Podjetje Veletrgovina Živila Kranj, kije v zadnjih letih povečalo maloprodajne prostore od 6000 nal4.000 kvadratnih metrov, ima neprimerne skladiščne prostore v 15 stavbah na osmih krajih v kranjski občini. Letos so začeli graditi nova moderna skladišča v Naklem. Predvidevajo, da bodo do konca leta v prvi fazi dobili 7000 kvadratnih metrov novih skladiščnih prostorov. Leto XXVII. Številka 64 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, torek, 20. 8. Cena: 1 din 1974 List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja' 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Da jesen ne bi bila tako draga mL Brezplačna učila in učni pripomočki — regres za šolske potrebščine — zamenjava šolskih knjig: pobude, ki bi jih kazalo posnemati rreastavnini proizvajalcev kmetijskih strojev iz Slovenije (Creina Kranj, Krasmetal Sežana, Metalna Maribor, SIP Šempeter, Tehnostroj Ljutomer, Železarna Store in Hmezad Žalec) so v petek popoldne v hotelu Creina v Kranju podpisali samoupravni sporazum o združitvi omenjenih delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo združenega dela Združena industrija kmetijskih strojev in opreme. Slovesnega podpisa samoupravnega sporazuma so se udeležili tudi predstavniki občinskih skupščin kjer je sedež podjetij, predstavniki republiške gospodarske zbornice in drugi. — A. Ž. — foto: F. Perdan Še nekaj dopustniških dni in ponovno se bo treba spoprijeti z jesenskimi skrbmi in nadlogami. Začela se bo šola in morali bomo nakupiti še in še svinčnikov, zvezkov, delovnih zvezkov, ravnil, različnih barvic itd. Seznami učil, ki jih je v sodelovanju z zavodom za šolstvo pripravila Mladinska knjiga, so zelo dolgi. Će bodo starši kupili prav vse, se jim bo denarnica olajšala za najmanj 500 dinarjev, če imajo šolarja v nižjih 3 ** m t e j i ** a i;!:Sj3ii9fe::'.' e s •Bil razredih. Če pa že trga hlače v šestem, sedmem ali osmem razredu, bo najbrž treba priložiti še vsaj dve-stotak. Da vseh knjig ni mogoče kupiti pred začetkom šolskega leta, je pa vsem staršem že tako znano, saj se slika ponavlja vsako leto. Ne bi se spuščali na tem mestu v razpravo, kaj vse je za šolarja nujno potrebno in kaj bi brez škode za otrokov napredek lahko izpustili. Raje prisluhnimo nekaterim pobudam, ki bi se jih nedvomno razveselili vsi starši in bi jih kazalo povsod posnemati. -Lani v začetku šolskega leta je sindikalna organizacija Iskre Otoče predlagala tovarniškemu delavskemu svetu, naj za vsakega šoloobveznega otroka, katerega starši so zaposleni v njihovem kolektivu, odobri poseben dodatek za nakup šolskih potrebščin. Pobuda je naletela na ugoden odmev in je bila takoj izvedena. Izračunali so poprečne stroške za učila za en razred in so za vsakega šolarja nakazali članom kolektiva po 500 dinarjev. Kmalu zatem je pobudo nadaljevala sindikalna in z njo organizacija ZK združenega podjetja Iskra. Začeli so širšo družbeno akcijo, ki naj bi bila podlaga za družbeni dogovor, po katerem naj bi vsi šoloobvezni otroci prejemali učila in učne pripomočke zastonj. Toda akcija, ki bi v prvem letu veljala okoli milijon dinarjev, žal ni bila uresničena. Z začetim pa so nadaljevali v otoški Iskri. Že v teh dneh bodo starši šoloobveznih otrok prejeli poseben regres ali dodatek ali pomoč, kakorkoli jo že imenujemo, za nakup učil in učnih pripomočkov. Tudi v združenem podjetju Iskra niso ostali le pri prvi pobudi. Letošnje naraščanje življenjskih stroškov jih je spodbudilo, da so pred kratkim sklenili dogovor, po katerem naj bi prejemali brezplačna učila in učne pripomočke vsi tisti otroci, za katere njihovi starši — zaposleni v Iskri — prejemajo otroški dodatek. Osnovna sindikalna organizacija združenega podjetja Iskra je dogovor posredovala vsem sindikalnim organizacijam v TOZD in seveda vsem občinskim sindikalnim organizacijam v 18 slovenskih občinah, v katerih ima Iskra svoje temeljne organizacije. Druga, že nekoliko starejša pobuda, pa je iz osnovne šole v Gorenji vasi. Letos se bo začelo že tretje šolsko leto, ki staršem ne prinaša skrbi, kje kupiti šolske knjige. V šoli so namreč uvedli zamenjavo šolskih knjig. Učenci konec šolskega leta oddajo svoje knjige in že takoj prejmejo druge — sicer rabljene — za višji razred. Zamenjave šolskih knjig so bile letos nekaj povsem običajnega že na vseh šolah v škofjeloški občini in nekaterih šolah v radovljiški in kranjski občini. Vendar ta zamenjava, ki so jo podprle tudi temeljne izobraževalne skupnosti in zavod za šolstvo v Kranju, še nima takšnega obsega, kot bi si ga zaslužila. O njej naj bi več razmišljali v novem šolskem letu. L. Bogataj Vsako leto avgusta se zberejo traktoristi—orači po posameznih področjih in Se pomerijo v znanju. Najbolj spretni in izkušeni potem septembra nastopijo £a republiškem in kasneje še na državnem prvenstvu. V nedeljo dopoldne je °Uo takšno področno tekmovanje traktoristov—oračev v Kranju. Razdeljeni so bili v dve skupini. V prvi skupini so se pomerili kmetovalci in poklicni traktoristi, v drugi pa mladi zadružniki. Med kmetovalci in poklicnimi traktoristi Je bil najboljši Ivan Jugovic (Ljubljanske mlekarne, TOZD posestvo in mešal-nica močnih krmil Škofja Loka), drugi je bil Milan Strugar (KŽK Kranj), tretji Slavko Dragonja (Ljubljanske mlekarne, TOZD posestvo in mešalnica bočnih krmil Škofja Loka), četrti Franc Kert (kmetovalec — KZ Sloga) in Pjti .Jože Skodtar (kmetovalec — KZ Naklo). Ekipno je bila najboljša ekipa *ZK Kranj, druga je bila ekipa KZ Naklo, tretja pa KZ Sloga Kranj. Med mladimi zadružniki se je na prvo mesto uvrstil Dušan Rajgelj (KZ Sloga Kranj), drugi je bil Peter Debeljak, tretji pa Peter Grašič (oba KZ Naklo). V t^j skupini se je na prvo mesto uvrstila ekipa KZ Sloga Kranj, druga je bila ekipa K Z Naklo, tretja pa ekipa KZ Cerklje. — A. Ž. — Foto: F. Perdan f Kranju 80 sinoči zaprli XXIV. mednarodni Gorenjski sejem, na katerem je 11 dni 280 razstavljavcev, od tega HO iz 11 tujih držav, razstavljalo in proda-J(do pohištvo, gospodinjske stroje, tehnične predmete, tekstil, razne obdela-valne in kmetijske stroje, gradbeni material, motorna vozila in drugo blago, zanimanje za letošnjo sejemsko prireditev je bilo veliko doma in v tujini. °*jem si je ogledalo okrog 150.000 obiskovalcev, razstavljavci pa so po nepopolnih podatkih zabeleilu za okrog 110 milijonov novih dinarjev prometa. Največji obisk so na sejmu zabeležili v četrtek, ko si ga je ogledalo okrog Ć0.OOO obiskovalcev. Obisk na sejmu bi bil najbrž še večji, če v zadnjih dneh ne bi bilo tako vroče. — A. Ž — Foto: F. Perdan VII. MEDNARODNI SEJEM OBRTI IN OPREME od 11. do 20. OKTOBRA Enotno za vso Gorenjsko Inženir strojništva Marko Vraničar je bil rojen pred štiriintridesetimi leti v škofji Loki. Takoj po diplomi se je zaposlil v Loških tovarnah hladilnikov, kjer je poleg rednega dela nadaljeval z družbenopolitičnim, ki ga je začel že v gimnazijskih letih. Med drugim je bil sekretar osnovne organizacije ZK v tovarni, član občinskega komiteja in eno mandatno dobo njegov sekretar, predsednik delavskega sveta v podjetju, dve mandatni dobi predsednik upravnega odbora in sedem let odbornik občinske skupščine. Poleg tega je delal tudi v raznih organih občinske skupščine. Njegova pretehtana, četudi včasih zelo ostra beseda, ki nikdar ne pozna kompromisov in mlač-nosti in se vedno zavzema za boljše, za bolj gospodarno in za napredek, je dobro znana vsem, ki z njim delajo; Ločanom, ki ga poznajo kot someščana in družbenopolitičnega delavca. Tudi po Gorenjski ni ostala brez odmeva. Na ustanovni seji so Marka Vraničarja izvolili za predsednika prve gorenjske skupščine. Funkcijo bo opravljal nepoklicno in bo še naprej redno zaposlen v LTH, kjer je komercialni direktor. Kranj Za dnevni red predlaga razpravo o ev kongresa ZSMS, razpravo o poteku ja\ in pregled dela aktiva mladih komunisi v stavbi kranjske občinske skupščine. .crence oKlicuje sejo ..edstva OK ZMS. —ididatih za delegate IX. ^.ave o kongresnih dokumentih Seja bo danes popoldne ob 15. uri Včeraj popoldne se je sestalo predsedstvo konference mladih iz krajevnih skupnosti pri OK ZMS Kranj. Pregledali so potek razprav o kongresnih dokumentih v terenskih aktivih, imenovali so komisije, ki bodo delale pri konferenci, oblikovali program dela konference ter razpravljali o pripravi športnih in kulturnih srečanj med mladinskimi aktivi na terenu. Škofja Loka Predsednik občinskega sindikalnega sveta Škofja Loka Marjan Gantar sklicuje 2. redno sejo predsedstva. Predlaga naslednji dnevni red: Stališče ObSS za ublažitev posledic podražitev in porasta življenjskih stroškov, obravnavanje osnutka družbenega dogovora o usmerjeni stanovanjski gradnji v škofjeloški občini, obravnavanje samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev, dijakov in študentov, program seminarja za vodstvene sindikalne delavce v občini in razpravo o pripravah na 8. kongres ZSS. Seja bo v četrtek, 22. avgusta, ob 16. uri na sedežu>ObSS na Mestnem trgu. -lb Pregledali delo Občinsko konferenco ZMS Kranj je obiskala delegacija predsedstva RK ZMS pod vodstvom Zdenka Malija -\ Pomoč kmetijstvu Industrija kmetijskih strojev in traktorjev v Novem Beogradu je v zadnjih mesecih izdelala in poslala kupcem več kot 10.000 traktorjev ter 3500 enoosnih kmetijskih strojev. V primerjavi z enakim časom lani je proizvodnjo traktorjev povečala za 21 odstotkov, proizvodnja drugih kmetijskih strojev pa je več kot dvakrat večja. V istem času so v IMT izdelali tudi 4400 traktorskih prikolic, 3500 plugov, 650 sejalni-kov in 1100 drugih priključnih strojev. Suša na Kosovu Kakor se toplega vremena veselijo tisti, ki odhajajo na dopuste, so se ga nedavno veselili tudi kmetijci zaradi žetve. Sedaj pa so zaskrbljeni. Posebno na Kosovu so te dni močno zaskrbljeni zaradi suše in vročine, ki že ogroža spomladanske kulture. Z njimi je zasejanih okoli 170.000 hektarov. Koruza, sončnice, sladkorna pesa in druge kmetijske kulture, ki jih sejemo spomladi in so še do nedavna kazale zelo dobro, so začele veneti, prezgodaj dozorevati in se sušiti. Če v kratkem ne bo obilnejšega dežja, bo pridelek znatno manjši od pričakovanega. Kitajska vabi Oktobra bo poletelo na Kitajsko prvo Jatovo čartersko letalo. Potovanje bo trajalo 14 dni. Organizatorji so si ga zamislili kot organiziran obisk najboljših jugoslovanskih delavcev v tej azijski deželi. Udeležili pa bi se ga lahko tudi drugi občani. Poleg obiska Pekinga, Šanghaja in drugih kitajskih mest program predvideva tudi oglede tovarn, bolnišnic in drugih ustanov. Potovanje bo stalo 14.000 dinarjev in najbrž ga bodo svojim delavcem plačale delovne organizacije, če ne v celoti, pa vsaj delno. Asad na obisku V sredo popoldne je dopoto-val na uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo predsednik sirske republike Hafez el Asad z ženo Eniso ter najvišjimi predstavniki državnega in partijskega vodstva. Na obisk ga je povabil predsednik republike Tito. Ze prvi dan zvečer se je sirski predsednik Asad sestal s predsednikom Titom. Srečanje je bilo na Brionih. Istočasno sta se srečala tudi oba predsednika vlad Aljubi in Bijedič ter zunanja ministra Kadam in Minić. V teh pogovorih so na kratko obdelali mednarodni položaj in se dogovorili o ustanovitvi petih delovnih skupin, ki so naslednji dan začele razpravo o medsebojnem sodelovanju na različnih področjih gospodarstva. V