojaških zmožnosti ni imel. Bill je premagan in ustreljen s 30 somišljeniki (1810). Prav tako se je ponesrečil poskus drugega mehiškega duhovnika, Jose-a Morelosa, ki je padel 1. 1815.
Zelo resen je postal položaj v Caracasu (Karakas), glavnem mestu Venecuele 1. 1810. Tu se je gibanje takoj v začetku usmerilo v skrajni protišpanski separatizem. Duša prevrata je bil general Francisco Miranda, izredno zanimiva osebnost, ki se je boril kot prostovoljec z Layetton za osvoboditev Združenih držav. Pozneje je postal general v francoski revolucionarni vojski.1
Mirandi se je med drugimi pridružil mlad mož — Simon Bolivar, bodoči osvoboditelj petih južnoameriških držav. Vendar je zaradi izdajstva nekaterih upornikov vstaja propadla. Miranda je kot jetnik umrl v Španiji 1. 1816. Bolivar je zbežal v Novo Granado (Kolumbijo) ter se pridružil uporniku Antoniu Nariniu (N arino J, ki je Spancem uspešno kljuboval. O tem bomo govorili pozneje.
ANGLEŽI V BUENOS AIRESU (1800-1807)
V	Buenos Airesu je bil razvoj dogodkov popolnoma drugačen. Proces argentinske neodvisnosti se ne začenja z upori ali zarotami, temveč z malo, skoraj brezpomembno epizodo iz silovitega boja med Napoleonom in Anglijo. Napoleonov vdor v Španijo, še bolj pa neznačajno kolebanje španskega kralja (ki se je končalo z njegovo odstavitvijo), je poostrilo odnose med Anglijo in Španijo. Angleži io pozorno sledili razvoj dogodkov ne samo v Španiji, ampak še bolj v španskih kolonijah. Vsak upor, vsako vstajo v Ameriki so pridno
1 Kot francoski general je prepotoval Evropo. V svojih spominih omenja tudi naše kraje, o katerih pravi, da ga je presunila »neverjetna beda« našega ljudstva.
podpirali, ako so le mogli. Toda položaj Argentine in Urugvaja se jim je zdel še posebno zanimiv. Odločili so se, da si ozemlje prisvojijo. Leta 1806. odplove iz Capetoivna (Južna Afrika) močno brodovje pod vodstvom generala Beresforda ter se napoti naravnost proti Buenos Airesu. Napad je bil popolnoma nepričakvan, tako da se mesto sploh ni skušalo braniti.
Buenosaireškemu ljudstvu jc- to pot bila dana prvič v njegovi zgodovini možnost, da se samo na kak način postavi ter samostojno reagira glede na nov politični položaj. In to je tudi kmalu storilo. Komaj sta minula dva meseca in ko je že Beresford upal, da se bo sestavila Angležem naklonjena vlada, se je meščanstvo dvignilo z orožjem in Angleže pregnalo. Cez leto dni so Angleži zopet vkorakali v Montevideo in napadali Buenos Aires, a njihov trud je bil tudi to pot zaman.1
Obe zmagi sta »Rioplatence« (Argentince) silno navdušili. Odkrili so svoje nepričakovane zmožnosti za vzajemno politično akcijo. Tedaj so sklicali poseben odbor, tako imenovano »Junto Gubernati-vo« (izg. hunta), ki je prevzela oblast nad vso podkraljevino, »dokler se dogodki v Španiji ne razčistijo in razjasnijo.« čeprav ni odbor spočetka zanikal odvisnosti od Španije, je vendar bil z njegovo ustanovitvijo položen prvi kamen neodvisni argentinski državi.
SIMON BOLIVAR — OSVOBODITELJ
V času, ko se je na jugu (Buenos Aires) separatistična ideja komaj oblikovala, je bila na severu (Kolumbija) v polnem razmahu. Upor, ki ga je bil sprožil v Bogota, Antonio Narino, se je nagloma širil. Novi državici Španci kar niso mogli priti do živega. V bojih pa je vedno bolj prihajal v ospredje mladi Venecolanec Simon Bolivar, bistroumen politik in vešč vojskovodja.
Simon Bolivar, južnoameriški Washington, je bil rojen v Caracasu (Venecuela) 1. 1783. Prve študije je začel v domovini pod vodstvom slovitega gramatika in filologa Andrčsa Bello (beljo) vojaško šolo je dokončal v Španiji. Francija, v kateri je bival nekaj mesecev, ga je navdušila za svobodoljubne ideale; v Rimu se je ob navzočnosti nekaterih prijateljev zaprisegel, da ne bo miroval, dokler mu domovina ne bo rešena vsakih tujih spon.
1 Voditelj Argentincev v obeh spopadih je bil podkralj Santiago Liniers. Mož se je pozneje zameril »španski stranki«, potem pa šf »revolucionarni.« Bil je ustreljen 1. 1810.
Ko se je vrnil 1. 1810. v Karakas, se je takoj udeležil vstaje Fr»n' ^ čiška Mirande, ki ga je imenoval za polkovnika. V Novi Granadi N lumbiji) kamor se je bil zatekel po tragičnem koncu Mirandov®^ ^ podviga, je pokazal svoje odlične sposobnosti kot vojak in bistro?!® j*01 den politik, iz Kolumbije je na čelu lepega števila prostovoljcev Pr£ ’°r stopil meje Venecuele. Po treh mesecih nenehnega vojskovanja in 413 2 P pornega prodiranja skozi divje Ande je zmagoslavno vkorakal v If8 3i‘-1 rškas (6. avg. 1813). Tu ga je meščanstvo skupno z vrhovno oblasti0 -a proglasilo za »osvoboditelja« »El Libertador«. Spričo sijajnih tal: ga je tudi vlada iz Kolumbije imenovala za vrhovnega povelj n!!22 te svojih čet.	Upr
Toda borbe s tem še ni bilo konec. Nasprotno, proti vsak®41*0
pričakovanju se je tedaj šele začela, in sicer kruta, neizprosna,
n) ite
tao
življeije in smrt, id bo trajala še celih deset let! ’ "" ""
Spanci so se biki v Peruju dobro usidrali. Razen tega so 1. I8*5, ^tl izkrcali na venecuelski obali okoli 12.000 dobro oboroženih mož. ^ i je bila ogromna sila za tedanje južnameriške razmere, četam je ni' Celoval Pablo Morlllo (moriljo), spreten general, toda krut in br62’ S obziren.1 Morillo ni ostal na ameriških tleh sam. Pridružilo se m41 -!e !^ri znatno število domačih oportunistov in prepričanih »rojalistov«. P0.1 ^ mu je pripravljal zloglasni gverilec Tomas Boves, ki je s svojimi dl’ i16 vjimi »llanerosi« zakrivil ogabna in nedopovedljiva grozodejstva. ^
Vendar ni bila španska premoč tista, ki je dovedla do hitre?9 zloma ameriške neodvisnosti; bile so notranje razprtije in neslo?9 ki so kakor trohnoba razjedale organizem na novo ustanovljene B' žave. Zaman je Bolivar svaril: »Union, union! o la anarguia os lorard« (Edinost, edinost, če ne vas bo anarhija požrla!«). On je moral odstopiti ter oditi v pregnanstvo.
Sredi 1. 1816. je Morillo zmagoslavno poročal Ferdinandu VII., ds je področje Nove Granade (Kolumbija, Venecuele) popolnoma »P0- ^ mirjeno«. Dolgoleten trud ameriških rodoljubov je bil popolnoma ti441' ^ čen. Za Bolivarja je to bil strahovit udarec, obupal pa ni. Z otok9 ;'Ha Jamajke je naslovili vročo prošnjo za pomoč na vse svobodoljub41® W:
tetri
!>jlt
'tej;
lve
sajt !lec tar te.
dežele sveta. Uradne pomoči sicer ni dobil — odnosi vseh držav Španijo so se po padcu Napoleona normalizirali — pač pa se je P4! glasilo veliko prostovoljcev. Južnih Američanov, Ircev, Angležev1 itd' Gmotno so mu pomagali Pethion, predsednik Haitija in nekat®4' drugi bogati zasebniki. Zbral je in oborožil okoli 3500 mož.
tat
taš
tav
tevi
tas
tas
tap
1	Leta 1816. po zlomu Bolivarjevih sil je dal ustreliti vse kol44441’ j
bijske venecuelske in ekvadorske rodoljube, med njimi tudi odli5tie ‘‘fs intelektualce in nekaj ženš. (Camilo Tores, Josč Caldas, PolicarP9 j) Salavarrieta, Ekvadorec Montufar so bili glavne žrtve.)	%
2	Prijavil se je še celo slavni Lord Byron, ki pa je pozneje pa^ jjjjj
za neodvisnost Grčije.
LJUBO ZAMORSKI (Se nadaljuje)


SEDEŽ. TRST -	01. ICA F A R I O PILZ« ST. 1 * / I .
TELEFON »T.	7«.«s
SPOCARSKEGA ZORI IZENfA
Letni dopusti
i.ti
i trgovinskih uslužbencev
M Ker nas stalno člani prosijo, kajco H ravnati z osobjem glede letnih dopu-t*1' stov bomo objavili nekaj podatkov gle-1?' če dopustov, ki se nanašajo pa dopuste H Uslužbencev v trgovinskih pbrat.h. Te 'H dopuste ureja še .vedno kolektivna de-‘''l Wina pogodba za uslužbence trgovip-JI skih podjetij, z dne 11. 12. 1950. in Za vse uslužbence veljajo sledeče do-^ ločbe:
H Jo idovršeirem 1 letu službovanja 12 dni P^Po dovrš.	2 1. do	doviš.	6	1.	16	dni
^ t>o dovrš-	6 1. do	dovrš.	10	1.	20	dni
dovrš.	10 1. do	dovrš.	20	1.	25	dni
^ Jo dovrš.	20 letih	službovanja	30	dni
M*" Vendar znaša dopust za uslužbence, ki K Jimajo uradniške kvalifikacije, največ * 25 dni.
v' V skladu s potrebami podjetja ima n delodajalec pravico, da določi trajanje jo» dopustov V dobi od meseca maja do dieseca oktobra, razen V potovalnih, turist.čnih in pomorskih uradih in a-■jP gencjjah, ki lahke določijo dopuste y :1£1 k'a erem koli letnem času.
