Stev. 37. Leto LXIIi. V LJubljani, 13. septembra 1923. Poštnina plačana v gotovini Vse spise, v oceno poslane knjige itd. ie pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/I. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312. UČITELJSKI TOVARIŠ Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po 2 Din od petit m m w ■ vrste. Inseratni davek po- Glasilo lldruženia Jugosl.Učiteljstva - Poveneništvo Ljubljana sebei,Po«t.«r.um Jugoslovenski kraljevič. Rodil se je kraljevič Srbov, Hrvatov in Slovencev. Oficijelno nam ga oznanja manifest Nj. Vel., ki se glasi: »Mojemu dragemu narodu! Njeno Vel. kraljica Marija je danes zjutraj, 6. septembra 1923, porodila živo moško dete. ki postaja po določilih člena 56. državne ustave Moj naslednik prestola kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z vsemi pravicami, ki mu pristo-jajo po ustavi in zakonih države. Ko objavljamo to radostno vest dragim Srbom, Hrvatom in Slovencem ter vsem ostalim državljanom kraljevine, jim pošiljamo svoj kraljevski pozdrav! Beograd, na kraljevskem dvoru, 6. septembra 1923. Aleksander I. 1. r Podpisi ministrov«. Jugoslovenski narod to in onstran meja je z radostjo v srcu sprejel vest, da se je v rodovini Karadžordževičev rodil Ljubljana, 7. septembra. naslednik velikega deda — Osvoboditelja jugoslovenskih narodov izpod tujega jarma. Naj mu Rojenice ob zibeli podele plemenite lastnosti kraljevskega očeta in dušo ter stremljenja velikega deda, da bo prežet z istim duhom ljubezni do neosvo-bojenih jugoslovenskih bratov, kakor je bil On. Usoda naj mu bo mila. da stvorj našo držaivo močno in edino, to je molitev tisočero in tisočero src ob Njegovem rojstvu. S tem bo izpolnjena velika Njegova misija in uslišana želja našega najbednej-šega naroda, ki mu ni dano deliti danes z nami svojih čuvstev, iz katerega src se pa čuje danes samo en vzklik, ki je enako iskren kakor globok — rodil se je kralj Matjaž! Tiho si stiskajo mimoidoči roke, brez besede; v njih srcih pa vlada najpopolnejša harmonija, ker zavedajo se velikega in važnega trenotka. Naj živi jugoslovenski kraljevič! Dvoje lepih uspehov UJU pri uvrstitvi učiteljstva v pragmatiko. Po dolgotrajni borbi in delovanju vodstva, v prvi vrsti predsedstva UJU. našega neumornega tov. Milutina Stan-kovica, potom učiteljev - poslancev. Narodne Prosvete« in osebnih intervencij in vlog pri ministrstvu prosvete, v zakonodajnem odboru, v skupščini in javnosti, se je iz vsega mizernega položaja posrečilo za učiteljstvo v zadnjem tre-notku doseči vsaj ta uspeh, da se je ohranila učiteljstvu stalnost in ni tudi učiteljstvo z drugim uradništvom vred postavljeno za tri leta na razpoloženje. Pravkar smo prejeli poročilo o drugem uspehu UJU, t. j. o izvedbi naše zahteve, ki smo jo stavili na kongresu UJU v Ljubljani, da naj se uč'teljstvo ne uvrsti samo do druge grupe položajnih plač, temveč naj ima pravico, da pride tudi v prvo grupo položajnih plač. Uspeh je zaenkrat dosežen samo v ministrstvu prosvete, toda kdor pozna agilnost, odločnost in vztrajnost našega predsedstva UJU ter z ozirom na upoštevanje, ki so ga naše upravičene zahteve našle v ministrstvu prosvete. ta ne dvomi, da bodo osvojene naše zahteve tudi pri zadnji, skupni redakciji uredbe. Podrobno poročilo iz Beograda slo- . ve: V vsih ministrstvih so izdelani predlogi za izvršilno uredbo k členu 11. zakona o državnih činovnikih, po katerem se imajo vse stroke državnih uradnikov razvrstiti na kategorije in grupe položajnih plač. Ves ta posel se mora izvršiti najda-lje v roku dveh mesecev od dne, ko stopi ta zakon v veljavo. Uredba o razvrstitvi ima takoj stopiti v veljavo, a narodni skupščini se predloži za uzakonjenje takoj, ko se ista sestane k rednemu zasedanju za leto 1923./24. Na osnovi člena 11. zakona o činovnikih je vsako ministrstvo izdelalo predlog za razvrstitev uradništva svojega re-sorta. Ta posel je izvršen tudi v ministrstvu prosvete od posebne komisije, ki jo vodi pomočnik ministrstva prosvete gosp. dr. Sv. Stevanovič. O. dr. Stevanovič je pokazal ob tej priliki polno uvaževanje napram našemu Udruženju in je želel, da se predlog o razvrstitvi učiteljstva izvrši sporazumno s predstavniki UJU. Povodom tega je naše Udruženje 30. avgusta preko preds. Pov. UJU v Beogradu tov. Milana Po-poviča predalo ministrstvu pismen predlog, v katerem je izneslo naše načelne zahteve v pogledu tega posla, skladne z našimi željami in odločbami na III. skupščini in kongresu v Ljubljani. 