zvezi s tem so že v četrtek podpisali vrsto sporazumov, ki bodo prispevali k večji blagovni menjavi in k drugemu gospodarskemu sodelovanju med državama. Zadnji dan obiska pa je bil posvečen plenarnim pogovorom med predsednikoma. Boljša oskrba potrošnikov Kmetijsko-živilski kombinat Velebit gradi v Gospiću v Liki dva velika objekta. Pravkar so dokončali kombinirano hladilnico, v katero bodo lahko shranili prek 70 vagonov živil. Sedaj pa gradijo še klavnico. V gradnjo so vložili 10 milijonov dinarjev, vendar je vrednost objektov veliko večja, saj so zanje uporabili tudi prostore bivše tovarne ivernih plošč, ki so jo zaradi nerenta bitnosti ukinili. Nove zmoglji vosti bodo zagotavljale boljšo preskrbo s hrano v tem delu republike. Primorju in na nekaterih otokih. k_) »Skupščina Gorenjske, ki je sestavljena po paritetnem načelu enakega števila članov iz vsake občine, naj bi obravnavala predvsem tiste probleme in zadeve, ki so regionalnega značaja. To je delo in delovanje tistih ustanov, ki že delajo enotno za vso Gorenjsko in na katere imajo vpliv vse občine. To so PTT podjetje, cestna podjetja, banke, zdravstvo, socialno in pokojninsko zavarovanje itd. Drugo skupino problemov predstavlja ustanavljanje regionalnih samoupravnih skupnosti. Temeljne izobraževalne skupnosti, ki sedaj delajo po občinah, naj bi probleme šolstva reševale enotno za vso Gorenjsko. V kulturnih skupnostih se že kaže potreba po ustanovitvi gorenjske kulturne skupnosti. Nedvomno se bodo enake težnje pojavile tudi v telesnokulturni, stanovanjski, kmetijski in drugih samoupravnih skupnostih. Tretje in po mojem najbolj pomembno področje dela pa bo usklajevanje gospodarskega in družbenega razvoja Gorenjske. Na tem področju je še najmanj narejenega. Treba bo vplivati na planski razvoj ter povezovanje in skupno nastopanje na slovenskem, jugoslovanskem in tujem trgu.« »Kakšen bo način dela gorenjske skupščine?« »Skupščina je v bistvu posvetovalni organ. O določenih vprašanjih razpravlja, sprejme sklepe in stališča in jih da v potrditev občinam. Stališča postanejo za neko občino veljavna šele tedaj, ko jih sprejme njena skupščina in če jih sprejme.« »Kje bo sedež skupščine?« »Odločili smo se za Kranj, ki je gospodarsko in kulturno središče pokrajine.« »Kdaj bo naslednja seja skupščine in o čem boste govorili?« »Na drugi seji, ki naj bi bila konec tega ali v začetku prihodnjega meseca, se moramo najprej pogovoriti o statutu in programu dela. Ustanoviti bo treba tudi več komisij, ki bodo delale pri skupščini. 2e na drugi seji naj bi se pogovorili o oblikovanju in ustanovitvi gospodarsko-planske komisije. Vanjo naj bi vključili iz vsake občine po enega člana, ki poklicno dela na gospodarskem področju občine. Drugo pomembno področje, kjer bo skupščina imela važno vlogo, je bančništvo. Bivši svet gorenjskih občin je ta vprašanja že vključil v svoj program, vendar ga ni uspel do kraja izvesti. Skupščina mora o bančništvu sprejeti takšna stališča, ki bodo zagotavljala večjo samoupravno vlogo upravljavcev banke in večjo poslovnost.« L. Bogataj Med enodnevnim obiskom so člani delegacije preverjali aktivnost mladih v kranjski občini v zvezi s pripravami na 9. kongres Zveze slovenske mladine, vključevanjem mladih v družbenopolitično življenje v občini in reševanjem kadrovske problematike. Delegacija je najprej obiskala kranjsko Iskro. S člani predsedstva tovarniške organizacije mladine so se pogovarjali o delu mladinske organizacije v organizaciji združenega dela. O povezovanju mladine z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami sta poleg predsednika mladine Andreja Lapajneta spregovorila tudi direktor kadrovskega področja Ivan Cvar in predsednik Praznik KS Orehek- Drulovka V soboto in nedeljo, 24. in 25. avgusta, praznuje krajevna skupnost Orehek-Drulovka pri Kranju krajevni praznik. Na ta dan leta 1941 je bil prvi sestanek OF tega terena. V soboto, 24. avgusta, bo ob 16. uri nogometna tekma med Orehkom in Grintovcem na igrišču ob gozdičku, ob 20. uri pa bo na istem mestu predvajanje filma Dolina miru. V primeru slabega vremena bodo film vrteli ob istem času v šoli na Orehku. Po končanem filmu bo zagorel ob igrišču velik kres. V nedeljo, 25. avgusta, ob 9. uri pa bo v šoli slavnostna seja krajevne skupnosti, na katero so vabljeni vsi odbori ostalih organizacij krajevne skupnosti. osnovne organizacije ZK Bojan Klemenčič. Zatem so se gostje pogovarjali s političnim aktivom občine Kranj o delu mladine v preteklem obdobju. Pri tem so dali poudarka problemom v zvezi z urejanjem prostorov za mladinski klub v Kranju in pripravam na 9. kongres slovenske mladine. Sekretar republiške konference Zdenko Mali se je popoldne udeležil seje predsedstva občinske konference, zvečer pa so člani delegacije obiskali terenski mladinski aktiv v Stražišču, kjer so se pogovorili o delu in aktivnosti mladih v krajevnih skupnostih in o sodelovanju mladinske organizacije z drugimi organizacijami na terenu. A. Boc Pohod po poteh Dolomitskega odreda Štab Prešernove mladinske brigade, kfdeluje pri OK ZMS Kranj pripravlja ob koncu tedna pohod .po poteh Dolomitskega odreda v Pol-hograjskih Dolomitih. Zbor brigade bo v petek, 23. avgusta, ob 16. uri na kranjski železniški postaji. Od tu se bodo odpeljali do Vižmarij, kjer se bo začel pohod v Polhograjske Dolomite. Na poti se bodo člani brigade srečali z mladinci aktivov na terenu občine Šiška. V soboto bodo v Polhovem Gradcu pripravili srečanje borcev, mladine in drugih občanov. V nedeljo pa se bodo po grebenih Dolomitov vrnili v Kranj. -lb Storitveno in proizvodno podjetje CREinfl objavlja naslednja prosta delovna mesta: I. TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije s servisom 1. 4 strugarjev 2. 2 rezkalcev 3. 5 ključavničarjev 4. 5 NK kovinarskih delavcev Pogoji za zasedbo: pod 1.: poklicna šola kovinarske stroke-strugar. Praksa zaželena; pod 2.: poklicna šola kovinarske stroke-rezkalec. Praksa zaželena; pod. 3.: poklicna šola kovinarske stroke-ključavničar. Praksa zaželena in po možnosti opravljen izpit za varilca; pod 4.: vsaj 5 razredov osnovne šole in veselje do dela v kovinarski stroki. II. TOZD Promet 1. 5 voznikov avtobusa 2. 5 sprevodnikov Pogoji za zasedbo: pod 1.: poklicna šola za voznike motornih vozil; opravljen izpit za D kategorijo. Praksa zaželena; pod 2.: uspešno končana osnovna šola; starost nad 17 let. III. TOZD Gostinstvo in turizem 1. vodje strežbe Pogoji za zasedbo: pod 1.:srednješolska izobrazba gostinske stroke s poklicno pred-izobrazbo natakar in 3 leta delovnih izkušenj na delovnem mestu vodja strežbe ali vodja izmene oziroma 5 let delovnih izkušenj na delovnem mestu natakar. Kandidati bodo sprejeti na delo s polnim delovnim časom za nedoločen čas s poskusnim delom 3 mesecev. Pismene vloge naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na kadrovsko-organizacijski oddelek podjetja, kjer lahko dobijo tudi podrobnejše informacije. Odbor za medsebojna razmerja delavcev Iskra — Tovarna industrijske opreme Lesce v ZP Iskra Kranj razpisuje naslednja vodilna delovna mesta: 1. direktorja organizacije združenega dela 2. direktorja komercialnega sektorja 3. vodjo ekonomsko finančnega sektorja Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: visoka ali višja izobrazba strojne, pravne ali ekonomske smeri z več kot 5 let ustrezne prakse na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu in aktivno znanje enega svetovnega jezika; pod 2.: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri z več kot 5-letno prakso v stroki, od tega najmanj 2 leti na vodilnem delovnem mestu; pod 3.: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri z več kot 5-letno prakso v stroki, od tega najmanj 2 leti na vodilnem delovnem mestu. in razglaša naslednja delovna mesta 1. vodjo operativne priprave dela 2. pomočnika skladiščnika surovin Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1.: — visoka izobrazba strojne smeri in 2 leti prakse v stroki ali — višja izobrazba strojne smeri in 5 let prakse v stroki ali — srednja izobrazba strojne smeri in H let prakse v stroki; pod 2.: kvalificirani delavec kovinske stroke /. enoletno prakso v skladišču. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh od objave na naslov Iskra — Tovarna industrijske opreme Lesce, Odbor za medsebojna razmerja. Uspešno delo predilniških gasilcev Tržiško gasilstvo, za katerega je značilno, da se je zadnja leta organizacijsko utrdilo in moderniziralo (le eno društvo na primer še nima rosenbauerjeve motorne črpalke), je pretekli teden, še posebno pa v soboto proslavilo pomemben jubilej. Gasilci Bombažne predilnice in tkalnice so izredno slavnostno proslavili 80. obletnico ustanovitve in uspešnega dela svojega industrijskega gasilskega društva, ki je med najstarejšimi in najprizadevnejšimi v občini, na visoki ravni pa je tudi njegova tehnična opremljenost. Praznovanje se je začelo v četrtek s tekmovanjem gasilskih desetin tekstilne industrije Gorenjske. Sodelovale so tri ženske desetine in štiri članske. Osrednja proslavitev 80. obletnice pa je bila v soboto dopoldne. Na slavnostni seji društva je predsednik Riko Dobrin izročil diplome za častno članstvo glavnemu direktorju Bombažne predilnice in tkalnice Janezu Lončarju ter Marjanu Šarabonu. in inž. Janezu Šmidu. Diplomi za prizadevno delo z žensko desetino pa sta prejela Bojan Balantič in Vili Perko. Na slavnostni seji, ki so se je udeležili tudi veterani predilniškega gasilstva, gostje iz Borovelj in Prebolda, predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij ter predstavniki tržiškega in gorenjskega gasilstva, so podelili tudi znake za 10-in 20-letno delo v tovarniškem gasilskem društvu. Na tovarniškem dvorišču je sledilo zborovanje, združeno s proslavo, mimohodom tovarniških in drugih gasilcev tržiške občine ter gostov ter gasilsko vajo. V kulturnem programu so sodelovali reci-tatorji, Tržiški oktet in pihalni orkester. Popoldne pa je bila v parku Bombažne predilnice in tkalnice zabavna prireditev. -jk Lfch Na Ravnah v Tržiču spet mladinski aktiv Predzadnji dan avgusta bodo na ^Ravnah v Tržiču na pobudo občinske konference Zveze mladine Tržič ustanovili mladinski aktiv. Iniciativni odbor, vodi ga Jakob Kepic, zaključuje priprave na ustanovitev aktiva, ki ga bo sestavljalo prek 200 mladink in mladincev. Odbor je pripravil kratkoročni delovni program novega aktiva do oktobra, v katerem imajo najvidnejše mesto organizacijska in kadrovska utrditev aktiva ter njegovega vodstva, idejnopolitič-na, kulturna in športna aktivnost ter dejavnost na področju splošnega ljudskega odpora. Program aktiva je Usklajen s programom občinske organizacije ZMS ter nalogami krajevne skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij Raven. Med ravensko mladino vlada za ponovno ustanovitev aktiva prejšnje zanimanje. V tem delu Tržiča je namreč aktiv že deloval in bil med najprizadevnejšimi in najuspešnejšimi v tržiški občini. Imel je tudi dobro opremljen prostorček. Vendar je predvsem zaradi subjektivnih vzrokov, katerim se bodo skušali sedaj na Ravnah izogniti, delo mladinske organizacije po obetavnem začetku zamrlo. -jk Zagotovljen odkup živine Živinorejska skupnost Jugoslavije je zvezni direkciji za rezerve ponudila 26.500 pitancev. Predstavniki direkcije so obljubili, da bodo vso ponujeno živino odkupili