Dopust se ne sme začeti niti na dah f nedelje niti na dan praznika, kakor tulila di ,ne, na ^3^ jned praznikom ali nede-
ijV,
SVOJEVRSTNA OBČINSKA AVTONOMIJA. V Nabrežini so izvolili p ta župana Dušana Eurlana. Dokler j ie bil samo občinski svetovalec, je bi-' . to vse v redu. Ko pa so ga občinski i'1’', svetovalci izvolili za župana so poli-l tična oblastva nenadoma ugotovila, f£' da ni vprašanje njegovega državljan-1£ stv,a razčiščeno. V smislu zakona F opravlja zdaj županske posle Albin v' Skrki ki je na volitvah zbral največ glasov.
j« KONEC PROCESA. 14. avgusta je »• Jorotno sod.šče v Tr^tu razso. Uj pro-of't Skedenj, em. Ste. a č č, tan ip in e1 Lečnik so b.li oproščeni zaradi po-iA' Manjkanja dokazov, Rutar, P.unk, Hro $ in BejiSi pa so bi.i ob.cje. i Vsak hi Ja 20 let ječe, na dož.vl enjsko prep ,-Ved izvrševanja javpib služb, pa 3-le -Jo polic.j.ko rjaazordtvo, na plač lo <a 'JOO.OOO lir stroškov odvetnikom za^eb-ts stranke in na plačilo so.nih stro-"p tfeov. Vsi SKedenjci so b h izpuščeni svobodo na pod ag. pom.lostitvene-Lf Ja odloka zaradi po.i ičnOsti de.anja. ^ Obramba je ViOŽJa pr z v. Pri spopa-jj. 'tu v Skednju (3. nov. 1945i je bil ubit i teki južnjak, pristaš priključitve Trs a
letk
n TRŽAŠKO VSEUČILIŠČE bo organi-piralo septembra skupino po.ovanje v I1fj5rčijo. Skupipa 120 dijekov jn profe-^ tor jev ostape v Gičiji deset dni in si Ptleda znamenite kraje iz grš. e ml-\ ''‘togije. Iz Trsta bodo pdpo.ovali z 1 'Vuikanijo«. t«
: 5 DISTRIA - TRIESTEu V zvezi z ve-bal*^0’ ^ namerava:0 ukiniti redpe pro-^ Se p0 morju v Severnem Jad anu, ki i'tt oskrbujeta družbi »Is ria- Trias; ev ‘ s »S.A.I.M.«, je podtaj.ik Ter acip: ev'!tjavil, da bo ob zaključku sedenje po-Sodbe, ki zapade kone.: leta, sk en j na J0 tova, s katero bodo sedanje zveze oja-st" tane. Pr ptavljen je bU zadevni zaken-
osnutek.
si I
V NOVA TRŽNICA. Konec decembra Rodo odprli povi trg na desbelo, ki ga k" Stadijo v ulici Ottaviano Augusto. V s:-p lovem poslopju bo nameščenih 54 stoj-id" lic ,kar pa pe zadostuje za vse t’ goy-ie' :e. ki se potegu:ejo zanje in ki jih je i' Az osemdeset. Pri sdodelitvi stojnic bo-to upoštevali, koliko časa se posamez-M trgovci bavijo s tem poslom.
Ijo, razen dopustov, ki se začnejo prvega oziroma 16. dne v mesecu. Dopust ne sme biti razdeljen yeč kot pa dve dobi. Dopustu se uslužbenec ne more odpovedati. Vsaka izjava uslužbenca, s katero se dopustu jn pravicam v tej zvezi odpove, je pravno nična. Za časa dopusta pripadajo uslužbencu vsi stalni normalni prejemki. Uslužbencu, ki je v celoti ali deloma plačan s provizijo, pripada za časa dopusta sorazmerni del provizij, ki so jih v tem času prejeli drugi uslužbenci podjetja. Po ek dopusta se prekine v primeru, da uslužbenec v tem času oboli in obolenje prijavi. V primeru odpusta uslužbenca, tudi iz disciplinarnih razlogov, po dovršenem 1 letu nepretrganega službovanja pri podjetju pripada uslužbencu toliko dvanajstink dopusta, kolikor je v tekočem letu uslužbenec bil v službi pri pod.etju. Ce pa je odpust povzročen iz disciplinarnih razlogov, ki so nastali, preden je uslužbencu dozorela pravica do dopusta, nima uslužbenec pravice do dopusta. Pri trgovih-skih podjetjih, ki se bavijo s prodajo živeža, pa pripada v primeru odpusta pravica do dopusta tudi, preden jim je dozorela pravica do dopusta, t. j. pred potekom 1 leta službovanja. V tem pri-
meru pripada uslužbencu toliko dvanajstink dopusta, kolikor mesecev je bJ V službi pri dotičpem podjetju.
Poslovni koledar
Do 5. septembra morajo proizvajalci sodavic, umeine mineralne vode in leda ter grosisti, ki se bavijo s prodajo sodavic, umetne in naravne m.neralnc vode, leda in sveže ribe plačati davek na poslovni promet (IGE) za prodajo tega blaga prodajalcem na drobno izvršene v mesecu avgustu 1956.
Do 101 septembra morajo trgovci, po pravljalnice ,trgovski zastoph ki in prodajni agen.i za radio-elektr čne a-parate in material izloč.ti iz nevezanega registra, predpisanega z ukazom št. 62/1950, vpisne pole s podatki prejemkov in izdaj v mesecu avgustu, j.h o-premiti z žigom in podpisom tvrdke in poslati koncesionjranemu zavodu za radijske oddaje s priporočenim pismom s povratnim potrdrlom.
Dp 10. septembra morajo delodajalci predložiti Zavodu za soc. skrbstvo izpolnjene obraz.e za mesec avgust 1956 in nakazati Zavodu (INPS) znesek dolgovanih prispevkov za socialno zavarovanje, kot izhaja iz predpisanega o-brazca.
V Novi Gorici 5000 prebivalcev
Proti MM
TURISTI V TRSTU. Julija je prispelo V Trst 16.000 turistov (51.0CO nočitev); k temu številu je treba 'dodati vse turiste, ki se nno ustavJi v Trstu čez noč. Takih pr.ha a dosti zlasti ob nedeljah. Prvo mesto zavzemajo Avstrijci. Sledijo Francozi, Amerikanci, Švicarji in drugi.
NA VELIKI ŠMAREN je kljub'dežju, ki je padal v jutranjih urah, odšlo iz Trsta veliko š eviio ljudi. Na glavni železniški postaji so razprodali 16 tisoč 763 voznih listkov za I9,355.f00 lir; lansko leto je znašal inkaso 16 milijonov 860.000 lir. Nadaljnjih 7.0C.0 o-seb je odšlo iz Trsta z av omobili-
MOTORNA LADJA »PAOLO TO-SCANELLI« je odplula proti Južni A-
mer.ki. Pied k atk m jo je namreč »Tržaški L!oyd« vrnil družbi » talia«, ki bo tako ojačila progo 'irst^-Južna Amerika.
PRETEKU) SOBOTO .e je p ipel a la v Trst zadnja skupina Tržačanov, vkrcanih na radji »Ar drea Doris«. Skupina šteje 70 lju. i, ki so prjp uli v Genovo z ladjo »Co .te Bian amcnon in nato nadaljevali po: proti T slu z avtobusom. Med mo narji je tudi več Slovencev.
NOV VOZNI RED V OBMEJNEM PROMETU
Vozni red ladij Jadranske linijske plovbe na progi Umag — Koper — Trst po zadnji spremembi; odhod iz Umaga ob 4,30; iz Portoroža ob 5,10; iz Pirana ob 5,40; iz Izole ob 6,10; iz Kopra ob 7,20; prihod v Trst ob 8. uri. Na povratku je odhod iz Trsta ob 13. uri, ob sobotah ob 20. uri. Ob nedeljah ladje na tej progi ne vozijo.
Vozni red za progo Trst — Koper — Piran — Zadar je ostal naizpreme-njen; odhod iz Trsta ob petkih ob 8. uri, na povratku ob sobotah odhod iz Pirana ob 18.15, iz Kopra ob 14.45, prihod v Trst ob 15.30.
ŽIVAHEN OBMEJNI PROMET. 20.
avgusta je pretek o eno le o. o likar j? bil v Vidmu podpisan sporazum o obmejnem prometu. Do konca junija je prekoračilo mejo v obeh smereh 1 milijon 400.003 os.h. Mfšana italijansko-jugoslovanskia komisija se bo ponovno sestala konec novembra ali v začetku decembra.
Q nei.oLeb.aih p.o e.b:, k-mp» je b-a zattagi Zaraui političnega obra'čuaay_-iva v s^cfluj.u, m j-h n= Zan.e.vajO n-‘ LorLu urzav e, ne ' za, urova.jey,.e-ga refla, pa lUcu ne kor.s.i poSaimz-U4i‘urzayija,.py, smo že vvčiirat pjs<»-u y naselil netil. 'ia..Siie proct.se si Želijo saaio hoti, ni noc.ijO iotnirjeiija na men in mirnega soznja mco ppjmia naiOapjna v Tistu, Uorioi jp na Beneškem, a nočejo iii.i p-Odnega sodelovanja na gosooaarskem področju med sosednima državama ,ker se boje, da bi jim pokvarilo stare poht.čne načrte.
Danes bi se radi kra.ko .ustavili p.i drugem tip.čnem piime.u. Mislmo na propafeanao proti razvoju turi.ma v Jugoslaviji, ki jo vedi sistema.ičnp »il Piccolo«. Mi n« vzhajamo proti umu početju, ker gre za jugos ovanske gospodarske koristi — saj imajo v Jugoslaviji flovolj .Llov in di.ug h sreostev za obrambo. Početje tega lis.a krit zi-ramo, ker se križa z go.podaiskimi koristmi našega n.e.ta in tako s koristm vsega tržaškega prebivalstva. Kdor ruje proti turizmu na vUgoslovap ki jadranski obali, ta dela proti Trstu, proti tržaškemu gostinstvu, proa tržaškemu pom.ors.yu in proti tržašicemu prevozništvu spioh. Oatigajte si samo trenutek od svojega dragocenega časa in potrpežljivo počakajte ob pomorski postaji na pripod »Koste Racina« ali »Ivana Cankarja« iz Zadira (ob sofcotap) ali Pirana, pa bosie videli, koliko turistov pride y Trst iz Dalmacije in s Slovenskega primorja in kam oahaja-jo. Kam jih popel.e.o tiž.ški šoferji, ki v vrs i čaka.o nanje? Nekateri se porazgubijo po tržaških hotelih in ostanejo v Trstu več dni, dingi gredo d -ije v Italijo, tretji zopet potujejo v Avstrijo in Nemčijo in drugam po svetu. Poglejte dolgo ka^ovano drugih, ki pri-. v Trat jz zaledja in od drugod te potujejo oal e v te o.išča S.oventkega primorja ah Dalmacije.
Tr t je važno m dparodno prom.tno središče, ki ima samo koristi od jugo slovanskega turizma. Do neke mere bi mogli še razumeti, ko bi se zaradi njega razburjal kak hotelir nekje v R -miniju, da pa se javno ra-burja prav tržaški list, je z vidika tižsških gospodarskih koristi neodpustljivo.
