REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE

Kaj

moramo

vedeti





o policijskih


postopkih?

Kaj

moramo

vedeti





o policijskih


postopkih?





Ljubljana 2014


Kaj moramo vedeti o policijskih postopkih?

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

351.74(082)

CELESTINA, Ivan

Kaj moramo vedeti o policijskih postopkih? / [pripravila

Ivan Celestina in Gregor Hudrič]. - Ljubljana : Ministrstvo za

notranje zadeve Republike Slovenije, 2014

ISBN 978-961-6797-30-6

1. Gl. stv. nasl. 2. Hudrič, Gregor

276527360

Izdaja: Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije

Priprava: mag. Ivan Celestina in mag. Gregor Hudrič,

Direktorat za policijo in druge varnostne naloge

Lektoriranje: Špela Omahen-Regovc

Oblikovanje teksta in naslovnice: Branka Derenčin

Tisk: Grafex d. o. o.

Naklada: 1000 izvodov

Ljubljana, november 2014





KAZALO


UVOD. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

POLICIJSKA POOBLASTILA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

Kaj so policijska pooblastila? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

Katera so splošna pooblastila policistov? . . . . . . . . . . 13

Kje so policijska pooblastila zapisana? . . . . . . . . . . . . 15

Kakšne so dolžnosti osebe v policijskem postopku? . . 15

Kakšne pravice ima oseba v policijskem postopku? . . . 16

Ali se mora policist, ki vodi postopek

z državljanom, predstaviti?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18

Ali je policist, ki ima postopek z državljanom,

lahko zamaskiran? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19

Ali mora policist sprejeti prijavo? . . . . . . . . . . . . . . . . 19

ZBIRANJE OBVESTIL . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20

Ali policist lahko zaslišuje? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21

VABLJENJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21

Ali se moramo odzvati na policistovo vabilo?

Ali se lahko opravičimo? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

OPOZORILO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23

OPOZORILO ZA STORJENI PREKRŠEK . . . . . . . . . . . . . . 24

Ali smemo od policista zahtevati, da nam namesto

globe izreče zgolj opozorilo? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24

3

V katerih primerih se policist lahko odloči, da bo

storilcu izrekel opozorilo?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25

UKAZ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25

UGOTAVLJANJE IDENTITETE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27

Kdaj lahko policist ugotavlja identiteto osebe? . . . . . 27

Kdaj je oseba policistu sumljiva?. . . . . . . . . . . . . . . . . 29

Kdaj lahko od policista zahtevamo, da ugotovi

identiteto druge osebe? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

S katerimi dokumenti lahko oseba dokazuje svojo

identiteto? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

Kaj stori policist, če oseba pri sebi nima

identifikacijskega dokumenta?. . . . . . . . . . . . . . . . . . 31

Kako ravna policist, če ne more ugotoviti

identitete? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31

Kdaj sme policist osebi odvzeti prsne odtise,

odtise dlani in bris ustne sluznice? . . . . . . . . . . . . . . . 32

ISKANJE OSEB. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33

PREPOZNAVA OSEB PO FOTOGRAFIJAH . . . . . . . . . . . . . 34

IZDELAVA FOTOROBOTA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34

POLIGRAFSKI POSTOPEK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35

Ali lahko policist opravi poligrafsko testiranje

brez naše privolitve? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35

CESTNA ZAPORA Z BLOKADNO TOČKO . . . . . . . . . . . . . . 35

Ali smejo policisti na blokadni točki ustavljati vozila

v neprebojnih jopičih in z naperjenim orožjem? . . . . . 36

4

UPORABA TUJEGA PREVOZNEGA SREDSTVA,

SREDSTVA ZA ZVEZO ALI DRUGEGA SREDSTVA . . . . . . . 37

Ali moramo policistu prepustiti oziroma mu

predati svoje vozilo, če to zahteva? . . . . . . . . . . . . . . 37

VARNOSTNI PREGLED . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38

Podrobnejši varnostni pregled . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40

PREGLED OSEBE. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41

Ali moramo na zahtevo policista izročiti

prepovedane predmete? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42

OSEBNA PREISKAVA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44

Osebna preiskava brez odredbe sodišča . . . . . . . . . . . 45

VSTOP V TUJE STANOVANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46

Vstop v tuje stanovanje in druge prostore . . . . . . . . . 46

V čem se vstop v stanovanje razlikuje od hišne

preiskave?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47

HIŠNA PREISKAVA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48

Kateri so razlogi za hišno preiskavo? . . . . . . . . . . . . . 49

Kakšen je postopek hišne preiskave? . . . . . . . . . . . . . 49

Ali lahko policist prostore odpira s silo? . . . . . . . . . . . 51

Ali policist piše zapisnik o preiskavi? . . . . . . . . . . . . . 51

ZASEG PREDMETOV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52

Kakšen je nadaljnji postopek z zaseženimi predmeti? . . 53

PROTITERORISTIČNI PREGLED . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54

5

ZAČASNA OMEJITEV GIBANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55

PRIVEDBA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56

Kdaj lahko policist privede osebo brez pisnega

naloga?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58

Kako se izvaja privedba? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59

PREPOVED PRIBLIŽEVANJA DOLOČENI OSEBI,

KRAJU ALI OBMOČJU. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61

Kdaj lahko policist odredi prepoved približevanja

določeni osebi, kraju ali območju? . . . . . . . . . . . . . . . 61

Katere oškodovance ščiti pooblastilo? . . . . . . . . . . . . 61

Kakšen je postopek ob izvajanju pooblastila?. . . . . . . 62

Koliko časa velja prepoved približevanja? . . . . . . . . . . 64

Ali se lahko oseba, ki ji je izrečen ukrep prepovedi

približevanja, pritoži?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65

PREPOVED UDELEŽBE NA ŠPORTNIH PRIREDITVAH . . . . 65

Kdaj lahko policist izreče ukrep prepovedi

udeležbe na športnih prireditvah? . . . . . . . . . . . . . . . 66

Kakšen je postopek ob izvajanju pooblastila?. . . . . . . 66

Ali se lahko oseba, ki ji je izrečen ukrep prepovedi

udeležbe na športnih prireditvah, pritoži? . . . . . . . . . 68

PREKINITEV POTOVANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68

PRIDRŽANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70

Katere pravice ima pridržana oseba?. . . . . . . . . . . . . . 71

Kdaj sme policist pridržati osebo?. . . . . . . . . . . . . . . . 75

Pridržanje po Zakonu o nalogah in pooblastilih

policije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76

6

Pridržanje po Zakonu o kazenskem postopku . . . . . . . 77

Kdaj lahko policist pridrži osebo med

preiskovanjem kaznivega dejanja? . . . . . . . . . . . . . . . 78

Pridržanje po Zakonu o prekrških . . . . . . . . . . . . . . . . 80

Kdaj sme policist pridržati osebo, ki je pod

vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi? . . . . 80

Kdaj sme policist pridržati osebo, ki jo je zalotil

pri storitvi prekrška?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82

Pridržanje po Zakonu o pravilih cestnega prometa . . . 83

Kdaj sme policist pridržati osebo, ki vozi motorno

vozilo pod vplivom alkohola ali drugih

psihoaktivnih snovi? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83

Odvzem prostosti po Zakonu o sodelovanju

v kazenskih zadevah z državami članicami

Evropske unije. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86

Zadržanje po Zakonu o nadzoru državne meje. . . . . . . 87

UPORABA PRISILNIH SREDSTEV. . . . . . . . . . . . . . . . . . 88

Katera prisilna sredstva lahko uporabijo policisti? . . . 90

Sredstva za vklepanje in vezanje. . . . . . . . . . . . . . . . . 91

Kateri so pogoji za uporabo sredstev za vklepanje

in vezanje? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92

Telesna sila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93

Kateri so pogoji za uporabo telesne sile? . . . . . . . . . . 94

Plinski razpršilec. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94

Kateri so pogoji za uporabo plinskega razpršilca?. . . . 95

Palica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95

Kateri so pogoji za uporabo palice? . . . . . . . . . . . . . . 96

Službeni pes . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97

Kateri so pogoji za uporabo službenega psa? . . . . . . . 98

Sredstva za prisilno ustavljanje prevoznih

sredstev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99

7

Kateri so pogoji za uporabo sredstev za prisilno

ustavljanje prevoznih sredstev? . . . . . . . . . . . . . . . . 100

Uporaba prisilnih sredstev proti množici. . . . . . . . . . 101

Uporaba vodnega curka, konjenice, posebnih

motornih vozil in plinskih ter drugih sredstev za

pasivizacijo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102

Kateri so pogoji za uporabo vodnega curka,

konjenice, posebnih motornih vozil in plinskih ter

drugih sredstev za pasivizacijo? . . . . . . . . . . . . . . . . 104

Strelno orožje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105

Kateri so pogoji za uporabo strelnega orožja? . . . . . 106

Kakšen je postopek policista pri uporabi

strelnega orožja? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107

Kdaj sme policist voditi postopek z izvlečenim in

naperjenim orožjem? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108

POLICIJSKA POOBLASTILA ZA VAROVANJE

DOLOČENIH OSEB IN OBJEKTOV. . . . . . . . . . . . . . . . . 108

POLICIJSKA POOBLASTILA NA VODAH . . . . . . . . . . . . 110

Preverjanje zastave plovila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111

Ustavitev plovila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112

Pregled listin plovila, članov posadke in drugih

oseb na plovilu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112

Pregled in dokumentiranje območja pod vodno

gladino, vključno z dnom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113

Pregled in preiskava plovila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114

Prekinitev potopa potapljača . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115

Zasledovanje in zajetje plovila . . . . . . . . . . . . . . . . . 115

ZBIRANJE OSEBNIH PODATKOV . . . . . . . . . . . . . . . . . 116

8

Kdaj lahko policisti posežejo v informacijsko

zasebnost? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117

PRIKRITI PREISKOVALNI UKREPI . . . . . . . . . . . . . . . . 120

PRITOŽBE ZOPER DELO POLICISTOV . . . . . . . . . . . . . . 121

Reševanje pritožbe v pomiritvenem postopku pri

vodji policijske enote . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124

Reševanje pritožbe na senatu . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124

SEZNAM ORGANIZACIJ, NA KATERE SE LAHKO

DRŽAVLJANI OBRNEJO PO POMOČ . . . . . . . . . . . . . . . 128

9





UVOD


V vsaki demokratični družbi je policijsko delo ureje-

no z ustavnimi, zakonskimi in podzakonskimi nor-

mami, ki veljajo znotraj socialnega in kulturnega

okvira države. V takšni družbi mora policija prevze-

ti odgovornost za svoja dejanja.

Za čim večje sožitje med dolžnostmi in pravicami

državljanov na eni in delom policije na drugi strani

je zelo pomembno, da se državljani zavedajo svo-

jih pravic. Poglavitno pravilo vsake demokratične

družbe je, da država nima pravice poseči v pravice

posameznika, dokler ne obstaja določena stopnja

verjetnosti, da je prekršil zakonsko določene druž-

bene norme. Osnovno poslanstvo policije in z njim

povezano uspešno opravljanje nalog sta odvisna

od zgledne komunikacije med državljanom in poli-

cistom ter dobrega poznavanja dovoljenega praga

posegov v človekove pravice.

Dobro poznavanje policijskih pooblastil oziroma

pravic in dolžnosti je podlaga za strokovno in ko-

rektno izvajanje nalog. Pomembno pa je, da poli-

cistove dolžnosti poznajo tudi državljani in druge

osebe, s katerimi policisti izvajajo uradne postop-

ke. To ni pomembno samo zato, da lahko državljani

11

uveljavljajo svoje pravice, če menijo, da policist

svojih nalog ni izvajal zakonito in strokovno, tem-

več tudi zato, da se državljani pri zakonitem izva-

janju policijskih nalog ne bi upirali ali kakorkoli

drugače spodbujali ostrejšega policijskega ukre-

panja. Tudi zato velja trditev, da »naj ne preživi

tista družba ali država, ki ne dopusti državljanom

védenja o represivnih organih in mejah zakonitega

ukrepanja«.

Na naslednjih straneh so odgovori na najpogo-

stejša vprašanja, s katerimi se državljani srečujejo

v policijskih postopkih. Zavedati se je treba, da le

sodelovanje in poznavanje dolžnosti in pravic vodita

do manj konfliktnih situacij in boljšega razumevanja

poslanstva policije.





POLICIJSKA POOBLASTILA


Kaj so policijska pooblastila?

Policijska pooblastila so z zakonom določeni ukre-

pi, ki omogočajo opravljanje policijskih nalog in s

katerimi se praviloma posega v človekove pravice

ali temeljne svoboščine ali druge pravice posame-

znika. Gre za ukrepe, ki jih je družba (zakonodaja-

12

lec) zaupala policiji oziroma policistom, da lahko

učinkovito izvajajo svoje naloge. Državljani takšnih

ukrepov ne smejo izvajati, saj bi s tem storili kazni-

vo dejanje. Izvajanje vsakega policijskega poobla-

stila pomeni poseg v določeno človekovo pravico

ali temeljno svoboščino. Vsak se mora pokoriti za-

koniti policistovi zahtevi. Za policiste pomenijo po-

licijska pooblastila posebne pravice in dolžnosti za

učinkovito in uspešno izvajanje policijskih nalog.

Policisti morajo tudi zunaj delovnega časa prepre-

čevati nezakonita dejanja in opravljati druge poli-

cijske naloge, če so zaradi nezakonitega dejanja ali

splošne nevarnosti neposredno ogroženi življenje,

zdravje, osebna varnost ali premoženje.

Katera so splošna pooblastila policistov?

Pri opravljanju nalog smejo policisti na podlagi

Zakona o nalogah in pooblastilih policije:

– zbirati obvestila,

– vabiti,

– opozarjati,

– ukazovati,

– ugotavljati identiteto oseb in izvajati identifika-

cijski postopek,

– iskati osebe,

13

– izvajati prikrito evidentiranje in namensko kon-

trolo,

– izvajati prepoznavo oseb po fotografijah,

– izdelovati fotorobote,

– izvajati poligrafski postopek,

– postavljati cestne zapore z blokadnimi točkami,

– uporabljati tuja prevozna sredstva, sredstva za

zveze ali druga sredstva,

– opravljati varnostne preglede,

– opravljati preglede oseb,

– vstopati v tuja stanovanja in v druge prostore,

– zasegati predmete,

– opravljati protiteroristične preglede,

– začasno omejevati gibanje oseb,

– privesti osebe,

– prepovedati približevanje določeni osebi, kraju

ali območju,

– prepovedati udeležbo na športnih prireditvah,

– prekiniti potovanje,

– pridržati osebe,

– uporabljati prisilna sredstva,

– varnostno preverjati osebe,

– izvajati akreditacijski postopek,

– izvajati policijska pooblastila na vodah,

– zbirati in obdelovati podatke in

– izvajati druga policijska pooblastila, določena v

zakonih.

14

Kje so policijska pooblastila zapisana?

Policijska pooblastila morajo biti zapisana v zako-

nu. Samo zakon (ne pa tudi pravni akti nižje velja-

ve) lahko določa, v katerih primerih sme policist

poseči v ustavno zagotovljene človekove pravice

in temeljne svoboščine. Poleg Zakona o nalogah in

pooblastilih policistov, ki ureja splošna policijska

pooblastila, je znaten del pooblastil naveden tudi

v drugih zakonih kot npr. v Zakonu o kazenskem

postopku (pooblastila policistov pri preiskovanju

kaznivih dejanj), Zakonu o prekrških (pooblastila

policistov pri obravnavanju storilcev prekrškov),

Zakonu o pravilih cestnega prometa (pooblastila v

cestnem prometu) itd.

Dobro je vedeti, da so pooblastila policistov

med nastajanjem tega gradiva določena v kar

29 zakonih, ki se nanašajo na vsa področja dela

policije.

Kakšne so dolžnosti osebe v policijskem po-

stopku?

Policijski postopek je vsako dejanje policista zaradi

opravljanja policijskih nalog.

15

Oseba, zoper katero policist izvaja naloge, poo-

blastila ali druga uradna dejanja, določena v zako-

nih, ali druga oseba, ki je navzoča na kraju, mora

upoštevati odredbe, ukaze, navodila ali zahteve

policista, ki so potrebne za zagotovitev varnosti in

nemoteno izvedbo policijskega postopka.

Dobro je vedeti, da policisti pri opravljanju

policijskih nalog ocenjujejo, katere odločitve,

policijska pooblastila ali uradna dejanja bodo

za učinkovito preprečevanje in odpravljanje

nevarnosti izvedli glede na dejstva in okolišči-

ne, ki so jim bile znane v trenutku ocenjevanja.

Kakšne pravice ima oseba v policijskem po-

stopku?

Pravice, ki jih ima oseba v policijskem postopku,

so tesno povezane z vrsto naloge, ki jo policist v

konkretnem primeru opravlja. V vseh primerih ve-

lja, da morajo policisti spoštovati splošna načela

opravljanja policijskih nalog:

– načelo spoštovanja človekove osebnosti in do-

stojanstva ter drugih človekovih pravic in te-

meljnih svoboščin,

16

– načelo enake obravnave,

– načelo zakonitosti,

– načelo sorazmernosti in

– načelo strokovnosti in integritete.

To pomeni, da morajo policisti pri opravljanju po-

licijskih nalog spoštovati in varovati človekove

pravice in temeljne svoboščine, posebej obzirno

ravnati z ranljivimi skupinami oseb (žrtve, invali-

di, otroci, mladoletniki, starejši, ...), pri čemer ne

smejo povzročati, spodbujati ali dopuščati mučenja

ali drugega krutega, nečloveškega ali ponižujočega

ravnanja ali kaznovanja. Skrbeti morajo za enako

obravnavo in enako varstvo pravic, uporabljati

policijska pooblastila v skladu s predpisi in pravili

stroke ter pooblastila za izvedbo policijske naloge

uporabljati z najmanjšimi škodljivimi posledicami

le za nujno potreben čas.

Oseba v policijskem postopku ima pravico do:

– seznanitve z razlogi postopka,

– opozorila o prostovoljnosti pri zbiranju obvestil

in o zagotavljanju anonimnosti v skladu z zakon-

skimi določili,

– izdaje potrdila, če je policijski postopek (zača-

sna omejitev gibanja) trajal dlje kot eno uro, in

– seznanitve z identifikacijskimi podatki policista,

17

ki izvaja policijska pooblastila in nazivom poli-

cijske enote, v katero je razporejen.

Poleg navedenih pravic ima oseba v policijskem po-

stopku glede na vrsto pooblastila, ki ga izvaja poli-

cist, tudi druge posebej določene pravice, ki so v na-

daljevanju opredeljene pri posameznem pooblastilu.

Ali se mora policist, ki vodi postopek z drža-

vljanom, predstaviti?

Policist, ki opravlja naloge v uniformi, mora ose-

bi, zoper katero je izvajal policijska pooblastila,

na njeno zahtevo na kraju povedati svoje ime in

priimek, lahko pa tudi identifikacijsko številko ter

policijsko enoto, v katero je razporejen.

Kadar policist opravlja naloge v civilni obleki, se

mora pred policijskim postopkom izkazati s službe-

no izkaznico. Če okoliščine tega ne dopuščajo, se

mora ustno predstaviti kot policist. Takoj, ko je mo-

žno, se mora izkazati s službeno izkaznico. Samo

takšna predhodna predstavitev daje policistu pra-

vico, da začne z izvajanjem policijskih pooblastil,

hkrati pa osebi, ki jo obravnava v postopku, jasno

naznani, da gre za uradni policijski postopek, ki ga

izvaja upravičena oseba.