v 15 dneh, in to po cenah, ki so določene z zveznim odlokom. To je 16,50 din za kilogram in premija v višini 1,50 din za kilogram žive teže. Hkrati pa so se dogovorili, da bo zvezna direkcija za rezerve odkupila vso ponujeno živino do 30. septembra 1974 kot to določa zvezni odlok. Računajo, da bo do tedaj treba odkupiti okrog 40.000 pitancev. Od teh naj bi jih 30.000 zaklali za uskla-diščenje, približno 10.000 pa bi jih porabili za redno preskrbo z mesom. Zato je sekcija za meso pri živinorejski skupnosti pozvala vse člane skupnosti, naj čimprej prijavijo vse tržne viške pitancev, kdaj jih nameravajo prodati in kakšne so njihove možnosti za klanje, predelavo in skladiščenje mesa in mesnih izdelkov. Živinorejska skupnost je namreč direkciji ponudila tudi klavnične storitve. Kako bo s skladiščenjem mesa? Znano je, da imamo pri nas premalo hladilnic. Zvezna direkcija za rezerve je zagotovila, da bodo v kratkem zgrajene nove hladilnice, v katerih bo prostora za 9000 ton mesa. Največja takšna hladilnica bo v Horgo-šu. Razen tega je zvezna direkcija že zagotovila skladiščni prostor v tujini. V Grčiji naj bi uskladiščili 5000 ton mesa in v Italiji 1000 ton mesa. Direkcija tudi obračunava premijo za mlado pitano živino v višini 1,50 dinarja za kilogram žive teže kot jes to določeno v zveznem odloku. Premije bodo plačali tudi za že odkupljeno živino vsem organizacijam in kmetom z urejeno dokumentacijo. Premijo direkcija izplačuje prek živinorejske poslovne skupnosti, -lb SCHIEDEL-YU- Kamin dimnik št. 1 v Evropi PGP GRADNJA ŽALEC KC 375 - PRETVORNIK ZA ROČNO VARJENJE, ZANESLJIV IN PREPROST ZA UPRAVLJANJE a KC 375 je moderni pretvornik za električno varjenje, preprost za uporabo in upravljanje. Je tako izdelan, da ustreza težkim delovnim pogojem in ima zato odporno in trdno strukcijo. kon- KC 375 omogoča širok obseg dela od 30 do 375 A in so v teh okvirih njegove karakteristike varjenja odlične. Omogoča lahek vžig in prožnost delovnega dosega z minimalnim brizganjem ter je tako usedanje kovine zelo dobro. Poganja ga trofazni dvopolni asinhroni stroj, katerega rotor je na skupni osi z rotorjem štiripolnega generatorja z neodvisnim zagonom. Celotni pretvornik ima skupno ohišje. VSESTRANSKO — PRIPRAVNO — EKONOMIČNO Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula P. P ŠTEV. 208, TELEFON: CENTRALA (052) 22-322 TELEX: 25 252 YU ULJTES Kmetijsko živilski kombinat Kranj, TOZD Komercialni servis — enota Agro-mehanika,ki je letos na mednarodnem Gorenjskem sejmu razstavljal in prodajal različne kmetijske stroje, je v nedeljo dopoldne pripravil tudi demonstracijo s kombajni za krompir. Različne kombajne za krompir si je na zemljišču KŽK na Zlatem polju ogledalo precej kmetovalcev. — A. Ž. — Foto: F. Perdan OZD Iskra — Tovarna električnih merilnih instrumentov — Otoče objavlja prosto delovno mesto vratarja — telefonista Pogoj: popolna osemletka, opravljeni tečaj za telefonista in eno leto ustrezne prakse. Pismene prijave sprejema kadrovska služba tovarne v 15 dneh po objavi. Cestno podjetje v Kranju razpisuje prosta delovna mesta N 1. administratorke 2. elektromehanika 3. strojnega ključavničarja Pogoji: pod 1.: srednja administrativna šola in dve leti prakse, lahko tudi brez prakse; pod 2.: poklicna šola elektro stroke in 3 leta prakse, zaželena praksa na področju avtomatike in elektronike; pod 3.: poklicna šola kovinske stroke in 3 leta prakse na vzdrževanju strojev. pod 2. in 3. imajo prednost kandidati z območja Kamne gorice. • Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu o delitvi OD. Interesenti naj pošljejo pismene vloge s kratkim opisom dosedanje prakse na upravo podjetja. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave oziroma do zasedbe delovnih mest. Ljubljana poslovalnica Kranj razpisujemo 3 prosta učna delovna mesta za prodajo pohištva Pogoj: uspešno dokončana osemletka Prodajalec pohištva je lep poklic, zato ne oklevajte, Lesni na Kranj vas vabi. Železniška postaja pred obnovo Jeseniška železniška postaja je že več let premajhna. Zaradi obmejnih in carinskih formalnosti se vagoni na njej zadržujejo veliko dlje kot na postajah v notranjosti. Gneča na tirih se po letu 1948, ko se je začel večati mednarodni tovorni promet, in po letu 1960, ko sta začela naraščati turistični promet in prevoz zdomcev, neprestano veča. Stanje se je nekoliko popravilo z elektrifikacijo gorenjske proge in z uvedbo dizelske vleke na progi proti Novi Gorici. Odpadlo je namreč sestavljanje garnitur potniških vlakov in zamudno odpremljanje ter obračanje parnih lokomotiv. Za tovorni promet so začeli uporabljati tudi prvih pet tirov, ki so bili prej namenjeni potniškemu prometu. Po zadnji vojni so na jeseniški postaji-naredili nekaj manjših izboljšav, ki so sicer omogočile hitrejše in varnejše odvijanje prometa, stanja pa niso bistveno izboljšale. Medtem so se garniture ekspresnih vlakov podaljšale, razen tranzitnega pa se je zaradi potreb jeseniške Železarne povečal tudi lokalni tovorni promet. Železniško gospodarstvo Ljubljana že več let pripravlja načrte za razširitev tega vozlišča. Doslej je bila glavna zavora pomanjkanje denarja, sedaj pa kanijo zadevo dokončno urediti. Železniško postajo nameravajo z dograditvijo sedmih novih tirov razširiti v smeri proti Savi. V tem primeru bodo morali prestaviti skladišče za lokalni promet. Zanj že iščejo lokacijo, ki bo verjetno v bližini novega špedicij-skega in carinskega skladišča na Plavškem travniku. V okviru rekonstrukcije predvidevajo izgradnjo ustreznega tira in klančine, ki bosta rabila prevozu osebnih avtomobilov skozi karavanški predor. Ko bodo razširitvena dela končana, nameravajo med Jesenicami in Podrožco znova vzpostaviti dvotirno progo. S tem bi delno razbremenili sedanji obmejni postaji. Na rekonstrukcijo železniške postaje se že pripravljajo. Upajo, da bodo načrt začeli uresničevati že prihodnje leto. — B. B. Napredek Reteč na vseh področjih Danilo Kosmačin Reteče, kraj ob cesti med Škofjo Loko in Jeprco, so bile letošnje poletje kar malo odrezane od sveta. Obnovitvena dela na cesti proti Ljubljani so namreč zahtevala zaporo prometne žile in preusmeritev vozil na obvoznice. Zdaj je že vse tako kot pred dvema, tremi meseci! Po novem odseku je stekel promet, ob reteških krčmah se ustavljajo avtomobili z gosti, k Sori prihajajo kopalci! Krajevna skupnost Reteče-Gore-nja vas šteje okrog 800 prebivalcev. Kraj pa še vedno raste! Ne sicer posebno hitro, a vendar! • la pozivu. Letos je v načrtu asfaltiranje še dveh odsekov v dolžini približno 600 metrov. Za ta dela bo vsa sredstva prispevala krajevna skupnost. Pri Cestnem podjetju smo že naročili predračun. Prihodnje leto nas čaka urejanje kanalizacije. Pričakujemo, da nas bodo pri tem izdatno podprli tovarna Iskra, podjetje Tehnik iz Škofje Loke in občina. Kanalizacija bo povezovala obe vasi. Takoj, ko bo urejena nova cesta, bomo ob njej postavili javno razsvetljavo. Morda bo to že letos? Morda prihodnje leto?« Osnovni viri pridobivanja sredstev krajevne skupnosti ReteČe-Gorenja vas sta dotacija občine in peskokop. »Dotacija občine je majhna,« meni Danilo Kosmačin, »vsa leta nam glavni dohodek predstavlja peskokop. Odkupili smo zemljišče in se dogovorili s SGP Tehnik, da ga lahko izkorišča za pridobivanje peska, proti primerni odškodnini, seveda! Takole čistih 200.000 din prinese letno pesek krajevni skupnosti. Podjetje prav zdaj pripravlja projekte in kot vse kaže, bo peska na tem prostoru dovolj še vsaj za četrt stoletja.« Seveda čaka Retečane v prihodnje še več nalog. Ko bo urejena glavna cesta skozi kraj, nameravajo tudi na drugi strani urediti avtobusno postajo. Pogovarjali so se že o ureditvi otroškega varstva, a za zdaj še ni nič Predsednik krajevne skupnosti Reteče—Gorenja vas Danilo Kosmačin: »Tesno sodelujemo z vsemi organizacijami v kraju!« — Mnoge ceste v Retečah so dobile asfaltno prevleko, v kratkem bo urejena glavna prometna žila, v prihodnjem letu pa bosta vasi dobili še kanalizacijo, javno razsvetljavo .. . Zdaj kaže, da so se časa »spala« tudi mladi prebudili. Turistični delavci so bili dolgo med najboljšimi v občini. Vse kaže, da so letos nekoliko popustili. Ob Sori na kopališču ni več bifeja, kjer so se pretekla leta lahko gostje okrepčali, parkiranje ni urejeno . .. No, o tem, da ima krajevna skupnost Reteče-Gorenja vas navezane prijateljske stike s krajevno skupnostjo Azanja v občini Smederevska Palanka v Srbiji, smo že pisali. Kako je prišlo do tega? »Občini Škofja Loka in Smederevska Palanka sta se pobratili! Pa smo menili, da bi bilo dobro, če bi navezali stike tudi na ravni krajevnih skupnosti. Dogovorili smo se in, vidite, prvi rezultati so se že pokazali. Od bodočega sodelovanja si veliko obetamo.« je dejal Danilo Kosmačin. Obiskali smo tudi kopališče, ki so ga nekdaj oblegali Ljubljančani. Do Reteč je ob nedeljah iz Ljubljane vozil celo kopalni vlak. Letos gneče na plažah ob Sori ni bilo, malo je na to vplivalo slabo vreme, nekoliko voda, ki ni več tako čista kot je bila nekdaj, pa še kak drug vzrok bi bilo Prenovljen odsek ceste Reteče—Jeprca je že odprt za ves promet. Delavci Cestnega podjetja iz Kranja so položili asfalt na dolžini približno 800 metrov ter širini 7,70 metra. Na obeh straneh pa so uredili bankine v širini 1 metra. Najmlajši tamburaši iz Reteč. Vodi jih Franc Rant. »Ne bi vedel povedati, za koliko se je povečalo število prebivalcev v zadnjih letih,« pravi predsednik reteške krajevne skupnosti Danilo Kosmačin, možak, ki ima na ramenih to funkcijo že celih deset let, »a vem, da kraj ne izumira, da število prebivalcev ne nazaduje.« Krajevna skupnost Reteče-Gorenja vas je samostojna približno deset let. Osamosvojila s je bila zaradi majhnega prepira, spora s sosednjo vasjo Godešič. »Ja, Godešičani so hoteli premakniti železniško postajo iz Reteč bliže njihovemu kraju, pa smo se razšli,« pravi Danilo. »Pač, tu pri nas se ljudje niso strinjali s tem. Koliko prebivalcev ima Godešič? Kakih štiristo jih bo! No, zadnje leto, dve, spet stremimo, da pridemo skupaj, da se združimo!« Reteška krajevna skupnost tesno sodeluje z vsemi organizacijami v kraju. Morda je to sodelovanje še najboljše, najbolj pristno, z domačim kulturno umetniškim društvom »Janko Krmelj«. Lep del sredstev je prispevala skupnost za obnovo zunanjosti kulturnega doma. Prek 100.000 din so veljala vsa obnovitvena dela. V kratkem bodo kulturniki začeli obnavljati notranje prostore. In gotovo je že, da bo krajevna "skupnost tudi tokrat priskočila na pomoč. »Lahko povem, da smo v kraju v zadnjem času asfaltirali ceste v dolžini prek enega kilometra. Več kot polovicoi potrebnega denarja so prispevali prebivalci. Le dva posameznika se nista odzva- jasnega. V teku so priprave na urejen odvoz smeti. Pri trgovini je že postavljen eden od 7-tonskih kontejnerjev, kamor vaščani odnašajo odpadke. Ker se je poskus obnesel, bo že v kratkem krajevna skupnost kupila še dva. »V teku je priprava statuta naše krajevne skupnosti. Zdi se mi, da so nekateri člani sveta močno popustili pri delu. Najbrž bo to posledica pričakovanja zamenjave, ki se obeta v kratkem. Gledano v celoti pa so člani sveta uspešno izpolnjevali vse zastavljene naloge. Ko smo se pripravljali na razne akcije, smo prej vedno ustanovili odbore, katerih člani so potem skrbeli za nemoten potek del. Tako smo si delo razdelili.