Nova Gorica, avgusta
Z no.vo razmejitvijo med Jugoslavijo in Italijo je prebivalstvo Tolminskega, Goriškega in delov Vipavske doline in slovenskega Krasa, ostalo odrezano od svojega tradicionalnega zemljepisnega in naravnega središča — Gorice. Treba se je bilo lotili gradnje novega središča, ker si je razvoj tako obsežnega zemljepisnega področja pač težko zamišljati brez mesta, kamor bi se stekale niti vsega javnega ip družbenega življenja. Tako so se pristojni organi kmalu po priključitvi odločili, da prično snovati in graditi noyo mesto na obsežnem »solkanskem polju«, med Solkanom, Kromberkorn in gozdom Panovcem.
Prve lopate na povem gradbišču so zasadili pripadniki prostovoljnih mladinskih delovnih brigad iz vse Jugoslavije. Tako je zraslo nekaj na bolj peobhodno potrebnih stanovanjskih in javpib poslopij, da je mesto lahko zadovoljevalo najosnovnejše potrebe prebivalstva. Važnejše ustanove so morale nekaj časa ostati še y bližnjem Solkanu oziroma Šempetru; sicer pa je Solkan postal že pred časom sestavni del mesta.
Začetna intenzivnost pri gradnji Nove Gorice je pozpeje zaradi raznih te-
Slovenci v Egiptu
Kakor znano, živi v Egiptu še precej Slovencev, ki so se tam naselili deloma pred prvo svetovno vojno, deloma tudi pozneje. Povečini so to Slovenke z Vipavskega, ki so tam zaposlene kot gospodinjske pomočnice pa tudi kot vzgojiteljice; moški so zlasti šoferji. Svoj čas je bilo na Sueškem prekopu tudi nekaj jugoslovanskih pilotov. Precej naših ljudi se je že vrnilo, drugi vztrajajo tam še naprej, čeprav so nastopile zanje težavnejše delovne razmere.
Večletna napetost med Anglijo in Egiptom zaradi prisotnosti angleških čet v Egiptu, ki je pogosto dovedla tudi do krvavih demonstracij, je med Egipčani ustvarila pravo mržnjo proti tujcem, zlasti proti Evropejcem. To razpoloženje proti tujcem se ni poleglo po državnem udaru proti kralju Faruku in nastopu; nove vladavine pod vodstvom Nagiba in pozneje polk. Naserja. Domačini se upirajo nameščanju tujih državljanov; v tem smislu so zasnovane tudi zakonske določbe o nameščanju delovne sile.
Skušnja tudi uči, da ni podnebje v Egiptu ugodno za naše ljudi. Zato se mnogi naši ljudje vračajo v svoj domači kraj. Posamezni so se preselili celo v Avstralijo. V zadnjem času je diz Kaira prispela vest, da bodo od tam odšle (Jbmov tudi sestre, ki vodijo dom za slovenska dekleta. Za vrnitev bi še odločilo še mnogo več naših ljudi, ko bi ne bilo treba premagati tolikih težav zaradi izvoza prihrankov. Egiptovske devizne določbe namreč dovoljujejo izvoz samo okoli' 75 egiptovskih funtov (1 egiptovski funt velja okoli 1386 lir).
Jugoslovanske oblasti so takoj po svojem nastopu na Primorskem ustavile izseljevanje v Egipt in s tem zaključile eno izmed žalostnih poglavij v življenju našega ljudstva; saj1 je izseljevanje v Egipt razbilo na stotine slovenskih družin.
žav nekoliko popustila in se je mesto nekaj časa le počasi razvijalo. Predvsem ni bilo dovolj potrebnih gmotnih sredstev, dalje delovne sile In slednjič enotnega urbanističnega načrta, ki je za razvoj vsakega mesta neobhodno potreben. Hitrejši ž.yljenj = ki utrip novega mesta je oviralo dalje to, da so v prvih letih zgradili le yeč velikih stanovanjskih blokov in upravno poslopje za razne oblastne in druge ustanove, medtem ko mesto še sedaj nima niti enega ustreznega javnega lokala za trgovine, obrtne delavnice in podobne namene.
Prav gradnja le-teh je najnujnejša in zavzema zato osrednje mesto v letošnjih načrtih za nadaljnji razvoj Nove Gorice. Skupaj bodo za nadaljnjo gradnjo mesta v tekočem letu razni investitorji porabili okrog 500 milijonov dina -jev. Število prebivalstva, kj znaša sedaj blizu 5.000, se bo zaradi, novih gradenj že koncem leta povečalo predvidoma za nekaj sto ljudi.
Neko ljubljansko projektivno podjetje izdeluje načrte za vajensko šolo trgovinske stroke za vso Primorsko. Solo bodo skupaj z internatom zgradili na prostoru med staro opekarno in športnim igriščem ob Erjavčevem drevoredu. V zavodu bo prostora za 90 vajencev, ki morajo sedaj obiskovati rme-njeno šolo v Brežicah. V prihodnjih dneh bodo začeli graditi dvonadstropno poslopje novogoriške podružriice Narodne banke. Stalo bo ob križišču Magistrale in ceste, ki vodi V Grčno.
Kmalu bodo začeli graditi tudi velik komunalni blok s štirimi stanovanji ter velikimi lokali za trgovine z živili, galanterijskim blagom, mesom in s sadjem in zelenjavo. Zgradbo bodo zgradili ob Erjavčevem drevoredu, zraven stare opekarne z neustrezajočimi trgovinskimi lokali, ki jih bodo1 zač 11 š' letos podirati.
,Za zman šap e stanovanjske stiske, ki je v Novi Gorici izredno velika, bo idomače gradbeno podjetje zgradilo nov šestorček, Okrajni ljudski odbor pa je zaključil gradnjo četverčka in šestor-čka. Ob že omenjenem drevoredu bodo tudi nekarterl drugi investitorji zgradili nekaj novih stanovanjskih zgradb oziroma upravnih poslopij.
Omenimo naj dalje, da ho začela že prihodnji mesec obratovati nova sodobna pekarna, ki bo zadoščala za vse potrebe mesta. V spodnjih prostorih moderne stavbe bodo lokali za prodajo kruha, peciva in brezalkoholnih pijač. V začetku prihodnje gledališke sezone bodo odprli tudi adaptirano dvorano na Soški cesti z 22o sedeži in več stojišči. Tu bo do zgraditve prepoLebne-ga kulturnega dona dobilo svojo prostore mlado Goriško gledališče.
Med komunalnimi objekti, namenjenimi javni uporabi, naj omenimo predor pod Panovcem, ki bo odprt za promet že to jesen. Vezal bo po najbUžji poti Soško ip Vipavsko dolino ter tako zmanjšal razdaljo med Novo Gorico in Šempetrom za več kot 4 km. Nismo našteli in omenili vsega kar bodo letos zgradili v Novi Gorici, vendar je gotovo, da se bo mesto dalje razvija’o. čeprav morda neko1 i ko počasneje in skladno z razpoložljivimi finančnimi sredstvi.
M. D.
TRŽAŠKI SLTKAR AVGUST ČERNIGOJ razstavlja te dri v Mestnem muzeju v Kranju .
A« BOLKO mr. ph.
UVOZ-IZVOZ
Farmacevtski proizvodi In kemikalijo TRST- UL. 7 ORREBIANOA 21/11
TELEFON 31-315
Nepotrebnih cest imamo na Tržaš-ozemlju že dovolj, posebno pa v if 'avlj ah. Od vrha pri Sv. Ani do razpotja proti Miljam in Dolini je bila ''Jkdaj ena sama istrska cesta, ki se sJušča mimo Jeričelj navzdol po Ci-tenskem klancu v dolino in gre po-po ravnem proti mitnici. Na de-er po in levo od te ceste so bila pre-frasna polja, na levo navzgor do Kc-°i -°ttkovca last Magda.lenčanov, na de-rv do morja last Sčedenjcev. Zdaj tam poleg te stare istrske ceste na *rl strani še dve vzporedni cesti do Ntnice, na detni strani pa cela mxe-novih cest ki peljejo po industrijski =* Fosti coni, tej pravi nesreči za naše 'iudstvo. Od nekdanjih vinogradov so n-i^tale le osamljene žalostne oaze.
■J' Najbolj nepotrebna in najdražja f '-ista pa je tista, ki se začenja pri !e 'Horju v Spodnji Pončani in gre navz-■t tor proti istrski cesti, pod katero gre l3' 'predor, z izhodom ven nad dirkali-4ern v Rocolu. Od tam se potem dvi-j° !& pod staro katinarsko cesto na Ka-^ -‘Jaro in potem na Kras. To cesto { zgradila anglo-ameriška vojaška ‘Jrava. Ko so začeli to cesto gradi-111 :*> smo se vsi čudili, komu in čemu 13 f ta cesta potrebna, ko smo vendar r prej imeli tri, našim prometnim .5' Potrebam popolnoma ustrezajoče zve-Kraško planoto in sicer ceste na v JPsek, na Opčine in v Bazovico.
^ Sele pozneje, ko je ta cesta bila ie Vajena, je postal jasen njen namen; 3t I:ia se namreč do vrha Krasa nikjer **' J6 Seče z že prej obstoječimi cestami,
Organizirajmo načrtno gospodarsko defenzivo!
'Piveč je izpeljena ali pod ali pa nad litni, kar ima odločilno važnost za u 'Jjaške strateške ceste. Po tako na-pianih cestah bi šle namreč lahko ^ nepretrgani vojaški koloni ne 11 ele na križišča od morja na Kras, '-r bi šle na križiščih druga nad dru--A Ker pa je bil prostor bivše an-Jo-ameriške cone sploh velika pregiben za uspešen razvoj fronte, je jjjja vsa ta strateška špekulacija i® Wav naivna, kakor so bili pred tem 5 pivni Nemci, ki so se utrjevali na T pem bregu, medtem ko se je nji-i’0? sovražnik približeval Trstu od r *?era. No, Anglo-Amerikanci so se od poslovili, za spomin pa so nam f^tili svoj umotvor — popolnoma ^Potrebno strateško cesto na Kras, ^ je v novih razmerah zgubila še 1 'rateški pomen.