18

Ali je policist, ki ima postopek z državljanom,

lahko zamaskiran?

V policijskih postopkih, v katerih se vnaprej priča-

kuje velika nevarnost za policiste, smejo določeni

policijski vodje odrediti, da policisti med opravlja-

njem policijskih nalog izjemoma uporabijo maskir-

na pokrivala za prikritje svoje prepoznavnosti. V teh

primerih se jim ni treba predstaviti državljanom.

Ali mora policist sprejeti prijavo?

Policist mora sprejeti prijavo kaznivega dejanja,

zaradi katerega se storilec preganja po uradni dol-

žnosti. Če se kaznivo dejanje preganja na predlog

oškodovanca, ga mora pred sprejemom prijave se-

znaniti z zakonsko zahtevo za podajo predloga za

pregon. Ob sprejemu prijave kaznivega dejanja po-

licist prijavitelja opozori na posledice krive ovadbe.

Če se kaznivo dejanje preganja na zasebno tožbo,

policist prijavitelja napoti na pristojno sodišče.

Policisti morajo sprejeti tudi prijavo prekrška in

uvesti postopek o prekršku ali prijavo odstopiti pri-

stojnemu prekrškovnemu organu.

19





ZBIRANJE OBVESTIL


Zbiranje obvestil je pooblastilo, opredeljeno v več

različnih predpisih. Namen tega pooblastila je zbi-

ranje informacij, ki so pomembne za uspešno opra-

vljane policijskih nalog. Policist lahko zbira obve-

stila od kogar koli ne glede na kraj in čas.

Osebe pri tem sodelujejo prostovoljno. Osebe imajo

pravico do anonimnosti, razen kadar policisti zbi-

rajo obvestila pri preiskovanju kaznivih dejanj in

prekrškov.

Dobro je vedeti, da morajo policisti, kadar iz-

vajajo policijska pooblastila proti otroku, o

tem obvestiti starše ali skrbnika, če se to zah-

teva zaradi koristi otroka, vselej pa, ko so bila

zoper njega uporabljena prisilna sredstva. Ko

policisti izvajajo policijska pooblastila proti

mladoletniku, ga seznanijo s pravico do obve-

ščanja staršev ali skrbnika, starše ali skrbnika

pa obvestijo vselej, ko so bila zoper mladole-

tnika uporabljena prisilna sredstva ali je bilo

odrejeno pridržanje.

20

Ali policist lahko zaslišuje?

Če obstajajo razlogi za sum, da je bilo strojeno

kaznivo dejanje, sme policist zbirati obvestila,

osumljenca kaznivega dejanja pa tudi zaslišati. V

takem primeru mora biti osumljenec pred izvedbo

zaslišanja seznanjen s tem, katerega kaznivega de-

janja ga sumijo in kaj je podlaga za sum. Poučiti ga

mora, da mu ni treba ničesar izjaviti ali odgovarjati

na vprašanja, če pa se bo zagovarjal, se mu ni treba

izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati

krivdo. Osumljenec ima pravico do zagovornika, ki

si ga svobodno izbere in ki je lahko navzoč pri zasli-

šanju. Seznanjen mora biti s tem, da se lahko vse,

kar bo izpovedal, na sojenju uporabi zoper njega.

O zaslišanju se napiše zapisnik, ki se lahko upo-

rabi kot dokaz v kazenskem postopku na sodišču.

Zaslišanje se lahko posname z napravo za zvočno in

slikovno snemanje.





VABLJENJE


Policisti lahko vabijo v uradne prostore osebe, ki bi

lahko dale koristne podatke za opravljanje policij-

skih nalog, ali osebe, katerih navzočnost je nujno

21

potrebna za izvedbo drugega policijskega poobla-

stila. Izjemoma smejo vabiti tudi osebe, ki bi lahko

dale koristne podatke za preverjanje strokovnosti

izvedenih policijskih nalog oziroma pooblastil, no-

tranje varnosti ali integritete delavcev policije.

Med obravnavo kaznivega dejanja lahko policisti v

skladu z določili zakona, ki ureja kazenski posto-

pek, vabijo osebe, od katerih zbirajo obvestila v

zvezi s kaznivim dejanjem. V vabilu mora biti nave-

deno, zakaj so vabljene.

Osebe, ki so osumljene kaznivega dejanja, policisti

na zaslišanje vabijo s pisnim vabilom.

Ali se moramo odzvati na policistovo vabilo?

Ali se lahko opravičimo?

Policisti lahko osebo, ki se ne odzove vabilu in ne

opraviči izostanka, v uradne prostore privedejo

prisilno, vendar le v primeru, ko je bila vabljena za-

radi izvedbe drugega policijskega pooblastila (npr.

pooblastilo za fotografiranje in jemanje prstnih

odtisov ter brisa ustne sluznice) in je bila v pisnem

vabilu na to opozorjena.

22





OPOZORILO


Policisti opozarjajo fizične in pravne osebe ter dr-

žavne organe na okoliščine, ravnanja ali opustitev

ravnanj, ki ogrožajo ali bi lahko ogrožale javni red,

življenje, osebno varnost ali premoženje.

Okoliščine so splošne nevarnosti, kot so posledice

naravnih nesreč, ravnanja pa so posledica dejanja

ali opustitve dejanj ljudi.

Policisti opozarjajo v primerih, ko ljudje ne ravnajo

dovolj samozaščitno (npr. odklenjena osebna vozila,

puščanje osebnih predmetov na vidnih mestih v vozi-

lu, odkrito nošenje vrednejših predmetov ipd.) ali pa

opozarjajo na različne nevarnosti (igra otrok v bližini

cest, zadrževanje na prepovedanih območjih ipd.).

Policisti opozarjajo tudi na splošno nevarnost ob

naravnih nesrečah in ob požarih v sušnem obdobju,

svetujejo glede varne hoje v gorah, svarijo pred

utopitvami, nevarnostmi na cestah ipd.

Policisti opozarjajo ustno, pisno, z uporabo tehnič-

nih sredstev ali preko medijev.

V navedenih primerih se opozorilo izreka z name-

nom preprečevanja, saj do posledice še ni prišlo.

23

Namen policistovega opozorila je predvsem ta,

da do škodljivih posledic sploh ne pride. Lahko bi

dejali, da policist pri opozarjanju osebi z nasvetom

priskoči na pomoč.

OPOZORILO ZA STORJENI PREKRŠEK

Policist ima na podlagi Zakona o prekrških mo-

žnost, da storilcu prekrška za že storjeni prekršek

namesto izreka sankcije izreče opozorilo.

Glede izreka predpisuje naslednja pogoja, ki mora-

ta obstajati sočasno:

– storjeni prekršek mora biti neznatnega pomena

(storjen je v takih okoliščinah, ki ga delajo poseb-

no lahkega in pri katerem ni nastala oziroma ne

bo nastala škodljiva posledica ali je ta neznatna),

– policistova ocena, da je glede na pomen dejanja

opozorilo zadostni ukrep.

Ali smemo od policista zahtevati, da nam na-

mesto globe izreče zgolj opozorilo?

Ocena zakonskih pogojev za izrek opozorila je pre-

puščena presoji policista, ki vodi postopek o pre-

24

kršku, saj opozorilo ni pravica storilca prekrška.

Policist mora v celoti ugotoviti okoliščine prekrška

in njegove posledice ter oceniti, da je glede na po-

men dejanja opozorilo zadosten ukrep.

V katerih primerih se policist lahko odloči, da

bo storilcu izrekel opozorilo?

Primeri so:

– voznik motornega vozila med vožnjo pri sebi

nima vozniškega dovoljenja, policist pa je ugo-

tovil, da voznik sicer ni kršitelj cestnoprometnih

predpisov,

– voznik motornega vozila vozi s prižganimi me-

glenkami ob zmanjšani vidljivosti, ki sicer pre-

sega 50 metrov, voznik pa objektivno ni mogel

natančno oceniti vidljivosti ali

– oseba nima veljavne osebne izkaznice, policist

pa je njeno identiteto ugotovil na drug način,

oseba pa tudi sicer ni kršitelj.





UKAZ


Z ukazom sme policist fizičnim in pravnim osebam

ter državnim organom dati navodila in zahtevati

od njih ravnanja ali opustitev ravnanj, od katerih

25

je neposredno odvisno uspešno opravljanje poli-

cijskih nalog. Policist ukazuje neposredno ustno,

z uporabo tehničnih sredstev (megafon, trak z

napisom »STOP POLICIJA«, table z zapisanim opo-

zorilom ali ukazom, sredstva in znaki, ki jih poli-

cist uporablja pri urejanju in nadzoru cestnega

prometa itd.) ali na drug primeren način (znaki, ki

jih policist daje s položajem telesa udeležencem v

cestnem prometu, in drugi znaki, ki se uporabljajo

kot splošno znani v posameznih dejavnostih: žele-

zniški promet, letalski promet, potapljanje itd.).

Policistov ukaz mora biti jasen, kratek in nedvou-

mno izražen. Ob izreku ukaza policist poleg razloga

navede tudi ukrepe, ki bodo izvedeni ob neupošte-

vanju ukaza.

Dobro je vedeti, da lahko policist proti osebi,

ki se ne podredi njegovemu zakonitemu ukazu,

uporabi hujši ukrep, vključujoč prisilna sred-

stva.

Primer zakonitega ukaza med vzdrževanjem javnega

reda ob množični kršitvi: policist ob interveniranju

ukaže kršiteljem, da naj prenehajo s kršenjem jav-

nega reda (pretepanjem, razgrajanjem ipd.) in jih

26

hkrati opozori, da bo v nasprotnem primeru zoper

njih uporabil zakonita prisilna sredstva. Če policist

z ukazom ne uspe vzpostaviti javnega reda, lahko

uporabi prisilna sredstva.





UGOTAVLJANJE IDENTITETE


Ugotavljanje identitete je pooblastilo, s katerim

policist ugotavlja, ali je oseba v postopku resnično

oseba, za katero se predstavlja, hkrati pa policist

ugotovi tudi osebne podatke osebe v postopku.

Kdaj lahko policist ugotavlja identiteto osebe?

Zakon o nalogah in pooblastilih policije natanč-

no določa pogoje za ugotavljanje identitete. To

pooblastilo se uporablja tako pri represivnem kot

preventivnem delovanju policije. Policisti smejo

ugotavljati identiteto sebe, ki:

– jo je treba privesti ali pridržati;

– vstopa v območje, na kraj, v prostor, objekt ali

okoliš, kjer je gibanje prepovedano ali omejeno,

ali se tam nahaja;

– je na območju, v kraju ali objektu, kjer se izvajajo

ukrepi za iskanje ali izsleditev storilca kaznivega

dejanja ali prekrška ali predmetov in sledi, ki so

27

pomembni za kazenski postopek ali postopek o

prekršku;

– z obnašanjem, ravnanjem ali zadrževanjem na

določenem kraju ali ob določenem času vzbuja

sum, da bo storila, izvršuje ali je storila kaznivo

dejanje ali prekršek;

– je po opisu podobna iskani osebi;

– z obnašanjem, ravnanjem ali zadrževanjem na

določenem kraju ali v določenem času vzbuja

sum, da je otrok ali mladoletnik na begu od doma

ali iz vzgojno-varstvene ustanove ali se je izgubil;

– je očitno nebogljena in je ugotavljanje identite-

te nujno za zagotovitev pomoči;

– bi lahko dala koristne podatke za opravljanje po-

licijskih nalog.

Policisti smejo ugotavljati identiteto osebe in po-

sredovati njene podatke tudi na upravičeno zah-

tevo uradnih oseb državnih organov ter nosilcev

javnih pooblastil, če je to nujno za izvajanje poo-

blastil teh uradnih oseb ali za zagotavljanje njiho-

ve varnosti. Prav tako smejo policisti izvesti to po-

oblastilo tudi na upravičeno zahtevo državljana, ki

izkazuje premoženjsko in nepremoženjsko škodo,

telesno poškodbo, sum storitve kaznivega dejanja

ali prekrška in v podobnih primerih ter tako ugoto-

vljene podatke posredovati upravičencu, ki izkaže

28

pravni interes za uveljavljanje pravic pred sodnimi

ali državnimi organi.

Kdaj je oseba policistu sumljiva?

Oseba je policistu sumljiva, ko s svojim obnaša-

njem, ravnanjem ali zadrževanjem na določenem

kraju ali ob določenem času (navzočnost na javnih

krajih, kjer je gibanje dovoljeno pod določenimi

pogoji, v okolišu varovanih objektov ali na dru-

gih krajih, zlasti kjer je večja dnevna, občasna ali

trenutna migracija ljudi oziroma na javnem prevo-

znem sredstvu, če gre za varnostno tvegana obmo-

čja) vzbuja sum, da bo storila, izvršuje ali je storila

kaznivo dejanje ali prekršek.

Poleg policistove ocene, da gre za obstoj sumljivih

okoliščin, je pomembno, da oseba vzbuja sum, da

bo storila, izvršuje ali je storila kaznivo dejanje ali

prekršek. Za izvajanje pooblastila ne zadošča le

obnašanje, ravnanje ali zadrževanje na določenem

kraju ali ob določenem času.

Sumljiva oseba je tista oseba, ki na primer:

– na policistov zakoniti ukaz noče počakati, beži

ali se skriva,

29

– se zadržuje na kraju ali v objektu, kjer je zadrže-

vanje prepovedano,

– sprašuje o varovanih osebah ali objektih ali se na

drug način zanima zanje,

– je zalotena v bližini kraja storitve kaznivega de-

janja ali prekrška,

– je podobna iskani osebi.

Kdaj lahko od policista zahtevamo, da ugotovi

identiteto druge osebe?

Upravičeno zahtevo za ugotavljanje identitete dru-

ge osebe lahko izrazi tudi posameznik, ki za uve-

ljavljanje svojih zakonitih pravic potrebuje osebne

podatke osebe (npr. udeleženca v prometni nesre-

či). Če policist ugotovi, da je zahteva upravičena,

izvede postopek ugotavljanja identitete. Podatke

policist posreduje osebi le na njeno pisno zahtevo,

v kateri izrazi zakoniti pravni interes (npr. pisni

vlogi za pridobitev osebnih podatkov priloži potr-

dilo o vloženi odškodninski tožbi).

S katerimi dokumenti lahko oseba dokazuje

svojo identiteto?

Veljavni zakon o osebni izkaznici od državljana ne

zahteva, da ob polnoletnosti pridobi osebno iz-

30

kaznico niti da jo nosi s seboj. Zahteva pa, da ima

državljan pri sebi uradni identifikacijski dokument,

ki ga je izdal državni organ. Na njem morajo biti

navedeni točni osebni podatki, imeti pa mora tudi

fotografijo, ki izkazuje imetnikovo podobo (potni

list, vozniško dovoljenje ipd.).

Tak dokument mora oseba na zahtevo policista iz-

ročiti na vpogled.

Kaj stori policist, če oseba pri sebi nima iden-

tifikacijskega dokumenta?

Če policisti dvomijo o pristnosti javne listine ali če

je oseba nima pri sebi ali identitete ni možno z go-

tovostjo ugotoviti, smejo policisti ugotavljati iden-

titeto z razgovorom, v katerem preverjajo podatke

o identiteti s pomočjo podatkov iz uradnih evidenc,

drugih listin, s pomočjo drugih oseb ali na drugem

kraju ali na način, ki ga predlaga oseba, če je varen

in razumen.

Kako ravna policist, če ne more ugotoviti iden-

titete?

Če policist ne more ugotoviti identitete osebe na

zgoraj opisane načine, jo lahko privede v policij-

31

ske prostore in izvede identifikacijski postopek. Ta

zajema preverjanje podatkov v evidencah policije,

upravnih organov in drugih zbirkah podatkov, za

pridobitev katerih je policist pooblaščen z zako-

nom, primerjavo prstnih odtisov in odtisov dlani,

fotografije in osebnega opisa osebe, brisa ustne

sluznice ter druga operativna in kriminalistično-

tehnična opravila. Fotografija in osebni opis se

lahko tudi objavita.

Kdaj sme policist osebi odvzeti prsne odtise,

odtise dlani in bris ustne sluznice?

Policist sme med opisanim identifikacijskim po-

stopkom osebi odvzeti prsne odtise in bris ustne

sluznice tudi v primeru obstoja razlogov za sum,

da je storila kaznivo dejanje, za katero se storilec

preganja po uradni dolžnosti. Če je treba ugotoviti,

čigavi so prstni odtisi ali biološke sledi na posame-

znih predmetih, sme policija jemati prstne odtise

in brise ustne sluznice oseb, za katere je verjetno,

da so utegnile priti v dotik z njimi.

Za celovito razumevanje policijskega pooblastila

ugotavljanja identitete je priporočljivo poznavanje

določil o privedbi, ki so navedena v nadaljevanju.

32

Dobro je vedeti, da policist pri ugotavljanju

identitete lahko zahteva, da mu oseba izroči

na vpogled osebno izkaznico ali drug uradni

identifikacijski dokument, na podlagi katerega

bo neposredno ugotovil njeno identiteto. Če

oseba pri sebi nima takega dokumenta ali ga

noče izročiti policistu, stori prekršek.





ISKANJE OSEB


Policisti iščejo osebe, ki so pogrešane in za katere

je glede na okoliščine mogoče domnevati, da po-

trebujejo pomoč, ter druge osebe, če tako določajo

drugi zakoni (pobegli zaporniki, pobegli osumljenci

kaznivih dejanj, osebe, ki jih iščejo sodišča, ipd.).

Dobro je vedeti, da ne gre odlašati s prijavo

pogrešane osebe, saj policisti po prijavi in ob

upoštevanju okoliščin pogrešitve takoj prične-

jo z izvajanjem policijskih nalog za izsleditev

osebe ne glede na to, koliko časa je oseba po-

grešana.

33





PREPOZNAVA OSEB PO FOTOGRAFIJAH


Policisti smejo za odkritje storilca kaznivega deja-

nja ali prekrška ali ugotovitev identitete neznane

osebe opraviti prepoznavo oseb po fotografijah.

Osebo, ki bo opravila prepoznavo, najprej pozove-

jo, da opiše in navede fizične znake, po katerih se

oseba, ki jo bo prepoznavala, razlikuje od drugih

oseb. Zatem ji pokažejo 12 fotografij, izmed kate-

rih oseba izloči prepoznano osebo.

Oseba, ki prepoznava osebo, mora varovati osebne

podatke, ki jih je izvedela pri prepoznavi.





IZDELAVA FOTOROBOTA


Policisti lahko zaradi odkrivanja storilca kaznivega

dejanja ali prekrška ter zaradi ugotavljanja identi-

tete neznane osebe na podlagi informacij, ki jim jih

posredujejo občani, izdelajo fotorobota. Fotorobot

je ročno ali računalniško sestavljena slika nezna-

ne osebe ali storilca, ki se sme objaviti na spletni

strani policije, v sredstvih javnega obveščanja ali

na drug primeren način.

34





POLIGRAFSKI POSTOPEK


Poligraf je naprava, ki grafično prikazuje več življenj-

skih funkcij hkrati. Javnost ga pogosto imenuje de-

tektor laži. Poligraf ob postavljanju vprašanj zapisuje

različne fiziološke odzive osebe, ki jih ta praviloma

ne more zavestno obvladovati (krvni pritisk, srčni

utrip, električna prevodnost kože, razmerje vdih – iz-

dih, volumen krvi v prstu, drhtenje telesa ipd.).