9. t. m. je povodom tega sprejel pomočnik ministrstva prosvete g. dr. Sv. Stevanovič ponovno predsednika našega Udruženja in mu ob tej priliki predložil izdelan predlog za razvrščanje učiteljstva na plače po novem zakonu. Po tem predlogu bi se imelo izvršiti razvrščanje prosvetnih uradnikov II. kategorije v pogledu položajnih plač po na- LISTEK. H. DRUZOVIC: ^ Reformne težnje glede šolskega pevskega pouka. »Da, glava, glava, gospoda moja! ali poleg glave tudi srce. Ne glava sama, ne srce samo; glava in srce v pravem ravnotežju, v lepem soglasju: to stoprav je človek po božji podobi in po volji božji!« Te besede je zapisal naš Stritar morda pred pol stoletjem. Od te dobe slišim o pomenu srčne kulture najrazličnejše besede in zahteve, in vendar ostane vse lepo v starem tiru: naša šolska odgoja ima še zrniraj značilno potezo intelektualnega pouka! Uprav v sedanji dobi se naglaša preroditev naroda v smislu po-vzdige moralnega nivoja; priporočajo se v ta namen sredstva, ki bi imela pospeševati nravstveno kulturo najširjih mas. Premalo pa se pri tem uvažuje velik pomen odgoje na podlagi umetnosti oziroma odgojo k umetnosti. Faktum je, da estetiška odgoja v veliki meri podpira nravstveno odgojo. Kogar n. pr. razveseljujejo umetniški umotvori in kdor zna gledati prirodne lepote s paznim očesom, ta se bode gotovo tudi v svojem delovanju in hotenju ravnal po načelih, ki niso v nasprotju z njegovimi nazori o prirodi in o lepoti. Z drugimi besedami: on bo dober in plemenit človek. Umetnostni predmeti, jn to so-ravno tako predmeti upodabljajoče kakor tudi muzičke umetnosti, vsebujejo torej predvsem odgojevalne momente; ker imajo svoj izvor v človeškem čuvstve-nem življenju, uplivajo tudi v večji meri na čuvstveno razpoloženje. Kakor je učenjak učitelj, tafco je ustvarjajoč umetnik odgojitelj naroda. Osobito v sedanji materialistični dobi bo treba polagati našim predmetom kar največ pažnje; pomagajo naj spraviti naše notranje življenje spet v ono ravnotežje, ki je potrebno pri vsaki harmonski odgoji. Materijalistično stremljenje naj dobi nekak protiutež v večji izobrazbi srca ali z drugimi besedami: v čelih, kakor so označena v opombi razpredelnice. ki jo prinašamo na drugem mestu. Odnosno na o s n o v n e plače se razvrščajo uradniki v smislu člena 47. zakona po letih službe na 10 stopenj, računajoč. da traja služba v vsaki stopnji tri leta, tako da se po dovršenem 27. letu službe doseže najvišjo stopnjo osnovne plače. V smislu pismenega predloga UJU je predsednik našega Udruženja izjavil pomočniku ministrstva prosvete g. dr. Sv. Stevanoviču, da bi bilo potreba predlog izmeniti v toliko: da bi vsi sedanji stalni učitelji po dokončanem 15 letu službe z ozirom na člen 57. zakona o činovnikih, bili uvrščeni v prvo grupo II. kategorije. Definitivno se ta zahteva še ni rešila, a pade odločitev v teku teh dni. Predlogi vseh ministrstev bodo takoj oddani komisiji v ministrstvu za iz-jednačenje zakonov, v katero pride kot zastopnik ministrstva prosvete gosp. dr. Svetolik Stevanovič. Mi hočemo delovati nadalje na tem vprašanju. Ob tej priliki moramo reči samo to, da je to edina prilika, da se potom te uredbe pomaga učiteljstvu v ma-terijalnem pogledu in da se izgladi razpoloženje, ki se ga je izzvalo med uči-teljstvom z neupoštevanjem učiteljskih zahtev ob priliki izvršitve zakona samega. —k. Uvrstitev učiteljstva z ozirom na osnovne in polo-žajne plače ter stanarino po uradniškem zakonu. II. kategorija.* 0 1 2 55 Osno.na Položajna stanarjna plača plača Din Din Din Skupaj Din 1. 2. 3 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 3.000 3.720 4.440 5.160 1 920 1.200 i 6.120 2.640 6 840 7.560 Opomba: Kdo naj bi bil uvrščen v posamezne grupe položajnih plač. učit. brez II. izg,^— pisarji, knjigovodje, — začas. predmetni učit. po gimn. z 10°/o dod. po čl. 7. zak.; učitelji izpod 7 let službe — pisarji in knjigovodje; 3.600 I 1500 9.540 10.260 4 800 .5.880 6.6C0 7.320 6 600 8.280 9.240 1.800 10.440 11.460 12.180 13.200 13.920 15.720 16680 >» 17.610 >> 18.840 se zahteva 7 let službe: učitelji — pisarji min. prosvete s srednjo šolo, knjigovodje — učitelji veščin po sred. šolah s 7. leti službe; se zahteva 12 let službe: učitelji — sekretarji min. prosvete iz vrst učit. — Sol. nadzorniki z 12. leti službe — učit. veščin iz srednjih šol; šefi