I** Tn
, ua ta cesta zares ni bila nič dru-'sŠa, nam dokazuje, najbolje njen ^ k?toet; saj jo ne bi noben pes povo-
H
>iU
ako ne bi bili bencinski avtomo-primorani, da vozijo v Italijo po
N. namesto da bi šli po obrežni ce-
Kdor nam ne veruje, naj si jo sam ogleda. Toda zakaj govorimo sedaj o tej cesti? si bo mislil pazljivi čitatelj. Zato ker so prav zdaj začeli graditi pri Sv. M. Magdaleni, iz žavelj gor novo nepotrebno cesto, ki je zopet prinesla nesrečo našim domačinom in ki je stvarno povezana z omenjeno nekdanjo strateško cesto; o tej pravijo zdaj, da je potrebna za prevoz bencina. V resnici ni bila »strateška« cesta zgrajena za bencinske prevoze, za katere je preveč odrok, ker morajo sedaj voziti iz žavelj po Istrski cesti do zgornjega konoa ulice Baja-monti pri mestnem pokopališču in od tam po vsej dolgi ulici Bajamonti do morja in potem proti mestu do pekarne Delavskih zadrug; šele tu pridejo končno na začetek »strateške« ceate. Cesta), ki so jo začeli sedaj graditi pa je bližnjica iz žavelj do te ceste.
Ker že govorimo o bližnjici, je treba vedeti, da bi bila še neka druga mnogo krajša in neizmerno cenejša od te, ki so jo začeli pravkar graditi. Zgoraj je omenjeno, da gre »strateška« cesta pod Istrsko cesto v predor. Zakaj nisot tukaj Istralke cestei, po kateri prihaja bencin iz žavelj, zvezali z neposredno pod njo ležečo »strateško« cesto, kakor so to storili z bazovsko cestov ki so jo zvezali s pod njo ležečo »strateško cesto?
V tem primeru bi prištedili skoraj vso obdelovalno zemljo. Kaže, da prav tega niso hoteli storiti in da grade nove ceste bolj zato, da spravijo naše ljudi ob zemljo kakor iz re-sničiih prometnih potreb. S to cesto je zelo poučno primerjati tisto, ki so si jo oni izmislili in jo sedaj grade.
Ta bližnjica se odcepi od Istrske ceste malo pred mitnico in gre ob vznožju Kovačevega hriba (Monte Castiglione), na katerem je. vodovodni rezervoar, v smeri proti Ricma-njem. A ne dolgo. V Kvarti zavije na levo proti železnici Trst-Kozina in gre pod njo nazaj po Rovtah proti Trstu; nad Rovtarskim žlebom pa most, par sto metrov niže od železniškega mosta, štirideset korakov pod železnico preseče cesto, ki vodi iz Kolonkovca do Spetičeve gostilne na Katinari. Na levi strani te ceste bo bližnjica prekoračila železnico, obšla Mombelski hrib in se na njegovem zapadnem pobočju združila s strateško cesto.
Iz tega opisa je očitno, da bližnjica ni posebno pomembna in da so stroški zanjo neprimerno visoki.
Oglejmo si zdaj, kako ravnajo z
.našimi ljudmi, katere so razlastili zaradi nove ceste. Pod železnico na cesti Kolonkavec-Katinara sem stopil v hišo gospodinje G., kateri že razkopavajo vinograd pred hišo. Dne 10. ali 12. julija so prišli delavci in naznanili gospodinji, da bodo takoj začeli razkopavati njeno zemljišče za novo cesto. Ker ni omenjena prejela o tej zadevi od oblasti še nobenega obvestila, se je seveda temu upirala. Na to so ji delavci odgovorili, da ona ni več gospodinja ter da nima pravice ukazovati. Ko so ji zagotovili, da bo že čez nekaj dni prejela potrebni dekret, se je slednjič vdala in delavci so začli razkopavati vinograd, na katerem so lani pridelali 9 hi. vina. Gospodinja pa je zaman pričakovala uradno obvestilo in tekala po uradih, dokler je po dveh tednih izposlovala, da so delavci delo prekinili, dokler se vsa zadeva ne uredi.
Zadevni dekret, ki je datiran 21. junija 1956. je bil izročen gospodinji šele 7. t. m. (avgusta). Dekret določa, da je tržaški cestni oddelek pooblaščeni, da začasno zasede dotično zemljišče, ne da bi bilo povedano, kakšna bo odškodnina in kako in kdaj se bo izplačala. Namesto, da bi dekret izročili posestnici so ga, v odsotnosti gospodinje izročili nekemu starčku, ki se pa zanj ni zmenil ali pa je pozabil izročiti ga posestnici.
Po načrtu bo nova cesta popolnoma uničila to posestvo. Hiša bo zasuta pod cesto in od vinograda bo ostal le trikot brez vrednosti!, ker ni niti primeren, da bi se na njem sezidala nova hiša. Za to posestvo so nedavno še ponujali 5 milijonov lir, a lastnica je odgovorila da ga ne proda niti za dvakrat toliko, ker ga njena družina sama potrebuje; zdaj pa ga bo zgubila na milost ali nemilost za ceno, ki jo bodo drugi svojevoljno določili.
Komu na korist? Splošnosti ne, ker splošnosti ni ta cesta nujno potrebna in koristna. Uničila bo polja in vinograde, prerezala bo pot Kolonka-vec-Katinara za vsa vozila in brez potrebe povišala davke. Da, in kdo bo pravzaprav financiral gradnjo in potem vzdrževanje te ceste? Ker imajo edino rafinerije nekaj koristi od te bližnjice, govorijo, da so one dale denar. Ako je to res, potem bi bila to zasebna cesta, ki ne bi imela pravice do razlastitve zemljišč in še posebno ne na takšen način, kakor sem ga opisal. Dekret pa ničesar ne govori o ra-
finerijah, temveč je za izvedbo ceste pooblaščen »tržaški cestni oddelek«, kar pomeni, da se bo ta cesta gradila na javne, t. j. na naše stroške, čeprav nam ni prav nič potrebna. Res jd Sicer, da dolbtvajo tudi zasebne družbe koncesije s pratvico razlastitve za železnice in druge splošno-koristne naprave, toda ta cesta ne bo koristila splošnosti, marveč edino le delničarjem rafinerij.
Zakaj so se torej pristojni krogi vendarle odločili za to nesrečno cesto? Vsiljuje se nam misel, da gre za načrtno izpodkopavanje gospodarskih
tal našemu življu na Tržaškem. Ml smo pred zelo dobro premišljeno, z vsemi sredstvi in z vso silo proti nam naperjeno gospodarsko ofenzivo z žariščem v Žavljah in z drugim, ne manj važnim žariščem v nabrežinsko-devinski občini. Proti tej gospodarski ofenzivi nismo do sedaj še ničesar ukrenili in se vsa naša borba, kakor pred sto leti, še vedno vodi edino le za abstraktne jezikovne pravice.
Skrajni čas je že, da bi na gospodarsko ofenzivo začeli odgovarjati z organizirano (gospodarsko defenzivo, ker sicer se lahko zgodi, da bomo morali našo staro borbo za narodne iin jezikovne pravice nadaljevati v — Avstraliji.
— od —
»»Ribič** in „Ril>a“ na delu
Piran, avgusta
Ribiško ladjevje je imelo v Kopru, Izoli in Piranu pred zadnjo vojno čez sto motornih ladij in jadrnic ter veliko število čolnov na vesla in jadra. Od tega je ostalo na področju okraja zelo malo. Ladjevje treh konservnih tovarn na področju je bilo med vojno uničeno ali odpeljano; večina ribičev italijanske narodnosti se je pa s svojimi ladjami in mrežami izselila v Italijo.
Ustanovljeni sta bili za ribolov na področju okraja dve podjetji, leta 1947 »Riba« v Izoli, leta 1954 pa »Ribič« v Piranu. Obe podjetji sta imeli ob koncu leta 1954 17 enot in od teh šestnajst v proizvodnji. Za obnovo ribolova je bilo investirano doslej nad 400 milijonov dinarjev. Danes imata obe podjetji 30 ribiških ladij s skupno 2955 k. s. 72 pomornih čolnov in dve ladji za prevoz rib. Ladjevje je opremljeno s 24 mrežami plavaricami, 64 kočami, in štirimi tunolovkami ter z dfruigum manjšimi mrežami. Na ribiških ladjah je zaposlenih 250 ribičev. Obe podjetji imata tudi lastne mehanične in elektromehanične delavnice in podjetje »Riba« je na tem, da dogradi svoje poslovno središče na obali v Izoli, kjer bodo poleg upravnih prostorov tudi njene delavnice za popravljanje ladij in mrež, njena skladišča ter velik manevrski prostor za razna dela in z napravami za iz-vlačenje ladij.
Novo ribiško ladjevje, katerega položaj prikazuje nasproti predvojnemu velike spremembe v kakovosti ladij, v jakosti motorjev in v tehnični dovršenosti opreme, je nujno moralo slediti sodobni tehniki ribolova. Opremljeno je deloma ž radiotelefon-skimi aparati, ki zagotavljajo stalno povezavo med enotami na morju in matičnim podjetjem, in v veliki meri uporablja pri ribolovu električno osvetlitev. Temu stanju opreme
ustreza tudi od leta do leta naraščajoči ulov. Podjetje Riba je usmerilo svojo dejavnost pretežno na lov drobne sinje ribe, podjetje Ribič se je pa začelo baviti tudi z lovom na veliko sinjo ribo, tune din palamide, ter z drugim ribolovom na odprtem morju. Na tabeli količin in vrednosti ulipva jugoslovanskih ribiških 'podjetij in zadrug v letu 1955, sl jo je objavilo Združenje morskega ribištva FLRJ, je na prvem mestu podjetje Riba, podjetje Ribič je pa po vrednosti ulova na drugem mestu.
- Obe podjetji se uveljavljata z uspehom tudi pri izvozu svežih rib v inozemstvo. Udeležba biovenije na izvozu svežih rib iz Jugoslavije je leta 1954 znašala 4,2 %, leta 1955 10,6 %, v prvem četrtletju tega leta pa že 46,9 %.	......
Iz teh podatkov, ki smo jih povzeli iz poročila okrajnega Sveta za pomorstvo in ribarstvo, je razvidno, da je bilo v obeh za koprski okraj -tako važnih gospodarskih panogah v zadnjem času storjeno res mnogo, koristnega in da so se uspehi že pokazali. To utemeljuje ugodna pričakovanja tudi za naprej, želeti hi bilo čimveč podjetnosti in poguma pri razvijanju teh za- slovensko gospodarstvo skoraj povsem novih panog. Priporočljivo bi pa bilo, da bi se organizacija ribolova bolje prilagodila tudi' potrebam domačega trga in domačih potrošnikov. Ribarnica - v Piranu-je le prepogosto-ma prazna in prebivalstvo ob morju si Cesto želi svežih rib, ki se- sicer v notranjosti- Slovenije, n. pr. v -Ljubljani m na Jesenicah, skoraj redno dobivajo, ker jih dovažajo z Reke, toda ob sami slovenski obali jih mnogokrat na trgu ni.	Dr,- O.
GLAVNI TAJNIK ITALIJANSKE SOCIALDEMOKRATSKE ST. i ANKE
Matteo Matteotti je te d..i potoval skozi Trri. Vinil se je z leme^a pdd-ha v Lovranu y Jugoslaviji.