« In kako delajo ostale organizacije v kraju? Med najbolj aktivnimi je zagotovo kulturno umetniško društvo »Janko Krmelj«! Ste že slišali za tamburaše? Ste, kajne? Seveda, saj brez znanega orkestra, ki ga vodi Franc Rant, prizadeven kulturni delavec, brez katerega bi reteško kulturno življenje zagotovo izgubilo na teži, bi morda močno usahnilo, ne mine nobena proslava v kraju, občini! Fantje in dekleta iz orkestra »Bisernica« so se predstavili številnim obiskovalcem na letošnjem izseljenskem pikniku, nastopili v več javnih radijskih oddajah, gostovali v tujini! Poleg tega je Franc okrog sebe zbral kopico šolarjev, jih začel vpeljevati v skrivnost glasbe, in tudi ti najmlajši tamburaši so se že nekajkrat predstavili občinstvu. Mladinska organizacija je nekaj verjetno mogoče najti! No, to je že treba priznati, da je po bregu nad reko kar dovolj smeti — in smetišč! Na terasi nad reko so razpostavljene počitniške hiše! Med drevjem pa je skrita gostilna Sora. Vili Fli-sek, lastnik gostinskega obrata, seje sem priselil pred osmimi leti. »Kar dobra turistična sezona je letos,« je dejal, ko smo se za kratek čas ustavili v senci na vrtu. Seveda nam možak ni pozabil postreči s speciali-teto, ki jo zagotovo daleč naokrog ne premore nobena gostilna. Pijača, ka-ramač se imenuje, naj bi bila doma nekje v obmorskih krajih. Pripravljena iz osemnajstih zdravilnih rastlin ima po njegovem prepričanju izdatne zdravilne učinke. »Cesto imamo slabo, cesto!« je pripomnil. »No, tu čez gozd je kar v redu, le od glavne ceste mimo tovarne Iskra do železniške proge je obupna! To bo treba čimprej urediti! Ne odneham prej! Morda bo stvar urejena že do jeseni? Spomladi nameravam asfaltirati dvorišče, vso okolico gostilne, urediti parkirišča in izboljšati še marsikaj. Načrtov in dela je veliko.« Besedilo: J. Govekar Slike: F. Perdan Kontejner za smeti mm Prijetne počitniške hišice so postavljene med drevjem nad kopališčem ob reki Sori. Gostilna Sora v Retečah je vedno dobro obiskana. Tudi letos turistov ne manjka. Kokra v avgustu — Kokra v avgustu — Kokra v avgustu Razstava in prodaja spalnic v salonu pohištva veleblagovnice globus KRANJ oglejte si in izberite spalnico DRAGICA iz novega programa Mebla Kokra v avgustu — Kokra v avgustu — Kokra v ucgustu 4Z ——KARIBSKA SKRIVNOST POMENKI O ŠENČURJU IN SOSEDNJIH VASEH (Hotemaže, Hrastje, Luže, Milje, Olševek, Pnebačevo, Srednja vas, Visoko, Voglje in Voklo) »Glasi Delo, Dnevnik...« je prijazno vabil k nakupu prileten možak. Tršate postave, zdrav kot dren, je stopil s kolesa in še enkrat ponudil. Mnogi ga poznajo samo pod vzdevkom »Goležen«, zato sem želel 0 njem zvedeti kaj več. Frane Hočevar i/. Dornie pri Vodicah, star T.\ let, prodaja časopise in revije že od leta 1920. »Ob opravljanju zidarskega poklica sem v prostem rasu po bližnjih vaseh začel prodajati Slovenca in -hitro, hkrati pa sem še- dopisoval v oba lista. Vesel sem bil, ko so se. ljudje navadili na redno dostavo,« nam je povedal. »Ali ni prodajanje časopisov s kolesom naporno in počasno?« »Ne, saj na moped Se nisem pomislil. Vseskozi se vozim s kolesom. To je zame hkrati delo, šport in rekrea- cija. Dnevno prevozim več kot 100 kilbmterov, saj dvakrat tedensko ob iščem 18 okoliških vasi, enkrat na teden pa se odpravim v Kranj in Ljubljano.« »Kaj pa prodaja?« »Z rednim obiskovanjem so se ljudje navadili name in pravijo, da sem točnejši od pošte. S prodajo je seveda vse teže. Kar precej je treba ponujati. Prodajam nad 30 različnih časopisov in revij. Ljudje kupujejo največ tednike pa tudi okoli 60 Glasov prodam na teden.« »Imate kakšnega naslednika?« »Čeprav imam sedem otrok, nihče IlOČe nadaljevati s prodajo časopisov. Vsi so si izbrali druge poklice in za mano bo ostala praznina . . . Toda, saj se ne mislim še tako kmalu (16. zapis) Po cesti, ki so jo včasih imenovali »kranjsko-koroško«, pripotujemo na Visoko, v lepo vas ob cesti — a na ravnini. Le odkod to ponosno krajevno ime — Visoko? Sicer pa tudi Visoko v Poljanski dolini ne leži na kaki znatnejši vzpetini. Kot tudi Visoko pri Novi Gorici in Visoko pri Turjaku ne. Po svetniku Vidu, ki ga imajo na Visokem pri Kranju v oltarju, kraj gotovo ni poimenovan, kajti v krajin, ki imajo isto ime, nimajo sv. Vida za svojega patrona. Le za bosansko mestece Visoko lahko rečemo, da je dobilo ime zaradi geografske lege — res stoji visoko nad okolico. ZNAMENITOSTI Visoko je bilo še 1. 1239 last bližnjega velešovskega samostana. Stara, prejšnja cerkev je morala stati že pred 1. 1500, novejšo, sedanjo, pa so zgradili v sredini preteklega stoletja (1. 1851). Od stare cerkve je ohranjena še vklesana letnica (1665) na vzidanem kamnu. — Na Visokem je bil rojen znani pripovednik, zgodovinar in krajepi-sec Peter Bohinjec (1864—1919), o katerem bo še stekla beseda. Najbolj pa so Visočani lahko ponosni na svojo rojakinjo Anko Kokaljevo, ki je kot resnična junakinja padla v boju s premočnimi okupatorjevimi silami. JUNAŠKO DEKLE Petnajstletna lepotica je odšla v partizane skupaj s svojim stricem Valentinom Koka-ljem, mlinarjem ob Kokri pod Visokim. Anka si je privzela partizansko ime Nataša in se kot borka II. bataljona kokrškega odreda udeležila tudi znane borbe v Udenborš-tu. Takrat — bilo je 14. septembra 1942 — so nadmočne okupatorjeve sile obkolile partizansko taborišče pri Kapniku v sredini Udenboršta. V boju je. bil uničen skoro celotni II. bataljon kokrškega odreda. m$Mn g •! Ančka Kokalj se je borila do zadnjega naboja. Potem je pričela mrtvim borcem odpenjati ročne bombe in jih metati na sovražnika. Nazadnje zgrabila za puškomitraljez, ki ga padli borec ni mogel več uporabljati, in je kosila po napadalcih do trenutka, ko je bila smrtno zadeta. Njeno izredno junaštvo in predanost svoji stvari je po končanem boju nemški oficir v nagovoru dal za zgled celo svojim vojakom. Janez Koselj je padel ob koncu leta 1942 nekje na Gorenjskem. Na hiši, nekdanjem mlinu ob Kokri, ki nosi tablico Visoko št. 41, je vzidana spominska plošča z napisom: 1941 septembra je bil v tej hiši ustanovni sestanek OF za področje Šenčur. — Organiziral ga je prvoborec Valentin Kokalj na pobudo komunistične partije. Res je bil Valentin Kokalj med prvimi organizatorji OF na tem področju in da je bil 16. septembra 1941 v njegovi hiši sklican prvi širši sestanek krajevnih aktivistov in ob tej priliki ustanovljen tudi prvi odbor OF za Visoko in Luže. (Torej je na plošči napak napisano, da je šlo za ustanovni sestanek OF za področje Šenčur in da ga je organiziral Valentin Kokalj. Šlo je dejansko za sestanek aktivistov-domačinov z Visokega in Luž, udeležilo pa se gaje tudi iekaj organizatorjev OF iz Šenčurja, obenem pa tudi za ustanovitev odbora OF za Visoko in Luže. — V temT smislu bi kazalo prej ali slej tekst na spominski plošči popraviti.) V Kokaljevem mlinu so se posebno pozimi 1941 —1942 zadrževali številni partizani. Tako se je v januarju 1942 v mlinu nastanila kar cela skupina borcev Cankarjevega bataljona, ki je prišla z desnega brega Save in bila namenjena v kokrško četo na Krvavec. - V februarju 1942 je našla pri Ko-kalju začasni dom celotna kokrška četa in številni drugi partizani. C. z. 13 V sodelovanju s Prešernovo družbo objavljamo v nadaljevanjih kriminalko Agathe Christie Karibska skrivnost. To knjigo so dobili za nagrado izžrebani naročniki knjižne zbirke za leto 1974. »Hillingdonova sta videti prav prijetna človeka,« je rekla Jane Marplova. »Zelo tiha in mirna sta.« »Da, oba sta zelo mirne narave.« »Vsi pravijo, da sta silno vdana drug drugemu,« je pristavila Marplova. Ton njenega glasu je bil običajen, toda Esther jo je kljub temu ostro pogledala. »Se vam ne zdi, da sta res?« je vprašala. »Tudi vam se ne zdi tako, kajne da ne?« »Priznati moram, da sem se včasih res čudila ...« »Mirne, tihe moške kot je polkovnik Hillingdon večkrat privlačujejo bleščeči tipi,« je rekla Jane Marplova. Nato pa je po pomembnem premolku pristavila: »,Lucky' se mi zdi tako čudno ime. Ali mislite, da gospod Dyson sploh sluti, kaj se morda dogaja?« »Stara opravljivka,« je pomislila Esther Walter-sova. »Stare ženske so pa res nemogoče!« »Niti sanja se mi ne,« je hladno odvrnila. Jane Marplova pa je spremenila snov pogovora. »Ali ni škoda, da je major Palgrave umrl?« je vprašala. Esther VValtersova se je strinjala, čeprav malce vnemarno. »Pravzaprav mi je bolj žal Kendalovih,« je rekla. »Da, najbrž je res prav neprijetno, da se kaj takega zgodi v hotelu.« »Ljudje prihajajo semkaj, da bi se pozabavali, da bi pozabili na razne bolezni, smrt, davke in zamrznjene cevi,« je rekla Esther, nato pa je z vse bolj izbranimi besedami pristavila: »Nobenih opominov na umrljivost ne marajo.« Jane Marplova je položila pletenje na kolena. »To ste pa res lepo povedali,« je rekla. »Res, zelo lepo. Da, prav imate.« »In Kendalova sta tudi tako mlada,« je nadaljevala Esther. »Šele pred šestimi meseci sta prevzela hotel od Sandersovih in tako zelo ju skrbi, da jima ne bo uspelo, ker sta pač še tako neizkušena.« »In po vešem mnenju bo majorjeva smrt slabo vplivala na posel?« »Ne, odkrito rečeno, najbrž ne,« je rekla Esther VValtersova. »Ne verjamem, da ljudje po preteku dveh dni sploh pomislijo na to, še posebno ne v tem okolju. Sem smo se prišli zabavat — nadaljujmo torej. Smrt jih presune za štiriindvajset ur. Brž ko je pogreb pri kraju, pa pozabijo na vse skupaj. Če jih seveda nihče ne spominja na to. To sem tudi povedala Molly, vendar je ona pač človek, ki ga vse strašno skrbi.« »Gospa Kendalova da je vedno v skrbeh? Meni pa se je vedno zdela tako brezskrbna.« »Po mojem mnenju se samo dela brezskrbno,« je počasi odgovorila Esther. »Zdi se mi, da pripada tistemu zaskrbljenemu tipu ljudi, ki jih je kar naprej strah, da bo šlo vse narobe.« »Meni pa se je zdelo, da je njen mož dosti bolj zaskrbljen.« »Ne, ne verjamem. Ona je tista, ki jo vedno skrbi, njega skrbi le zato, ker skrbi njo — saj veste, kaj mislim reči.« »Zanimivo,« je pripomnila Jane Marplova. »Molly se na vso moč trudi, da bi si nadela brezskrben videz. Tako zelo se trudi, da jo napor prav izčrpava. Pa tudi neke čudne napade potrtosti ima. Zdi se mi, da je malce iz ravnotežja.« »Ubogo dete,« je rekla Jane Marplova. »Res je, da se najdejo taki ljudje in pogosto drugi še sumijo ne, da je tako.« »Ne, ker se znajo tako dobro pretvarjati, kajne?« je rekla Esther VValtersova. »Vendar pa sem prepričana, da Molly ne bi bilo treba skrbeti zaradi majorjeve smrti. Dandanes umirajo ljudje kar naprej zaradi srčnih napadov, možganskih kapi in podobnih bolezni, dosti bolj pogosto kot nekoč. Le zastrupljenje s hrano ali pa tifus — to spravi ljudi pokonci.« »Major Palgrave ni meni nikoli omenil, da ima visok krvni pritisk,« je rekla Jane Marplova. »Je vam > kaj povedal o tem?« »Nekomu je to res rekel, ne vem pa komu — mogoče gospodu Rafielu. Sicer zdaj le-ta trdi prav nasprotno, toda gospod Rafiel je pač take narave! Spominjam se, da mi je Jackson nekoč omenil nekaj takega. Rekel je, da bi moral major malo bolj paziti, koliko popije.« »Tako?« je zamišljeno odgovorila Jane Marplova. »Najbrž vas je major precej dolgočasil?« je nadaljevala. »Toliko zgodb je poznal in je najbrž večkrat eno dvakrat povedal.« »Da, to mi je šlo res na živce,« je priznala Esther. »Zgodilo se je celo, da vam je isto zgodbo povedal po Večkrat, če se vam ni posrečilo pobegniti.