min-, odd. (računovodstva in statistike), referenti iz vrst učiteljstva, šef kabineta ako je iz vrst učit. — šolski nadzorniki preko 15 let službe — učitelji z izvršeno učit. šolo in z izpitom (yiš. žen. šola, bogoslovje, učiteljišče) s preko 20 let službe — glavni arhivar in učitelji veščin v srednjih šo'ah s preko 20 let službe. Pri samcih je nekaj odbitka. Družinski očetje prejemajo poleg tega še od vsakega otroka: do 6 let starosti 360 Din, do 12 let 600 Din, nad 12 let starosti y60 Din letno. Uredba o draginjskih dokladah je dosedaj še neizpremenjena v veljavi. * To so samo podatki II. kategorije ter ne tičejo čina III. kategorije, kamor spadajo učit. žen. roč. del in zabavilje otroških vrtcev. ustvaritvi celega človeka! V drugih kulturnih državah, ki so bile prizadete po vojnih posledicah, se tudi že javljajo preosnove, ki stremijo po večji este-tiški in ž njo neposredno zvezani etiški naobrazbi šolske mladine. Tako je n. pr. izdalo prusko prosvetno ministrstvo v 1. 1919. naredbo, da se morajo v srednješolskih zrelostnih spričevalih zabeležiti izredna znanja v umetniških predmetih; ta se morajo potem upoštevati pri preso-jevanju zrelosti. V Belgiji so spet uvedli na učiteljskih semeniščih zraven glasbenih razredov še sinfoniške razrede, v proizvajanju večjih orkestralnih skladb. Uvedeni so vsi instrumenti velikega orkestra. Razen tega obstoje še popolni pevski razredi za proizvajanje večjih vokalnih skladb. (01. poročilo v »Stimme« III., 6). Ker se v hipu pri nas sestavljajo učni načrti za posamezne šolske kategorije, bo koristno, da si ogledam sedanje stališče naših predmetov v okvirju označenih reformnih predlogov. Naletimo namreč v tem oziru na veliko razliko in treba bode obravnavati posamezne šolske kategorije ločeno. 1. Srednje šole. Načrt je izdelala komisija za izdajo načrta zakona o srednjih šolah v Beogradu. (Objavljen v »Glasniku« profesorskega društva). Po tem načrtu se glasi smoter srednješolskega pouka: Čl. 1. »Zadatak je srednje škole, da skladno razvija sposobnosti u č e n i k a, da im da nacionalno i više opšto obrazovanje.« (K harmonski odgoji spada zraven umstvene, še estetska in etiška odgoja. Smoter srednje šole vsebuje torej tudi umetniško naobrazbo naše mladine). Čl. 72. Vrste nastaVnikov. Redovni su nastavnici srednjih škola: a) za naučne predmete: direktori, direktorski pomočnici, profesori i su-plenti; b) za črtanje i m uz i ku: profesori i suplenti, učitelji i privremeni učitelji ; c) za ostale veštine: učitelji i privremeni učitelji. (Zraven naučnih predmetov imajo tudi umetniški predmeti svoje mesto in »črtanje i muzika« se ne štejeta med ta-kozvane veštine, kar odgovarja tudi or- Slovaški list o kongresu UJU v LJubljani. Ugledni češkoslovaški publicist J. Hudeček je priobčil te dni v »Bratislavskih Novinah« članek, v katerem omenja tudi kongres jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani in stike čehoslovaškega in jugoslovanskega učiteljstva vobče. Učiteljstva se dotiče v sledečih odstavkih: Lani je bil nepozabni zlet jugoslo-venskega Sokolstva v Ljubljani, letos pa v dneh 4. do 6. avg. kongres jugoslov. novinarjev, učiteljev in študentov. Divna misel sloVanske in špecijelno češkoslova-ško-jugoslovenske vzajemnosti nahaja tu navdušen sprejem in moramo priznati, da stoji (Ljubljana) v marsikaterem oziru nad Prago. Ljubljani gre čast. da je enkrat v letu združila vse ztiačajne in trezno misleče ljudi, in sicer činitelje, ki so v vsaki državi najvažnejši: učitelje, novinarje in študente. V Ljubljani je bil ustanovljen prvi odbor jugoslovensko-češkoslovaške lige, Izabrani Odbor sastao se u sednici dne 5. augusta u 7 sati u veče i konstitui-sao se kako slijedi: Predsednik: Antun Gnus, lzvestitelj: Lj. Krajačič. Nakon što je pročitan prijedlog 01. Odbora o izmeni Pravila i svestrano raspravljen predlažu se skupštini na pro-mjenu sledeči članovi Pravila, koji irnaju da glase: Čl. 2. Cilj je udruženja, da udruže-nom snagom svili učitelja naše kraljevine radi na napretku osnovne nastave i na-rodnoga prosvečivanja. da nastoji oko učvrščivanja duhovnog jedinstva svih delova našega naroda i štiti moralne i materijalne interese učiteljstva. Čl. 11. Glavni Odbor je Izvršni i Upravni: a) Izvršni Odbor čine: predsjednik, dva podpredsjednika, glavni tajnik i osam članova. b) Upravni Odbor čine pored ovili poverenici sa svojim tajnicima, 15 članova iz svih krajeva