Policisti smejo uporabiti to pooblastilo kot pripo-

moček pri preiskovanju kaznivih dejanj.

Ali lahko policist opravi poligrafsko testiranje

brez naše privolitve?

Policist lahko izvede poligrafski postopek le s pi-

snim soglasjem osebe, rezultatov poligrafskega

postopka pa ni mogoče uporabiti kot dokaz v ka-

zenskem postopku (so zgolj zbrana obvestila, ki

usmerjajo nadaljnjo kriminalistično preiskavo).

CESTNA ZAPORA Z BLOKADNO TOČKO

Policisti smejo postaviti cestno zaporo z blokadno

točko zaradi popolne ali selektivne kontrole vozil in

35

oseb ob storitvi hujših kaznivih dejanj z namenom

prijetja storilcev teh dejanj, ki so s kraja kaznivega

dejanja pobegnili, in za izsleditev odnesenih pred-

metov (npr. po oboroženem ropu, ko so storilci

zapustili kraj dejanja z vozilom v znani ali neznani

smeri). Prav tako smejo policisti vzpostaviti cestno

zaporo z blokadno točko tudi v drugih primerih, ko

je treba odvrniti veliko nevarnost, preprečiti hujše

kršitve javnega reda, zagotoviti varnost cestnega

prometa ali državne meje.

Ali smejo policisti na blokadni točki ustavljati

vozila v neprebojnih jopičih in z naperjenim

orožjem?

Policisti smejo pri izvajanju nalog na blokadni točki

uporabljati zaščitna sredstva in pripravljeno orožje

za strel, če pričakujejo neposreden napad na nji-

hovo življenje ali telo. Zavedati se je treba, da gre

pri iskanju storilcev hudih kaznivih dejanj pogosto

za osebe, ki so oborožene, nevarne in brezkom-

promisne. Zato predstavlja postopek policista na

blokadni točki veliko varnostno tveganje, ki ga je

mogoče obvladovati le na tak način.

36

UPORABA TUJEGA PREVOZNEGA SREDSTVA,

SREDSTVA ZA ZVEZO ALI DRUGEGA SREDSTVA

Policisti smejo uporabiti najbližje dosegljivo prevo-

zno sredstvo ali sredstvo za zvezo oziroma kakšno

drugo sredstvo, ko morajo:

– prijeti storilca kaznivega dejanja,

– prepeljati v najbližji zdravstveni zavod osebo, ki

potrebuje nujno zdravniško pomoč, ali

– opraviti drugo nujno policijsko nalogo,

če tega ne morejo storiti drugače.

Ko policisti opravljajo policijske naloge na javnih

prevoznih sredstvih, imajo pravico do brezplačne-

ga prevoza s temi sredstvi in pravice iz obveznega

zavarovanja potnikov v javnem prometu.

Ali moramo policistu prepustiti oziroma mu

predati svoje vozilo, če to zahteva?

Posameznik mora na zahtevo policista predati svoje

vozilo, saj gre za zakonsko določeno pooblastilo, ki

ga policisti uporabijo le izjemoma ob izvajanju nuj-

nih policijskih nalog. Glede na okoliščine obravna-

vanega dogodka neupoštevanje policistove zahteve

predstavlja storitev prekrška ali kaznivega dejanja.

37

Dobro je vedeti, da ima lastnik uporabljenega

sredstva pravico do povračila stroškov in mo-

rebitne premoženjske škode, ki bi mu bila pov-

zročena z uporabo njegovega sredstva.





VARNOSTNI PREGLED


Če policisti v postopku z osebo pričakujejo njen

napad ali samopoškodbo, smejo opraviti varnostni

pregled osebe. Pri tem so pomembne varnostne

okoliščine kot npr. obnašanje osebe, kraj postop-

ka, čas postopka, število policistov, število oseb,

opaženi nevarni predmeti, obnašanje osebe v pre-

teklih policijskih postopkih itd. Namen varnostne-

ga pregleda je zagotoviti varnost policistov, osebe

v policijskem postopku ali drugih oseb. Varnostni

pregled obsega pregled osebe, njenih stvari in pre-

voznega sredstva, pri čemer policisti ugotavljajo,

ali je oseba oborožena in ali ima pri sebi druge ne-

varne predmete ali snovi, s katerimi lahko poško-

duje sebe, policista ali drugo osebo.

Pri varnostnem pregledu osebe policisti z rokami

pretipajo njena oblačila, rokavice, pokrivalo in lase

38

ter pregledajo obutev, in sicer v obsegu, ki omogo-

ča najdbo nevarnega predmeta, orožja ali snovi.

Varnostni pregled praviloma opravljata dva poli-

cista. En policist izvaja varnostni pregled, drugi

pa varuje postopek. Zakon določa, da mora var-

nostni pregled opraviti oseba istega spola, razen

če varnostnega pregleda ni mogoče odložiti. Pri

varnostnem pregledu smejo policisti uporabljati

tehnična sredstva ali službenega psa za iskanje

eksplozivnih in drugih nevarnih sredstev ali snovi.

Pri varnostnem pregledu stvari policisti pregledajo

predmete, ki jih ima oseba pri sebi in v katerih bi

lahko bilo skrito orožje ali drugi nevarni predmeti

ali snovi.

Policisti smejo varnostno pregledati tudi prevozno

sredstvo, ki je v neposredni bližini in dostopno ose-

bi, ki jo varnostno pregledujejo. Pri tem policisti

pregledajo njegovo notranjost, prtljažnik in druge

prostore za prtljago ali opremo vozila. Pri tem ne

smejo pregledovati skritih delov vozila. Za skriti del

vozila šteje del vozila, za pregled katerega je treba

uporabiti posebna tehnična sredstva ali metode

(razstavljanje, rezanje, lomljenje ali druga podob-

na opravila).

39

Podrobnejši varnostni pregled

Če je osebi odvzeta prostost in je nameščena v pro-

stor za pridržanje, policisti pred tem opravijo po-

drobnejši varnostni pregled osebe. Pri tem natanč-

neje pretipajo in pregledajo predvsem notranjost

obuval, žepe, notranje dele in prikrita mesta oblačil

ali pokrival, ki jih ni mogoče pregledati z otipom,

vanje pa je mogoče skriti manjše nevarne predmete

ali snovi. Če je potrebno, smejo zahtevati, da oseba

posamezna vrhnja oblačila sleče, da jih podrobneje

pregledajo. Pri tem policisti natančno preverijo tudi

vsebino stvari, ki jih ima oseba pri sebi.

Dobro je vedeti, da sme policist pri podrobnej-

šem varnostnem pregledu od osebe zahtevati,

da postopoma sleče posamezna vrhnja oblači-

la, če zaradi specifičnosti oblačil z otipom ni

mogoče zaznati oziroma odkriti orožja, nevar-

nih predmetov ali snovi, ki bi jih oseba lahko

imela v vrhnjih ali spodnjih delih oblačil. Pri

tem od osebe ne sme zahtevati, da sleče tudi

spodnje perilo.

40

Če policisti pri varnostnem pregledu otipajo ozi-

roma odkrijejo orožje, nevaren predmet ali snov,

ga ne glede na mesto najdbe osebi odvzamejo.

Po končanju policijskega postopka ji predmete

vrnejo, razen če najdejo orožje, nevaren predmet

ali snov, ki mora biti zasežena po zakonu, ki ure-

ja kazenski postopek, zakonu, ki ureja postopek o

prekrških, ali po drugem zakonu. V takih primerih

policisti po varnostnem pregledu nadaljujejo po-

stopek po teh predpisih.





PREGLED OSEBE


Če policisti neposredno zaznajo, da bi lahko imela

oseba pri sebi predmete (npr. prepovedane droge,

orožje, nevarni predmeti na javnih zbiranjih), ki jih

je skladno z zakonom treba zaseči, smejo z name-

nom zasega teh predmetov opraviti pregled osebe.

Pri tem je pomembno, da policisti osebo zalotijo pri

posesti takega predmeta, izvedba pregleda pa je

teritorialno omejena na mesto, kamor naj bi oseba

predmet skrila. Pri pregledu policisti z rokami pre-

tipajo oblačila osebe in pregledajo vsebino stvari,

ki jih ima oseba pri sebi. Policisti pri pregledu stvari

ne smejo s silo odpirati zaprtih predmetov.

41

Ali moramo na zahtevo policista izročiti pre-

povedane predmete?

Pred začetkom pregleda policisti ukažejo osebi, naj

sama izroči predmete, razen če bi to lahko ogrozilo

varnost ljudi ali premoženja. Oseba mora predme-

te izročiti, sicer policist stopnjuje svoje ukrepanje

tako, da opravi pregled osebe.

Pregled osebe mora opraviti oseba istega spola, ra-

zen če s pregledom ni mogoče odlašati.



Če se oseba nahaja v ali ob vozilu in so policisti

neposredno zaznali, da so bili predmeti skriti ali

odvrženi v vozilo ali se nahajajo v vozilu, smejo

pregledati tudi notranjost vozila, razen njegovih

skritih delov.

Če policisti med pregledom najdejo predmet, ki

mora biti zasežen na podlagi zakona, ki ureja ka-

zenski postopek, zakona, ki ureja postopek o pre-

kršku, ali na podlagi drugega zakona, policisti na-

daljujejo postopek po teh predpisih.

42

Dobro je vedeti, da lahko policisti:

– opravijo osebno ali hišno preiskavo, če ob-

stajajo utemeljeni razlogi za sum, da je do-

ločena oseba storila kaznivo dejanje ali pre-

kršek, in je verjetno, da bodo med preiskavo

našli sledove in predmete, ki so pomembni

za kazenski oziroma prekrškovni postopek.

Preiskavo odredi sodišče z obrazloženo pi-

sno odredbo;

– opravijo pregled prevoznih sredstev, potni-

kov in prtljage, če obstajajo razlogi za sum,

da je bilo strojeno kaznivo dejanje, za katero

se storilec preganja po uradni dolžnosti;

– v cestnem prometu pregledajo vozilo, kar

zajema vizualni pregled notranjosti vozila,

vključno s prtljažnim delom (odpiranje vrat

prtljažnega prostora), in pregled motorne-

ga dela vozila (odpiranje pokrova motorja),

opreme in naprav (preverjanje tehnične brez-

hibnosti določenih sestavnih delov vozila, na

primer pregled delovanja delovne in parkirne

zavore, pregled luči, zadrževalnega sistema

in drugih naprav, ki so sestavni del vozila) ter

tovora, pri čemer mora voznik sodelovati;

43

– na podlagi predpisov, ki urejajo nadzor dr-

žavne meje, opravijo kontrolo oseb, prevo-

znih sredstev in stvari na mejnem prehodu

ali v notranjosti, če obstaja utemeljena

verjetnost, da naj bi oseba prestopila notra-

njo mejo, in obstaja sum, da ima oseba pri

sebi ali v prevoznem sredstvu prepovedane

predmete ali stvari, ponarejene listine, ali

če obstaja sum, da se v prevoznem sredstvu

skrivajo druge osebe. Taka kontrola zajema

tudi pregled skritih delov vozila.





OSEBNA PREISKAVA


Osebna preiskava je preiskovalno opravilo, ki se

sme opraviti, če obstajajo utemeljeni razlogi za

sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje,

in je verjetno, da se bodo pri preiskavi našli sledovi

in predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek.

Mednje sodijo zlasti predmeti, ki so bili namenjeni

ali uporabljeni za storitev kaznivega dejanja ali so

bili pridobljeni ali so nastali s kaznivim dejanjem.

Osebna preiskava se sme opraviti na podlagi obra-

zložene pisne odredbe sodišča, v izjemnih primerih

pa tudi brez nje. Za obe preiskavi (z odredbo sodišča

44

ali brez nje) velja, da lahko osebno preiskavo žen-

ske opravi le ženska in da morata biti pri preiskavi

ženske prisotni priči ženskega spola, medtem ko so

drugi formalni pogoji enaki kot pri hišni preiskavi.

Osebna preiskava brez odredbe sodišča

Brez odredbe sodišča lahko policisti opravijo osebno

preiskavo, ko obstajajo osnovni pogoji za izvedbo

osebne in hišne preiskave, kakor jih določa Zakon o

kazenskem postopku (utemeljeni razlogi za sum, da

je bilo storjeno uradno pregonljivo kaznivo dejanje,

in verjetnost, da se bodo pri preiskavi našli sledovi

in predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek),

in ko izvršujejo sklep o privedbi ali ko komu odvza-

mejo prostost, obstajati pa mora tudi sum, da ima

ta oseba pri sebi orožje za napad ali da bo odvrgla,

skrila ali uničila predmete, ki ji jih je treba predložiti

kot dokaz v kazenskem postopku. Za osebno prei-

skavo brez odredbe sodišča zato ne zadošča zgolj

verjetnost, da bo pri preiskavi najden predmet,

pomemben za kazenski postopek, temveč morajo

okoliščine primera utemeljevati nevarnost, da bo

tisti, zoper katerega policija izvršuje sklep o pri-

vedbi ali ga aretira, take predmete odvrgel, skril ali

uničil. Sum uničenja dokazov je torej tisti, ki izraža

bistvo in izjemnost osebne preiskave brez odredbe

45

in jo loči od preiskave s predhodno odredbo sodišča.

Osebna preiskava brez odredbe se lahko opravi tudi

brez navzočnosti dveh polnoletnih prič, če ju ni mo-

goče pravočasno zagotoviti in je odlašanje nevarno.





VSTOP V TUJE STANOVANJE


Ustava Republike Slovenije zagotavlja nedotaklji-


vost stanovanja. Vanj se lahko vstopi in se ga prei-

šče le na podlagi sodne odredbe in le izjemoma brez

nje v primerih, ki so določeni z zakonom. Ustava s

tem ne varuje stanovanja kot takega, ampak varuje

zasebnost posameznika.

Vstop v tuje stanovanje in druge prostore

Za stanovanje štejejo prostori za stalno ali zača-

sno bivanje, pa tudi stranski prostori, kot so klet,

podstrešje ali delavnica. Za stanovanje šteje tudi

prikolica za kampiranje, bivalni prostor avtodoma,

šotor ipd. Drugi prostori so prostori podjetij ali

drugih pravnih oseb in ograjeni zasebni prostori, ki

niso namenjeni javnosti.

Policisti smejo brez naloga sodišča vstopiti v tuje

stanovanje in druge prostore:

46

– če imetnik stanovanja to dovoli,

– če kdo kliče na pomoč,

– če je to potrebno za preprečitev samomora,

– če se preverjajo okoliščine, ki kažejo na smrt do-

ločene osebe v tem prostoru, ali

– v drugih primerih, če je to nujno za zavarovanje

ljudi ali premoženja.

Na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek, pa

tudi:

– če je treba prijeti storilca kaznivega dejanja, ki je

bil zasačen pri dejanju, ali

– če je v stanovanju ali kakšnem drugem prostoru

kdo, ki ga je treba po odredbi pristojnega držav-

nega organa pripreti ali prisilno privesti ali se je

zaradi pregona tja zatekel.

Vstopa v stanovanje in druge prostore ne smemo

enačiti s preiskavo. Vstop ni preiskovalno dejanje,

Zakon o kazenskem postopku pa ga obravnava v

okviru hišne preiskave, saj je z njim tesno povezan.

V čem se vstop v stanovanje razlikuje od hišne

preiskave?

Pri vstopu v stanovanje policist nikoli ne preisku-

je stanovanja ali drugih prostorov. V stanovanje

47

sme le vstopiti in prostore vizualno pregledati.

Pomembna razlika je tudi ta, da policist za vstop v

stanovanje ne potrebuje odredbe sodišča, kar je pri

opravljanju hišne preiskave pravilo.

HIŠNA PREISKAVA

Izraz »hišna preiskava« je terminološko preozek,

vendar ga uporabljata tako Zakon o kazenskem po-

stopku kot Zakon o prekrških. Ko govorimo o hišni

preiskavi, preiskava ne zajema le »hiše«, temveč

tudi druge prostore. Torej gre za preiskavo stano-

vanja in drugih prostorov. V nadaljevanju bomo

uporabljali zakonski termin.

Policist pri izvajanju hišne preiskave nedvomno po-

sega v ustavno zaščiteno pravico do nedotakljivosti

stanovanja. Hišna preiskava je procesno opravilo, s

katerim policist pridobi materialne dokaze o stor-

jenem kaznivem dejanju ali prekršku.

Zakon o kazenskem postopku določa pogoje in ra-

zloge za hišno preiskavo na podlagi odredbe sodi-

šča in brez odredbe. Zakon o prekrških ne dopušča

hišne preiskave brez odredbe, njeno izvajanje v

postopku o prekršku pa veže na določila Zakona o

kazenskem postopku.

48

Kateri so razlogi za hišno preiskavo?

Policisti smejo opraviti hišno preiskavo, če obstaja-

jo utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba

storila kaznivo dejanje ali prekršek, in je verjetno:

– da bo mogoče pri preiskavi prijeti obdolženca,

– da se bodo odkrili sledovi kaznivega dejanja ozi-

roma prekrška ali predmeti, ki so pomembni za

kazenski ali prekrškovni postopek.

Policist opravi hišno preiskavo na podlagi obrazlo-

žene pisne odredbe sodišča. V odredbi mora biti

naveden opis prostorov, ki se bodo preiskovali, ter

opis predmetov, sledov ali iskanih oseb, ki se iščejo.

Kakšen je postopek hišne preiskave?

V zakonu je postopek opravljanja hišne preiskave

podrobno predpisan, s tem pa je pravica do nedo-

takljivosti stanovanja dodatno zaščitena.

Pred začetkom preiskave mora policist imetniku

stanovanja ali drugih prostorov, izročiti odredbo

o hišni preiskavi, če pa opravlja preiskavo brez

odredbe, ga mora ustno seznaniti. Zakon dopušča

izjemo, da se lahko preiskava začne brez predho-

49

dne izročitve odredbe, če se pričakuje oborožen

odpor, če je potrebno, da se hišna preiskava opravi

takoj ali nepričakovano, ali če se hišna preiskava

opravlja v javnih prostorih. Izročitev odredbe o hi-

šni preiskavi se v takih primerih opravi ob prvem

primernem trenutku, sicer pa najkasneje po opra-

vljeni preiskavi.

Pred začetkom hišne preiskave policist pouči tiste-

ga, pri katerem bo hišno preiskavo opravil, da ima

pravico obvestiti odvetnika, ki je lahko navzoč pri

preiskavi. Policist vse ukrepe odloži do odvetniko-

vega prihoda, vendar najdlje za dve uri.

Pred začetkom hišne preiskave policist zahteva od

osebe, pri kateri se preiskava opravlja, naj pro-

stovoljno izroči osebo ali predmete, ki se iščejo.

Prostovoljna izročitev lahko povzroči opustitev na-

daljnje izvedbe hišne preiskave, vendar to ni nuj-

no, saj lahko policist nadaljuje s preiskavo, kadar

utemeljeno domneva, da ni bilo izročeno vse, kar

je bilo iskano.

Pri hišni preiskavi ima pravico biti navzoč tisti, čigar

stanovanje ali prostor se preiskuje, ali njegov zasto-

pnik. Prav tako morata biti navzoči dve polnoletni

osebi kot priči. Zakon predvideva izjemo v primerih,

50

ko bi bilo s preiskavo nevarno odlašati. Gre za nujne

in neponovljive primere, ki so vezani na pogoje za

opravljanje hišne preiskave brez odredbe.