« »Seveda je bilo to meni precej vseeno,« je rekla •Jane Marplova. »Navajena sem na to. Ljudje mi pripovedujejo vse mogoče in mi res ni nič odveč, če mi 'sto povedo še enkrat, ker navadno vse skupaj pozabim.« Esther se je veselo zasmejala. »Posebno neko zgodbo je prav rad pripovedoval,« je nadaljevala Jane Marplova. »Zgodbo o umoru. Najbrž jo je povedal tudi vam?« Esther VValtersova je odprla ročno torbico in začela brskati po njej. Na dan je potegnila šminko in vzkliknila: »Pa sem mislila, da sem jo izgubila.« Nato pa je vprašala: »Oprostite, prosim, kaj ste rekli?« »Vprašala sem vas, če je major Palgrave tudi vam povedal svojo najljubšo zgodbo o umoru?« »Menda jo je res, ko ste jo že ravno omenili. Nekaj o nekih ljudeh, ki so se zastrupili s plinom, ali ne? Sanio da se je pokazalo, da je bila v resnici žena tista, ki je zastrupila moža. Menda mu je najprej dala uspavalne tablete, nato pa je potisnila njegovo glavo v plinsko peč. Je to tista zgodba?« »Ne, ni čisto ista,« je odvrnila Jane Marplova in zamišljeno pogledala Esther VValtersovo. »Toliko zgodb je poznal,« je kot v opravičilo dejala Esther, »in kot sem dejala prej, človek ni vedno poslušal.« »Pri sebi je imel tudi fotografijo, ki jo je razkazoval ljudem,« je rekla Jane Marplova. »Menda res . .. Vendar pa se je ne morem spomniti ravno zdaj. Vam jo je pokazal?« »Ne,« je dejala Marplova. »Ni mi je pokazal. Nekaj naju je zmotilo . ..« 9. GOSPODIČNA PRESCOTTOVA IN DRUGI »Jaz sem slišala,« je začela Prescottova, potem ko je utišala glas in se skrbno ozrla po sobi. Jane Marplova je primaknila stol. Precej dolgo je trajalo, preden je končno lahko odkritosrčno pokramljala s Prescottovo. To pa zato, ker so duhovniki zelo navezani na svoje družine, in tako je Prescottovo skoraj vedno spremljal njen brat; prav nobenega dvoma ni bilo, da sta obe dosti laže Coklepetali takrat, ko dobrovoljnega kanonika ni ilo poleg. »Pravijo,« je začela Prescottova, »čeprav seveda nočem opravljati in tudi prav nič ne vem o stvari. ..« »Da, da, razumem,« je odvrnila Jane Marplova. »Pravijo, da je prišlo do neke vrste škandala že takrat, ko je živela njegova prva žena. Kot vse kaže, je prišla ta ženska Lucky — kakšno ime! — ki je bila menda sestrična njegove prve žene, sem na Antile ... da bi pomagala Dysonu pri njegovem delu z rožami ali metulji ali kar je že pač bilo. Ljudje so začeli kmalu brusiti jezike, ker se je Dyson tako lepo razumel z ženino sestrično — saj veste, kaj hočem reči.« »Ljudje pa res tako hitro opazijo, ali ne?« je rekla Jane Marplova. > . »Nato pa, ko je njegova žena nenadoma umrla ...« »Se je to zgodilo tukaj, na tem otoku?« »Ne, mislim, da so se takrat mudili na Martiniqu ali pa na Tobagu.« »Aha.« »Vendar pa sem izvedela od znancev, ki so bili tam istočasno in so prišli semkaj in povedali o zadevi, da je bil zdravnik precej v dvomu.« »O, ali res?« je z zanimanjem vprašala Marplova. »Vse skupaj so bile seveda samo govorice, vendar pa je res, da se ie Dyson zelo hitro spet oženil.« Spet je utišala glas. »Že čez mesec dni.« »Ze čez mesec dni?« je ponovila Jane Marplova. Dami sta se spogledali. »Tako — brezsrčno je bilo videti,« je še rekla Prescottova. »Da, prav zares,« se je strinjala Jane Marplova. Nato pa je še delikatno dodala: »Je bilo kaj zapuščine?« »Pa res ne vem. Dyson se večkrat šali — mogoče ste ga sami slišali — o tem, da mu njegova žena prinaša srečo . ..« »Da, slišala sem ga,« je pritrdila Marplova. »In tako mislijo nekateri, da to pomeni, da mu je Lucky prinesla premoženje v zakon. Čeprav moramo seveda tudi priznati,« je dodala z glasom človeka, ki hoče biti povsem nepristranski, »da je prav čedna na pogled — seveda, če vam je všeč njen tip. In meni se tudi zdi, da je bila prva žena tista, ki je imela denar.« »Kaj pa Hillingdonova, ali sta premožna?« »Da, še kar. Nikakor ne bogata, ampak premožna. Dvoje sinov pošiljata v privatno šolo in v Angliji imata zelo lepo hišo. Večino zime pa prebijeta na potovanjih.« Prešernova družba vas vabi med svoje (lane. Člane vpisujejo zaupniki Prešernove družbe v vseh krajih in v delovnih organizacijah. Čl ani se vključujejo v akcijo za širjenje dobre knjige med našim ljudstvom, obenem pa dobijo konec leta 1974 letno knjižno zbirko Prešernove družbe, ki bo imela 6 knjig: Prešernov koledar 1975, roman Janeza Svajncerja KO ČLOVEK ZORI, povest Toneta Svetine UGASLO OGNJIŠČE, SPOMINI NA LENINA Nadežde K. Krupskaje, izbor starih slovenskih narodnih pesmi MLADA BREDA in priročnik Rastline in naše zdravje. Knjige stanejo broširane 55 din, v platno vezane pa 85 din. Sto kilometrov dnevno Kokaljev mlin ob Kokri na Visokem — iz tega doma je odšla v partizane petnajstletna junakinja Anka Kokaljeva-Nataša (padla 14. 9. 1942 v Udenborštu). Pri žrebanju srečk 32. kola jugoslovanske loterije se je sreča tokrat nasmehnila Andreju Remicu, avtobusnemu šoferju iz vasi Vasca, in Jožetu Zlebirju, strojnemu ključavničarju iz Poženika. V trafiki v Cerkljah sta kupila i sak svojo polovičko srečke, kije zadela glavno premijo 150.000 dinarjev. Tako je letos ie petič glavni dobitek ostal v Sloveniji. Gorenjca sta vesela hupa denarja, ki jima je po srečnem naključju padel v naročje, saj bo obema prišel zelo prav. Andrej Remic bo z denarjem dogradil hišo, v katero se je s SVOJO štiričlansko družino pred kratkim vselil, Jože Žlebir pa namerava kupiti osebni avtomobil. Na sliki sta srečna dobitnika pri podpisovanju dokumenta o prevzemu glavne premije. Mali oglasi: do 10 besed 20 din, vsaka nadaljnja beseda 3 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. prodam Prodam eno leto stare KOKOSI. Zadraga 18, Duplje 5124 Ugodno prodam traktorski fergu-sonov kompletni NAKLADALEC z vilami in lopato ter večjo količino HRASTOVIH DRV. Šenčur, Pipa-nova 44 5262 Prodam 4 kub. m DESK 25 mm in 1 kub. m 50 mm ter 4 kv. m lesenega stropa — 300 let starega, dobro ohranjen. Drole, Zg. Besnica 26 5263 Prodam PRAŠIČA, 90 kg težkega. Begunje 49 na Gorenjskem 5264 Prodam rabljeno strešno OPEKO FOLC. Pogačnik Janez, Zg. Bitnje 2 5265 Prodam dobro mlado KRAVO, ki bo v kratkem teletila. Cerklje 103 5266 Ugodno prodam več novih SEDEL. Soklič, Grajska 19, Bled 5267 Ugodno prodam SPALNICO z vložki, orehov furnir. Faletič, Moša Pijade 9, Kranj 5268 Prodam OSLA. Zg. Bitnje 159 5269 Ugodno prodam mini KUHINJO in eno leto star TELEVIZOR. Kalan, Voklo 14 5270 GRADITELJI! interesenti opečnih izdelkov Ljubljanskih opekarn Svoje zastopstvo sem preselil iz Nazorjeve 4 v novo stanovanje, Oprešnikova 15 v bližino samopostrežne trgovine na Klancu. Pišite, obiščem vas na domu. Se priporočam! Andrej Smolej Ugodno prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Peternel, Šorlijeva 3, Kranj, tel. 23-688. Klicati samo popoldan. 5271 Prodam KOSILNICO z vozičkom. Otoče 21, Podnart 5272 Prodam GRADBENO BARAKO in kombinirani ŠTEDILNIK — plin, elektrika. Foder Marjan, Fran-kovo naselje 63, Škofja Loka 5273 Ugodno prodam svetlo SPALNICO Meblo Nova Gorica. Ogled od 10. do 12. ure v nedeljo. Logar Ljudmila, Ul. Moša Pijade 40, Kranj 5274 Prodam težko KRAVO, 8 mesecev brejo. Benedik Ivan, Pozirno 2, Bu-kovščica 5275 vozila ZASTAVO 101, 3 mesece staro, brezhibno, zelo ugodno prodam. Telefon 064-22-943 5196 Prodam avto CITROEN SPAČKA, letnik 1964, za 7000 din. Možina Boštjan, Frankovo naselje 65, Škofja Loka 5252 Prodam ZASTAVO 750. Ogled vsak dan do 12. ure. Preska 12, Tržič 5276 Prodam dele za AMI 6. Zupin, Stritarjeva 2, Kranj 5277 Poceni prodam SIMCO 1300. Ponudbe na tel. 24-689 5278 Kranjčani! Vsem občanom Kranja sporočamo, da lahko tudi sami odlagajo nerabne predmete in odpadke na centralno odlagališče pri Tenetišah (odcep pred vasjo Tenetiše levo, na cesti Kranj—Golnik). Odlagališče je odprto vsak dan od 7. do 18. ure, razen ob nedeljah in praznikih. Nadzor opravlja Komunalni servis. Odlaganje je brezplačno. Turistično društvo Kranj Prodam lepo ohranjen VW. Turna, C. 1. maja 7, Kranj, tel. 21-189 5279 FIAT 750, letnik 1968, v nevoznem stanju, ugodno prodam. Velesovska 16, Šenčur 5280 Izdaja ČP Glas, Kranj, Ulica Mose Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kupi-tarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. — Tekoči raćun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 številko 1 dinar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Zelo ugodno prodam AMI break, letnik jesen 1969, 8000 km po generalni. Gorjanc, Kranj, Šorlijeva 25, telefon 23-489, dopoldan 21-065 5281 Ugodno prodam avto ZASTAVO 750, letnik 1970, registriran do maja 1975. Sp. Brnik 16 5282 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750. Ogled vsako popoldne. Močnik, Medvode 85 na Klancu 5283 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Dolenja vas 39, Selca 5284 Avto NSU 1200, letnik 1970, prodam. Gradišar Danilo, Križe 26 A 5285 Ugodno prodam TAM 4500, ka-ramboliran, v voznem stanju. Graj-zar Miro, Savska cesta 3, Kranj 5286 Prodam dobro ohranjen OPEL KADETT de lux, prevoženih 49.000 km. Zamenjam tudi za ZASTAVO 750 ali 850 po dogovoru. Pušavec Jože, Retljev? 11, Cirčiče 5287 ŠKODO 1000 MB, letnik 1967, prodam. Telefon 21-450 5288 kupim Kupimo dobro ohranjen HARMONIJ ali PIANINO. Ponudbe pošljite na naslov: Društvo upokojencev, Škofja Loka, Šolska ul. 7 5289 Kupim traktorski IZRUVAC za krompir. Zg. Brnik 44, Cerklje 5290 stanovanja V centru Kranja oddam štirim dekletom, najraje študentkam ali študentom, dve SOBI, KUHINJO, KOPALNICO, predsobo in vrt. Ponudbe pod »Vseljivo takoj« 5291 posesti Prodam POSESTVO s HIŠO, hlevom in zemljišče 7 ha v bližini Krškega. Debeljak Lojzka, Vrbnje 18, Radovljica ali Fuks Marija, Pijavice 1 a, Tržišče na Dolenjskem 5155 Kupim stanovanjsko HIŠO z vrtom na relaciji Kranj—Bled. Plačam z devizami. Ponudbe pod »5292« 5292 zaposlitve Takoj sprejmem VAJENCA ali VAJENKO. SPLOŠNO KROJA-STVO, Zupan, Pajerjeva 2, Šenčur 5216 izgubljeno V nedeljo popoldan sem izgubila ZLATO ZAPESTNICO na kopališču v Kranju. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi odda: Huje 5, Kranj 5294 V soboto zvečer sem na Gorenjskem sejmu v Kranju izgubila ZLATO ZAPESTNICO. Poštenega najditelja prosim, da mi jo vrne proti nagradi. Perčič Milena, C. JLA 17, Kranj 5295 prireditve GASILSKO DRUŠTVO VOGLJE pri Kranju priredi v nedeljo, 25. avgusta, VELIKO VRTNO VESELICO s kegljanjem za koštruna z začetkom ob 16.30. Ansambel AVSE-NIKI s svojimi pevci bo igral od 17.30 dalje. S pristno kapljico in dobro jedačo boste solidno postreže-ni. K veliki udeležbi vabijo vogljan-ski gasilci. 5296 ostalo Nujno potrebujem 3000 din POSOJILA za nakup stanovanja. Vrnem 4000 din najkasneje v treh mesecih. Naslov pustite v oglasnem oddelku. 