Kraljevine i 6 njihovih zamenjenika. Blagajnik i urednici učiteljskih listova mogli po naročitoj potrebi biti van 01. Odbora. Čl. 14. U užem savjetu Povjereništva jesu: 12 članova i 3 zamjenika. Članovi Upravnog Odbora Povjereništva biraju izmedu sebe predsjednika, podpredsjednika, tajnika, blagajnika' j urednika po-krajinskog glasila; no blagajnik i urednik pokrajinskog glasila mogu po ukaznoj potrebi biti i van povereništva. Čl. 16. U slučaju da koji od članova 01. Odbora ili Povereništva da ostavki! u toku godine. to če mesto popuniti za-menik po redu izbora. Ako bi ostavku dao koji od časnika (isključivo: predsjednik. podpredsjednik), onda če' Gl. Odbor, odnosno Uprava Povereništva. na njegovo mesto iz svoje sredine izabrati jednoga od članova Gl. Odbora odnosno Povereništva, a ako časnik daje ostavku ne samo na položaj, koji je zauzimao u Gl. Odboru odnosno Povereništvu, no i na članstvo u istom. Vestnik meščanskih šol. —c Ukinjenje meščanske šole v Mur- j ski Soboti. Na ukaz ministrstva se je moral ukiniti prvi razred na meščanski šoli v Murski Soboti, vkljub temu, da je do-voljno število otrok prijavljenih za šolo. ganizacijskemu načrtu srbskih učiteljišč, po katerem se smatrajo naši predmeti kot enakopravni učni predmeti). Čl. 80. Za suplente muzike može biti postavljen kandidat, koji je položio ispit zrelosti u srednjoj ili njoj ravnoj školi. svršio nastavnički odsek (osam semestra) muzičke akademije ili konservato-rija i položio diplomski ispit. (Izobrazba profesorja umetniškega i predmeta odgovarja torej izobrazbi profesorja naučnih predmetov, kar je utemeljeno v enakopravnem stališču umetniških predmetov). Čl. 82. Za privremenog učitelja črtanja ili muzike može biti postavljen kandidat. koji je svršio najmanje niži tečaj srednje škole. a za tim stekao stručno obrazovanje u Akademiji umetnosti, Mu-zičkoj Akademiji ili Konzervatoriju ili u kojoj drugoj višoj stručnoj školi za črtanje ili muziku. (Dalje prih.) tu se realizira jugoslovensko-češkoslova-ška konvencija, pripravlja se učiteljska in študentovska konvencija. Tu se polagajo temelji praktične slovanske vzajemnosti, ki je v bodočnosti neobhodno potrebna za ohranitev naše eksistence. Naši Slovaški in posebej Bratislavi pa pripada v tem delovanju častna vloga, da tvori z bližnjim slovenskim Mariborom spojilni most. Naša prva dolžnost je, da stvorimo idejni koridor, ker nam mirovna pogodba ni dala pravega koridorja. Naučno potovanje Slovaške učiteljske zveze v Jugoslavijo dokazuje, da vlada na Slovaškem veliko razumevanje tega delovanja, uprav bratski sprejem udeležencev v Jugoslaviji pa docela upravičeno nado, da bosta slovaška Bratislava in slovenski Maribor dva močna stebra kot zveza med severnimi iti južnimi Slovani. onda če se prvo popuniti odbor potrebnim brojem zamjenika po redu izbora pa potom izvršiti izbor časnika, koji su dali ostavku. U slučaju da se radi ponovnog izbora predsjednika ili kod drugog od pome-nutili časnika Gl. Odbora nebi mogla održati sednica Upravnog Odbora mogu članovi iz unutrašnjosti u zatvorenim pis-niima dati svoj glas za onoga. kome po-veravaju dotičnu dužnost. Čl. 17. Dodaje se nov stav koji glasi: Povjereništva su dužna izraditi svoja pravila u saglasnosti sa ovim pravilima i podneti ili na odobrenje Gl. Odboru. Čl. 18. Izvršni Odbor svake godine najdalje do 15. augusta saziva Glavnu skupštinu Udruženja. On njoj odreduje dnevni red. mesto i dan sastanka. Glavnu skupštinu sastavljaju: Upravni Odbor sa Nadzornim, svi članovi Povjereništva, njihovi nadzorni Odbori i predsjednici sreskih društava sa njihovim biranim izaslanicima. Društva do 50 članova biraju 1. jzaslanika. do 100 2, do 150 3 i t. d. Glavnoj skupštini predsedava predsednik ili podpredsednik Gl. Odbora. Čl. 19. Pokrajinske skupštine sastaju se svake godine najdalje do 10. augusta. Povereništva če na vrijeme objaviti dnevni red i mesto sastanka. Ovu skupštinu sastavljaju: svi članovi užeg saveta sa padzorniin Odborom, svi predsednici sreskih društava i na svakih 50 članova po 1 izabrani delegat sreskoga društva, koje pripada tome povereništvu. Čl. 22. Dodaje se novi stav, koji glasi: Izbori se vrše najdalje za 2 meseca od početka školske godine i važe na go-dinu dana. U Ljubljani, b. augusta 1923. g. Predsednik: Anton Gnus. lzvjestitelj: Lj. Krajačič. Odbor: Barbul Divoje, Nazif Resulovič, Pera Vuksanovič. i Korak ministrstva je tembolj