V Veldenu sem zapustil glavno cesto Trst - Dunaj. Zavil sem proti jugu. Cesta se v lahkih ovinkih vije ob južnem bregu Vrbskega jezera. Med cesto in vodo je le ozek pas zemlje, na katerem so posejane weekend-hišice in kopališča. Visoka trava sili iz vode, kot jezerske rože so posejani šotori. Avtomobili se vrstijo ob cesti, prosto kopanje je tu zelo razširjeno. Tu pa tam ob cesti majhen plot in rahlo , zaznamovala steza, bojj prikrivata, kot pa kažeta dohod do vil. Tudi dovozi do hotelov se odcepijo od te vijugaste poti okrog jezera. Vsak si je.tu uredil po svoje. Koroška dežela pa je poskrbela za regulacijski načrt, da se ta romantična divjipa preveč ne »civilizira«.
Mimo Ribnice me pot zapelje skozi majhna letovišča, kot gobe v gozdu so lične hišice prislonjene Ob smreke. Cez mirno jezersko gladino se zrca ijo slavna letovišča na severnem bregu jezera. Tudi sopihanje vlaka in brnenje avtomobilov prihaja od tam, kot spom.n, ki nas ne takne. Skozi listnato drevje zagledam malo cerkvi o na otoku — Marija na Otoku; danes spada pod spo-
domačina. Na terasi se malo razgledam, zahajajoče sonce vžiga jezersko gladino za Otokom. Vse okrog jezera se prižigajo luči, dan se pretaplja v noč.
Hotel »Korotan« in Sekira leži zelo ugodno, rekli bi, centralno. Slabih deset kilometrov je oddaljen od Celovca, pa vendar tako daleč od mestnega hr upa. Lepo urejeno kopališče, iz katerega si na vodnih smučeh lahko na hitro ogledaš tudi nasprotni h eg je era; tenis-igrišča za popoldan in vseokrog smrekovi gozdovi za sprehode. Zvečer te pa v bar zvabijo zvoki plespega orkestra, ki ga vodi dr. Sovan. Temperamentna pevka, paša tržaška rojakinja Vida Lovrenčičeva pa spravi v »štimun-go« tudi najbolj hladnega gosta, kot pravijo tu.
V deževnih dneh pa čakajo gosta v Celovcu muzeji in gledališče. Med zanimivosti se je zadnje čase vrh ila na prvo mesto tudi celovška železniška postaja. Surrealistične freske, v njeni glavni veži so dvignile v koroškem časopisju veliko prahu; zadnje čase sp deležne pravega romanja, posijale so cilj tu-
meniško varstvo. Dobro ohranjene freske iz IX. stoletja nas spominjajo na čase, ko se tod1 še ni podilo človeštvo v modernih limuzinah na lovu po vli-sih. Saj to je modemi inačin letovanja. Nič več oddiha, samo vtisi, povr šni vtisi, o katerih lahko pozimi pripovedujemo nevoščljivim znancem, in kilometri, kilometri. Niti sam ne utegnem premišljevati o brižinskih spomenikih, kot bi se to za kraj spodobilo. Hitim naprej.
Izza ovinka se mi prikaže moderna zgradba hotela, toda ime zveni domače — Korotan. Nekaj pradavnega se vzbudi v meni, Knežji kamen, Gospa Sveta, ustoličevanje slovenskih vojvod, napol zabrisani pojmi iz šolskih let.
Toda moderna zgradba me prikliče v sedanjost, delo je mladega arhitekta,
dr šolskih izletov. Sicer se pa deževnih cini na Korcškem ni treba bati, vsaj tako zatrjujejo statistike, ki nas tudi na dopustu ne pustijo pri miru. Na gorskem vrhu Gori.tre, blizu Beljaka so zabeležili 2277 sončnih ur v epem letu, kar predstavlja vrhunec za srednjo Evropo. Ce se zanimaš za izkopanine, boš na.Magdalanski gori nedaleč od Celovca lahko zadovoljil svojo radovednost. Toda tudi izletniku se trud izplača, posebno, ker te do vrha zapelje avtobus, Tu se oko razpase nad to lepo in pestro deželo, ki vsakemu nudi svo e. Luksuzno letovišče ip ekonomični kam-ping stojita drug poleg drugega. Stara keltska cerkvica bdi nad to deže'o in iz daljave topo odmevajo kopita, ne, parna lokomotiva sopiha v breg.
R. D.
IMPEXPORT
TRST ■ ULICA CESARE BATTISTI 23-1
Tel. 44-208 Telegr. IMPEXPORT - TRIESTE
UVAŽA:
vsakovrsten les, drva za kurjavo, gradbeni material
IZVAŽA:
tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
Golob Jv o
GORICA - Trg E, VE AMICIS1 Telefon 21-38
Prodaja in izVaza nadomestne dele in pritikline	|
za avtomobile, motorje in	|
kolesa
JUGOLINIJA
RlJEKA - Poštni predal 370 Telagrami:	Tela fanl
JUGULiniUd . RIJEM	26-51, 26-52, 26 53
Teleprinter: JUGOLINE 02526
VZDRŽUJE REDNE BLAGOVNE IN P0TNIŠHE PROGE
Z/M JADRAN - SEV. EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 15 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec GRČIJA in TURČIJA vsakih 15 DNI
Zastopstvo v Trstu: “N 0 R D-A D RI A„ Agenzia Marittima di V. B0RT0LUZZ1 — Telegrami; „NORD-ADRIA" Trieste - Tel.: 37-613,29-829 Uradi: TRST, Piazza Ducadegli Abruzzi št.l
Zalaga prvovrstnih briških, vipavskih in domačih vin
BRIC IVAN
Gorica - Ul. Croce 4
Gondrand"
TRST-TRIESTE, VIA CARDUCC110
Telefon: 37-157
Telegrami : GONDRANO - TRIESTt
PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽIVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJG
Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosecco) s hlevi za počitek živih živali
Telelon
pisarna 34-97 dom 20-70
-a
AmrOPREVOZNIŠKO
PODJETJE
A. POŽAR
TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstna prevoze za tu In inozemstvo. — Postrežba hitra. Cene ugodne
JRANS - TRIESTE
TRIESTE-TRST V, Donota 3
S. a r. k
Tel. 38-827,31-906,95-880
UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije
IZVAŽA ; vse proizvode FIATOVE avtomobilske industrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij.
Ha Hokollto \J.cu. uaLi
hotel Korotan
v Sekiri ob Erbskem
jezeru
Domača postrežba —
Ugodne cena
TRŽNI PREGLED
Italijan siti trg
Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki se je kakor vsako leto ob tem 'času znalpo zmaajšalo š ev Ip sklenjenih kupčij. Pšenica je oh.anila svo.e prejšnje kvota.ije, mectem ko je cer.a koruze padla. Po moki pi vel.ko povpraševanja, nasprotno pa je za ot.o-be prete.šnje zan.mapje. Čepe riža so ostale neizpremenjepe.
Cene živine ip cene krme sp ostale na prejšnjih višinah.
Zmanjšalo se je povpraševanje po mlečnih izdelkih, ker so se giO.isti že prej dobro za.ožili z b-agom. C.ne masla so krepke, zaradi zman.šane p.o-izvodnje, ki je ob č^j,.a v tej sez.pi. Cene sira padajo; eoina izjema je ovčji sir.
Trg z zelenjavo in sadjem je zelo ž-vahen. Vel.ko povpra.iu.vapje je z as i PO fcueskvah, ki s° se precej poapaži-le, čepiav jih je obilo pa Ugu. Tuai lubeni.e so se podiaine. G.ozaje se še pe pioaaja dobro. Ziyahpp je pa trgu z vinom.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN, bub česen 140-150; korenje 20-50; rdeča jpesa 55 On; ohrovt 25 35; čecula 32-45; iižoi sVcž 80-9.; f.žol y stročju lcO-120; ilaorija 30 35; epd.vi.a 57-8o; melapcane 25-35; krompir 22-25; zelena paprika 35-45; rumena paprike 9u-ll0; paradižniki 30 57; peteršilj 35-46; ze.ena 3o-55; bučke 57-65; buče 40 do 45 Lir kg.
Sadje: jabolka mešana pavadna 70-90; hruške pavadne mešane 30-65; hruške Wi.l.am 13U-170; bre.kve ext.a 190 do 230; pavadne breskve 80-. 15; s.ive i. 70-145, II, 30-60; bem g.ozdje 70-85; limone 130-160.
VINO
MILAN. Piemopte črno 10-11 stop. 580-610 lir stop/stot; Daroera 12-13 stop. 630-680; moškat l3.00u-13 500 lir stot; Maniovano črpo 8-9 stop. 48,-510 lir stop/siot ;Valpoliceha in Bardolino 10,5 do 11,5 stop. 600-630; Soave belo 11 do 11,5 stop. 63J-660; RabOeO 10-11 stop. 560-600; emi.ijsko 10-11 stop. 55e-580; Romagna belo 9-1.1 stop. 4,0-5.0; Ro-magna črno 9-10 stop1. 48,-50j; Chian.i 12 stop. 310 lir pleten.ca, 11 stop. 260 pletenica, toskan.ko pavadno 10-11 stop. 530-550 stop/s-ot; A-etino be o i0-,l stop. 520-540; Maiche belo 9-10 stop. 500-520; Marehe črno 10-11 siop. 5,0-520; Bar-letta extra 13-14 stop. 540-570, navadpo ll-.i2 stop. 480-520, 12-13 stop. 520-540; Sap Severo belo 10 5-12 stop. 500-520; Squmzano 13-14 stop. 550-,7o; sladko vino iz Brindizija 90o,-9e00 lir stot; Riopero Barile 10.5-11,5 stop. 6,00 do 7000 Ih,
KOŽE
BUSTO ARSIZIO (Lopibardija). Krave do 30 kg 220-230 lir kg; krave nad 30 kg 220-230; junci do 30 kg 265-270, 30-40 kg 230-24J; voli 40-50 kg 215 225, nad 30 kg 206-215; biki nad 40 kg 160 do 170 lir.
Surove osoljene kože:	teleta brez
glave in parkljev 4,5 kg 750 780, 6-8 kg 650-670; žrebeta do 12 kg 33,-3j0; konji 200-220; mezgi 140-150; osli 100-110; ovni napol ostriženi 47,-520; jagnjeta (belo krzno) 825-875, (krzpo druge barve) 550-600; kozlički 26-31 kg 1650-1700; koze 820-370 lir.
Suhe kože iz čezmorskih dežel: Co.-dova Siena 352-360; Capo 380-393; Capo osoljene 275-295; Aodis Abeba 270 do 345 lir.
KONOPLJA
FERRARA. Konoplja fina 37.000; dobra 34.000; srednje vrste 29.COJ, pavadna 20.000, slabše vrste 16.500 lir.