5297 Vsem delavcem kriminalistične službe UJV Kranj in Koper se za nudeno pomoč in vrnitev z vlomsko tatvino odvzetih predmetov lepo zahvaljujem. ZLATAR, BORIS RANGUS, Kranj, Prešernova 13 5293 Vrtnarija Zlato polje obvešča in vabi mladino, ki je končala osemletno šolanje, da se prijavi za vajence v vrtnarstvu Pogoj: dokončana osemletka ter zanimanje in veselje za vrtnarstvo. Interesenti naj se takoj zglasijo na Vrtnariji Zlato polje. Sprejmemo tudi dva parkovna vrtnarja. Umetnine vrnjene Včeraj in danes se v radovljiških zaporih nadaljujejo zasliševanja vlomilcev, ki so pred dnevi vlomili v zlatarno Borisa Rangusa in v roženvensko cerkev v Kranju. Konec prejšnjega tedna so jih zajeli miličniki UJV Koper, ko so ukradene stvari skušali prodati. Prijeti so bili Vojko Močnik (20 let), Miroslav Molk (23 let) in Rudolf Potočnik (22 let) vsi iz Kranja. Molk in Močnik, ki znanca organov javne sta že stara varnosti, sta med 1. in 3. avgustom v času odsotnosti zlatarja Borisa Rangusa vlomila v njegovo delavnico. Odnesla sta večje število zlatih verižic, prstanov, zapestnic in obeskov. Skupna vrednost blaga je znašala okoli 5000 dinarjev. V noči na 10. avgust pa sta s Potočnikovo pomočjo vlomila še v kranjsko roženvensko cerkev. V cerkev so vlomilci prišli tako, da so najprej odstranili zaščitno mrežo, nato prežagali železni steber na oknu in se splazili v notranjost. V cerkvi so izbrali zares najbolj dragocene predmete: odnesli so 14 dragocenih olj, več kipcev in druge vrednostne predmete. Po oceni, ki jo EKONOMSKO ADMINISTRATIVNI ŠOLSKI CENTER KRANJ Komenskega 4 razglaša prosto delovno mesto snažilke s polnim delovnim za nedoločen čas. časom Nastop dela 1. septembra 1974. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Kranj CENTER 20. avgusta angl. barv. film JANE EYRE — SIROTA IZ LOVVOODA ob 16.. 18. in 20. uri 21. avgusta ital. barv. film KALIBER 9 ob 16., 18. in 20. uri 22. avgusta ital. barv. film KALIBER 9 ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 20. avgusta amer.-ital. barv. film ORNI UBIJALEC ob 18. in 20. uri 21. avgusta amer. barv. film ŠTIRJE V BURJI ob 18. in 20. uri 22. avgusta angl. barv. film JANE EYRE — SIROTA IZ LOVVOODA ob 18. in 20. uri Tržič 20. avgusta amer. barv BURJI ob 18. in 20. uri 21. avgusta ital. barv FANT? ob 18. in 20. uri 22. avgusta ital. barv FANT? ob 18. in 20. uri film ŠTIRJE V film ČEMU UBIJAŠ, film CEMU UBIJAŠ, Kamnik DOM 20. avgusta amer. barv. film VALDEZ MAŠČEVALEC ob 18. in 20. uri 21. avgusta amer. barv. film VALDEZ MAŠČEVALEC ob 18. in 20. uri 22. avgusta amer. barv. film BOMBA IZ KANSAS CITYJA ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 20. avgusta nem. barv. film TRIJE ZELENI PSI ob 20. uri 21. avgusta nem. barv. film TRIJE ZELENI PSI ob 18. in 20. uri 22. avgusta franc. barv. film AMERIŠKA NOC ob 20. uri Železniki OBZORJE 21. avgusta franc. barv. film ZAKLAD VRHU NEBOTIČNIKA ob 20. uri NA Radovljica 20. avgusta ital. barv. film LOVCI NA NAGRADE ob 20. uri 21. avgusta franc. barv. film POGREB V I.os ANGELESU <>b 20. uri 22. avgusta ital. barv. film LOVCI NA NAGRADE ob 20. uri Jesenice RADIO 20. avgusta franc. barv. CS film NASLEDNIK 21. avgusta amer. barv. film PADALCI PRIHAJAJO Jesenice PLAVŽ 20. avgusta angl.-ital. barv. CS film UlJEI-MADA — OTOK V PLAMENIH 22. avgusta angl.-ital. barv. CS film ROP PO NALOGU BRITANSKE TAJNE POLICIJE Kranjska gora 21. avgusta franc. barv. CS film NASLEDNIK 22. avgusta amer. barv. film PADALCI PRIHAJAJO je župnijski urad Kranj naredil leta 1969, naj bi bile umetnine vredne 25.000 dinarjev. Danes so vredne precej več. Še isti dan so se vlomilci odpeljali v Koper, kjer naj bi našli kupca za ukradeno blago. Prek Slavka Kocjana iz Pulja so ga kmalu dobili. Samo za umetnine jim je neki turist ponujal 60.000 dinarjev. Uspeh vlomilske trojke bi bil skoraj popoln, če ne bi vmes posegla koprska UJV. Vse umetnine so že vrnili cerkvi, zlatnino pa zlatarju. L. B. Nepravilno zavijanje Voznik tovornega avtomobila Erzaj Janez (1945) iz Cerkelj je v petek ob 18.15 pripeljal s parkirnega prostora pred kranjskim nebotičnikom. Na cesto JLA je zavijal čez neprekinjeno črto in proti centru mesta, čeprav zavijanje v to smer ni dovoljeno. Ko je zapeljal na levo stran cestišča, je iz centra pripeljal voznik neregistriranega mopeda Alojz Tomazin (1932) iz Kranja in se s polno hitrostjo zaletel v prednji del tovornjaka. Pri trčenju se je mopedist hudo ranil. Prekratka varnostna razdalja V petek ob 8.15 se je na cesti drugega reda Kranj—Mengeš pripetila prometna nesreča zaradi nepazljivosti in prekratke varnostne razdalje. Franc Klobasar (1937) iz Ljubljane je vozil od letališča Brnik proti Ljubljani. Bil je drugi v koloni. Avto pred njim je zavijal v desno in zato zmanjševal hitrost. Enako je storil tudi Klobasar. Voznica osebnega avtomobila Zdenka Brdnik, ki je vozila za njim, tega ni pravočasno opazila in se je zaradi prekratke varnostne razdalje zaletela v Klobasarjev avtomobil. Pri tem se je njena sopotnica Irena Brdnik (1938) iz Kranja laže ranila. Na vozilih pa je za 15.000 dinarjev škode. Luči so ga oslepile Voznik osebnega avtomobila Miro Peljhar (1948) iz Rodin je v soboto ob 21. uri vozil iz Kranjske gore proti Jesenicam. V Zgornji Belci mu je iz nasprotne smeri pripeljal neznani voznik z osebnim avtomobilom. Vozil je z nezasenčenimi lučmi, ki so Peljharja oslepile. Zapeljal je na rob ceste, vozil nato 40 metrov po bankini, zdrsnil s ceste in obstal ob drevesu 3 metre pod cestiščem. Na vozilu je za 10.000 dinarjev škode. Kolesar v avto Kolesar Branko Klepec (1928) z Blejske Dobrave je v soboto ob 13.40 vozil z Blejske Dobrave proti Jesenicam. Ker je zelo hitro pripeljal v levi ovinek pri železniškem podvozu, ga je zaneslo v levo. Tedaj mu je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Anton Volk (1947) prav tako z Blejske Dobrave. Volk je vozil pravilno po desni strani in ko je opazil kolesarja, je vozilo ustavil. Kljub temu nesreče ni mogel preprečiti. Kolesar se je zaletel v avto in se hudo ranil. Zdravi se v jeseniški bolnišnici. Zahvala Ob boleči izgubi nepozabnega moža, brata, dobrega očeta, starega očeta in strica Valentina Mlakarja Benovega ata se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili pismeno ali ustno sožalje. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Posebno zahvalo izrekamo g. župniku in organistu ter članom gasilskega društva Leše, dr. Crnetu in vsem sosedom, posebno še sosedu Cvenkelnu in Mlakarjevim za vso nudeno pomoč. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoča družina Mlakar — Becnovi. Peračica, 17. avgusta 1974 Zahvala Ob boleči izgubi nepozabnega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Blaža Oreharja Jagoščevega ata se iskreno zahvaljujemo sosedom in sorodnikom, ki ste nam v najtežjih dneh tako nesebično pomagali. Vsem, ki ste nam izrekli sožalje, mu darovali cvetje in vence, ga spremili v njegov tihi dom, iskrena hvala. Zahvaljujemo se g. župniku, dr. Zgajnar-ju, dr. Beleharju, tovarni IBI in veletrgovini Živila Kranj. Vsem še enkrat — hvala. Žalujoči: žena, hčerke z družinami in sestri. Zg. Bela, Mlaka, Šenčur, Kranj, Olševek, Naklo, 15. avgusta 1974 Zahvala Ob boleči, prerani izgubi naše drage mame Jožefe Mlinaric roj. Zupan M iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste našo mamo spremili na zadnji poti, ji poklonili tako lepo cvetje in vence in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala vsemu zdravniškemu osebju Internega oddelka bolnišnice Jesenice za vso skrb in nego med njeno hudo boleznijo. Iskrena hvala pevcem in godbi za ganljive žalostinke. Se enkrat vsem in vsakemu posebej lepa hvala. Žalujoči: otroci Zorko, Verena, Andrej in Pepi z družinami. Lesce, 17. avgusta 1974 Jeseničani v inozemstvu Čeprav Triičani na rokometnem turnirju niso igrali slabo, so med ekipami Medveščaka, Celja in Ribnice zasedli zadnje mesto. V igri z drugoligašem Celjem je Tržičan Slavko Teran »ušel« gostujoči obrambi in premagal zanesljivega vratarja Celjanov. — Foto: F. Perdan Medveščak prvi Štiri izenačene ekipe na turnirju v Stražišču Nogometni klub Sava je organiziral že tretje leto zapored turnir republiških ligašev. Tokrat so sodelovale 3 ekipe iz Ljubljane in ekipa organizatorja. V dokaj izenačenih igrah je zmagala Ljubljana. V sobotnem predtekmovanju je najprej Ljubljana odpravila Ilirijo s 3:2 (2:0), v drugi tekmi pa je Slavija premagala Savo s 3:1 (0:0). Obe nedeljski tekmi za uvrstitev pa sta se končali neodločeno. V borbi za 1. mesto je Ljubljana igrala s Slavijo 1:1 (1:1). Po streljanju enajstmetrovk Pa je zmagala s 5:4. Tekma za 3. mesto med Ilirijo in Savo pa se je končala z 2:2 (0:1). Po streljanju enajstmetrovk pa je bila zmagovalec Ilirija s 6:3. Vrstni red: 1. Ljubljana, 2. Slavija, 3. Ilirija, 4. Sava. J. Javornik Prekinitev na Jesenicah V nadaljevanju tekmovanja za pokal maršala Tita je bila minulo soboto na Jesenicah nogometna tek-rna med domačim moštvom Jesenice jn ekipo Primskovega. Tekma je*bila izenačena. Pri rezultatu 2:3 za Primskovo pa je zaradi fizičnega napada igralca Jesenic na glavnega sodnika sodnik v 86. minuti tekmo prekinil. Sodil je Prigora iz Kranja. Na Bledu se je tekma Bled : Lesce končala z zmago domačih, in sicer 2:0. Tako so se Blejčani pred domačimi gledalci revanžirali za poraz, ki so ga doživeli preteklo nedeljo na turnirju v Lescah. Domačini so bili V premoči, vendar so bili napadalci nespretni, saj niso znali izkoristiti številnih priložnosti. Pri gostih se je zlasti odlikoval vratar, ki je rešil Le-Ščane hujšega poraza. Sodil je Jože Eljon iz Kranja. Alples : Triglav 1:2. V tekmi v Železnikih so domačini vodili v 1. polčasu, po odmoru pa je Triglav uredil svoje vrste in končno tudi zmagal. Sodil je Klučevič z Jesenic. Naklo : Britof 4:8. Tokrat je moštvo Naklega zatajilo, saj je pred tednom dni premagalo ekipo kranjske Save. V regularnem času se je tekma končala neodločeno, v podaljšku pa je uspelo igralcem Brito-fa premagati domačine. Sodil je Vrečko z Jesenic. Tržič : Bohinj 3:0. Gostje so se v Tržiču v prvem delu žilav® upirali, Šele v 2. polčasu pa je uspelo domaČim premagati goste. Sodil je Valant iz Kranja. P. Novak Rokometaši TVD Partizan Tržič so bili pod pokroviteljstvom tovarne obutve Peko organizatorji zanimivega dvodnevnega rokometnega turnirja. V počastitev občinskega praznika so nastopili prvoligaš zagrebški Medveščak, drugoligaš Celje ter republiška ligaša Tržič in Ribnica. Rokomet, ki so ga pokazale vse štiri ekipe, je navdušil, saj smo videli na delu tudi dva reprezentanta Zorka (Medveščak) ter Bojoviča (Celje). Ta zanimiv turnir si je ogledal tudi selektor jugoslovanske reprezentance Ivan Snoj, ki je bil zadovoljen z igro obeh svojih varovancev. Navdušenje za nogomet Pred tedni končano svetovno prvenstvo v nogometu je navdušilo tudi Hotaveljce v Poljanski dolini. Takoj po končanem šampionatu so si v kraju uredili igrišče, si ga opremili in začeli trenirati. Tudi po okoliških vaseh so bili ustanovljeni nogometni klubi. Hotaveljci so z njimi odigrali že več prijateljskih tekem. Ena najzanimivejših je bilo srečanje med starimi in mladimi nogometaši Hotavelj. Zmagali so mladi z rezultatom 5:1! Upati je, da sedanja zagnanost ne bo prenehala prav kmalu! Hotaveljci pričakujejo, da se bodo nogometaši zbrali tudi po drugih krajih in da se bo že v kratkem, morda v prihodnjem letu začelo tekmovanje v poljanski nogometni ligi! J. M. Prehodni pokal je osvojila ekipa Medveščaka s 5 točkami pred Celjem 5, Ribnico 2 in Tržičem brez točke. Izidi: Medveščak : Tržič 18:12 (12:8), Celje : Ribnica 24:16, (10:8), Tržič : Ribnica 8:12 (3:8), Tržič : Celje 13:12 (6:8), Ribnica : Medveščak 6:10 (3:3), Medveščak : Celje 15:15 (10:6). Najboljši strelec turnirja je bil Celjan Bojovič z 21 goli, srečanja pa so sodili Božinovič (Golnik), E. Humar in Porenta (oba Kranj). -dh -\ Dvoje prvenstev SFRJ in prvenstvo SRS Plavalna in vaterpolska sezona bosta v teh dneh dosegli^vrhunec. Na Dunaju se je v nedeljo začelo letošnje evropsko prvenr stvo v plavanju in vaterpolu. V obeh disciplinah se bodo za najboljše rezultate borili tudi jugoslovanski re pr e ze nta n t j e. Tudi v Sloveniji in Jugoslaviji smo pred razpletom. Vaterpolski drugoligaš Triglav bo 20. avgusta gostil Delfina, od 28. avgusta do 1. septembra pa bo v letnem bazenu v Kranju mladinsko državno prvenstvo. Nastopila bodo mladinska moštva Partizan (Beograd), Mladost (Zagreb), Primorac (Kotor), Jadran (Herceg Novi), Jug (Dubrovnik), KPK (Korčula), Solaris (Šibenik), POŠK (Split) in domači Triglav. Obenem z vaterpolskim državnim prvenstvom bo v teh dneh v Kranju tudi konferenca združenja prvo- in drugo-ligašev ter izvršnega odbora sodnikov Jugoslavije. Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji plavanja. Od 28. do 30. avgusta se bodo v Kranju borili za naj bolj še-mesta v državi pionirji plavalci skupine B. Za nameček pa bo tik pred prvenstvom PK Triglav 23. in 24. avgusta organizator posamičnega članskega prvenstva SRS. -dh V__) Tovarna Elan iz Begunj je v prvi polovici avgusta povabila nekaj najboljših evropskih smučarskih ska-kalcev na oddih na morje. To so bili seveda le najboljši, ki tekmujejo na Elanovih smučeh. Pred povratkom domov so si skakalci ogledali tovarno. Pod vodstvom inž. Petnčku so si ogledali potek proizvodnje smuči, sprejel pa jih je tudi direktor inž. Osterman. Na sliki od leve proti desni: Steiner, Innauer, fon Grin-mngen m Dolhar. Foto: S. Vengar V nedeljo, 18. avgusta, so hokejisti prvega moštva Jesenic odpotovali na štirinajstdnevno turnejo v Italijo in ZR Nemčijo. Jeseniške hokejiste bo pot najprej vodila v Italijo, kjer bodo ostali štiri dni. Poleg treninga v kraju Aleghe bodo odigrali tudi prijateljsko tekmo z moštvom Orti-seja. Po krajšem treningu v Italiji bodo Jeseničani nastopili v ZR Nemčiji na izredno močnem turnir-ki bo trajal od 23. avgusta do 1. septembra. Turnir bo odigran v treh krajih, in sicer v Bad Nauheimu, Kolnu in Krefeldu, nastopilo pa bo šest moštev: ZKL Brno, AIF Tin-srvd petouvrščeno moštvo Švedske, Bad Nauheim, Koln, Krefeld in Jesenice. Po tem napornem turnirju, na katerem se bodo pomerile vse ekipe med seboj, obstoja možnost, da bodo večkratni prvaki Jugoslavije gostovali tudi na Nizozemskem. Po vrnitvi bodo Jeseničani nadaljevali s kondicijskimi pripravami dokler v dvorani pod Mežakljo ne bodo dobili ledene ploskve. H D Jesenice se sicer zavzemajo, da bi odprli sezono na domačem ledu že 7. septembra, ko naj bi na Jesenicah gostovala Cortina. To bi bila hkrati tekma za Alpski pokal. Toda vprašanje je, če bo do takrat sploh možno urediti ledeno ploskev, pa tudi Cortina ni dala dokončnega pristanka. Letošnja sezona se bo na Jesenicah začela 13. septembra, ko bo na Jesenicah turnir, na katerem bodo nastopila naslednja moštva: sovjetski prvoligaš Dinamo iz Rige, Nimingen (Nizozemska), AETS Gradec in Jesenice. Glede priprav za letošnjo sezono je očitno, da se jeseniški hokejisti in njihovi funkcionarji zavzemajo, da bi odigrali čimveč zahtevnih tekem in dočakali tekmovanje v državnem prvenstvu in nekaterih mednarodnih tekmovanjih dobro pripravljeni. Poleg že omenjenih tekem, ki jih bodo Jeseničani odigrali na začetku sezone, pa je treba omeniti tudi to, da bodo 10. septembra gostovali v Gradcu, kjer bodo odigrali prijateljsko tekmo z moštvom AETS, da se dogovarjajo s hokejisti z Dunaja, Madžarske in KAC iz Celovca za gostovanja na Jesenicah v mesecu V okviru praznovanja občinskega praznika občine Kamnik so v Komendi pripravili več športnih tekmovanj v različnih panogah. Ob otvoritveni slavnosti, ki je bila 13. julija, so svečano predali v uporabo tudi novo košarkarsko igrišče. Ob tej priložnosti je bil tudi košarkarski turnir za pokal Komenda 74, na katerem so sodelovale ekipe SVW iz Celovca, ekipa iz Kamnika, ter ekipi Komenda A in Komenda B. Prvo mesto in pokal so dobili košarkarji iz Kamnika, drugo in tretje mesto pa sta dosegli ekipi SVW Celovec in Komenda A. Drugega dne meseca športa Komenda 74 je bila propagandna kolesarska dirka. Cicibani, pionirji in člani so se pomerili v hitrosti na hipodromu v Komendi. 21. julija je mojster Germek odigral simultanko med štiridesetimi pionirji člani športnega društva Komenda in zmagal s 23,5 : 1,5. 27. julija se je začel nogometni turnir, na katerem so sodelovale ekipe Kamnika, Mengša, Šenčurja in Komende. Prvo mesto in pokal je pripadlo Komendi, drugo Mengšu, tretje Kamniku, Šenčur pa je bil zadnji. 28. julija pa so odigrale nekaj nogometnih tekem reprezentance članov, in sicer ekipe koroških Slovencev iz Sela na Koroškem, ekipa Kamnika, Radomelj in Komende. Prvi so bili nogometaši Kamnika, dobili so tudi lep pokal v trajno last, Rožič in Justin odlična v Reit inVWinklu Na mednarodnem tekmovanju na 50-metrski plastični skakalnici v Reit im VVinklu v Zahodni Nemčiji sta med 60 tekmovalci iz Avstrije in ZRN nastopili tudi ekipi Jesenic in, kranjskega Triglava. Med mladinci sta se odlično izkazala Jeseničana Rožič in Justin, ki sta zasedla 2. oziroma 3. mesto. Zelo dober pa je bil tudi Kranjčan Zelnik, ki je bil 5., medtem ko sta ostala dva kranjska skakalca vsak v enem skoku padla in si zapravila uvrstitev med prvih 10. Med člani je bil od naših najboljši Ivo Zupan, ki je zasedel 7. mesto, Bukovnik se je uvrstil na 15., Cim-žar je bil 17. in Grosar 18. J. Javornik septembru. Ob koncu meseca pa bo na Jesenicah gostovalo švicarsko moštvo Lugano. D. Dragojevič r~rz--n Odgovor zveze za telesno kulturo Te dni je na Jesenice prispel odgovor hokejskemu društvu Jesenice, ki ga je poslala Zveza za telesno kulturo Jugoslavije glede odločitve predsedstva Hokejske zveze Jugoslavije, da se Jeseničanom odvzame letošnji naslov državnega prvaka. HD Jesenice je namreč pred časom obširno obvestilo ZTKJ o poteku edinstvenega primera v jugoslovanskem športu, pri tem pa so opozorili najvišji jugoslovanski športni forum o nekaterih nepravilnostih, ki so ob tem nastale in oškodovale večkratne prvake. V pismu, ki ga je podpisal podpredsednik ZTKJ Milan Ercegan, pa je napisano: »Potrjujemo prejem vašega ^ pisma, ki ste ga poslali 29. VII. 1.1. v zvezi s sklepom predsedstva Hokejske zveze na ledu Jugoslavije. Obžalujemo, ker po statutu ZTKJ predsedstvo in konferenca ZTKJ nista pristojna in nimata pravice razpravljati o vprašanjih, ki so v pristojnosti določene Zveze. Uporabljam priložnost, da bi izrazil svoje spoštovanje za dosedanje izredne uspehe hokejskega društva Jesenice ter za izreden prispevek pri reprezentiranju tega športa na domačih tleh in v inozemstvu... Milan Ercegan.« D. Dragojevič drugi so bili člani ekipe iz Sela na Koroškem, tretji nogometaši Komende in četrti nogometaši iz Radomelj. Drugo- in tretje uvrščeni moštvi sta prejeli pismena priznanja. Za vse športne prireditve je bilo veliko zanimanja, kar ni presenetljivo, saj do sedaj v Komendi ni bilo dosti priložnosti za razvoj teh športnih panog, predvsem zaradi pomanjkanja potrebnih športnih objektov. S pridobitvijo le-teh pa se bodo vrata športu v Komendi odprla bolj najširoka Ze v sezoni 1974/75 bodo Komendčani spremljali kvalitetne nogometne igre pionirjev. Komend-ski in mladi nogometaši so se namreč že uvrstili v domžalsko-kamni-ško ligo. J. Hozjan -. Štirje rekordi Petriča Na letnem bazenu Kan-tride na Reki se je končalo letošnje državno mladinsko prvenstvo v plavanju. V ekipni uvrstitvi je naslov osvojila Crvena zvezda s 27.323 točkami pred Ljubljano 22.034 ter Primorjem 14.770. Mladinci kranjskega Triglava so skupaj s kolegicami dosegli 9. mesto s 5768 točkami. Med posamezniki je bil najboljši Borut Petrič, ki je na 1500 m kravi zasedel 2. mesto, dosegel rekord SFRJ za starejše pionirje in s časom 18:07,6 rekord SRS za mladince. Na vmesnih 800 metrih pa je s časom 9:34,6 postal absolutni rekorder SRS. Izkazal se je tudi na 400 m kravi, kjer je zasedel 3. mesto, v predtekmovanju pa je s časom 4:40,2 dosegel pionirski rekord SRS. Tudi na 200 m kravi je s časom 2:14,2 zasedel 6. mesto ter nov rekord SRS. Pohvaliti gre vse mlade kranjske plavalce, ki so odlično opravili svojo nalogo. -dh <_> Razpored jesenske gorenjske nogometne lige — člani 1. kolo (24. avgust): Alples : Medvode, Bohinj : Korotan, Šenčur : Naklo, Britof : Preddvor, Primskovo : Bled, Jesenice : Lesce; 2. kolo (31. avgust): Medvode : Lesce, Bled : Jesenice, Preddvor : Primskovo, Naklo : Britof, Korotan : Šenčur, Alples : Bohinj; 3. kolo (7. september): Bohinj : Medvode, Šenčur : Alples, Britof : Korotan, Primskovo : Naklo, Jesenice : Preddvor, Lesce : Bled; 4. kolo (14. september): Medvode : Bled, Preddvor : Lesce, Naklo : Jesenice, Korotan : Primskovo, Alples : Britof, Bohinj : Šenčur; 5. kolo (21. september): Šenčur : Medvode, Britof : Bohinj, Primskovo : Alples, Jesenice : Korotan, Lesce : Naklo, Bled : Preddvor; 6. kolo (28. september): Medvode : Preddvor, Naklo : Bled, Korotan : Lesce, Alples : Jesenice, Bohinj : Primskovo, Šenčur : Britof; 7. kolo (5. oktober): Britof : Medvode, Primskovo : Šenčur, Jesenice : Bohinj, Lesce : Alples, Bled : Korotan, Preddvor : Naklo; 8. kolo (12. oktober): Medvode : Naklo, Korotan : Preddvor, Alples : Bled, Bohinj : Lesce, Šenčur : Jesenice, Britof : Primskovo; 9. kolo (19. oktober): Primskovo : Medvode, Jesenice : Britof, Lesce : Šenčur, Bled : Bohinj, Preddvor : Alples, Naklo : Korotan; ' 10. kolo (26. oktober): Medvode : Korotan, Alples : Naklo, Bohinj : Preddvor, Šenčur : Bled, Britof : Lesce, Primskovo : Jesenice; 11. kolo (2. november): Jesenice : Medvode, Lesce : Primskovo, Bled : Britof, Preddvor : Šenčur, Naklo : Bohinj, Korotan : Alples. ^ Kranjski gori je bil pred dnevi končan prvi letošnji skupni trening ženske Jpiavne reprezentance v alpskih disciplinah. Na treningu je bilo 14 mladih Vnučark. V teh dneh bo državna reprezentanca pod vodstvom zveznega tre-w*rja Marka Zmitka t -lescnic odpotovala no trening V Kaprun v Avstrijo. Iz *OrenJ8kih klubov se bodo treninga udeležile Pikon in Urh (Radovljica), fome in oblak (Transturist), Križaj (Tržič) in Gortnar (Alples). — Foto: 1). Mesec športa Komenda 74 končan Nemirni nočni semafori Vroč poletni večer je; četrtek, 15. avgusta. Ob pol devetih potrkam in povabijo me v pisarno. Sedem in zvem, da komandirja še ni. Celo popoldne ojačana ekipa miličnikov ureja promet na sejmu. Menda tolikšnega obiska kot ta dan na sejmu še niso zabeležili. Kaže, da bo dela tudi še ponoči dovolj. Prihajajo miličniki, ki bodo v nočni izmeni. Pripravljam se na nočno akcijo. Zanjo smo se odloČili skupaj s postajo mi- . lice Kranj. Od devetih zvečer do petih zjutraj bo trajala. Tokrat ne bo šlo za promet, marveč za javni red in mir oziroma za kaljenje nočnega miru. Od dežurnega na postaji milice Načeta Prezlja, ki je že 26 let v službi milice, zvem, da je bilo že popoldne precej živahno. Ze popoldne so na postajo pripeljali nekega razgretega Ločana, da se malo ohladi. Po vsej sili je menda hotel obvoznico imeti zase. Kljub opozorilom je kolovratil med kolonami avtomobilov in morali so ga pridržati. pritožba Malo pred deveto zvečer stopi v pisarno starejši možakar. Sprašuje, kdo je bil prejšnji dan dežurni. Pove, da je bil prejšnjo noč v disco klubu v Creini njegov mladoletni sin. Prenočil je na postaji milice v Kranju in se vrnil šele zjutraj domov. Ni mu prav. Vendar ni slabe volje zato, ker je