nerazumljiv. I ker je zadeva popolnoma avtonomno I vprašanje lokalnih faktorjev in višjega ' šolskega sveta, ki ima o tem v prvi vrsti odločati. Za odredbo ministrstva tiči sigurno političen moment, ki pa napravlja na javnost zelo mučen utis. Da bi se pričelo z redukcijo ravno v Prekmurju. kjer i bi se moralo slovensko šolstvo z vso silo j forsirati in podpirati, je skoro neverjetno, i Od predsedstva višjega šolskega sveta ; pričakujemo na prihodnji seji tozadevno točnega pojasnila in navedbo vzrokov, ki so upravo vodili do tega koraka, naši zastopniki naj zadevo zasledujejo in poskr-be da se jo pojasni na merodajnem mestu. —c Za zemljepisni pouk na meščanskih šolah sta predvideni dve učni knjigi: 1. del: Eink. Zemljepisje za meščanske šole. splošno zemljepisje. II. del: Pire Zemljepisje za meščanske šole, naša kraljevina. Zaradi težkoč in počasnosti pri cenzuriranju knjigi doslej še nista mogli iziti. Kakor vse kaže, bo pa možno pospešiti delo tako. da bodo dobili učenci knjige v roke v decembru t. 1. Zato je dobro, če učenci sedaj ne kupijo nikakršnih zemljepisnih knjig, ker nimamo v to primernih del. in bi bil izdatek nepotreben. Upamo, da dobijo učenci res kmalu v roke knjigo, ki jo bodo uporabljali s pridom. Z novim zemljepisjem za meščanske šole bomo storili velik korak dalje, saj je prav ta pouk radi nedostatkov v književnem oziru mnogo trpel. Vestnik zabavilj in učit. ženskih ročnih del ter gospodinjstva —ž \ ezenje v ljudski šoli. Vezenje, naša najlepša narodna umetnost, se je zadnji čas po zaslugi naših agilnih tova-rišic znatno povzdignilo med našim narodom. Saj je tudi naloga narodne šole. da povrne narodu to, kar mu je bilo odvzeto od naših tlačiteljev v polpretekli dobi. Kdor je obiskal nekaj razstav, ki so jih i uredile naše šole, je gotovo opazil težnjo, da se ohrani krajevno-narodni značaj vezenin — pogrešal pa je sistematično razvrstitev. Pouk vezenja se je le malokje gojil v pravem genetičnem redu in tako so prišla na razstavo navadno dela, ki so jih izvršile le posamezne dobre učenke. Ker pa se mora vezenje zopet razširiti med najširše mase našega naroda, bi bilo želeti, da se goji poleg drugih tehnik ženskega ročnega dela tudi vezenje bolj sistematično. Učenke naj bi se poprijele vezenja že takoj v prvih šolskih letih. Ker pa je narodno vezenje vsled različnih vbodov primeroma težavno, je treba, da pridobi deklica pravo spretnost. Te pa ne doseže, če takoj začne z narodnim vezenjem, temveč treba je vaditi vsak vbod posebej in pozneje šele v medsebojni zvezi. Gleda se naj pa takoj na uporabnost predmetov, zato je predvsem potrebno, da se opusti dolgočasno poskuŠanje na takozv. jezikih in trakih. Deklica bo dobila šele takrat veselje do vezenja, če bo lahko svoj izdelek takoj uporabila n. pr. kot prtiček v domači hiš.. Tudi starše bo pridobila šola s tem in raje bodo odpirali svoje mošnjičke, kajti naš človek je pač vedno le praktik. Gotovo je bil to tudi namen i; u šeg: i pm-mo narodnega zavoda za vezenje, ki ima razstavljene svoje izdelke v dveh izložbah tvrdke I. C. Maver (pri frančiškanskem mostu). Umestno bi bilo, da si ogledajo naše agilne tovarišice te izdelke oziroma predtiskarije, ki so razvrščene za delo od nižje do višje stopnje genetično. Zavod bo gotovo ustregel vsem željam naših šol ter bo izvrševal skupna n.in.čih j .edtiskarij s primernim popustom. Trgovsko-obrtno in kmetijsko šolstvo. t Na državni kmetijski šoli na Grmu v Novem mestu se prične novo šolsko leto s pričetkom novembra t. 1. Prošnje s prilogami je vlagati do 20. septembra t. I. pri ravnateljstvu, ki daje tudi vsa potrebna pojasnila. —t Gospodinjska šola v Šmihelu pri Novem mestu prične s poukom dne 15. oktobra. Tečaj traja do 15. aprila. Prošnje za sprejem je vlagati pri ravnateljstvu šole do 20. septembra t. 1. Prošnjam je priložiti rojstni list. zdravniško spričevalo in zadnje šolsko spričevalo. Potrebna pojasnila daje ravnateljstvo. Splošne vesti. Razpored šolskih nadzornikov. V ministrstvu prosvete delajo na razporedu šolskih nadzornikov za vso kraljevino. Razpored šolskih nadzornikov se bo izvršil. ko se zasliši prosvetni svet, in sicer v smislu sklepa, ki je bil napravljen na učiteljskem kongresu v Ljubljani. Hkrati se bodo zamenjali oni šolski nadzorniki, za katere se je ugotovilo, da so svoj položaj zlorabljali. — Minister prosvete je pridelil člana Glavnega Odbora UJU iz Zagreba tov. Blaža Štetiča, učitelja za delovanje pri Poverjeništvu UJU v Zagrebu. — Ustanovitev učiteljišča v Prilepu. V Prilepu v južni Srbiji se prihodnji mesec otvori novoustanovljeno učiteljišče. Z ustanovitvijo tega zavoda se bo zadostilo nujni- potrebi, ker je bilo doslej v celi južni Srbiji le eno učiteljišče, in sicer v Skoplju. Osnovno šolstvo v Hercegovini. V prošlem šolskem letu je bilo v Hercegovini 117 ljudskih šol, v katere je zahajalo 13.947 učencev; ena šola pride na 2150 prebivalcev. 