MED IN VOSEK
MONiDIVI. Naraven vosek preč.ščen 600; navadep med 310 lir kg.
KONSERVIRANA ZIVlLA
MILAN. Dvakrat koru eptr Irana paradižnikova mezga: v škatlah 5 in 10 kg 130-140 lir kg, v škat.ah 1/2 kg 150 do 160 lir. Trikrat koncentrirana pa.a-dižnikova mezga v škatlah 5 in 10 kg 140-150 lir kg, V škatlah 1/2 kg 160 do 170 lir.
Olupljeni paradižniki v škatlah 1200 g 130-135 lir škatla, v škatlah 5 0 g 65 do 75 lir; grah y škatlah 500 g 210-220 lir; gobe v kisu 15CO-17CO; čebule e v kisu 200-220; tunina v o'ju 753-850; sa -dine v olju 220-260; po enovita 550 850.
Marmelada od ione kakovosti 5-10 kg 220-240 lir kg; v ška lah 1/2 kg 250-260; mešana marmelada iz jabolk ip sliv v sodčkih 170-180, v škatlah 5 kg 180-190 lir kg.
GRADBENI MATERIAL
FIRENZE. Pona opeka (26x13x6) 9750-9875 lir 1010 komadov; dvoprekat-ni votlaki 8500-8750; šes'prekatni votla-kl 9875-10.000; dvop ekatni votlaki za zunapje stene (26x26x13 cm) 30.5(0 do 31.000; strešniki mar ejsk' ga t pa 15 komadov pa kv. meter težki 3 kg 20.500 do 21.000, 14 komadov pa kv. meter
20.500-	21.000.
PAPIR
MILAN. Cene za stot od uvozn ka do grosista: tiskovni papir v valj h 10.950; v polah 13 14.000; tiskovni s:.t -niran navaden 14-14.500, sredn e vrste 17.5C0 19.000; navaden pisem ki papir
14.500-	16.500; srednje vrste 18 0 0 do 20.000, lip 21.500-25.000; trikrat k’.ejen
za obrazce 24000-27.00; registrski navaden 16.000-18000; srednje vrste 18.500 do 22.C00; lip 23.000-25.0CO; pisemski papir srednje vis.e 20-23 000, boijše vrAe 23-26.000; ex.ra 27-31000 pisarski papir 37-42X00; pološčep papir sred.i.e Vrste 27-30000, fin 31-34 000 ;ovojni papir 7.500-8.500; fcol.še vrste 15-17.000; pergamin navaden 20-22000, extra 25 do 28.500 lir.
KRMA
FORLI-. Seno I. košnje mešano 115) do 2150 lir stol; detel a II košnje 1 00 do 1850, III. košpje 1600-1800; pše. ična slama 700-800; pšenični otrobi 3600 do 3700 lir.
ŽITARICE
BRESCIA. Pšenica fina 6400-6500, dobra 6200-6300; koruza 5200 53.0; oves 4900-5200; pšenična moka tipa »00« 9900 do lO.OOj, upa »0,< 8 706-9.0 0; tipa »1« 11.6,0-11.760; tipa »2« lu.600-10 80j; koruzna moka navadna 59,0-6000; ko.uz-na moka boljše vrste 680j-69.0; pšenični otrobi 5,00-5100.
CASALE MONFERRATO. Neoiušče-ni riž: 57006000, navaden 5700-6200; Al-lorio 5500-5700; Pienot 58 OtO,cC Ma-ratelii 60006300; Razza 77 6300-676.; Sesia 65006800; Ardizzone 5700-tx00; Rizzotto 6400-7000; R. B. 700:-760.; Ar-borio 7000-74,0. Oluščeni riž: navaden 9600-10.030; Ardizzone 10.40010.700; n iz-zotto 11.40012.200; R. B. 12 900-13 500; Roncaroio 10.50010.700; P.errot lO.cOO do 10.300; Marateili 11.30012..00; Razza 77 12.200012.500; ArboAo 13.800-14.60J.
MLEČNI IZDELKI
BRESCIA. Prvovrstno maslo 695 Ih kg, II. 645 lir kg; sir grana 2-3 mesece star 350-370; Emvnenthal 2-3 mes. star 430460; Sbrinz 2-3 mes. star 39042i; sir grana 2 Jeti star 670730, 1 leto star 590-620; Emmenthal 6 mes. star 53,-600; Sbrinz 6 mes. star 550-680; Gorgonzola postan 500520.
ŽIVINA
LUGO. Živina za rejo; krave krajevne vrste 380-460.000 lir par; krave b e-je 400500.000 pai; krave s te e om 480 do 650.000 par; voli 430630.0,0; junci in junice 2-3 let s arosti 5 stotov težki 36-390 000 par; krave p.yesr.ice b.eje
185.000	glava; telice 2 š ota težke 86-
95.000	glava; molzne krave 13O200.100 lir glava.
Klavna živina: yoli 6 stotov težki 295 do .340 lir kg ž.ve teže; kiave 6 stotov težke 28033j; junci 5 sto.oy težki 390 do 400; telički 490-550.
MANIOVA. Prašiči: Debeli praš či 100-120 kg 350 lir kg; 125-r50 kg 355, 150-180 kg 360; 180 kg in več 365; suhi prašiči 375; prašički za rejo 450 li .
VALDOBBIADENA. Jagnjeta 230 do 240; koštruni 210 220; koze 10,-110; ovce 140-i5,; janjčki 300 310 hr.
PERUTNINA
MILAN. Z.Vr piščanci kiajeyre vrste 850, zaklani 1,50; inoze.i.ski zmr. -njeni piščanci; mac žaiski 550 650, ajugoslovanski 500-55.; žive konoši 6JJ-650; ino.tms^e kokoš, 480-52.; zak ane k --koši 8z0-850; inozemske kokoši 5.0-60J; žive pegatke 870 900 ,zak ane l.OO-i.50; mladi gol,bi živi 65C-7U0, zakla i 75,-850; goio,i za rejo 7.0 900 lir koma! po teži; inozemski zmrznjeni purapi 400 do 450; purani za rejo 700 9.0 lir komad; žive ia_e 450-55J, zak.ane tOO do 650; račke za rejo 35.-500 lir komad po teži; go,i za rejo 7.0-,40.; živi za-ci 330-340 lir kg, zaklani s kožo 450-510; zaklapi zajci brez kože 450-54J; pišče-ta za rejo 85-95 lir komad.
OLJE
CATANIA. Olivno olje lino 80C-820 lir kg, srednje ViS.e 7,0-740, navadna 620-640.
VREČE
ROVIGO, Cene fco proizvodnja brez davBOV. vreče iz jute 120x70 cm 800-830 g 295-305 lir kg; id. 700-730 g 295-305 d kg; id 450-480 g 290-300; vreče za Krompir 300-330 g 320-330 lir; id. rabljene vreče 110-120 lir vreča; rabljene vreče za otrobe 90-100 lir komad; vreče za gnojila 115-65 cm 480-490 g 290-305 lir kg ali 140-143 lir komad; papirnate vreče velikega formata 65-70 lir komad.
PROIZVODNJA CINKOVE KOVINE SE JE DVIGNILA
V prvem tromesečju tega leta se je pridobivanje cinkove rude v Italiji za malenkost zmanjšalo, ip sicer za 2,8% (od 61.800 ton v istem razdobju lanskega leta na 60.100 ton). Proizvodnja cinkove kovine se je nasprotno povečala za 3,6%, in sicer od 16.0.0 ten na 17.200 v prvem tromesečju tega leta. Tudi izvoz cinka in zlitin se je v tem razdobju povečal, in sicer od 4.149 (v letu 1955) na 5.434 ton, to je za 31%.
MEDNARODNA TRŽIŠČA
CHICAGO	23. 7.	8. 8.	21,8
Pšenica (stot. dol. za bušel)		. . . 213 V,	2153/4	22U74
Koruza (stot. dol. za bušel)		. . . 146 3/8	147,—	ISO3/.
NEW YORK			
Baker (stot. dol. za funt) . 			• • •	39.-	39.—	39.50
Cin (stot. dol. za funt)		• • •	95.48	99,—	99.-
Svinec (stot. dol. za funt)		• • • 16.	16,—	16
Cink (stot. dol. za funt)		• - ■	13.50	13.50	13.50
Aluminij (stot. dol. za funt)		- - •	25.90	25.90	27.10
Nikelj (stot. dol. za funt)		- - •	64.50	64.50	64.50
Bombaž (stot. dol. za funt)		• • •	34.45	34 55	34.35
Živo srebro dol. za steklenico		- • • 257.	257,—	257.-
Kava (stot. dol. za funt Santos 2)				61 75	61.75
LONDON			
Baker (f. šter. za d. tono) 		284.	267	2937*
Cin (f. šter. za d. tono}		. . 746 —	775	766—
		9774	9474
Svinec (f. šter. za d. tono)		. . . EH1/*	117.5/4	115,-
SANTOS			
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) . : :	: : . 484.40	486.50	498.90
Pod vtisom popuščanja napetosti, ki je nastala po ubrulm spora za ad Sueškega prekopa, so popust le tudi cene tako imenovanemu strateškemu blagu, ki jih je omenjena napeto.t pognala navzgor. Popus ile so cene e ektro-litičnemu bakru in kavčuku. S bkejša je cena tudi bombažu, medtem ko je cena kavi zopet napredovala.
ŽITARICE
V	Chicagu je cena pšenici ostala v bistvu neizpremenjena v tednu do 17. avgusta. Ta dan je pšenica polirala 219 3/4 (teden poprej 219 5/8) stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v septembru. Koruza je napredovala od 147 1/2 na 151 stotinke dola ja za bušel pro i izročitvi v septembru. Po pa.nove š h cenitvah bo pr delek kocuze v ZD V znašal 3.143,779.000 bušlov, med em ko so julija cenili pridelek na 3 266,668.000 bušlov. Lansko leto so pr delali v ZDA 3.241 536.000 luMov. P idelek pšenice ‘•"nijo na 938.988 bušlov, medtem ko s’ je cenitev v juliju glasila na 922,262.000 bušlov. Lansko le o so v ZDA p idelali 936,761X00 bušlov.
KAVČUK
V	New Yorku je bila cera kavčuku razmeroma čvrs'a saj je n?p odevala od 35 na 36,65 sto Inke dolarja za funt; v Londonu -;e cena nazadovala od 30 3/8 do 30 5/8 na 28 1/2 do 28 1/4 penija za funt.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Cena sladkorju je v New York.u za malenkost popustila, in sicer od 3,38 na 3,37 stotinke dolarja za funt v tednu do 18. avgus a. Cena kavi je p"d vtisom vesti o škodi, ki jo je napravil dež v Braziliji (v pokrajini Sao Paolo), sicer napredovala, a je pozne e zopet popustila na 79,80 ( e:’en pop ej 80,35) stotinke dolarja za funt proti iz-
ročitvi v septembru. Iz Brazilije so od pridelka, ki so ga pobrali do 30. junija, izvozi i 17 mi.ijonov vreč kave. Cena kakavu je bila 17. avgus a v New Yor-ku 26.12 (teden pop.ej 26 22) stoiinke dolarja za funt.