Ali lahko policist prostore odpira s silo?

Če policist pri opravljanju hišne preiskave naleti na

prostore, pohištvo ali druge stvari, ki so zaklenje-

ne, jih lahko odpre s silo, vendar le takrat, če njihov

imetnik ni navzoč ali jih noče odpreti. Pri nasilnem

odpiranju zaklenjenih prostorov se mora policist

izogniti povzročitvi nepotrebne škode.

Ali policist piše zapisnik o preiskavi?

Zakon določa, da mora policist o vsaki preiskavi

napisati zapisnik, ki ima v nadaljnjem kazenskem

postopku procesno vrednost. Zapisnik se začne pi-

sati na začetku opravljanja hišne preiskave. Vanj se

vpiše celoten postopek preiskave in natančen opis

predmetov oziroma listin, ki so zasežene.

Zapisnik podpiše tisti, pri katerem je bila opravlje-

na preiskava, njegov zastopnik, če je bil navzoč pri

preiskavi, obe priči, in policisti. Osebi, pri kateri je

bila opravljena preiskava, policist izroči kopijo za-

pisnika.

51

Dobro je vedeti, da smejo policisti opraviti hišno

preiskavo tudi brez odredbe sodišča, ob izpolnje-

nih pogojih za vstop v stanovanje brez odredbe,

ki jih določa zakon, ki ureja kazenski postopek.





ZASEG PREDMETOV


Policist sme zaseči predmete, če ima za to izdano

odredbo pristojnega organa ali iz razlogov, določe-

nih z zakonom.

Na podlagi Zakona o nalogah in pooblastilih poli-

cije sme policist pri opravljanju policijskih nalog

zaseči predmete:

– primerne za napad ali samopoškodbo, ter

– predmete, s katerimi se lahko huje ogrozi javni

red ali splošna varnost ljudi ali premoženja.

Poleg tega sme policist zaseči predmete po določi-

lih zakonov, ki urejata postopek o prekršku in ka-

zenski postopek:

– če so bili uporabljeni ali namenjeni za prekršek

ali kaznivo dejanje ali če so nastali s prekrškom

ali kaznivim dejanjem,

52

– ali utegnejo biti dokaz v kazenskem postopku.

Ob zasegu predmetov policisti osebi izdajo potr-

dilo, če pa zasežejo predmete, ki se nanašajo na

kaznivo dejanje, sestavijo zapisnik, ki ga prav tako

prejme oseba.

Ob zasegu policisti ne smejo povzročiti nepotrebne

škode.

Kakšen je nadaljnji postopek z zaseženimi

predmeti?

Policist mora zasežene predmete izročiti pristojne-

mu organu, pri katerem poteka nadaljnji postopek.

Predmeti se smejo hraniti tudi v za to namenjenih

prostorih policije, drugih uradnih prostorih ali pri

pogodbenih subjektih. Če zoper osebo, ki so ji bili

predmeti zaseženi, ni bil uveden postopek pred

pristojnim organom, morajo predmete osebi vrniti,

razen če gre za nevarne predmete ali predmete, ki

jih je po zakonu treba odvzeti. Te predmete se ko-

misijsko uniči, o čemer mora biti napisan zapisnik.

O uničenju mora biti obveščena tudi oseba, ki so ji

bili predmeti zaseženi.

53

Dobro je vedeti, da stroški hrambe in uničenja

zaseženih predmetov ter stroški nadaljnjega

postopka pri pristojnem organu bremenijo

osebo, ki je bila spoznana kot odgovorna za

storjeni prekršek oziroma kaznivo dejanje.

PROTITERORISTIČNI PREGLED

Zaradi zagotavljanja varnosti varovanih oseb, varova-

nih objektov in njihovih okolišev ali tajnih podatkov

ali če je glede na okoliščine mogoče pričakovati, da bo

določen prostor, objekt, naprava, prevozno sredstvo,

območje ali promet ogrožen s posebno nevarnimi

sredstvi ali napravami ali je do tega že prišlo, smejo

policisti opraviti protiteroristični pregled teh prosto-

rov, objektov, naprav, prevoznih sredstev in območij.

Pri tem smejo policisti prostor, objekt, območje ali

prevozno sredstvo izprazniti, prepovedati dostop

do njih ter jih neposredno ali s tehničnimi sredstvi

pregledati. V teh primerih smejo policisti opraviti

tudi varnostni pregled.

Protiteroristični pregled lahko obsega tudi proti-

bombni, kemijsko-bakteriološko-radiološki in pro-

54

tiprisluškovalni pregled. Za nujno potreben čas pa

smejo policisti motiti tudi radiofrekvenčni spekter.

Dobro je vedeti, da smejo policisti opraviti pro-

titeroristični pregled tudi v tujem stanovanju

in drugih prostorih, pa tudi brez sodelovanja

ali navzočnosti lastnika, imetnika ali druge

pristojne osebe.

ZAČASNA OMEJITEV GIBANJA

Osebi, ki je v policijskem postopku in se zaradi

izvedbe določenega policijskega pooblastila ali

drugega uradnega dejanja ne more prosto gibati,

je začasno omejeno gibanje (kot npr. pri ugotavlja-

nju identitete, pri kontroli v cestnem prometu, ob

privedbi k pristojnim organom ali v policijske pro-

store, ob zadržanju osebe, ob prepovedi vstopa ali

izstopa na določeno območje, objekt ali prostor,

pri prepovedi približevanja določenemu kraju ali

osebi, pri prepovedi udeležbe na športnih priredi-

tvah ali pri izreku prekinitve potovanja).

Policisti osebo seznanijo z razlogi za začasno ome-

jitev gibanja, v primeru prepovedi vstopa ali izsto-

55

pa na določeno območje, objekt ali prostor pa za

označitev lahko uporabijo trakove, zaščitne ograje

ali druga sredstva.

Začasna omejitev gibanja sme trajati največ šest ur.

Na zahtevo osebe, ki ji je bilo začasno omejeno gi-

banje dlje kot eno uro, morajo policisti izdati potr-

dilo z navedbo policijskega postopka in njegovega

trajanja.

Dobro je vedeti, da lahko policisti zoper osebo,

ki ne upošteva začasne omejitve gibanja, upo-

rabijo druga policijska pooblastila.





PRIVEDBA


S privedbo policisti osebi začasno omejijo giba-

nje in jo privedejo v policijske prostore, v uradne

prostore drugega organa ali na določen kraj. Pri

privedbi gre za omejitev osebne svobode, ki je za-

časna in se glede tega tudi razlikuje od pridržanja

ali pripora, pri katerem gre za trajnejšo omejitev

osebne svobode.

56

Policisti lahko osebo privedejo na podlagi naloga

za privedbo, ki ga izda pristojni organ, lahko pa

tudi brez naloga, kadar imajo pravico koga prive-

sti na podlagi pooblastila, določenega z zakonom.

Policisti morajo privesti osebo na podlagi naloga

sodišča ali drugega upravnega organa, če ta odredi

privedbo osebe v kazenskem ali pravdnem postop-

ku, v upravnem postopku, postopku o prekršku,

privedbo osebe na prestajanje kazni ter privedbo

osebe na podlagi tiralice.

Dobro je vedeti, da morajo navedeni organi

izdati pisni nalog. Policisti morajo nalog iz-

vršiti in pri izvajanju privedbe nimajo pravice

presojati zakonitosti ali primernosti naloga

za privedbo, temveč ravnajo po napotilih v

nalogu. Kadar policisti ob izvajanju privedbe

ugotovijo okoliščine, ki onemogočajo izvedbo

privedbe ali zahtevajo njeno odložitev (kot

npr. zdravstveno stanje osebe, skrb za otroke

oziroma živali, okoliščine povezane z opravlja-

njem dela), o tem nemudoma obvestijo pri-

stojne ustanove (npr. center za socialno delo,

veterinarska uprava) ali organ, ki je pisni nalog

izdal, in ravnajo v skladu z napotili organa.

57

Kdaj lahko policist privede osebo brez pisnega

naloga?

Na podlagi zakonskega pooblastila lahko policisti

privedejo:

– osebo, ki je osumljena storitve kaznivega dejanja

in obstajajo razlogi za odvzem prostosti, pridrža-

nje ali pripor. Gre za primere, ko policisti osebo

zalotijo pri storitvi kaznivega dejanja, ko osebo za-

lotijo pri kaznivem dejanju občani in jo izročijo po-

licistom ali ko gre za privedbo osebe, ki je osumlje-

na storitve kaznivega dejanja in obstajajo zoper

njo priporni razlogi (nevarnost bega, nevarnost

uničenja sledov in oviranja preiskave ali nevarnost

ponovitve);

– osebo, ki je zalotena pri storitvi prekrška, če

ni mogoče ugotoviti njene identitete ali oseba

nima stalnega prebivališča ali če bi se z odho-

dom zaradi prebivanja v tujini lahko izognila

odgovornosti za prekršek ali pa obstajajo okoli-

ščine, ki upravičujejo bojazen, da bo oseba na-

daljevala prekršek ali ga ponovila ali da bo oseba

skrila, uničila ali odvrgla dokaze o prekršku:

– osebo, ki se neopravičeno ne odzove pisnemu

vabilu policistov;

– osebo, katere identitete se v policijskem postop-

ku ne da drugače ugotoviti;

58

– tujca, ki ne izpolnjuje pogojev za vstop, tranzit

ali izstop iz države oziroma območja pogodbenic

Konvencije o izvajanju schengenskega sporazu-

ma, ter

– osebo, katere privedba je nujno potrebna za

izvedbo drugega policijskega pooblastila (npr.

pooblastilo za fotografiranje in jemanje prstnih

odtisov ter brisa ustne sluznice).

Kako se izvaja privedba?

Policisti pred privedbo osebi, zoper katero je izdan

nalog za privedbo, izročijo nalog in ji ukažejo, naj

gre z njimi, ter jo opozorijo na posledice, če se bo

privedbi upirala ali skušala pobegniti. Če osebi na-

loga zaradi objektivnih okoliščin ni mogoče takoj

vročiti, jo policisti seznanijo z njegovo vsebino.

Nalog ji vročijo takoj, ko je to mogoče, najpozneje

pa na kraju, kamor je privedena.

Če policist izvaja privedbo brez naloga na podlagi

zakona, mora pred privedbo osebo seznaniti z ra-

zlogi zanjo in ji ravno tako ukaže, naj gre z njim, ter

jo opozori na posledice, če se bo privedbi upirala ali

skušala pobegniti.

59

Ko okoliščine to dopuščajo, policisti osebi, ki jo

privajajo, na njeno zahtevo omogočijo obveščanje

bližnjih, delodajalca ali zagovornika.

Zaradi preprečitve napada ali preprečitve prepo-

znavnosti osebe smejo policisti osebi za nujno

potreben čas na glavo namestiti posebno zaščitno

pokrivalo. Policisti lahko tako pokrivalo namestijo

privedeni osebi tudi na njeno željo.

Postopek privedbe zakon omejuje na nujno potre-

ben čas, vendar ne dlje kot šest ur.

Policisti smejo privesti tudi osebo, ki je očitno ne-

bogljena, če je to nujno potrebno za zagotavljanje

njenega zdravja ali varnosti. Tako osebo privedejo

v najbližjo zdravstveno ustanovo ali pristojni cen-

ter za socialno delo, v izjemnih primerih pa tudi v

policijske prostore.



Dobro je vedeti, da policisti za zagotovitev la-

stne varnosti in varnosti osebe, ki jo privajajo,

pred privedbo vedno opravijo varnostni pre-

gled. Za varno izvedbo privedbe smejo policisti

uporabiti tudi sredstva za vklepanje in vezanje.

Če se oseba upira privedbi, jo policisti privede-

jo prisilno.

60

PREPOVED PRIBLIŽEVANJA DOLOČENI OSEBI,

KRAJU ALI OBMOČJU

Policijsko pooblastilo, na podlagi katerega se od-

redi prepoved približevanja določeni osebi, kraju

ali območju, omogoča policistom, da učinkovito

zavarujejo življenje in osebno varnost oseb pred

nasilnimi kršitelji, ki so z njimi v bližnjem razmerju.

Kdaj lahko policist odredi prepoved približe-

vanja določeni osebi, kraju ali območju?

Policist lahko odredi prepoved približevanja dolo-

čeni osebi, kraju ali območju, če obstaja utemeljen

sum, da je oseba storila kaznivo dejanje ali prekršek

z znaki nasilja ali da je bila pri takem dejanju zalote-

na, hkrati pa obstajajo razlogi za sum, da bo ogrozila

življenje, osebno varnost ali svobodo osebe, s katero

je ali je bila v bližnjem razmerju. Policist to ugotovi

zlasti na podlagi kršiteljevega dotedanjega grdega

ravnanja, iz okoliščin, ki jih neposredno ugotovi ob

prihodu na kraj dogodka, obvestil, ki jih zbere od žr-

tev ali prič, in podatkov centra za socialno delo.

Katere oškodovance ščiti pooblastilo?

Zakon predvideva, da je oškodovana oseba tista,

61

s katero je ali je bila nasilna oseba v bližnjem raz-

merju. To so zakonec ali zunajzakonska partnerica

oziroma partner, nekdanji zakonec ali nekdanja

zunajzakonska partnerica oziroma partner, par-

tnerica oziroma partner ali nekdanja partnerica

oziroma partner v registrirani istospolni partnerski

skupnosti, krvna sorodnica oziroma sorodnik v rav-

ni vrsti, krvni sorodniki v stranski vrsti do vštetega

tretjega kolena, sorodnik po svaštvu do vštetega

drugega kolena, posvojiteljica oziroma posvojitelj

in posvojenka oziroma posvojenec, rejnica oziroma

rejnik in rejenka oziroma rejenec, skrbnica oziroma

skrbnik in varovanka oziroma varovanec, osebe, ki

imajo skupnega otroka, in osebe, ki živijo v sku-

pnem gospodinjstvu.

Kakšen je postopek ob izvajanju pooblastila?

Osebi, na katero se prepoved nanaša, policist iz-

reče ustno odredbo, v roku šestih ur pa ji izroči še

pisno odredbo o odrejenem ukrepu. Policist pozo-

ve osebo, da mu pove naslov, na katerem mu bo

možno vročiti pisno odredbo. Če policist na tem

naslovu osebe ne najde ali pa oseba naslova noče

povedati, policist odredbo pritrdi na oglasno desko

na policijski postaji, kar šteje za pravilno vročitev.

Policist mora osebo na to posebej opozoriti.

62

Oseba, ki ji je izrečen ukrep prepovedi približeva-

nja, mora kraj oziroma območje prepovedi takoj

zapustiti, policistu pa mora izročiti ključe prebi-

vališča, v katerem živi skupaj z oškodovancem. Če

oseba tega ne upošteva, jo mora policist nemudo-

ma odstraniti.

Kot kraj prepovedi policist določi kraj, kjer oškodo-

vanec stanuje, dela, se izobražuje, je v varstvu ali

se vsakodnevno giblje. Če je kraj, ki se mu oseba ne

sme približati, tudi vzgoj no-izobraževalni zavod,

ki ga obiskuje otrok ali mladoletnik, ki je oškodo-

vanec, policija seznani odgovorno osebo zavoda o

trajanju prepovedi približevanja oziroma o ostalih

podatkih, ki so pomembni za zaščito otroka ali mla-

doletnika. Prepoved vključuje tudi prepoved nadle-

govanja po komunikacijskih sredstvih.

Policist je pooblaščen za izvajanje nadzora nad

spoštovanjem prepovedi približevanja. Če osebo

zaloti na območju prepovedi, jo takoj odstrani in

mu izreče globo. Če kršitelj ne preneha s kršitvijo

prepovedi, ga policist pridrži za največ 12 ur.

63

Dobro je vedeti, da mora policist o izvedbi

ukrepa takoj obvestiti krajevno pristojni cen-

ter za socialno delo, ta pa mora oškodovanca

seznaniti z organizacijami, ki so mu na voljo za

materialno in nematerialno pomoč.

Koliko časa velja prepoved približevanja?

Policist izreče prepoved približevanja za 48 ur in

odredbo takoj pošlje v presojo preiskovalnemu

sodniku okrožnega sodišča, ki lahko ukrep potrdi,

spremeni ali razveljavi. Preiskovalni sodnik mora

odločiti v roku 24 ur. Če izrečeno prepoved potrdi,

lahko preiskovalni sodnik ukrep izreče za čas do de-

set dni, pri čemer mora upoštevati začetek veljav-

nega ukrepa, ki ga je izrekel policist.

Če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da bo oseba

nadaljevala z ogrožanjem tudi po preteku desetih

dni, lahko ogrožena oseba tri dni pred iztekom

ukrepa predlaga preiskovalnemu sodniku podaljša-

nje ukrepa do 60 dni. V takem primeru preiskovalni

sodnik izda odločbo, na katero se lahko obravna-

vani pritoži.

64

Ali se lahko oseba, ki ji je izrečen ukrep prepo-

vedi približevanja, pritoži?

Oseba se lahko v treh dneh pritoži na odločbo pre-

iskovalnega sodnika na zunajobravnavni senat

okrožnega sodišča, ki mora o pritožbi odločiti v

treh dneh. Oseba se lahko pritoži tako na odločbo,

s katero je preiskovalni sodnik potrdil ukrep prepo-

vedi približevanja, ki ga je izrekel policist, kot na

odločbo, s katero je na predlog oškodovanca po-

daljšal veljavnost ukrepa.

PREPOVED UDELEŽBE NA ŠPORTNIH PRIRE-





DITVAH


Novo policijsko pooblastilo na nedvoumen in jasen

način sporoča obiskovalcem športnih prireditev,

da jim bo v določenih primerih zaradi prekrškov

ali kaznivih dejanj lahko odrejen ukrep prepovedi

udeležbe na športnih prireditvah. Z uzakonitvijo

prepovedi udeležbe na športnih prireditvah družba

posamezniku sporoča zavezo o ničelni tolerantno-

sti do nasilja, zaradi katerega so kršene ustavne

pravice drugih oseb na takšni prireditvi.

65

Kdaj lahko policist izreče ukrep prepovedi

udeležbe na športnih prireditvah?

Policist sme izreči ukrep prepoved udeležbe na

športni prireditvi za obdobje enega leta osebi, ki

je bila na športni prireditvi ali v povezavi z njo zalo-

tena pri dejanju, ki ima znake prekrška zoper javni

red in mir z znaki nasilja, ali prekrška iz zakona, ki

ureja javna zbiranja, ali pri dejanju, ki ima znake

kaznivega dejanja z znaki nasilja, in je glede na

okoliščine mogoče pričakovati, da bo nadaljevala s

takšnimi ravnanji.

Kakšen je postopek ob izvajanju pooblastila?

Ob ugotovljenih pogojih za izrek ukrepa policist ose-

bi takoj z ustno odredbo izreče ukrep prepoved ude-

ležbe na športnih prireditvah. Osebo sme tudi foto-

grafirati. V roku, ki ne sme biti daljši od 24 ur, mu

vroči še pisno odredbo o odrejenem ukrepu. Policist

pozove osebo, naj mu pove naslov, na katerem ji bo

možno vročiti pisno odredbo. Če policist osebe ne

najde na navedenem naslovu ali oseba naslova noče

povedati, ji odredbo vroči tako, da jo pritrdi na ogla-

sno desko pristojne policijske postaje, na kar osebo

ob izreku ustne odredbe posebej opozori.