12.000 otrok je bilo še vedno brez šolskega pouka. Otvoriti bi se moralo še 105 novih šol, da bi vsi šoloobvezni otroci mogli biti deležni šol- , skega pouka! — Poročil se je v nedeljo dne 2. septembra g. Milan Tominec, sodnik v Slo-venjgradcu s tovarišico Lojzko Arneči-čevo, učiteljico istotam. Čestitamo! — Iz konjiškega okraja. S 1. septembrom je izgubil naš okraj dva vrla tovariša Kristino in L u d o v i k a P e -t r i č. V nekdanjem nemčurskem trgu Konjice sta imenovana 13 oziroma 12 let kot takratna edina slovenska učitelja vcepljala mladini narodno zavest. Tovariš Petrič je bil član konjiškega orkestra, dober igralec narodnih odrov, tajnik in blagajnik kmetske podružnice ter bolnice Rdečega križa, torej splošno narodno-delaven. Po preobratu je seveda naravno vsak mislil, da bodeta Petričeva vendar poplačana od višjega šolskega sveta in da bode vsaj tovarišici Petričevi podeljeno mesto nadučiteljice na novo ustanovljeni dekliški šoli. Kaj še! Tovariša, v lepem Mariboru pozabita vse to in imejta z novimi učnimi mesti vsaj nekaj zadoščenja. Po novem pravilniku za pošto ni dovoljeno na čeke itd., ki se pošiljajo kot tiskovine v kuverti, ničesar napisati, ker sicer mora prejemnik plačati kazen. To v ravnanje društvom! — Umetniške razglednice. Dijaštvo, pa tudi širši inteligenčni sloji češče povprašujejo pri trgovcih po razglednicah, ki bi predstavljale portrete jugoslovanskih velemož — živečih in umrlih — iz vrst pisateljev, pesnikov, glasbenikov, slikarjev, kiparjev, znanstvenikov, politikov, strategov, skratka osebnosti, katerih duševno delo je bilo. oziroma je v kakršnem pravcu že koli za narodni procvet v odlični meri pospešljivo ali odločilno. Da bi ustreglo tej hvalevredni in razveseljivi želji široke javnosti, je prevzelo založništvo »Ažbe« nelahko nalogo, založiti več serij portretnih razglednic, ka-žočili umetniško izdelane glave jugoslov. odličnjakov. Prva serija — 12 razglednic - je gotova in se je v umetniškem oziru izborno posrečila. Prikazuje te-le može: Slovence: Aškerca, Cankarja. Gregorčiča, Tavčarja, Hrvate: Gaja, Mažuraniča. Strossmayerja, Šenoaja, Srbe: Karadži-ča. Petroviča Njegoša. Pašiča in Put-nika. Ko predajamo to prvo serijo javnosti. se obračamo do višjih šolskih oblasti in šolskih vodstev s prošnjo, da jo mladini priporoče, prosimo pa tudi vse ostale zavode, državne In zasebne urade. narodna društva, tvrdke, podjetja in najširše občinstvo sploh, naj pridno segajo po res krasnih razglednicah domačega izvora, da pomorejo po svojih močeh jugoslovanski umetnosti do razmaha, založništvu pa do dosege vzgojno-huma-nitarnih ciljev, ki si jih je postavilo. (Založništvo se je namreč obvezalo prispevati najbolj potrebnim dijaškim kuhinjam 5 odstotkov celokupnega čistega dobička). Omenjamo, da so originali izvršeni od domačega slovenskega umetnika in reprodukcija pa istotako od domače tiskarne. — Razglednice so zelo ceno in prikladno učilo za šole. Plesnčar-Grum: Zemljepis Jugoslavije I. del. — Slovenija — gradivo za 4. šolsko leto — je dotiskan v Učiteljski tiskarni, nakar cenj. učiteljstvo opozarjamo. Knjiga je odobrena od poverjeništva prosvete v Ljubljani in je najmodernejša izdaja te vrste. Opremljena je poleg bogate vsebine še s potrebnimi zemljevidi in slikami Slovenije ter bo nudila učitelj-stvu in učencem mnogo olajšave pri obravnavi zemljepisne snovi naše ožje domovine. Ker ustreza ta knjiga vsem modernim zahtevam metodike tega pouka, jo cenjenemu učiteljstvu kar najtopleje priporočamo. — Zemljepis slovenskega ozemlja za učence 4. šolskega leta, spisal ravnatelj M. Pire, je dobil prcdaprobacijo. Imenovana knjižica je v tisku Mariborske tiskarne in izide v najkrajšem času. na kar opozarjamo vodstva osnovnih šol: krasilo jo bo več lepih slik naše ožje domovine. V teku enega meseca izide tudi Ročni zemljevid slovenskega ozemlja, ki ga je priredil tudi ravnatelj M. Pire, risal pa