VLAKNA
V Chicagu je cepa bombažu nazadovala od 34,35 na 34,25 stotinke dolarja za funt. V Aleksandri i je karnak nazadoval od 97.45 na 94, .0 talarja za kantar .ašmuni pa je napiCioval od 67 na 67,50 talarja za kantar. V Livejpo-olu je ameriški m d dl in j 15/16 nazadoval od 25,22 na 25 je. ija za f_rnt, medtem ko je egiptovski bombaž napredoval od 52,80 na 54. Mednarodni svet za bombaž ceni, da je 1. avgus a znašal svetovni preostanek bombaža od lanske letine 21,909.000 bal, to je 1 mili, on 400 tisoč bal več kakor leto popraj. V New Yoiku je cena popustila od 135 5 na 134 stotinke dolarja za funt. Proizvodnja avstralske volne je v sezoni 1955/56 znašala 1 398 6 milijona fun ov .to je 9% več kakor lansko sezono. Zaradi tega popuščajo cene. V Sydneyu bodo dražbe volne 27. avgusta.
KOVINE
Cena elektroliličnega bakra je v New Yorku v tednu do 17. avgusra na adc-va’a od 38,70 na 36,58 do ar a za funt To nazadovanje pripisojejo popuščanju mednarodne napetosti. Cin pa je napredoval od 97,50 na 98 stotink dolarja za funt. Ant men Laredo je ostal ne-izpramenjsn prj 33 .stotinke dola - a za funt. Lito železo pri 59,09 dolaria za tono. BuffžPo je nazadoval od 59 55 na 59 dolarjev za tono; živo srebro je c-stalo neizrremenjero pri 255 257 dolarjev za s'ek'en co. Cene b rvastih ks-vin v Zah. Nemč jj 18. avgus a: sv ne: 149,02 DM za ICO kg, cink 124 89 za 100 kg in cin 945 DM za 100 kg.

VALUTE V MILANU 9. 8. 1996 20, 8. 1956 Min. Maks.
VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU
Dinar (100)	90	90		. —		
Funt šterling		.			.			.		— .	
Napoleon	4.900	4.950	4.900	4.950
Dolar	623.-	622.50	622.50	623 —
Franc, frank (100)	146.25		143.23	145,25	146.23
Švicarski frank	145.50	145.25	145.52	145.50
Funt št. papir	1.685	1.622	1.685	1 625
Avstrijski šiling Zlato	23 85	23.25	23 25	23.75
BANKOVCI V CURIHU				
	7. 8.	1956		
ZDA (X dol.)	4.28	Belgija (100 fr.)		8.37
Anglija (1 tšt.)	11.23	Holand. (100 fl.)		110 —
Francija (100 fr.)	1,—	Švedska (100 kr.) 80.—		
Italija (100 Ur)	0 68	Izrael (;	L f.št.)	1.40
Avstrija (J00 i.)	16 35	Španija (100 pez.) 9.50		
Cehosknr.	13.—	Argent (100 pez.) 14,85		
Nemč. (100 DM)	100.83	Egipt tl	f.št)	9.65
26.6.1956	4.7- 1956 Min. Maks:
Južna železnica	1.320
Splošne zavaroy.	19.700
Assicuratrice	4.370
Rlun. Adr. Sic.	6.100
Jerolimič	9,000
»Istra-Trst«	595
»Lošinj«	13,000
Martinolič	0,800
Premuda	21.900
Tripkovič	15.450
Openski tramvaj	2.385
Temi	248.—
ILVA	408.—
Zdr. jadr. ladjedel	300.—
Ampelea	1,450
Arrlgonl	1.000
1,335	1.320	1.335
19.100	19.100	19.000
4,370	— .		—,—
6.100		.		—.—
9.000		.		—,—
550	550	595
13.600	13.000	13.600
6.800	—	—.—
21.900	—.—	—.—
15.450	—	—.—
2.385	—t—	—.—
242.-	242	248
415.-	407	415
300,-	—.—	—.—
1.450	—.—	—.—
1 000	—.—	—,—
miik KMEČKE ZVEZE
SEDEŽ : T R S T ~U LI CA FABIO FT4.ZI ŠT. 1 O I. - TELEFON ŠT. 54-58
banka pa tudi komunalne in ^ družne hranilnice. Kmetje bo41 vrnili denar v dveh letih; po5'3 jilia) do 25.000 dinarjev bodo nili v enem letu; obresti b>-‘
Zakaj bledijo listi vinske trte
Večkrat slišimo kmete, ki se pritožujejo, da jim listi vinske trte bledpo in da trte slabo rastejo. Vzrokov zal bledenje listov je več. Naj povemo naj-p.ej, kakš .e pogo.e zahteva trta za dobro rast in za zdravo zunanjost. Zalepi listi vsebujejo listno zelenilo. To barvilo je sestavljeno iz več prvin, ini sicer dušika, kisika, vodika magnezija, fosforja in še drugih elementov, Pri tvorbi listnega zelenila sodeluje tudi železo. Če v hrani poiimanjkuje eden navedenih e ementov, nastopijo motnje pni tvorbi listnega zelenila ‘n vsled tega zaostaja rast in razvoj same rastline. V dobro gnojenih vinogradih navadno ne primanjkujejo glavni elementi prehrane, ampak oni elementi, bi nastopajo le v malih količinah. Ti so železo, magnezij, baker, bor in drugi.
Pri obilni in pravilni prehrani rastline bomo iskali vzroke bledenja v drugih odločilnih življenjskih pogojih. Za /svojo rast potrebuje trta zračno zemljo, obilo svetlobe In zadostno količino vlage. Tudi med listi mora krožiti zrak nemoteno. Če se voda zadržuje ali če imamo previsoko talno vodo (o tem pri nas ni govora) se trta kar zaduši v vodi dn prve znake opazimo ravno na zelenih organih. V časih tudi skorja, ki se tvori na zemlji, prepreči kroženje zraka ip! vsled1 tega lahko zaduši. Tudi ta primer ne bo prišel v poštev v naših razmerah. Kot smo že rekli, bledijo li ti, če j m p im nj uje ž le-za. V tem prmeru bomo najprej zalili trto z 10 % — raztopino zelene galice (železov sulfat). Ta ukrep je bolj prehodnega značaja. V večini primerov moram j p ipisatj blatenje listov (kloroza) obilici apna
v tleh. Ce je preveč apna v zemlji veže to železo in povzroča, da so tla luž ata Vsebina apna v tleh neposredno vpljdva na življenj sike sposobnosti raznih podlag. Z uvažanjem cepljenk iz drugih krajev delamo to narpako, da uvajamo v naše razmere razne podlage in razne žlahtne sorte, ki večkrat ne ustrezajo našim talnim razmeram. Če n. pr. posadimo v naša tla cepljenko, ki je cepljena na »riparji« se bodo v kratkem času pokazali jprvi znaki kloroze. Rlparja prenese komaj 15 % apna in zato je že več let, odkar jo strokovnjaki-odsvetujejo za naše razmere. Ker ta podlaga izvira z vlažnih področij, ki leže ob rečnih nabrežjih velikih rek, je prilagojena na globoka in plodna tla-. Razumljivo je torej, da za našo zemljo, ki je re/na, ta podlaga ne ustreza.
Ze zdavnaj so naši kmetje ugotovili, da je za naše razmere, dosti prikladnejša Rupestrls dlu Lot (momtikola). Druga podlaga, ki se vedno bolj uveljavlja na področjih z visokim odstotkom apna, je »kober 5 BB«, ki je križanec med »berlaudie-ri« lin »riparjo«. Glede na to bi bilo treba to podlago preizkusiti tudi na našem področju, ker menj večina strokovnjakov, da je ta podlaga zelo prikladna za tla, ki vsebujejo visoko količino apna. Edina pomanjkljivost te podlage tiči v slabi sposobnosti vkoreminjeija. To slabo lastnost je Križanec piodedo-val po ameriški sorti »berlan-dieri«. Tej neugodnosti bi se mogoče izognili tako da bi rozge obdelali pred sajenjem z rastnimi hormonli ali tako da bi posvečali več skrči pripravi zemlje in sajenju cepljenk.
nah itd. ali pa v posebnih fitai-bah brez oken. Gojitveno zemljišče je bi'o dos’ej povečini sedavljeno iz kenj k ga g oja. Zadnje čase pa ga sestavljajo iz slame in sena, id. poškropijo s posebnimi hranilnimi tekočinami. Vse podrobnoisiti o tovrstnem načinu pridelovanja travniških gob so popisane v priročniku, ki sta ga izdala Rohm in Haas, Philadelphia b (Pa.) USA,

znašale 5 %.
V teh primerih ne smemo obupati. Žival bomo spravili v normalno stanje s posebnimi injekcijami, ki jih bo dal živi-nozdravmik. Se boi j kal Or injekcije hestrogenov bo koristilo boljše krmljenje — zlasti mlado travniško seno — in dnevno pokladanje kalcijevih in fosforjevih soli ter dnevni dolgi sprehodi živali ha prostem.
D. D. R.
IZREDNE POBUDE V, P®1] DOMAČE KOKOS JE REJE j Z namenom, da se izbdli*]
jproizvodnja v kokešjereji, jli,
ministrstvo za kmetij tvo
gozdarstvo pričelo akcijo, med drugimi vsebuje tudi p bude v prid domače kokošje^,
je. Za tržaško pokrajino je k1
OBVESTILO KMEČKE) ZVEZE Obveščamo vse dvolastnike, ki imajo svoja zemljišča na ju goslovanskem ozemlju in nameravajo sekati drva na svojih gozdnih parcelah, da se zglasijo v uradu Kmečke zveze v Trstu, ulica F. Filai 10, I. do 15. septembra tega leta za vse potrebne informacije. Po zapadlem roku bodo prošnje zavrnjene.
PRODAJA CEMENTA KMETOM NA KREDIT
la stavljena na razpolago vs®' 600.000.— lir. Kmetijsko nadz0/ nišitvo pripravlja podrob-J osnutek raznih pobud, ki čiimprej objavljen.
Beograjska vlada je izdala odlok, po katerem bodo posameznim kmetov podeljevali posojila za nakup cementa. Kredite bo odobravala Narodna
TEZA KRAVJEGA VIMENA, Pdiskusna postaja v BetsVj. le-ju (ZDA) je ugotovila.
znaša povprečna teža kravl

vimena od 23,6 do 75 kg.