66

Oseba, ki ji je izrečena prepoved udeležbe na špor-

tnih prireditvah, mora športno prireditev takoj za-

pustiti. Če oseba odredbe ne upošteva, jo policist

odstrani s kraja.

Spoštovanje izrečenih ukrepov prepovedi vstopa

na športno prireditev preverja tudi organizator z

varnostniki ob vstopu oseb na prireditveni prostor.

Če varnostnik ugotovi, da je osebi izrečen ukrep, ji

prepove vstop na prireditveni prostor.

Policist odredbo v 48 urah od izdaje pošlje v pre-

sojo preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča, ki

jo lahko potrdi, če iz okoliščin primera izhaja, da

pogoji za izdajo odredbe ne obstajajo, pa razvelja-

vi. Preiskovalni sodnik odloči o ukrepu v roku, ki ne

sme biti daljši od 15 dni.

67

Dobro je vedeti, da policist osebi, ki ne upošte-

va izrečenega ukrepa prepovedi udeležbe na

športnih prireditvah odredi, da mora priredi-

tveni prostor takoj zapustiti. Če oseba tega ne

upošteva, jo policist pridrži, dokler se športna

prireditev ne konča in se udeleženci ne razidejo.

Osebi, ki je najmanj dvakrat kršila ukrep pre-

povedi udeležbe na športnih prireditvah, lahko

preiskovalni sodnik na predlog policije odredi

javljanje na območni policijski postaji ob za-

četku vnaprej določenih športnih prireditev.

Ali se lahko oseba, ki ji je izrečen ukrep prepo-

vedi udeležbe na športnih prireditvah, pritoži?

Oseba se lahko zoper odločitev preiskovalnega

sodnika v osmih dneh pritoži na zunajobravnavni

senat okrožnega sodišča, ki o pritožbi odloči v 15

dneh od prejema pritožbe. Pritožba zoper odločitev

preiskovalnega sodnika ne zadrži izvršitve.





PREKINITEV POTOVANJA


Novo policijsko pooblastilo prekinitev potovanja


68

na športno prireditev omogoča ukrepanje polici-

stov zoper skupino oseb, ki potuje na športno pri-

reditev in že pred odhodom na izhodiščnem kraju

potovanja ali med potovanjem krši javni red ter

kljub opozorilom in ukazom policistov s takimi de-

janji ne preneha. Namen pooblastila je preprečitev

nadaljnjih kršitev na potovanju in hkrati prepo-

ved dostopa do športne prireditve. Gre za znatno

kršenje javnega reda, ki odstopa od običajnih,

sprejemljivih aktivnosti navijaških skupin, ocena

konkretne situacije pa kaže na nevarnost nadalj-

njih kršitev.

Prekinitev potovanja oziroma dostop do kraja špor-

tne prireditve policisti odredijo ustno, ta pa traja,

dokler se športna prireditev ne konča in se udele-

ženci ne razidejo.

Dobro je vedeti, da se prepoved potovanja na

športno prireditev ali druga podobna javna zbi-

ranja iz že opisanih razlogov izreče tudi tako,

da se prepove nadaljnja vožnja s konkretnim

prevoznim sredstvom (npr. z avtomobilom,

vlakom ali avtobusom) proti kraju prireditve.

69

PRIDRŽANJE

Pridržanje je odvzem prostosti osebe in predstavlja

enega od najhujših posegov v človekove pravice in

svoboščine. Poseg v pravico do osebne svobode je

dovoljen le v primerih in po postopku, ki ga določa

zakon, in lahko traja le nujno potreben čas. Pri pridr-

žanju gre za obliko omejitve osebne svobode, ko se

določeno osebo zapre za določen čas v nek prostor,

kar za začasno omejitev gibanja in privedbo ne velja.

To pooblastilo je določeno v več zakonih. Pridržanje

je ukrep, katerega namen je, da se določenim ose-

bam onemogoči izvrševanje nadaljnjih kaznivih rav-

nanj (kazniva dejanja ali prekrški) ter da se zagoto-

vijo določena dejanja v postopku o prekršku oziro-

ma v kazenskem postopku. Poleg tega smejo poli-

cisti odrediti pridržanje, da se vzpostavi javni red,

ki je moten ali ogrožen, če javnega reda ni mogoče

drugače vzpostaviti, če ni mogoče odvrniti ogroža-

nja zaradi kršitve odrejene prepovedi približevanja

ali odrejene prepovedi udeležbe na športnih prire-

ditvah, če morajo osebo izročiti tujim varnostnim

organom ali so jo sprejeli od tujih varnostnih orga-

nov in jo morajo izročiti pristojnemu organu, kakor

tudi za preprečitev nadaljnje vožnje vozniku, ki v

cestnem prometu vozi vozilo pod vplivom alkohola.

70

Vsa pridržanja, ki jih izvaja policist, so časov-

no omejena, kar pa ne pomeni, da policist osebo

pridrži za maksimalno dovoljen čas. Policist mora

pridržano osebo izpustiti takoj, ko minejo razlogi,

zaradi katerih je bilo pridržanje odrejeno, najka-

sneje pa v roku, ki ga določa zakon. Pridržanje se

začne v trenutku, ko ga odredi policist. Čas trajanja

policijskega postopka do odreditve pridržanja pa se

všteje v čas trajanja pridržanja. Časovna omejitev

pridržanja je v posameznih zakonih različna, po-

drobni opisi pa sledijo v nadaljevanju.

Katere pravice ima pridržana oseba?

Pravice oseb, pridržanih v policijskih postopkih,

so opredeljene v različnih pravnih aktih, tako v

Ustavi Republike Slovenije kot Zakonu o kazenskem

postopku, Zakonu o prekrških in Zakonu o nalogah

in pooblastilih policije. Pridržana oseba ima nasle-

dnje pravice, s katerimi jo mora policist seznaniti

v njenem maternem jeziku ali jeziku, ki ga razume

(sicer policist zagotovi tolmača):

– Seznanitev s pridržanjem in razlogi za pridržanje.

Osebo, zoper katero je odrejeno pridržanje,

mora policist seznaniti z razlogi, zaradi katerih

je do pridržanja prišlo.

71

– Pravica do zagovornika in pravica do molka.

Če oseba, ki ji je odvzeta prostost, zahteva po-

moč zagovornika, mora policist do prihoda za-

govornika odložiti vsa dejanja, ki so usmerjena

v dokazovanje kaznivega ravnanja, razen tistih,

ki bi jih bilo nevarno odlašati. Odlog lahko tra-

ja največ dve uri od tedaj, ko je bila osebi dana

možnost, da obvesti zagovornika. Na policijskih

enotah imajo sezname odvetnikov, ki jih lahko

oseba svobodno izbere. Policist zagovornika

seznani z ukrepom in mu omogoči neoviran stik

in pogovor s pridržano osebo. Pogovora ne sme

poslušati, lahko pa ju vizualno nadzira. Pravica

do molka pa zagotavlja, da pridržana oseba ob

odvzemu prostosti ne bo proti svoji volji postala

vir obtožb zoper samega sebe.

– Pravica do obveščanja bližnjih.

Pridržanje osebe je lahko kratkotrajno ali pa traja

tudi več ur. Osebo, ki jo izbere pridržani, je tre-

ba obvestiti vselej, kadar pridržana oseba to želi.

Pridržani tuji državljan ima pravico zahtevati, da

se o odvzemu njegove prostosti obvesti diplomat-

sko-konzularno predstavništvo njegove države.

– Druge pravice.

Na zahtevo pridržane osebe policisti o pridrža-

nju takoj obvestijo njenega delodajalca, pristoj-

72

ni center za socialno delo, da prevzame skrb za

otroke ali druge osebe, za katere sicer skrbi pridr-

žana osebe, ali drug organ ali osebo, če je treba

poskrbeti za živali ali zavarovanje premoženja.

Če pridržana oseba potrebuje nujno medicinsko po-

moč, jo mora policist zagotoviti skladno s predpisi,

ki urejajo nujno medicinsko pomoč, ne glede na

to, ali jo oseba zahteva ali ne. Pridržana oseba ima

pravico, da jo na njene stroške pregleda zdravnik,

ki ga sama izbere.

Dobro je vedeti, da pridržane osebe pri uve-

ljavljanju pravic ne zavezuje njena morebitna

predhodna odločitev, da se jim odpoveduje, in

da jih lahko uveljavlja kadarkoli.

Policist mora skrbeti za varnost pridržane osebe

od odvzema prostosti do izpustitve iz prostorov za

pridržanje. Oseba mora biti pridržana v primernih

prostorih, ki ustrezajo varnostnim, zdravstvenim

in higienskim zahtevam. Izjemoma je glede na oko-

liščine lahko oseba pridržana tudi v drugih prosto-

rih, službenem vozilu ali zdravstveni ustanovi. Ves

čas pridržanja policisti nadzirajo pridržano osebo s

73

pomočjo tehničnih sredstev za video- ali avdionad-

zor ter z neposrednim fizičnim nadzorom.

Pridržana oseba ima pravico komunicirati s pristoj-

nimi državnimi oziroma mednarodnimi institucija-

mi ali organizacijami s področja varstva človekovih

pravic in temeljnih svoboščin, kot so zlasti varuh

človekovih pravic, pristojna državna oziroma med-

narodna sodišča, drugi državni oziroma mednaro-

dni nadzorni organi ter nevladne ali humanitarne

organizacije. Pobudo, prošnjo ali pritožbo ima

pridržana oseba pravico oddati v zaprti kuverti,

policisti pa nimajo pravice do vpogleda v pisanje.

Tako pisanje morajo policisti takoj, ko je mogoče,

po pošti poslati naslovniku, če ta ni znan, pa va-

ruhu človekovih pravic. Pri uveljavljanju pravice do

komuniciranja pridržane osebe z varuhom člove-

kovih pravic po telefonu, telefonski klic vzpostavi

policist, nato pa ji omogoči pogovor.

Pridržani osebi je treba zagotoviti prehrano in sta-

len dostop do pitne vode in sanitarij. Osebi, ki je

pridržana več kot 12 ur, morajo biti zagotovljeni

trije obroki hrane na dan, drugim pa pripada pra-

viloma suhi obrok hrane. Prehrana se praviloma ne

zagotavlja osebam, ki so očitno pod vplivom alko-

hola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali

drugih psihoaktivnih snovi. Pravica do prehrane

74

vključuje tudi zagotovitev posebne prehrane zaradi

bolezni ali osebnega prepričanja.

Osebi, ki je v prostoru za pridržanje več kot 12 ur,

morajo policisti omogočiti gibanje na prostem,

razen če varnostni razlogi tega ne dopuščajo.

Pridržana oseba ima pravico do nepretrganega

osemurnega počitka v 24 urah.

Če je oseba v prostor za pridržanje pripeljana v mo-

krih oziroma neustreznih oblačilih (pomanjkljivo

oblečena glede na letni čas, vremenske razmere

ipd.), ji policist za čas pridržanja zagotovi pri-

merno oblačilo ali obutev, ki jo pridobi od njenih

bližnjih in sorodnikov, ki jih predlaga pridržana

oseba, od pristojnega centra za socialno delo ali

humanitarnih organizacij.

Kdaj sme policist pridržati osebo?

Policist sme odrediti pridržanje pod točno določe-

nimi pogoji, ki jih opredeljujejo naslednji zakoni:

– Zakon o nalogah in pooblastilih policije,

– Zakon o kazenskem postopku,

– Zakon o prekrških in

– Zakon o pravilih cestnega prometa.

75

Poleg zgoraj navedenih zakonov, ki urejajo pridr-

žanje oseb, v slovenskem pravnem redu z vidika

ustavno zagotovljenih pravic obstajata še dve po-

sebnosti, ki sta določeni v:

– Zakonu o sodelovanju v kazenskih zadevah z dr-

žavami članicami Evropske unije in

– Zakonu o nadzoru državne meje.

Pridržanje po Zakonu o nalogah in pooblasti-





lih policije


Policisti smejo pridržati osebo, ki moti ali ogroža

javni red, če javnega reda ne morejo drugače vzpo-

staviti ali če ogrožanja ne morejo drugače odvrniti

ali osebo, ki krši odrejeno prepoved približevanja

ali odrejeno prepoved udeležbe na športnih prire-

ditvah, ali osebo, ki jo je treba izročiti tujim var-

nostnim organom ali je bila sprejeta od tujih var-

nostnih organov in jo je treba izročiti pristojnemu

organu.

Pridržanje sme trajati le nujno potreben čas, ven-

dar največ 12 ur, pridržanje osebe, ki jo je treba iz-

ročiti tujim varnostnim organom ali ki je bila spre-

jeta od tujih varnostnih organov, pa največ 48 ur.

76

Dobro je vedeti, da mora biti pridržani osebi

izdan in vročen sklep o pridržanju v šestih urah

od odreditve pridržanja. Pridržana oseba ima,

dokler traja pridržanje, pravico do pritožbe

zoper sklep o pridržanju. Policist, ki izvaja pri-

držanje, poskrbi, da se pritožba zoper sklep o

pridržanju takoj pošlje pristojnemu okrožnemu

sodišču. O pritožbi pristojno okrožno sodišče

odloči v 48 urah, pritožba pa ne zadrži izvršitve

sklepa o pridržanju.

Pridržanje po Zakonu o kazenskem postopku

Če obstajajo razlogi za sum, da je bilo storjeno

kaznivo dejanje, zaradi katerega se storilec pre-

ganja po uradni dolžnosti, mora policija ukreniti

vse potrebno, da se odkrije storilec kaznivega de-

janja, da se storilec ali udeleženec ne skrije ali da

ne pobegne, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi

kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo biti do-

kaz, in da se zberejo vsi podatki, ki bi utegnili biti

koristni za uspešno izvedbo kazenskega postopka.

Da bi policisti opravili vse te naloge, smejo upora-

biti vse ukrepe in pooblastila, ki jih določa Zakon

o kazenskem postopku. Med te ukrepe spada tudi

pridržanje oseb, ki pomeni odvzem prostosti.

77

Pridržanje po Zakonu o kazenskem postopku lah-

ko traja, dokler trajajo razlogi, največ pa 48 ur. Po

poteku tega časa mora policist pridržano osebo iz-

pustiti ali pa jo privesti k preiskovalnemu sodniku.

Kdaj lahko policist pridrži osebo med preisko-

vanjem kaznivega dejanja?

Policist lahko pridrži določeno osebo (osumljen-

ca), če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je ta

oseba storila kaznivo dejanje, za katero se storilec

preganja po uradni dolžnosti, pridržanje pa je po-

trebno zaradi ugotovitve istovetnosti, preverjanja

alibija, zbiranja obvestil in dokaznih predmetov o

kaznivem dejanju, zoper osumljenca pa mora ob-

stajati eden od pripornih razlogov:

– oseba se skriva, ni mogoče ugotoviti njene isto-

vetnosti ali okoliščine kažejo na nevarnost, da

bo pobegnila;

– obstaja upravičena bojazen, da bo ta oseba uni-

čila sledove kaznivega dejanja, ali

– če teža, način storitve ali okoliščine, v katerih je

bilo kaznivo dejanje storjeno, in njene osebne

lastnosti, prejšnje življenje, okolje in razmere, v

katerih živi, ali kakšne druge posebne okoliščine

kažejo na nevarnost, da bo ponovila kaznivo de-

78

janje, dokončala poskušeno kaznivo dejanje ali

storila kaznivo dejanje, s katerim grozi.

Policist sme odrediti pridržanje tudi zoper osebo, za

katero obstaja utemeljen sum, da je storila kaznivo

dejanje, za katero se storilec preganja po uradni

dolžnosti, ki se obravnava v skrajšanem kazenskem

postopku (predviden za kazniva dejanja, za katera je

predpisana denarna kazen ali zapor do treh let). Ob

tem mora biti izpolnjen pogoj iz prve zgoraj navede-

ne alineje ali pa eden od pogojev, navedenih v drugi

ali tretji zgornji alineji, ko gre za kazniva dejanja zo-

per javni red in mir, zoper spolno nedotakljivost ali za

kaznivo dejanje s prvinami nasilja, za katera se sme

izreči kazen zapora dveh let, ali za druga kazniva de-

janja, za katera se lahko izreče kazen zapora treh let.

Dobro je vedeti, da mora policist pridržani

osebi izdati odločbo v pisni obliki, če pridrža-

nje traja več kot šest ur. V odločbi mora nave-

sti razloge za odvzem prostosti in odreditev

pridržanja. Pridržana oseba ima, dokler traja

pridržanje, pravico do pritožbe zoper odločbo

o pridržanju na senat pristojnega sodišča, ki

mora o pritožbi odločiti v 48 urah. Pritožba ne

zadrži ukrepa odvzema prostosti.

79

Pridržanje po Zakonu o prekrških

Policist lahko ob izpolnjenih zakonskih pogojih na

podlagi Zakona o prekrških pridrži osebo pod vpli-

vom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi ali ose-

bo, ki jo je zalotil pri storitvi prekrška.

Kdaj sme policist pridržati osebo, ki je pod vpli-

vom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi?

To pridržanje je preprečevalnega pomena, saj

oseba pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktiv-

nih snovi pogosto ogroža javni red pa tudi svojo

osebno varnost. Zakon o prekrških določa, da sme

policist odrediti pridržanje do iztreznitve oziroma

dokler kršitelj ni sposoben obvladovati svojega rav-

nanja, ko so izpolnjeni naslednji zakonski pogoji:

– da gre za osebo pod vplivom alkohola ali drugih

psihoaktivnih snovi,

– da je taka oseba zalotena pri prekršku,

– da obstaja nevarnost, da bo taka oseba še naprej

delala prekrške (s prekrškom nadaljevala, ga po-

novila ali storila novega).

Vsi trije pogoji morajo obstajati kumulativno, kar

pomeni, da se lahko pridržanje odredi le, če so iz-

80

polnjeni vsi trije pogoji hkrati. Pridržanje sme trajati

le do iztreznitve oziroma dokler oseba ni sposobna

obvladovati svojega ravnanja, vendar največ 12 ur.

Oseba je pod vplivom alkohola ali psihoaktivnih

snovi, če se tako ugotovi v skladu z zakonom ob

uporabi ustreznih tehničnih sredstev in naprav ali

če iz njenega videza, ravnanja, psihofizičnega sta-

nja ter drugih okoliščin izhaja, da ni zmožna obvla-

dovati svojega ravnanja.

Dobro je vedeti, da mora policist vpliv alkohola

ali psihoaktivnih snovi ugotavljati z ustreznimi

tehničnimi sredstvi ali s strokovnim pregle-

dom, če obravnava kazniva dejanja ali ugo-

tavlja prisotnost teh snovi pri udeležencih v

cestnem prometu. Pri ostalih kršitvah pa glede

prisotnosti teh snovi zadošča ocena policista,

ki temelji na videzu, ravnanju, psihofizičnemu

stanju ter drugih okoliščinah kršitelja. Gre za

zunanje znake vpliva alkohola ali psihoaktiv-

nih snovi pri kršitelju, kot so npr. motne in kal-

ne oči, zatikajoč ali jecljajoč govor, negotova

hoja, nekontrolirani gibi, nagnjenost k razbi-

janju in pretepanju ali agresivnost.

81

Kdaj sme policist pridržati osebo, ki jo je zalo-

til pri storitvi prekrška?