Slavoj Dimnik. Tako zemljopis kakor ročni zemljevid bosta omogočila v novem šolskem letu uspešen pouk zemlje-pisja v 4. šolskem letu osnovnih šol. zlasti ker bo cena obeh zmerna. Jugoslovanske univerze. V Jugoslaviji imamo tri univerze: v Beogradu, •Zagrebu in v Ljubljani ter dve fakulteti: pravno v Subotici in filozofsko v Skoplju. Tudi Sarajevo zahteva filozofsko fakulteto Beograjska univerza ima naslednje fakultete: pravno s približno 2500 slušatelji, filozofsko s 1600, tehniko s 1000, medicinsko s 300. agronomsko s, 160 in pravoslavno teološko fakulteto s 177 slušatelji. O frekvenci ljubljanske univerze v prošlem študijskem letu srno že poročali. Juridična fakulteta v Subotici je imela letos 440, filozofska fakulteta v Skoplju pa 78 slušateljev. Najpopolnejša je zagrebška univerza, ki ima pravno, filozofsko, medi- Izprememba pravil UJU na glavni skupščini oziroma kongresu v Ljubljani. (Objava sejnega zapisnika.) cinsko. agronomsko in tehniško fakulteto, razen tega pa še farmacijo, šumarsko, veterinarsko, visoko šolo za trgovino in promet, visoko pedagoško šolo in slikarsko akademijo. Posamezne fakultete zagrebške univerze so imele slušateljev: pravna 74N. medicinska 690. filozofska 398, farmacija 118, agronomija 154, šu-inarska 120, tehniška 442, veterinarska 68. visoka šola za trgovino in promet 1014. visoka pedagoška šola 86. in akademija umetnosti 69. Popravek. V št. 33., 34. našega lista v »Listku« je zahvalo Janka Žirov-nika ob slavnosti pri »Slepem Janezu« tiskarski škrat tako pokvaril, da zelo moti vsebino. Na drugi strani se morajo v drugi in tretji koloni vrstiti odstavki takole: 1. Naš stan uči itd. 2. Ne morem sicer podrobno ugotoviti - 3. Pa kakor ima vsaka kolajna — 4. Pregnali so me — 5. Tako sem torej — 6. Zahvaljujem se Vam — Tovariši — lovci! Tvornica učil in šolskih potrebščin v Ljubljani potrebuje v svrho svojega obrata razne ustreljene ptice in živali, ki bi bile primerne za gačenje. V ta namen se naprošajo vsi to-variši-lovci. naj nam o prilikah pošiljajo take eksetmplare. Stroške in poštnino povrnemo. Na delo tedaj: procvit naših gospodarskih podjetij je korist celotne naše organizacije, ker se čisti dobiček od njih uporablja izključno za organizacijo in na-rodno-kulturne namene!_ Neodrešena domovina in obmejno šolstvo. r Odlomki iz poročil na Ciril-Me- todovi skupščini v Ptuju. Prvomestnik je izvajal: »Žal pa prevrat ni popolnoma uresničil naših sanj in še ni doseženo popolno ujedinjenje našega naroda. V Trstu je ustanovila družba poseben konzorcij, ki vzdržuje osemrazredno moško in osem-razredno dekliško šolo, na Koroškem nimamo še nobene šole, v Gorici deluje tudi Šolski dom. Toda tudi v Jugoslaviji sami moramo posvečati šolskim razmeram kar največ pažnje, posebno na severnih štajerskih mejah in v Prekmurju.« Tajnik je izvajal:» »Naša družba je doživela po ptujskih dogodkih velik razmah, kar je vpisati v dobro takratni predvsem uporni kljubovalnosti našega naroda. V pričakovanju konca svetovne Vojne so skupščinarji 1918. izrazili misel, da bo družba v kratkem dovršila svojo dolžnost, kajti v lastni svobodni državi naj bi bila družba odveč. To naziranje pa je bilo napačno, kajti prišlo je drugače. Veliki kosi našega ozemlja so ostali zunaj naših državnih meja. Toda dočitn sta naš Kras, naše Primorje odtrgana od matere Domovine vsled tuje premoči in krivice, si je naša Koroška sama pisala svojo usodo. Ravno izguba Koroške nam vsak dan jasno kliče, kako pogrešno mislijo oni. ki so mnenja, da je družba nepotrebna. Zato mora biti največ skrbi, da ohranimo vse naše podružnice vsaj takšne, kakršne je prevzela naša sedanja generacija. Naši bratje tam preko so potrebni izdatne podpore. Tudi skrb za družbine šole na domačem ozemlju ni odpadla. Družba je morala v preteklem letu sama vzdrževati 6 otroških vrtcev, katere je pohajalo 400 otrok in 28 razredov, kjer je bilo 1400 otrok. Nastopa pa še nova naloga, ki ni nič manj važna. Resnica je. da pričenja nemštvo v naši državi zopet predrzno dvigati svojo glavo, posebno na severni meji. Isto velja za Madžare v Prekmurju, kamor sega tudi delokrog naše družbe. Na CMD je prišlo že več klicev na pomoč, katerim se je družba odzvala kolikor je bilo v njenih močeh. V Prekmurju sicer obstojajo narodne šole, a so pod vplivom naših narodnih nasprotnikov. Ubožne šole je treba podpirati z učili, izposlovati jim šolske knjižnice, ki so po večini zelo slabe, ako sploh obstojajo. Geslo vseh prijateljev CMD mora biti. da moramo mejo ob Muri in Dravi moralno podpreti. Da pa dosežemo svoj namen, je potrebno družbi krepko sodelovanje vseh podružnic. r Manjšinsko šolstvo na Madžarskem. Ogrski naučni minister je izdal na-redbo glede manjšinjskih šol. Določene so tri vrste šol: 1. Šole, na katerih je učni jezik dotične narodne manjšine, vendar pa se madžarščina poučuje kot obvezni predmet. 