sin ponoči v disco klubu razgrajal, marveč zato ker so ga pridržali do iz-treznitve. Pravi, da se bo pritožil. Tik pred deveto pripeljejo še nekoga. Zaposlen je v Komunalnem podjetju. Povedo, da se je v Straži-šču pretepal. Počakati bo moral do jutra. AKCIJA S komandirjem postaje milice Francem Polajnarjem se dogovorim,'da bova s fotoreporterjem spremljala miličnika Staneta Narata in Borisa Štumbergerja, ki bosta opravljala službo v mestu in okolici. Po potrebi bomo od časa do časa pogledali tudi na sejem in če bo treba priskočili na pomoč miličnikoma Jožetu Romša-ku in Branku Baumanu. Devet je ura, ko fantje odidejo. Pred tem pa preverijo UKV zveze. Do pol desetih zvečer je sorazmerno mirno. Po UKV zvezi zvemo le, da je V kamniški ali domžalski občini požar. Dežurni z ljubljanskega območja poziva še sosednje gasilske enote, naj pomagajo pri gašenju. Gori menda gospodarsko poslopje in nevarnost je, da bi se ogenj razširil. Nekaj minut zatem po telefonu sprašujejo Najprej je nekoga zalotil spanec na terasi bifeja Turist v Kranju. Malo po tretji uri pa je nekdo takole sameval na avtobusni postaji. v Kranj gasilci iz Križa pri Kamniku, če vedo, kje gori. Povedo jim, da požar ni v kranjski občini, marveč nekje na kamniškem področju. Nekaj minut zatem pride na postajo možakar srednjih let iz Medvod. Sprašuje, če je kdo prinesel izgubljeno denarnico. Z ženo sta bila na sejmu in sta jo izgubila. Ob tri-četrt na sedem jo je nekdo prinesel. Nekaj nad 72 starih tisočakov je bilo v njej in vsi dokumenti. Možakar je ves zadovoljen in ne more verjeti, da so jo res našli. Oglasi se teleprinter. Pride sporočilo, naj miličniki pazijo na neki osebni avtomobil tuje registracije. Ob 21.40 pa zaskrbljena mamica sprašuje, če je bila morda kje kakšna prometna nesreča. Njenega sina namreč še ni domov ... PRVI, NEMIRNI SEMAFOR Nekaj minut čez deset je, ko spotoma v Stražišču poiščemo fotore-porterja in se odpravimo s službenim avtomobilom postaje milice in našim službenim fičkom proti sejmu. Tam je nepopisna gneča. Zabaviščni prostor je poln in premajhen. Sprehodimo se med paviljoni, ko nas pokliče dežurni Nace Prezelj: »23-33, javi se.« »Na zvezi,« odgovori Boris Stumberger. »Pojdite takoj v hotel Creino. Tam menda nekdo razgraja.« Cez nekaj minut smo že v Creini. Bil je možakar srednjih let. Ker mu Devetkrat sta morala miličnika Boris Stumberger in Stane Narat (na sliki) posredovati. »Zanimiva je ta služba,« pravita. »Težava je le, da imaš opravka tudi s takšnimi ljudmi kot nocoj.« MU* Jt Torek — 20. avgusta 1974 Vsakogar, ki mora po čudnem »naključju« prenočiti na postaji milice, pred obveznim »spanjem« temeljito preiščejo zaradi varnosti. Kovinski in podobni predmeti, ga do iztrez-nitvepočakajo na varnem. niso hoteli dati več pijače, je razgrajal in zmerjal. Sicer pa je v Creini sorazmerno prazno. Odpeljemo ga in do iztreznitve bo moral počakati v zasilnem prenočišču. »Kaže, da bo dela dovolj,« pravi Stane Narat, ko smo spet v avtu. »Tako zgodaj se malo kdaj začne.« Spet peljemo proti sejmu, ko nas na Labore preusmeri novo sporočilo. Na bencinski črpalki nekdo razgraja in nadleguje stranke. Ugotovimo, da je nekdo preveč pogledal v kozarec in da je na bencinski črpalki voznike prosil za denar. Tudi ta se je pridružil prvemu nemirnežu. Se na postaji smo, ko kličejo s sejma. Dva vročekrvneža bo treba odpeljati. Ko smo nekaj minut po 23. uri spet na postaji, je pogled nanju več kot žalosten. Le toliko sta še pri močeh, da se z vsemi štirimi otepata. Nazadnje ju le umirijo in spravijo na varno. nočni vandrovCki Spet gremo na sejem in peljemo nazaj avtomobil, da bo pripravljen, če bo treba spet posredovati. Kot nalašč pripeljemo samo na sejem, ko se oglasi sirena. Hitro odbrzimo s sejma z odprto sireno proti Gorenji Savi. S fotoreporterjem glasno razmišljava, kaj se je zgodilo. Ob opuščenem kamnolomu ustavimo. Zveva, da se je zataknila hupa. Precej težav imamo, da jo utišamo in nato pred polnočjo pridemo spet na sejem. Nekaj čez polnoč se zabaviščni prostor hitro prazni. Paviljone zapirajo. Nazadnje ostane le še večja skupina mladih fantov in deklet. Razpoloženi so in kaže, da bo še vroče. Toda ko nas opazijo, se umirijo in počasi odidejo. Tričetrt na eno gremo spet na pot. Na cesti Staneta Žagarja skupina štirih možakarjev in žensk veselo prepeva po sredi ceste. Doma so iz okolice Kranja in se vračajo s sejma. Tokrat je zaleglo le opozorilo. Le eden od njih je bil precej odrezav in je odšel za njimi na pot šele čez kakšne četrt ure. Potem odhitimo h kinu Center. Dežurni je po UKV zvezi sporočil, da dva pozna vandrovčka razgrajata. Nismo ju našli. Kaže, da sta pravočasno sama ugotovila, da je preveč pozno za vriskanje -in prevračanje oglasnih desk. Mimogrede pogledamo še v Prešernov gaj. Mir je, le dva »golobčka« smo zmotili. 1.15 — Dva mopedista se po Kranju vozita brez luči. Zvemo, da sta se peljala proti mestu. Na križišču pred hotelom Creina naletimo na utrujena pešca. »Tovariš, ste morda videli dva mopedista, ki sta vozila brez luči?« vpraša Boris. »Seveda sem ju. Pravkar sem ju tukaj prehitel,« odgovori zmedeni in popravlja očala, ki mu ves čas nagajajo. Potem še doda, da on sploh nima mopeda, pač pa avto in da je pravkar dobil sina. »Pojdite k mostu čez Kokro pri hotelu Evropa. Kaže, da je tam osebni avtomobil znamke mercedes nekoga zadel, voznik pa pobegnil,« se je glasilo napotilo dežurnega. Prizor je bil prvi hip precej grozljiv. Mladenič brez znakov življenja je ležal na pločniku. Trije kolegi so mu pomagali. Povedo, da so šli po pločniku, ko je za njimi pripeljal osebni avto mercedes, tedaj pa je nekdo njihovega kolega iz avta sunil v hrbet. Nezavesten je. Takoj za tem pripelje rešilni avtomobil. Miličnik Stane Narat obvesti o dogodku prometno milico. Odidemo naprej. Kasneje se bomo oglasili v zdravstvenem domu. Ob pol dveh ustavimo pred bifejem Turist v Kranju. Na terasi za mizo je nekdo mirno spal. Šele čez nekaj minut je ugotovil, da ni doma v postelji in jo ves zmeden odkuril proti nebotičniku. Takoj zatem se oglasimo v Zdravstvenem domu. Dežurni dr. Armeni in dežurna sestra Branka Zorman sta bila precej slabe volje. »Ponesrečenec,« ki na mostu čez Kokro pri hotelu Evropa ni kazal znakov življenja, je menda že prišel toliko k sebi, da je skušal svojo jezo z rokami znesti nad zdravnikom. Potem se je izkazalo, da je fant le malo preveč pogledal v kozarec. Preden so ga odpeljali na postajo milice, je za slovo v dežurni ordinaciji pustil še nekaj napol prebavljenih ostankov nočnega popivanja. še skok v disco »Zdaj lahko upamo, da bo za nekaj časa mir,« pravi Stane Narat. Odpravimo se v disco klub v hotel Creina. Malo po drugi uri je tu živahno kot sredi popoldneva. Sami mladi predstavniki moškega in nežnega spola. Veliko jih je in zelo živahni so. Že, bežen pogled pove, da V noči iz četrtka na petek je bil na postaji milice v Kranju dežurni miličnik Nace Prezelj. 26 let je že v službi milice, zdaj pa že sedem let dela na postaji. Pravi, da je bilo včasih na terenu težko, vendar je tudi zdaj dela dovolj. To noč ga res ni manjkalo. Tričetrt na eno ponoči na cesti Staneta Žagarja v Kranju: Malce razposajena druščina se je po sredi ceste s sejma vračala domov. bo tu najbrž še vroče. Naročim dvakrat dva deci radenske in plačam 10 dinarjev. Potem se nehote prašam, kako zmorejo in kako lahko toliko časa zdržijo ti mladi obiskovalci v discu ob takšnih cenah. Ko veseljaki čez nekaj minut opazijo modre uniforme, se nekako umirijo. Odidemo. Gremo na mali nočni pregled po kranjskih ulicah, potem pa še na kranjski stadion. Povsod je vse mirno. Le na stadionu srečamo mlada fanta. Eden od njiju je pravkar prišel domov, osebno izkaznico pa je pozabil v prijateljevem avtomobilu. Miličnika ju le opozorita na pozno uro. Ob treh ponoči se disco klub zapre. Domov se vračajo še zadnji vandrovčki. Kazalo je, da bo vse v redu. A za konec odpeljemo še dva. Menda jima ni šlo v račun, da bi morala mirno domov in sta za vsako ceno hotela dočakati še eno doživetje. Dočakala sta ga. Preostanek noči sta prebila na milici. Izkazalo se je, da sta stara znanca. Štiri je ura, ko se poslovimo od fotoreporterja in soglasno ugotovimo, da je bila dokaj naporna delov- I J i nji m J8I :J| Prebivalci Krope si prizadevajo vdihniti staremu mestu, katerega stavbe so zgodovinsko zaščitene, čim lepši videz. Pri tem so najbolj prizadevne gospodinje, ki majhna okna in stare balkone vsako leto okrase s številnimi rožami. Med najbolj prizadevnimi je Hermina Goli, ki je takole okrasila hišo, v kateri stanuje. Ker so stare hiše zaščitene, so prebivalci prisiljeni živeti v pogojih, ki današnjemu času ne ustrezajo več. Zaradi majhnih oken so prostori temni in ponekod tudi vlažni. Zato nekateri predlagajo, da bi zaščitili le nekaj najbolj značilnih in najstarejših hiš, ostale pa dovolili popraviti. Kljub temu želijo ohraniti turistično privalčnost kraja. Izdelali naj bi maketo, ki bi števlnim obiskovalcem pričarala nekdanjo podobo Krope. — B. B. na noč. Kar devetim nemirnim nočnim semaforjem, kot smo jih krstih to noč, je bilo potrebno začasno bivališče na milici. Zdaj bo seveda še vsakdo izmed njih doživel še drugi del pri sodniku za prekrške. Ko pridem ob pol petih na postajo milice, so prvi iz minulega večera že »vstali«. Nič se ne spomnijo in žal jim je. Toda še bolj žalosten je pogled nanje. Takšni so, kot da bi se skregali sami s seboj. Vsakdo mirno podpiše zapisnik in brez pozdrava odhajajo. Nihče ni rekel na svidenje, vendar med njimi jih je bilo precej, ki niso prvič tako prenočili. Potem se poslovimo. Narat in Stumberger, ki sta prvo leto v službi milice, pišeta poročila. Po naporni noči mi zaupata, da imata rada to službo, da pa je včasih zelo težka; posebno takrat, ko imaš opravka s takšnimi ljudmi. A. Zalar F. Perdan Planinski tabor »Tamar 74« V okviru priprav mladih na SLO bo v organizaciji mladinskega odseka Planinskega društva Medvode od 18. do 25. avgusta v Tamarju planinski tabor »Tamar 74«. Nad 60 udeležencev, med katerimi bodo tudi gostje iz Slovenske Bistrice in Vipave, se bo v tako imenovani planinski šoli spoznalo z varstvom narave in bivanjem v naravi. Udeleženci tabora se bodo pomerili v orientacijskem tekmovanju in tako testirali pridobljeno znanje. Odpravili P bodo na izlet na Mojstrovko, Srednjo Ponco in Triglav, pripravili pa bodo tudi srečanje z vojaki in mladino iz Rateč. -fr Smrtna nesreča pri delu V četrtek ob pol osmih zjutraj se je v kamnolomu, ki mu pravijo Crna dolina, v Brezovici pri Lip' niči blizu Krope smrtno ponesrečil miner Josip Koren BtsM 45 let, doma z Bleda. Koren je delal pri odkopu vrhnje plasti zemlje. Stal je na skalnati polici, ki je od vznožja kamnoloma oddaljena 40 metrov. (Višina kamnoloma je prek 80 metrov). Kopal je s krampo«1-Nenadoma se je izpod zemlje in ruševja nad njim odtrgal kamen, težak približno 30 kilogramov. Korena je zadel v nogo in ga porinil s police. Delavec je izgubi« ravnotežje in po kamnih in pob' cah padal v dno kamnoloma, kjer je obležal smrtno ranjen. Kot je ugotovila komisija, ki je pregledovala kraj nesreče, do le-te najbrž ne bi prišlo ali p8 vsaj ne bi bila tako huda, če bi s« pokojnik pravilno zavaroval. P«*1 delu ni uporabljal predpisane varnostne vrvi, varnostnega pa* su in zaščitne čelade. Vse te stvari je imel na bližnji skali.