V poglavju o privedbi smo omenili, da sme poli-

cist na podlagi Zakona o prekrških brez odredbe

privesti nekoga, ki ga je zalotil pri prekršku, če ne

more ugotoviti njegove istovetnosti, če oseba nima

stalnega prebivališča ali če bi se z odhodom zaradi

prebivanja v tujini lahko izognila odgovornosti za

prekršek ali če so okoliščine, ki upravičujejo oceno,

da bo storilec nadaljeval s prekrškom ali da ga bo

ponovil, ali če obstaja upravičena bojazen, da bo

storilec skril, uničil ali odvrgel dokaz o prekršku.

V teh primerih mora policist osebo brez odlašanja

privesti sodniku za prekrške.

Če je izpolnjen eden od omenjenih pogojev za pri-

vedbo, lahko policist odredi pridržanje pod nasle-

dnjima pogojema:

– da je bila oseba zalotena pri storitvi prekrška v

času, ko sodišče ne dela, in

– da obstaja nevarnost, da bo storilec pobegnil

ali da bo nadaljeval s prekrškom ali prekršek po-

novil, ali če obstaja upravičena bojazen, da bo

skril, uničil ali odvrgel dokaz o prekršku.

82

Dobro je vedeti, da predvidena privedba zalo-

tenega storilca prekrška včasih ni mogoča, ker

sodišče ne dela. V teh primerih lahko policist,

dokler privedba ni mogoča, osebo pridrži, vendar

največ za 12 ur. Pri tem ni pogoj, da je storilec pod

vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi.

Pridržanje po Zakonu o pravilih cestnega pro-





meta


Na najhujše posledice prometnih nesreč v Republiki

Sloveniji je v preteklih letih pretežno vplivala pri-

sotnost alkohola in drugih psihoaktivnih snovi pri

voznikih motornih vozil. Namen pridržanja je ta-

kojšnja izločitev nevarnih voznikov, ki bi z nadalje-

vanjem kršitev v cestnem prometu utegnili ogroziti

druge udeležence in sebe.

Kdaj sme policist pridržati osebo, ki vozi mo-

torno vozilo pod vplivom alkohola ali drugih

psihoaktivnih snovi?

Policist pridrži voznika motornega vozila:

– pri katerem je bilo s sredstvi ali napravami za

ugotavljanje alkohola ugotovljeno, da ima v

83

organizmu več kot 1,10 grama alkohola na kilo-

gram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v

litru izdihanega zraka;

– ki odkloni preizkus s sredstvi ali napravami za

ugotavljanje alkohola ali strokovni pregled;

– ki oporeka rezultatu preizkusa z indikatorjem

alkohola v izdihanem zraku in mu policist odredi

preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zra-

ku, pri katerem se ugotovi najmanj vrednost iz

prve alineje, ali ki oporeka rezultatu preizkusa

z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, pri

katerem se ugotovi najmanj vrednost iz prve ali-

neje, in mu policist odredi strokovni pregled;

– pri katerem je bila s preizkusom z napravo ali s

sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti pre-

povedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih

psihoaktivnih snovi v organizmu ugotovljena pri-

sotnost teh snovi ali pri katerem je bil na podlagi

predpisanega postopka za prepoznavo znakov

oziroma simptomov prepoznan znak ali simptom,

ki je posledica teh snovi v organizmu, in so bili pri

zdravniškem pregledu zaznani znaki motenj, ki

lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu;

– ki je odklonil sodelovanje pri preizkusu z napravo

ali s sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti

prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali dru-

gih psihoaktivnih snovi v organizmu ali pri pred-

pisanem postopku za prepoznavo znakov oziroma

84

simptomov, ki so posledica teh snovi v organizmu,

ali če preizkusa ali postopka ni bilo mogoče opra-

viti zaradi drugega razloga in so bili pri zdravni-

škem pregledu zaznani znaki motenj, ki lahko pov-

zročijo nezanesljivo ravnanje v prometu, ali

– ki zaradi zdravstvenega stanja ali zaradi drugega

z njim povezanega objektivnega vzroka ne more

opraviti preizkusa alkoholiziranosti ali preizkusa

ne opravi po navodilih proizvajalca in so bili pri

zdravniškem pregledu zaznani znaki motenj, ki

lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu.

Pridržanje voznika motornega vozila lahko traja

največ 12 ur, vendar ne manj kot 6 ur, pri čemer se

upošteva ravnanje voznika motornega vozila v času

pridržanja in ugotovljena količina alkohola.

Dobro je vedeti, da se policist glede na konkre-

tne okoliščine (ravnanje voznika, stopnja alko-

hola, ...) lahko odloči, da pridržanja ne odredi:

če se vozniku motornega vozila ob izpolnjeva-

nju zakonskih pogojev začasno zaseže vozilo, če

je kraj postopka neposredno pred objektom, v

katerem voznik motornega vozila dejansko biva,

ali če je zagotovljen prevoz voznika motornega

vozila na naslov, na katerem dejansko prebiva.

85

Odvzem prostosti po Zakonu o sodelovanju

v kazenskih zadevah z državami članicami





Evropske unije


Na podlagi prenosa evropskih predpisov Slovenija

sodeluje v kazenskih zadevah z drugimi članicami

EU. Med predvidenimi ukrepi je tudi medsebojno

priznavanje in izvrševanje odločb pravosodnih or-

ganov zaradi prijetja in predaje oseb, zasega in

odvzema predmetov, začasnega zavarovanja zah-

tevkov za odvzem premoženjske koristi in odvzema

premoženjske koristi. Z namenom prijetja in predaje

osebe zaradi izvedbe kazenskega postopka ali izvr-

šitve kazni zapora oziroma varnostnega ali drugega

ukrepa kazenskega sodišča, ki se izvršuje z odvze-

mom prostosti, izda pravosodni organ države člani-

ce evropski nalog za prijetje in predajo. Na podlagi

takega naloga preiskovalni sodnik izda odredbo za

privedbo osebe, ki jo izvrši policija. Policisti tako

osebo takoj privedejo k preiskovalnemu sodniku.

Policisti smejo tudi brez odredbe preiskovalnega

sodnika prijeti osebo, za katero je bil izdan evrop-

ski nalog za prijetje in predajo in za katero je raz-

pisano iskanje v Schengenskem informacijskem

sistemu ter obstaja nevarnost, da bi pobegnila ali

se skrila. Taki osebi policisti odvzamejo prostost in

86

jo takoj, najkasneje pa v 24 urah, privedejo k prei-

skovalnemu sodniku.

Zadržanje po Zakonu o nadzoru državne meje

Med izvajanjem mejne kontrole smejo policisti za

nujno potreben čas zadržati osebo, ki namerava ali

je že prestopila mejno črto in glede katere obstaja

razlog za sum, da je nedovoljeno prestopila državno

mejo, zadržanje pa je potrebno zaradi ugotovitve

vseh dejstev in okoliščin prehajanja državne meje.

Prav tako lahko zadržijo tujca, ki ne izpolnjuje po-

gojev za vstop v državo in ga zaradi utemeljenih

razlogov ni mogoče takoj napotiti iz države.

Če zadržanje traja več kot 6 ur, morajo policisti ose-

bi izdati pisno odločbo, zadržanje pa ne sme trajati

več kot 48 ur.

Dobro je vedeti, da se izvajanje policijskega

pooblastila zadržanja ne nanaša samo na ob-

močja mejnih prehodov, temveč smejo polici-

sti to pooblastilo uporabiti tudi v notranjosti

države.

87





UPORABA PRISILNIH SREDSTEV


Za preprečitev ali odvrnitev nevarnosti, če z opo-

zorilom, ukazom ali izvedbo drugih pooblastil poli-

cisti ne morejo uspešno opraviti policijske naloge,

je zakonodajalec določil možnost uporabe prisilnih

sredstev, s katerimi lahko policist posameznika

prisili k neki storitvi ali opustitvi. Ta segment po-

licijskih pooblastil je najbolj invaziven v odnosu

policista do posameznika, vendar je v posameznih

primerih nujno potreben.

Policist lahko pri svojem delu uporablja različna z

zakonom določena prisilna sredstva, ki morajo biti

tipizirana. Izjemoma smejo policisti za vklepanje in

vezanje oseb, prisilno ustavljanje prevoznih sred-

stev ali če je neposredno ogroženo njihovo življe-

nje ali življenje drugih oseb, uporabiti tudi druga

priročna sredstva in načine. To smejo storiti, ko

nimajo druge možnosti, če so ta priročna sredstva

in načini z vidika pričakovanih posledic uporabe

primerljivi in ustrezni.

Pred uporabo prisilnih sredstev policisti ukažejo

osebi, kaj mora storiti ali opustiti, in jo opozorijo,

da bodo ob neupoštevanju ukaza uporabili prisilno

sredstvo, razen če okoliščine tega ne dopuščajo.

88

Vrsta in intenziteta uporabljenega prisilnega sred-

stva mora biti sorazmerna načinu, sredstvu in moči

upiranja ali napada osebe. Zakon določa, da je upi-

ranje vsako nezakonito ravnanje, s katerim oseba

policistu otežuje ali onemogoča izvedbo zakonite

policijske naloge. Pri pasivnem upiranju oseba ne

upošteva policistovega zakonitega ukaza ali s svo-

jim nezakonitim ravnanjem otežuje ali onemogoča

izvedbo zakonite policijske naloge, tako da se use-

de, uleže, obrne vstran ali drugače podobno ravna.

Aktivno upiranje pa je upiranje z orožjem, nevarnim

orodjem, drugim predmetom ali snovjo, živaljo ali

s telesno silo, pri čemer oseba, ki se upira, polici-

stu namerava preprečiti izvedbo zakonite policijske

naloge. Za aktivno upiranje štejejo tudi pozivanje k

upiranju, beg osebe in ogrožanje. Ogrožanje pomeni,

da oseba s svojim položajem, kretnjami ali ravnanjem

kaže, da bo napadla policista ali drugo osebo ali

objekt, ki ga policist varuje. Napad zakon opredeljuje

kot vsako nezakonito neposredno aktivnost osebe s

telesno silo, z živaljo, orožjem, orodjem ali drugim

predmetom ali snovjo, s katero namerava policista

ali drugo osebo poškodovati ali ji vzeti življenje ali

ogroziti varnost objekta, ki ga policist varuje.

Policisti smejo prisilno sredstvo uporabljati, dokler

namen uporabe ni dosežen ali dokler se ne izkaže,

da namena ne bo mogoče doseči.

89

Policisti prisilnih sredstev ne smejo uporabiti

proti otrokom, vidno bolnim, starim, onemoglim

osebam, vidno težkim invalidom in vidno nosečim

ženskam, razen če jih je treba privesti ali pridržati

in policisti ne morejo drugače obvladati njihovega

upiranja ali napada ali če ogrožajo svoje življenje,

življenje ljudi, premoženje ali če je zaradi drugih

okoliščin njihovo življenje ali zdravje neposredno

ogroženo.

Če je zaradi uporabe prisilnih sredstev oseba poško-

dovana, ji morajo policisti takoj, ko okoliščine do-

puščajo, zagotoviti prvo pomoč ali zdravniško po-

moč. Če poškodovani ostane na zdravljenju v zdra-

vstveni ustanovi, policisti o tem obvestijo njegove

bližnje, razen če poškodovani temu nasprotuje.

Katera prisilna sredstva lahko uporabijo poli-

cisti?

Pri opravljanju policijskih nalog smejo policisti

uporabiti naslednja prisilna sredstva:

– sredstva za vklepanje in vezanje,

– telesno silo,

– plinski razpršilec,

– palico,

90

– službenega psa,

– sredstva za prisilno ustavljanje prevoznih sred-

stev,

– konjenico,

– posebna motorna vozila,

– vodni curek,

– plinska sredstva in druga z zakonom določena

sredstva za pasivizacijo in strelno orožje.





Sredstva za vklepanje in vezanje


Sredstva za vklepanje in vezanje so namenjena

varni izvedbi policijskega postopka. Namenjena so

varnosti policista kot tudi osebe v postopku. Med

ta sredstva spadajo:

– lisice (kovinska, med seboj povezana obroča za

vklepanje rok ali nog);

– pasovi s sistemom za vklepanje oziroma vezanje

rok in nog, plastična zatega (posebej prilagoje-

na za vezanje);

– vrvica ali druga priročna sredstva, kot so lepilni

trak, pas, vezalke ipd. Slednja morajo policisti

prenehati uporabljati takoj, ko lahko uporabijo

tipizirana sredstva.

91

Kateri so pogoji za uporabo sredstev za vkle-

panje in vezanje?

Policist sme uporabiti ta sredstva, če je glede na

okoliščine mogoče pričakovati, da se bo oseba

upirala ali samopoškodovala, napadla ali pobe-

gnila, ali če je to nujno za varno izvedbo privedbe

ali pridržanja. Sredstva za vklepanje in vezanje so

najmilejše prisilno sredstvo. Za njihovo uporabo

morajo obstajati okoliščine (odvisne od kraja in

časa izvedbe policijskega postopka, psihofizičnega

stanja osebe, podatkov o osebi, policijskih izku-

šenj, obnašanja in ravnanja osebe ipd.), na pod-

lagi katerih je mogoče pričakovati, da se bo oseba

upirala, samopoškodovala, napadla ali pobegnila.

To je edino prisilno sredstvo, ki ga smejo policisti

uporabiti še preden se oseba upira, napade ali se

poskuša samopoškodovati.

Policijski pooblastili privedba in pridržanje sta po-

sebej izpostavljeni, saj je v policijski praksi njuno

izvajanje z vidika varnosti še posebej zahtevno

in tvegano. Tudi pri izvedbi teh pooblastil morajo

obstajati zgoraj navedene okoliščine, ki za varno

izvedbo privedbe ali pridržanja zahtevajo uporabo

sredstev za vklepanje in vezanje.

92





Telesna sila


Uporaba telesne sile je:


– neposredna uporaba sile policistov s strokovni-

mi prijemi, udarci in meti, strokovni pritiski;

– individualna ali skupinska uporaba telesne sile

za potiskanje, odrivanje, prenašanje ali razdva-

janje oseb ter

– individualna ali skupinska uporaba ščita za poti-

skanje, odrivanje ali razdvajanje oseb ali palice za

izvedbo strokovnih prijemov, pritiskov, potiska-

nje, odrivanje, prenašanje ali razdvajanje oseb.

Za obvladovanje pasivnega upiranja policisti upo-

rabijo udarce in mete le, če ugotovijo, da s strokov-

nimi prijemi ali z uporabo drugih oblik telesne sile

ne bodo dosegli namena uporabe.

Dobro je vedeti, da smejo policisti uporabiti

oblike in načine uporabe telesne sile, ki izhaja-

jo iz različnih borilnih veščin in policijske pra-

kse in so opredeljeni v internih aktih policije,

policisti pa so usposobljeni za njihovo uporabo

(tako npr. klofuta ni uporaba prisilnega sred-

stva telesne sile).

93

Kateri so pogoji za uporabo telesne sile?

Telesno silo smejo policisti uporabiti, če ne morejo

drugače:

– obvladati upiranja osebe,

– odvrniti napada ali

– preprečiti samopoškodbe osebe.

Vedno, ko policisti uporabljajo to prisilno sredstvo,

gre za obvladovanje upiranja osebe ali odvrnitev

napada nase ali koga drugega. Preprečitev samo-

poškodbe kot eden od pogojev za uporabo telesne

sile je določen zato, ker morajo policisti preprečiti

samopoškodbo osebe tudi, ko ne gre za upiranje

osebe ali napad nanje ali koga drugega, pri čemer

pa je pogosto treba uporabiti telesno silo. Poleg

tega pa je z izrecno navedbo tega pogoja poudarje-

na tudi ena od osnovnih nalog policije – varovanje

življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi.

Plinski razpršilec

Plinski razpršilec je izjemno učinkovito obrambno

sredstvo, namenjeno začasni onesposobitvi agre-

sivnega kršitelja. Gre za pršilo z dražilno substan-

co. Policist ga uporabi tako, da s pritiskom na spro-

94

žilec dražilno substanco sprosti neposredno proti

obrazu oziroma zgornjemu delu telesa osebe.

Kateri so pogoji za uporabo plinskega razpr-

šilca?

Pogoji za uporabo plinskega razpršilca so enaki kot

za uporabo telesne sile, zato je odločitev policista,

ali naj uporabi plinski razpršilec ali telesno silo,

odvisna od vsakega konkretnega policijskega po-

stopka in okoliščin.

Uporaba plinskega razpršilca je pri pasivnem upi-

ranju omejena oziroma delno prepovedana, saj z

njegovo uporabo policist večinoma ne doseže na-

mena in se kršitelj ne preneha upirati (npr. sedi na

cesti, se drži za pult v gostinskem lokalu ali sedi na

stolu in noče oditi s policisti ipd.). Za obvladovanje

pasivnega upiranja smejo policisti uporabiti plin-

ski razpršilec samo, če z uporabo drugih prisilnih

sredstev niso dosegli namena ali drugih prisilnih

sredstev ne morejo uporabiti, ocenijo pa, da bodo s

plinskim razpršilcem kršiteljevo upiranje obvladali.





Palica


Palica je sredstvo, ki je posebej prirejeno za obram-

95

bo ali napad. Palica je ena od osnovnih prisilnih

sredstev, ki jih policije po vsem svetu uporabljajo

od njihovega nastanka dalje. Eden od razlogov za

to je tudi dejstvo, da je na nek način podaljšek roke

in zato omogoča delovanje z večje, varnejše raz-

dalje. Že na prvi pogled izraža represivno funkcijo

varnostnih organov in jim omogoča uspešno obvla-

dovanje upiranja oseb v policijskih postopkih, od-

vrnitev napadov nanje ali koga drugega ter obvla-

dovanje drugih oblik kršenja javnega reda. Palice,

ki jih policije po svetu uporabljajo, so različnih

oblik. Zakon za uporabo palice šteje neposredno

uporabo gumijevke, palice z ročajem – tonfe ter

zložljive in druge tipizirane palice za udarjanje.

Dobro je vedeti, da policisti s palico ne smejo

usmerjeno udarjati po vitalnih delih telesa,

kot so glava, vrat ali genitalije, razen če je to

nujno, ker oseba neposredno ogroža življenje

policistov ali druge osebe.

Kateri so pogoji za uporabo palice?

Policisti smejo palico uporabiti, če je bila uporaba

telesne sile ali plinskega razpršilca neuspešna ali

96

če glede na okoliščine ni mogoče pričakovati, da bi

bila njuna uporaba uspešna. Za obvladovanje pa-

sivnega upiranja policisti palice ne smejo uporabi-

ti, razen če ne morejo uporabiti drugega, milejšega

prisilnega sredstva, s katerim bi obvladali takšno

upiranje. V praksi se lahko zgodi, da je zaradi si-

cer pasivnega upiranja osebe, ki je izrazito fizič-

no močnejša ali spretnejša od policistov, izvedba

nalog policije otežena ali onemogočena. V takih

primerih je lahko uporaba palice edina možnost za

uspešno izvedbo nalog policije.

Službeni pes

Službeni pes je zaradi svojih posebnih lastnosti

izredno uporaben za opravljanje številnih policij-

skih nalog (predvsem pri vzdrževanju javnega reda

in miru, iskanju ponesrečencev, pogrešanih oseb,

prepovedanih drog in razstreliva itd.). Navzočnost

policista s službenim psom na določenem kraju ne-

dvomno vpliva na potencialne kršitelje, vendar se

ne šteje za uporabo službenega psa kot prisilnega

sredstva.