KRAVA SE NE GONI1 Včasih opazimo, dai se nam krave ali junice ne gonijo. To je za našega kmetovalca velika škoda, ker mora žival y zakol; škoda je tem večja^ če je govedo dobre pasme.
Kmelijska nabavna in prodajna zaiiruiii
Sedež v Trstu, Ulica Foscolo št. 1
Podružnice: Trst, Ul. Flavia 23 — Milje, Ul- Roma 1
budimo Vam vse potrebščine za vinogradništvo, polje’ delstvo in živinorejo!

POTOVALNI URAD
Adria Portorož
Tel. št. 12
Filiala Koper tel. 64 Menjalnica blok Škotije
▼▼
Hotelske sobe, prodaja vseh vrši vozovnic, izleti po morju in suhem, služba menjalnic in potnih listov
-SPMIARO
Kmet in vrtnar konec avgusta
Na njivi: Po izkopu krompirja obdelamo zemljo in sadimo kapusnice ali se pripravimo za setev ozimiin. Zemljo pod koruzo moramo okopavati. Posebno skrb moramo posvečati čin-kvantinu, ki vsled njegove kratke rastne dobe zahteva dobro obdelano in obilno gnojeno zemljo.
V	sadovnjaku: Obiramo dozorevajoče sadje in okopljemo zemljo okoli dreves. Drevesom ne smemo gnojiti z dušičnimi gnojili, S poznim gnojenjem zadržujemo dozorevanje lesa. Po končanem obiranju breskev izvršimo letno rez, k! je za pravilno vzgojo breskev zelo važna. Porežemo vse suhe veje in po potrebi pomlajamo češnje in višnje. Vse odpadlo sadje po-biramo. Dovolj zrelo uporabimo za predelavo, nezrelo pa pokrmimo živalim.
V	vinogradu: V mladih nasadih bomo posvečali j osebno pozornost odstranjevanju površinskih koreninic. V rodnih nasadih bomo po potrebi škropili proti peronospori. V vročih dneh moramo posebno- skrb posvečati pojavi oidija, kd lahko povzroči občutno škodo tako na listih kot na grozdih. Vršič-kanje opravljamo, ko začno le-seneti spodnji deli mladik. Velika napaka je, če izvršimo vi-šiokamje prezgodaj ali če vršičkamo prenizko. Odstranjene vršičke uporabimo za kompost. Skrajni čaa je, da opravimo zadnjo poletno kop.
Na vrtu: Na izpraznjene in pralehane grede sejemo špinačo, motovilec, zimsko zeleno, endivijo in druge zeienjadlice. Paradižnikom posvečamo posebno pozornost. Zatiramo gosenice kapusovega belina z ar-zenskirmi preparati ali z doti-kalnimi strupi. Pletev in okopavanje nadaljujemo tudi v tem
Zimsko škropljenje s kuibo.i-neumi ip z oijn.mi emuizijami uniči zalego. V času rasti škropimo z raznimi doiikalrnmi sirupi. Edino ti strupi delujejo na uši, ker jim sicer jie moremo zastiupiti hrane kot g-izo-čim žuželkam. Med dotikamimi strupi so -najbolj prikladni nikotinski izvleček, nikotinski sulcat,. preparati DDT eksUat kvasije. Te pripravke uporao-Ijamo v sledeč.h koncemrasi-jah:
Tobačni izvleček: 0.5-1 kg na 100 litrov vode.
Kvasija ekstrakt: 0 2 kg na 100 litrov vode.
DDT: v 1% koncentraciji.
Tem preparatom dodamo še 1-2 kg milnice (mazavo milo -Irol), da postanejo bolj lepljive. V ta namen lahko uporabljamo tudi navadno milnico. Škropljenje moramo večkrat ponoviti posebno tam, kjer so se ušice močno razmnožile. Dober sadjar ne bo nikdar dopuščal, da se uši prerazmnožijo v njegovem sadovnjaku. Z zimskim ip pomladanskim škropljenjem se da preprečiti razvoj uši. Mladike, ki so močno napadene se ne morejo razvijati in tudi les ne dozo.i zaradi čnar ob nastopu hude zime prav rade pozebejo. Posebno pazijo moramo posvečati mlademu sadnem drevju. Tako drevo potrebuje najskrbnejšo nego. Napaka pri mladem drevesu se maščuje vrsto let. Z zatiranjem listnih uši bomo tudi o-branili dalj časa krompirjeve rastline pred izrojevanjem.
SPEOlCUSK/k TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI
TRST - TRIESTE
VIA ROMA ŠTEV. 17 TEL. 35-785 in 31-087 SCAL0 LEGNAMI - SERV0LA TEL. 96-847
SCALO LEGNAMI-PR0SECC0
PONTEBBA
VIA MAZZINI 48 - TEL. 59
Poštni predal 184 Teiegr.: SPADoPEDIT
SPLOŠNA PLOVBA
Sedež Piran
(loige
Predmet poslovanja: pomorski prevozi in obalne plovbe.
Centrala Piran — Telefon 37,38 Komercialni oddelek: Ljubljana - Tel. 23=147 Telex: 03183
Brzojav: PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljana
pimiK
TUR1STIČK0 PODEZEČE
ZAGREB = JUGOSLAVIJA
Praška ul. br. 5 - Tel. 32257 8, 9
Udjeljeoje za inostranstvu teleton: 32-226
Vrši: hotelske rezervacije, nabavlja sve vrste vozni!1 isprava za zemlja i inostranstvu - željezničke, hrmlske avionske - organizira izlete, putovanja i ekskurzij1-! vrši mjenjačkn zlužbu, službu pasoša i viza te fotoslnžb11
-n
lov
kr
«01;
•'epi
živi
Veg
le
las
km
Wai
iju
(ad
^ar
D
kan
4a
lila
-ko
ie
ie,
tat:
tth:
lak
sPo
»eč
b-i
tia
vel
»in
ttje
«Uc
&0c
Dra
?od
'az
°Pi
4i
tek
6. III. COLHBIN Si FIGLIO
UVOZ - IZVOZ
M/ITTOVISTE in IZl>EIzKOV
Trst, Ulica I. della Croce 4
TEL. 94-570
Tlgr. COLINTER - TRIESTE
UMETNO PRIDELANE GORE V Ameriki pridobijo letno okrog 30 milijonov kv. stotov travniških gob z umet" im p -i-delovasnjem. Tovrstne goba pra-dalttjejo največ v zapuščenih rudnikih, kamnolomih, opekar-
GOSTILNA
FURLAN
REPENTA BOR
Domala kuhinja in pristna vina — Cene ugodne !
Za morebitna naročila in rezervacije, kličite telefonsko celico Repentabor I

A.Donaggio-Trieste
USTANOVLJENA LETA 1912
IMPORT - EXPORT
ZALOGA BLAGA ZA ŽENSKE IN
MOŠKE OBLEKE IN PODLOGE
Ril/A TRE NOVEMBRE 9 — TELEFON 24=866
TELEGRAMI: DONAGGIO CHIESAGRECI TRIESTE
TiJidka
SILA JOŽEF
UVOZ	IZVO^
Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki in trdi les, jamski les in za kurjavo
TRST — Ulica F. Filzi št. 23 * Telefon
času.
Zatirajmo listne uši!
Listi breskev se kodrajo in bledijo. Ce malo natančneje pogledamo tak list, bomo -našli pa spodnji lismi ploskvi čisto majhne sive živalice. Te ž-vahce so ob listnih žilah. Kaj delajo tam? Sesajo rastlinske sokove in šibijo poganjke in rastlino. Ne napadajo samo listov, ampak tudi mlade sočne vrhove mladic. Pri samem sesamju živalice še ne opravijo vse škode, katero so zmožne napraviti. Poleg tega, da jemljejo mst-lini hrano, ustvarjajo neugodne pogoje, ker rastlino dražijo. Saj vemo, da tudi na našem telesu pe maramo uši. Ena izmed posledic draženja je prav kodra-nje listov. Ko sive breskove u-ši zabodejo svoje rilo y listno tkivo se začnejo celice močno množiti. Zato se listi začnejo kodrati. Poznamo tudi take uši, ki ne povzročajo močne kodra-vosti, ampak le sesajo sokove. Med take prištevamo medeno breskovo uš, krvavo uš in še druge. Mravlje zelo rade obiskujejo liste in poganjke napadene po listnih ušeh, ker se hranijo s sladkim sokom, ki ga ušice izločajo. Na izločeni sok se prav rada naseli tudi posebna plesnoba, ki daje listu umazano črno sa a to b rvo. Napadeni listi bledijo, se kodrajo in sušijo.
Ušice moramo vestno zatirati, ker poteg ž • ravede ih nevš č-nosti, ki nam j'h povzročajo na sadnih rasTinah, raznašajo tudi virusne bolezni. Posebno škodo v tem smi.jlu delajo sive breskove uši, ki okužijo krompir in druge rastline iz družine razhudnikov (paradižnik, jajčevec, tobak).
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPAEVOZNIŠKO PODJETJE
OORIZITVNA
G0RIZIA - VIA DUCA D’A0STA N. 88 - TEL. 28-45 - GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
zz..
U/jnP.O'
Gostilna ..
s = s V- 3 V
S UL. CARDUCU 4/1
„ USiM

1---------
Postrežemo Vam
z najboljšim domačim in istrskim vinom in domačim pršutom
Ribarič Ivan
uvoz
IZVOZ
VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV
TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510

d. d.
IMPORT - EXPORT
Vseh vrst lesa, trdih goriv in strojev za lesno industrijo
TRST - Sedež : ul. Cicerone 8/H - Telefon: ul. Cicerou^ 30214 - Scalo JCcgnami 00710
Radio TV-SOSSI
OPČINE — Trg Monte Re 4
Tet 21-155 — 21-154 — (pri osnovni šoli)
PRODAJA IN POPRAVILA VSAK -VRSTNIH RADIO IN TV APARATOV. ZALOGA ELEKTRIČNEGA MATERIALA. RADIO- APARATI od 10.000 L. NAPREJ
POŠILJAMO DARILNE PAKETE V INOZEMSTVO - ZA JUGOSLAVIJO UGODNI PLAČILNI POGOJU
Ust
Dre
trt.
L
Sto
Dre
boi
itn
\
Ust
io
r
lor
Jii
!Dr
Sa
se ,
Se
Slo
»lic
lov
tal
Dre
raz
'tel
“ge
'igi
Da
ta
tar
Dtii
taa
ta
sni
Dor
300 tav 600 ho trte Sov taj aaj 8u: So,
Da
taa
A
Oe;
ie
let;
tat
sko
ski
De).
»ki
iri.
'ist
Det
Ho »ke Dl j; le.