Dobro izurjen službeni pes je zelo učinkovito pri-

silno sredstvo. Policist pri opravljanju policijskih

nalog psa uporabi za neposredno delovanje na

97

osebo. V pogojih za uporabo službenega psa kot

prisilnega sredstva sta določena dva osnovna na-

čina, in sicer z nagobčnikom in brez njega. V prvem

primeru službeni pes na osebo, zoper katero ga po-

licist uporabi, deluje s telesom, v drugem pa tudi z

ugrizom. V obeh primerih ga policist lahko uporabi

na povodcu in brez njega.

Zaradi preprečitve nepotrebnih poškodb pri osebi,

zoper katero ga uporabi, mora policist službenega

psa, če je le mogoče, ves čas nadzorovati.

Kateri so pogoji za uporabo službenega psa?

Zakon predpisuje natančne pogoje za uporabo

službenega psa kot prisilnega sredstva, pri tem pa

razlikuje med uporabo službenega psa v različnih

situacijah:

– službenega psa z nagobčnikom in na povodcu

smejo policisti uporabiti, če ne morejo drugače

obvladati aktivnega upiranja ali odvrniti napada;

– službenega psa z nagobčnikom in brez povodca

smejo policisti uporabiti, če ne morejo drugače

preprečiti bega osebe ali odvrniti napada;

– službenega psa brez nagobčnika in na povodcu

smejo policisti uporabiti, če ne morejo drugače:

98

	obvladati aktivnega upiranja z orožjem, ne-

varnim orodjem, drugimi nevarnimi predmeti

ali snovmi ali odvrniti napada osebe s takimi

predmeti ali snovmi,

	obvladati aktivnega upiranja večjega števila

oseb ali odvrniti njihovega napada,

	odvrniti napada osebe, ki je fizično močnejša

ali uporablja posebne spretnosti;

– službenega psa brez nagobčnika in brez povodca

smejo policisti uporabiti, če ne morejo drugače:

	obvladati aktivnega upiranja z orožjem, ne-

varnim orodjem, drugimi nevarnimi pred-

meti ali snovmi ali odvrniti napada s takimi

predmeti ali snovmi, če obstaja neposredna

nevarnost za nastanek hude telesne poškod-

be ali hujše posledice za policista ali koga

drugega,

	preprečiti bega osebe, ki je oborožena, ali

ima pri sebi nevarno orodje, druge nevarne

predmete ali snovi.

Sredstva za prisilno ustavljanje prevoznih





sredstev


Sredstva za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev

so predmeti in naprave, s katerimi policisti voznika

99

prisilijo k ustavitvi prevoznega sredstva ali mu one-

mogočijo pobeg s prevoznim sredstvom.

Ta sredstva so bodičasti trakovi in bodičasta sred-

stva za preprečevanje nadaljnje vožnje, ki jih poli-

cisti položijo na vozišče in so prirejeni tako, da se

ob navozu prevoznega sredstva nanje, predrejo in

izpraznijo pnevmatike. Policisti pa lahko za ustavlja-

nje prevoznih sredstev uporabijo tudi druga sred-

stva, ki voznika prisilijo k ustavitvi, kot so npr. druga

vozila, plovila, mreže, elektronske naprave, zaščitne

ograje, lesene, betonske ali kovinske ovire ter drugi

materiali, ki se uporabijo kot ovira za preprečitev na-

daljnje vožnje. Pri tem pa ne smejo uporabiti vozil, ki

prevažajo nevarno blago ali žive živali.

Kateri so pogoji za uporabo sredstev za prisil-

no ustavljanje prevoznih sredstev?

Sredstva za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev

smejo policisti uporabiti za preprečitev:

– bega s prevoznim sredstvom osebi, zaloteni pri

okoliščinah, ki kažejo na storitev kaznivega de-

janja, za katero se storilec preganja po uradni

dolžnosti;

– bega s prevoznim sredstvom osebi, ki ji je bila

100

odvzeta prostost ali za katero je bil izdan nalog

za odvzem prostosti;

– nezakonitega prehoda s prevoznim sredstvom

čez državno mejo osebi, ki ne upošteva zakoni-

tega policistovega znaka ali ukaza za ustavitev;

– nadaljnje vožnje s prevoznim sredstvom osebi, ki

je bila pred tem najmanj dvakrat pravilno usta-

vljana in ni upoštevala zakonitega policistovega

znaka ali ukaza;

– nedovoljenega dostopa s prevoznim sredstvom

do objekta, prostora ali območja, kjer se zadržu-

je, biva ali potuje varovana oseba, ali

– nadaljnje vožnje s prevoznim sredstvom osebi,

ki ne upošteva zakonitega ukaza policista in

poskuša nadaljevati ali nadaljuje vožnjo, pa ne

izpolnjuje pogojev za vožnjo.

Policisti morajo pred uporabo sredstev za prisilno

ustavljanje prevoznih sredstev izvesti vse ustrezne

ukrepe, s katerimi zagotovijo varnost drugim ude-

ležencem v prometu.

Uporaba prisilnih sredstev proti množici

Poleg prisilnih sredstev, ki so navedena v prejšnjih

poglavjih (sredstva za vklepanje in vezanje, tele-

sna sila, plinski razpršilec, palica in službeni pes),

101

sme policija ob večjih nemirih ali neredih uporabiti

tudi konjenico, posebna motorna vozila, vodni cu-

rek ali plinska ter druga sredstva za pasivizacijo.

Uporaba vodnega curka, konjenice, posebnih

motornih vozil in plinskih ter drugih sredstev





za pasivizacijo


Uporaba vodnega curka pomeni usmerjen vodni

curek pod pritiskom za potiskanje, odrivanje, raz-

dvajanje ali razganjanje ljudi, tako da se z najmanj-

šimi škodljivimi posledicami vzpostavi javni red.

Policisti vodni curek lahko uporabijo iz posebnega

vozila (poimenovan vodni top), vodne črpalke ali iz

vodovodnega omrežja.

Policijska konjenica je namenjena predvsem za

vzdrževanje javnega reda in miru, kadar je ta huje

ali množično kršen. Policisti pri varovanju javnih

zbiranj izvajajo taktične postopke, ki se večinoma ne

obravnavajo kot prisilno sredstvo (npr. spremljanje

navijačev, ustrezna postavitev policistov s konji za-

radi boljše preglednosti nad dogajanjem v množici

…), dokler ne gre za postopek s konji, pri katerem

konj s telesom neposredno deluje na ljudi. Konjenica

je zaradi izrednih lastnosti (ustrezno izurjenih) ko-

njev zelo učinkovito prisilno sredstvo. S potiska-

102

njem, odrivanjem, razdvajanjem ali razganjanjem

množice policisti s konji pri vzpostavljanju javnega

reda ob hujših kršitvah delujejo usklajeno z drugimi

policisti, ki sodelujejo pri varovanju javnih zbiranj.

Posebna motorna vozila so lahko običajna vozila

z možnostjo za namestitev ograj in zaščitnih mrež

(enoprostorci, terenska vozila) ali posebej prireje-

na vozila (npr. SOV – specialno oklepno vozilo), na

katere se na sprednji del namesti posebna ograja.

Uporabijo se kot pomoč pri vzdrževanju ali vzpo-

stavljanju javnega reda ter tudi pri opravljanju dru-

gih nalog policije, ko je treba zagotoviti pomoč ali

večjo varnost. Ograja na vozilu se lahko uporabi za

zadrževanje ali preusmerjanje ljudi ali za neposre-

dno delovanje nanje s potiskanjem, z odrivanjem

ali razganjanjem. Z zadrževanjem ali zaporo ulic

policisti ljudem preprečijo dostop do določenega

kraja, s preusmerjanjem množici spremenijo smer

gibanja in ji preprečijo, da pride na določen kraj,

ali jo preusmerijo na kraj, kamor želijo, da pride.

Množico lahko potisnejo na določeno območje, z

odrivanjem ali razganjanjem pa jo odstranijo z do-

ločenega območja.

Plinska in druga sredstva za pasivizacijo s svojim

učinkom delujejo neposredno na osebe. Plinska

103

sredstva vsebujejo snovi, ki dražijo sluznice, zato

povzročajo solzenje, kašljanje in otežujejo diha-

nje osebam, zoper katere so uporabljena. Druga

sredstva za pasivizacijo so bombe ali izstrelki z

zvočnim, svetlobnim ali dimnim učinkom ali s kom-

binacijo navedenih učinkov ter gumijasti izstrelki.

Kateri so pogoji za uporabo vodnega curka,

konjenice, posebnih motornih vozil in plin-

skih ter drugih sredstev za pasivizacijo?

Ta prisilna sredstva smejo policisti uporabiti, ko je

javni red huje in množično kršen in ga drugače ne

morejo vzpostaviti. Sredstva so praviloma name-

njena za delovanje proti množici, lahko pa so upo-

rabljena tudi zoper posameznike. Najpogosteje se

uporabljajo za potiskanje, odrivanje, razdvajanje

ali razganjanje množice. Poleg naštetega sme-

jo policisti navedena sredstva uporabiti tudi ob

nekaterih drugih primerih (teroristična dejanja,

ugrabitve, prijetje osebe, ki se aktivno upira, na-

pada, se zabarikadira ali drugače onemogoča iz-

vedbo policijske naloge, ali ko policisti utemeljeno

pričakujejo oborožen odpor, zaradi česar bi lahko

bilo neposredno ogroženo življenje policista ali

druge osebe).

104

Policisti lahko plinska in druga sredstva za pasi-

vizacijo uporabijo po odredbi pooblaščene osebe

(generalnega direktorja policije, direktorja policij-

ske uprave ali policista, ki ga za to pooblasti) in le

izjemoma samoiniciativno (ob napadu nanje ali na

druge osebe ali če okoliščine zahtevajo takojšnje

ukrepanje).

Dobro je vedeti, da policisti pred uporabo vo-

dnega curka, konjenice, posebnih motornih

vozil ali plinskih ter drugih sredstev za pasivi-

zacijo množici ukažejo, da preneha s kršenjem

javnega reda in naj se mirno razide. Prav tako

jo opozorijo na uporabo teh sredstev, če ukaza

ne bi upoštevala.

Strelno orožje

Strelno orožje je najhujša vrsta prisilnega sredstva,

ki ga sme pri opravljanju policijskih nalog upora-

biti policist. Posledice uporabe strelnega orožja so

ponavadi hude, zato morajo biti skladno z načelom

sorazmernosti pogoji za uporabo strelnega orožja

določeni tako, da se lahko uporabi le, ko je ogrože-

no življenje policistov ali drugih oseb.

105

Predpisi določajo, da imajo policisti pravico in dol-

žnost imeti in nositi orožje in strelivo. Praviloma

policisti nosijo službene pištole, izjemoma pa lah-

ko nosijo tudi drugo strelno orožje.

Kateri so pogoji za uporabo strelnega orožja?

Pri opravljanju policijskih nalog smejo policisti

uporabiti strelno orožje samo, če ne morejo dru-

gače:

– odvrniti od sebe ali koga drugega sočasnega

protipravnega napada, s katerim je ogroženo ži-

vljenje, ali

– preprečiti, da bi oseba, ki ima v okoliščinah, ki

kažejo na storitev kaznivega dejanja, za uporabo

pripravljeno strelno orožje, eksplozivna sredstva

ali druge nevarne predmete ali snovi, z njimi

ogrozila življenje ene ali več oseb.

Za napad na policista ali drugo osebo se šteje tudi,

če oseba seže po orožju, drugem nevarnem pred-

metu ali snovi, jih potegne ali poskusi potegniti ali

drži v položaju, v katerem lahko v trenutku pride do

napada.

Če oseba, zoper katero policisti smejo uporabiti

strelno orožje, beži ali se umika proti skupini oseb

106

ali se v njej nahaja, smejo policisti streljati le, če

oseba neposredno ogroža življenje oseb. Če se ose-

ba nahaja v bližini državne meje ali se ji približuje,

morajo policisti streljati tako, da izstrelek ne pre-

leti državne meje.

Kakšen je postopek policista pri uporabi strel-

nega orožja?

Predpisi natančno urejajo postopek policista pri

uporabi strelnega orožja ter s tem stremijo k temu,

da kljub obstoju vseh pogojev za uporabo strelnega

orožja policist poskuša z milejšimi načini doseči izvr-

šitev policijske naloge. Predpisani sta policistovi dol-

žnosti, da osebo opozori na uporabo strelnega orožja

in izstreli opozorilni strel. Postopek tudi določa, da

policist načeloma ne strelja v vitalne dele človekove-

ga telesa, temveč le v tisti del telesa, ki bo napadalca

ali bežečo osebo onesposobil za napad ali beg.

Policist mora pred uporabo strelnega orožja osebo

opozoriti s klicem: »Stoj, policija, streljal bom!«

Takoj po izrečenem opozorilu, da bo streljal, mora

izstreliti še opozorilni strel v varno smer.

Ta policistova dolžnost pa ni absolutna. Včasih

okoliščine ne dopuščajo izrekanja predhodnega

107

opozorila. To je predvsem v primeru neposrednega

napada na policista ali koga drugega. Zato je pred-

pisano, da mora policist osebo opozoriti in izstreli-

ti opozorilni strel, če okoliščine to dopuščajo.

Kdaj sme policist voditi postopek z izvlečenim

in naperjenim orožjem?

Izvajanje postopka z naperjenim orožjem ne pome-

ni uporabe strelnega orožja. Gre za tipizacijo poli-

cijskega postopka, pri čemer je predvidena stopnja

nevarnosti pri izvajanju postopka taka, da zahteva

posebno previdno ravnanje. Naperjeno orožje po-

meni možnost hitrejšega policistovega odziva v

primeru neposrednega napada osebe v postopku.

POLICIJSKA POOBLASTILA ZA VAROVANJE DO-

LOČENIH OSEB IN OBJEKTOV

Predpisi posebej določajo nekatera pooblastila po-

licistov, ki jih ti izvajajo pri varovanju oseb, prosto-

rov, objektov in okolišev objektov, ki so posebnega

državnega pomena. Policisti pri tem načrtujejo, or-

ganizirajo, koordinirajo, usmerjajo, vodijo, nadzi-

rajo in izvajajo ukrepe preventivno-operativnega,

tehničnega in fizičnega varovanja.

108

Ukrepi policistov se izvajajo po različnih stopnjah

intenzitete glede na oceno ogroženosti. Tako na

primer šefa tuje države na državniškem, uradnem

in delovnem obisku v Republiki Sloveniji varuje-

jo po najvišji stopnji izvajanja ukrepov policije,

predsednika Republike Slovenije in predsednika

Vlade Republike Slovenije po nekoliko nižji sto-

pnji. Po še nižjih stopnjah pa na primer predse-

dnika Državnega zbora Republike Slovenije, mi-

nistra, pristojnega za zunanje zadeve, ministra,

pristojnega za obrambo, ministra, pristojnega za

notranje zadeve, predsednika Državnega sveta

Republike Slovenije, predsednika Ustavnega so-

dišča Republike Slovenije, predsednika Vrhovnega

sodišča Republike Slovenije ipd.

Policija na podlagi odredbe generalnega direktorja

policije lahko varuje tudi druge državne funkcio-

narje ali pomembne tuje osebe, če je zaradi opra-

vljanja njihove funkcije oziroma opravljanja javnih

nalog resno ogroženo njihovo življenje in telo.

V okviru varovanja določenih oseb in objektov

policisti poleg že opisanih pooblastil izvajajo tudi

varnostno preverjanje oseb in akreditacijski posto-

pek z namenom ugotavljanja varnostnih zadržkov

tistih oseb, ki bi se lahko nahajale ali se že nahajajo

pri varovani osebi ali varovanem objektu.

109

Dobro je vedeti, da smejo policisti zaradi za-

gotavljanja varnosti določenih oseb, objektov

in okolišev objektov, ki so posebnega državne-

ga pomena, omejiti dostop do prostora, kjer

bodo potekali oziroma potekajo dogodki dr-

žavnega pomena. Zaradi varovanja določenih

varovanih oseb, ki so visoko ogrožene, smejo

policisti imetnikom stanovanj, stanovanjskih

hiš in drugih objektov, ki se nahajajo v nepo-

sredni bližini ali ob poti, kjer se bo zadrževala

varovana oseba, ukazati, da v določenem času

zaprejo okna, odstranijo vozila, smetnjake in

druge predmete, ki bi lahko predstavljali ovi-

ro ali nevarnost za varovano osebo. Policisti

smejo tudi zahtevati, da se za nujno potreben

čas prepove ali omeji promet ter ustavijo dela

na objektih, cestah in ob cestah, prepove lov,

minerska dela in strelske vaje.





POLICIJSKA POOBLASTILA NA VODAH


Naloge, ki jih policisti opravljajo na morju in na ce-

linskih vodah, so različne in v marsičem drugačne

od nalog policistov na kopnem. Naloge policistov

110

so usmerjene predvsem v nadzor plovil, kontrolo

oseb na plovilih in kontrolo oseb, ki se ukvarjajo z

različnimi dejavnostmi na vodah. Poleg policijskih

pooblastil, ki jih imajo pri opravljanju nalog na ko-

pnem, smejo policisti:

– preveriti zastavo plovila,

– ustaviti plovilo,

– pregledati listine plovila, članov posadke in dru-

gih oseb na plovilu,

– pregledati in dokumentirati območje pod vodno

gladino, vključno z dnom,

– pregledati ali preiskati plovilo,

– ukazati prekinitev potopa potapljaču ter

– zasledovati, zajeti in odpeljati plovilo, člane

posadke in druge osebe na plovilu na določeno

mesto ali k pristojnemu organu.





Preverjanje zastave plovila


Zastava je znak državne pripadnosti plovila, zato

obstajajo določena mednarodna pravila, kdaj mora

imeti plovilo izobešeno zastavo. Če policist opazi,

da določeno plovilo nima izobešene zastave, ali če

sumi, da izobešena zastava ne odgovarja pripadno-

sti plovila, opozori poveljnika plovila, naj izobesi

zastavo ali sporoči podatke o pripadnosti plovila.

111

Te zahteve policist praviloma posreduje s pomočjo

avdionaprav (megafon). Če posadka plovila upo-

števa policistovo zahtevo, se postopek po prever-

janju konča. V nasprotnem primeru ali ob sumu

kaznivega dejanja ali prekrška pa policist zahteva,

da poveljnik svoje plovilo ustavi.





Ustavitev plovila


Znak za ustavitev plovila daje policist z vidnim ali

zvočnim signalom z razdalje, s katere lahko po-

sadka kontroliranega plovila zazna znak. Znaki se

lahko dajejo s svetilko, piščalko, signalno pištolo

ali na drug z mednarodnimi pravili predpisan način.

Ustavitev plovila pomeni zmanjšanje hitrosti usta-

vljenega plovila na hitrost, ki še zagotavlja njegovo

varno plovbo, na policistov ukaz pa tudi izključitev

pogonskega sistema. Če se plovilo ne ustavi, ob-

staja pa sum, da so kršeni predpisi, mednarodne

pogodbe ali pravila mednarodnega prava, se lahko

policist odloči za zasledovanje plovila. Pri tem sme

uporabiti sredstva, primerna za zaustavitev plovila.

Pregled listin plovila, članov posadke in dru-





gih oseb na plovilu


Policisti smejo preveriti listine, ki jih morajo imeti

112

določene vrste plovil: vpisni list plovila (razvidna

državna pripadnost, lastništvo plovila, namemb-

nost, kategorija), potrdilo o usposobljenosti za

upravljanje plovila, popis posadke (seznam čla-

nov posadke in potnikov), ladijski dnevnik (le za

določene vrste ladij), knjigo in manifest tovora

(razviden tovor in njegova razporeditev na ladji),

dovoljenje za ribolov (če ga posadka opravlja ali

ima na plovilu ribolovna sredstva). Naštete listine

se nanašajo tako na člane posadke kot na morebi-

tne potnike. Policisti lahko pregledajo listine na

plovilu ali od poveljnika zahtevajo, da jih prinese

na policijsko plovilo.

Dobro je vedeti, da sme policist ob neugodnih

vremenskih razmerah ali zaradi varnosti po-

sadke ter plovila poveljniku ustavljenega plo-

vila ukazati, naj odpluje v najbližje zavetrje ali

pristanišče, kjer konča policijski postopek.

Pregled in dokumentiranje območja pod vo-

dno gladino, vključno z dnom

Če je zaradi razjasnitve določenih dejstev in oko-

liščin potrebno neposredno opazovanje, smejo

113

policisti pregledati in dokumentirati območje pod

vodno gladino, vključno z dnom. Gre za primere

iskanja utopljencev, podvodnih ogledov krajev ka-

znivih dejanj, iskanja predmetov, podvodnih pre-

gledov plovil zaradi suma tihotapstva, odkrivanja

krivolovcev ipd.

Območje pod vodno gladino (pregled ladij in ladij-

skih balastnih tankov, rek, jezer, sifonov, gramo-

znih jam, podvodnih jam, jaškov, kanalov, ribnikov,

bazenov, raznih vodnih zapornic do višinskih jezer,

ipd.) pregledajo in dokumentirajo policisti pota-

pljači neposredno ali s pomočjo tehničnih sredstev.





Pregled in preiskava plovila


Policisti smejo pregledati plovilo, ko je treba nepo-

sredno preveriti dejstva in okoliščine, povezane z

razlogi za zaustavitev plovila. Pregled plovila zaje-

ma pregled nadvodnega in podvodnega dela plo-

vila, prostorov za vkrcavanje in izkrcavanje oseb,

prtljage in tovora, prostorov za upravljanje plovila

ter prostorov za zadrževanje potnikov in članov po-

sadke. Pregled plovila zajema tudi pregled naprav,

opreme plovila, prtljage in tovora na plovilu, ne

pa tudi bivalnih kabin in skritih delov plovila. Vsak

intenzivnejši poseg od naštetega pomeni preiskavo

114

plovila. Pri preiskavi bivalnih in skritih prostorov

plovila mora policist ravnati po določilih o hišni

preiskavi po zakonih, ki urejata kazenski ali pre-

krškovni postopek (pred izvedbo preiskave mora

pridobiti odredbo pristojnega sodnega organa ozi-

roma brez odredbe, če obstajajo zakonski pogoji za

izvedbo hišne preiskave brez odredbe).

Prekinitev potopa potapljača

Izvajanje policijskih pooblastil pogosto zahteva ta-

kojšnje in odločno ukrepanje, zato smejo policisti

potapljaču ukazati prekinitev potopa in na površju

izvesti identifikacijski postopek in druge postopke.

Če ukaza za prekinitev potopa ni mogoče izreči ne-

posredno ustno, policisti za sporazumevanje upo-

rabijo mednarodne standardne znake za sporazu-

mevanje pod vodo.





Zasledovanje in zajetje plovila


Pregon in zajetje plovila, ki ne upošteva znakov

policije za ustavitev, sta potrebna zaradi izvedbe

drugih policijskih pooblastil. Če se ugotovi, da so

poveljnik plovila, člani posadke ali druge osebe na

plovilu kršile predpise, mednarodne pogodbe ali

pravila mednarodnega prava in so izpolnjeni zakon-

115

ski pogoji za privedbo ali pridržanje, smejo policisti

plovilo, člane posadke in druge osebe na plovilu od-

peljati na določeno mesto ali k pristojnemu organu.

Policisti lahko zasledujejo plovilo tudi na odprto

morje vse do trenutka, ko zasledovano plovilo za-

pluje v tuje teritorialne vode.

Ko se plovilo pri zasledovanju zaustavi, policist

opravi pregled oziroma preiskavo plovila. Če po-

veljnik ustavljenega plovila noče omogočiti pregle-

da ali če je policist s pregledom listin ali s pregle-

dom plovila ali na drug način ugotovil, da gre za

kršitev predpisov, mednarodnih pogodb ali pravil

mednarodnega prava, plovilo zajame in pripelje v

najbližje pristanišče.

Zajetje plovila pomeni ukrep, s katerim policist pre-

vzame nadzor nad plovilom. Gre za začasen ukrep

zaradi privedbe posadke v postopek pri pristojnem

organu.





ZBIRANJE OSEBNIH PODATKOV


Varstvo osebnih podatkov je temeljna pravica,

opredeljena v ustavi. Informacijska zasebnost po-

116

meni, da ne sme nihče brez zakonite podlage ali

posameznikove izrecne privolitve zbirati, upora-

bljati, obdelovati ali drugim posredovati informa-

cij, ki spadajo med njegove osebne podatke (gre za

podatke, ki kažejo na njegove lastnosti, stanja ali

razmerja). Splošno varstvo osebnih podatkov ureja

Zakon o varstvu osebnih podatkov, ki ureja varstvo

podatkov, vsebovanih v zbirkah podatkov, njihovo

zavarovanje, posameznikove pravice, evidence za

potrebe varstva osebnih podatkov ter nadzor in

spremljanje izvajanja zakona.

Dobro je vedeti, da cilj varstva osebnih podat-

kov ni varstvo podatkov samih, temveč varstvo

posameznika, na katerega se ti podatki nana-

šajo. S tem se zagotavlja posameznikova infor-

macijska zasebnost.

Kdaj lahko policisti posežejo v informacijsko

zasebnost?

Policisti so na podlagi zakona upravičeni, da od

oseb, zaradi opravljanja policijskih nalog, zbira-

jo osebne in druge podatke, vključno s podatki iz

zaupnih razmerij oziroma poklicnih skrivnosti. V

117

praksi to pomeni, da opravljajo informativne raz-

govore in zbirajo obvestila, povezana s kaznivimi

dejanji, prekrški ali drugimi varnostnimi vprašanji.

Policisti zbirajo osebne podatke večinoma od oseb

v postopku, od drugih oseb, ki o predmetu policij-

skega postopka kaj vedo, iz policijskih evidenc in

uradnih evidenc drugih državnih organov, javnih

knjig ali drugih zbirk podatkov. Ravnanje z osebni-

mi podatki je tako urejeno tudi v Zakonu o nalogah

in pooblastilih policije, kjer so določene tudi zbirke

osebnih podatkov (evidence), ki jih vodi policija,

njihova vsebina in roki hrambe.

Policija sme snemati in rekonstruirati elektronske

komunikacije v svojem informacijsko-telekomu-

nikacijskem sistemu, ki so namenjene opravljanju

policijskih nalog in potekajo znotraj policije ali

z drugimi državnimi organi ali nosilci javnih poo-

blastil. V skladu z zakonom se lahko posnetki ali

njihove rekonstrukcije obdelujejo za preverjanje

zakonitosti in strokovnosti policijskih postop-

kov in ukrepov pri opravljanju policijskih nalog.

Udeleženci komunikacije morajo biti vnaprej obve-

ščeni o tem, da se komunikacija snema in kakšen je

namen snemanja.

Pri opravljanju policijskih nalog smejo policisti

zaradi zbiranja osebnih in drugih podatkov, name-

118

njenih dokazovanju prekrškov in kaznivih dejanj

ter identificiranju kršiteljev oziroma storilcev,

uporabljati tehnična sredstva za fotografiranje

ter video- in avdiosnemanje ter tehnična sredstva

za označevanje ali identifikacijo oseb, vozil in

predmetov, ki so v uporabi v policiji. Pri nadzoru

cestnega prometa na javnih cestah in na drugih

javnih površinah smejo policisti uporabljati teh-

nična sredstva za odkrivanje in dokazovanje pre-

koračene najvišje dovoljene hitrosti na kontrolnih

točkah, prekoračene povprečne hitrosti na cestnih

odsekih ter tehnična sredstva za ugotavljanje dru-

gih prekrškov. Posnetki, ki niso predmet nadalj-

njih postopkov, morajo biti izbrisani najkasneje v

30 dneh.

Policisti smejo tehnična sredstva za fotografiranje

ter video- in avdiosnemanje uporabiti tudi za spre-

mljanje zakonitosti izvajanja policijskih poobla-

stil. Prav tako smejo policisti navedena tehnična

sredstva uporabiti tudi za snemanje javnih zbiranj

z namenom učinkovitega zagotavljanja varnosti

ljudi in premoženja, če je glede na okoliščine mo-

goče pričakovati množične kršitve javnega reda ali

kazniva dejanja.

119

Dobro je vedeti, da ima posameznik pravico do

seznanitve s svojimi podatki v evidencah poli-

cije, vendar je v zakonu natančno določeno, iz

katerih evidenc ter pod kakšnimi pogoji.





PRIKRITI PREISKOVALNI UKREPI


Večkrat so že bile omenjene posameznikove ustav-

no varovane pravice in pogoji za njihovo omejeva-

nje. Država se mora vzdržati poseganja v ustavno

varovane pravice, na drugi strani pa mora zagota-

vljati učinkovite ukrepe zoper družbi nevarna de-

janja. Samo v zakonsko določenih primerih je do-

voljeno posegati v določene ustavno zagotovljene

človekove pravice in svoboščine. Gre za primere, ko

je treba preiskati določeno kaznivo dejanje, zbra-

ti dokaze ali prijeti storilca dejanja. Pri najhujših

oblikah storitev kaznivih dejanj, predvsem v okviru

organizirane kriminalitete, kjer se kaznivih dejanj

ne da odkrivati drugače, se lahko izjemoma upora-

bljajo tudi prikriti preiskovalni ukrepi (npr. prireje-

na identiteta in prirejeno lastništvo sredstev, tajno

opazovanje, pridobivanje podatkov o prometu v

elektronskem komunikacijskem omrežju, nadzor

elektronskih komunikacij, kontrola pisem in drugih

120

pošiljk, prisluškovanje in opazovanje v tujem sta-

novanju, itd.).

Da policisti lahko uporabijo prikrite preiskovalne

ukrepe, mora biti izpolnjenih več pogojev, pred-

vsem pa, da je poseg policista specifično opre-

deljen in določen v zakonu, da poseg z odločbo

odredi sodišče oziroma državni tožilec, da je do-

ločen čas izvajanja posega ter da je poseg nujen

za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za

varnost države.

PRITOŽBE ZOPER DELO POLICISTOV

Če se posameznik ne strinja z dejanjem ali opusti-

tvijo dejanja policista pri opravljanju policijskih

nalog, ki bi lahko pomenilo kršitev človekovih pra-

vic ali temeljnih svoboščin, se lahko najkasneje v

45 dneh po dogodku pritoži na Ministrstvo za no-

tranje zadeve.

Pritožbo lahko na ministrstvo vloži v pisni obliki,

ustno na zapisnik ali elektronsko na uradni e-na-

slov ministrstva. Velja, da je pritožbo v elektronski

obliki, ki ni podpisana z varnim elektronskim pod-

pisom s kvalificiranim potrdilom, vložila in podpi-

121

sala oseba, ki je na vlogi navedena kot podpisnik.

Pritožba mora biti razumljiva in mora vsebovati:

– osebno ime ter naslov stalnega in začasnega

prebivališča pritožnika,

– podatke o morebitnem pooblaščencu pritožnika,

– naslov za vročanje, ki lahko vsebuje tudi druge

podatke (elektronski naslov, telefonska števil-

ka),

– kraj, čas in opis dejanja ali opustitve dejanja po-

licista pri opravljanju policijskih nalog, ko naj bi

bile kršene človekove pravice ali temeljne svobo-

ščine,

– morebitna dejstva in dokaze (fotografije, doku-

mente), na katerih temelji pritožba, in

– podpis pritožnika.

Pri ugotavljanju kršitev človekovih pravic ali te-

meljnih svoboščin se kot pritožbeni razlogi upošte-

vajo predvsem navedbe o:

– opustitvi oziroma neukrepanju policistov,

– uporabi prisilnih sredstev,

– uporabi policijskih pooblastil ter

– komunikaciji, ki se kaže v nedostojnem in neko-

rektnem odnosu.

V pritožbenem postopku se ne obravnavajo:

122

– ugovori ali zahteve za sodno varstvo v prekrškov-

nem postopku,

– različna pisanja ali pobude, ki ne izpolnjujejo

pogojev pritožbe, zlasti kadar se nanašajo na

nestrinjanje s predpisanimi metodami in nači-

nom dela policije ali pomenijo pritožbo zoper

postopke ali

– dejanja policistov, ki niso bila storjena med

opravljanjem policijskih nalog.

V pritožbenem postopku se ugotavljajo okoliščine

izvedbe policijskega postopka in uporabe policij-

skih pooblastil. Ne ugotavlja pa se, ali je oseba, ki

je vložila pritožbo, storila kaznivo dejanje oziroma

prekršek ali ne. S pritožbenim postopkom se prito-

žnik ne more izogniti kazenskemu postopku ali po-

stopku o prekršku in predpisani sankciji za kaznivo

dejanje ali prekršek.

Pritožbe, vložene zoper delo policistov, se rešujejo

na dveh ravneh:

– v pomiritvenem postopku pri vodji policijske

enote,

– pred senatom ministrstva.

123

Reševanje pritožbe v pomiritvenem postopku





pri vodji policijske enote


Pomiritveni postopek je razgovor med vodjo poli-

cijske enote, v katero je razporejen policist, zoper

delo katerega je vložena pritožba, in pritožnikom.

Vodja seznani pritožnika z ugotovitvami v zvezi s

pritožbo, pri čemer mu mora v razgovoru omogo-

čiti tudi, da predstavi dejstva v zvezi s pritožbo in

predlaga dokaze za ugotovitev dejanskega stanja.

Vodja policijske enote najprej preveri vsa dejstva

v zvezi s pritožbo. Preveri tudi, če je bilo ravnanje

policista zakonito, strokovno in etično, torej skla-

dno z veljavnimi predpisi, ki določajo delo polici-

sta. Vodja nato povabi pritožnika na razgovor, na

katerem ga seznani z ugotovitvami in morebitnimi

ukrepi v zvezi z njegovo pritožbo. O pomiritvenem

postopku se piše zapisnik. Če se pritožnik strinja z

ugotovitvami in ukrepi, se pritožbeni postopek za-

ključi s podpisom zapisnika.

Reševanje pritožbe na senatu

Pritožba se rešuje na senatu, če se pritožnik ne stri-

nja z ugotovitvami vodje v pomiritvenem postopku,

razen če iz dokumentacije pomiritvenega postopka

124

nesporno izhaja, da so bile okoliščine preverjene v

zadostni meri in je dejansko stanje pravilno in po-

polno ugotovljeno, nadaljnji postopek pred sena-

tom pa ne bi pripeljal do drugačne odločitve. Senat

obravnava pritožbo, tudi če se pritožnik ne odzove

vabilu na razgovor pri vodji policijske enote in če

pisno sporoči, da želi nadaljevanje pritožbenega

postopka na senatu.

Pritožba se obravnava neposredno pred senatom

(brez pomiritvenega postopka) v naslednjih prime-

rih očitanja hujšega posega v človekove pravice in

temeljne svoboščine:

– če je bil v policijskem postopku, na katerega se

pritožba nanaša, kdo hudo telesno poškodovan,

posebno hudo telesno poškodovan ali je izgubil

življenje;

– če se pritožba nanaša na policijski postopek, v

katerem so bila prisilna sredstva uporabljena zo-

per več kot tri osebe in je nastala lahka telesna

poškodba;

– če se pritožba nanaša na policijski postopek, v

katerem je bilo uporabljeno strelno orožje;

– če so bili v policijskem postopku udeleženi otroci

ali mladoletniki ali pripadniki narodnostnih ali

etničnih skupnosti ali manjšin ali drugih ranlji-

vih skupin;

125

– če so v pritožbi navedene trditve o mučenju, kru-

tem, nečloveškem ali ponižujočem ravnanju ali

kaznovanju;

– če je pritožba vložena zoper vodje policijskih

enot ali vodje notranjih organizacijskih enot po-

licije;

– če se obravnava pritožba tujca, ki ne prebiva na

območju Republike Slovenije;

– v drugih primerih očitkov hudega posega v člo-

vekove pravice ali temeljne svoboščine.

Pritožbo na senatu rešuje tričlanski senat, ki ga

sestavljajo pooblaščenec ministra in dva predstav-

nika javnosti. Predstavnike javnosti na predlog

lokalnih skupnosti ali organizacij civilne družbe,

strokovne javnosti in nevladnih organizacij imenu-

je minister za notranje zadeve.

Pritožbo, ki se obravnava pred senatom, poro-

čevalec temeljito preveri, zbere vsa dokazila in

pripravi poročilo, ki ga predstavi na seji senata.

Poročevalec je praviloma pooblaščenec ministra,

lahko pa je tudi vodja policijske enote ali drug

uslužbenec policije, ki je na predlog generalnega

direktorja policije s pisnim sklepom ministra poo-

blaščen in odgovoren za opravljanje vseh nalog pri

ugotavljanju dejanskega stanja pritožbe.

126

Na sejo senata sta s pisnim vabilom vabljena pri-

tožnik in policist, zoper katerega je bila vložena

pritožba. Vabilu je priloženo poročilo o ugotovi-

tvah v zvezi s pritožbo, na katero lahko pritožnik in

policist v petih delovnih dneh po prejemu podata

pripombe, ki se obravnavajo na seji senata. V va-

bilu sta opozorjena, da bo senat odločal o pritožbi

tudi, če se seje senata ne udeležita, in da stroške

udeležbe na seji senata krijeta sama. Na seji se-

nata lahko predstavita svoja dejstva o vsebini pri-

tožbe. Po obravnavi pritožbene zadeve na senatu

ta z glasovanjem odloči o utemeljenosti pritožbe.

Sprejme se odločitev, za katero glasujeta vsaj dva

člana senata. Odločitev senata je dokončna. Vodja

senata v skladu z odločitvijo na senatu pripravi in

podpiše pisni odgovor pritožniku, v katerem je od-

ločitev senata vsebinsko obrazložena. Ob uteme-

ljeni pritožbi mora policija v 30 dneh po končanem

pritožbenem postopku pisno poročati ministrstvu

o sprejetih in izvedenih ukrepih.

127

SEZNAM ORGANIZACIJ, NA KATERE SE LAHKO

DRŽAVLJANI OBRNEJO PO POMOČ

1. Ministrstvo za notranje zadeve, Direktorat za

policijo in druge varnostne naloge, Sektor za

pritožbe zoper policijo, Štefanova ulica 2, 1000

Ljubljana, pritozbe.mnz@gov.si;

2. Ministrstvo za notranje zadeve, Generalna

policijska uprava, Štefanova ulica 2, 1000

Ljubljana, gp.policija@policija.si;

3. Varuh človekovih pravic RS, Dunajska cesta 56,

1109 Ljubljana, info@varuh-rs.si.

mag. Ivan Celestina

mag. Gregor Hudrič

Direktorat za policijo in

druge varnostne naloge MNZ

128

ISBN 961-6797-30-6