2. Šole. na katerih se deloma poučuje v madžarščini, deloma v jeziku narodne manjšine. 3. Šole. na katerih je učni jezik madžarščina, jezik narodne manjšine pa obvezen predmet. Verski pouk se povsod vrši v maternem jeziku. —r Slovensko šolstvo v goriškem okraju. Šolski nadzornik prof. Rubbia je -estavil svoje poročilo o poslovanju ljud- ski h šol goriškem šolskem okraju leta 1922. 23. Od 95 šol je bilo v dobi 1921 ./22. odprtih 82, začetkom preteklega šolskega icta pa 92. Zaprte so bile samo enorazred-liici pri Moravcih in v Kanalskem Lomu tet dvoruzrednica v Srednjem Lokovcu. Od >5 odprtih šot je imelo 90 slovenščino za učni jezik, 5 pa italijanščino. Od 90 slovenskih šol je bilo 42 enorazrednic, 30 dvorazrednic, 7 trorazrednic, 7 štiriraz-redtiic, 3 petrazrednice in 1 šestrazredni-ca. Izmed petih italijanskih šol so 3 eno-razrednice, ena je dvorazrednica in ena je šestrazrednica. Za pouk italijanščine v slovenskih šolah so določene ure takole: za enorazrednico 9 ur na teden, za dvo- in trirazrednice 14 ur, za štirirazrednice 15 ur, za petrazrednice 19 ur in za šestraz-rednice 24 ur na teden. Posebna skrb se posveča zemljepisju in zgodovini Italije in goje se raznovrstne italijanske pesmi. Ustanavljajo se šolske knjižnice, italijanske in slovenske. Vpisanih je bilo začetkom leta v 95 šolah 5600 dečkov in 5664 deklic. Tekom leta se jih je vpisalo 133 dečkov in 102 deklici. Odšlo jih je 335 dečkov in 288 deklic. Koncem leta je bilo v teh šolah 10.876 otrok. Napredovalo jih je 9898. Učiteljev je bilo 208. Prof. Rubbia pristavlja izrecno v svojem poročilu, da je bilo politično-moralično obnašanje učiteljstva v vsakem ozrru najboljše. Doslej je med Slovenci 5 italijanskih šol. prihodnje leto se otvori italijanska šola v Solkanu in projektirana je otvoritey italijanskih azilov v vseh važnejših in prometnih slovenskih krajih, kar pomeni sistematično potujčevanje slovenskega naraščaja. Naša kulturna organizacija. Ferijalni Savez učiteljstva. —f Memento in zahvala k počitniškemu izletu slovenskega učiteljstva F. S. na naš jug. Ob zaključku izleta slov. učiteljstva F. S. mi uhajajo spomini na lanski november, ko je bila sprožena misel in obelodanjeno hrepenenje, da hoče slovensko učiteljstvo potovati na naš jug in na naše Kosovo. Res. dolga so bila pota apeliranja na trda srca. toda moja sitnost je dosegla uspeh, minimalen alr maksimalen. to naj presodijo tov.-ice nepristransko. Na letošnjem kongresu F. S. v Beogradu so bile prvič zastopane učiteljske P. F. S. po svojih delegatih in potovanje na naš jug je bilo prvo * potovanje slov. učiteljstva. včlanjenega v F. S. Če bi ne mogl' zabeležiti nobenega druzega uspeha potovanja, kakor samo tega, da smo potovali učitelji-ferijalci po naši državi, bi tudi ta uspeh zabeležil za svojo osebo z največjo zadovoljnostjo. Naše jugoslovansko učiteljstvo nismo zainteresirali za F. S. le potom resolucije. ki smo jo stavili v imenu učiteljskega F. S. našemu kongresu v Ljubljani, ampak z našim izletom smo pokazali tudi v realnosti, kako velike važnosti je F. S. specijelno za učiteljstvo brez razlike strank In da mora biti moralna dolžnost vsakega jugoslovanskega učitelja, da vstopi v F. S. ali da ga vsaj podpira kot podporni ali dobrotvomi član F. S. Odkrito moramo priznati, da so mnoge naše učiteljske P. F. S. momentano na slabem temelju (v opravičilo naj jim bode kratek njihov obstoj). V tekočem letu je dolžnost nas vseh, da jim ustvarimo trden temelj in istega razširimo v vsak učiteljski okraj in na celo našo državo. Zaenkrat naj zadostuje ta ferijalni memento z nado in v pričakovanju pozitivnih uspehov. Moja dolžnost je. da se zahvalim vsem. ki so pokazali naklonjenost in gostoljubnost našemu potovanju. Zahvaljujem se »Dubravički paroplovitbi«. da nam je vkljub štrajku mornarjev dovolila 30% popust, nadalje patru Sokolu za njegovo skrb prehrane, prenočišča in razkazovanje Dubrovnika, hotelu »Vregg«, tovarišem: Mateju Banoža, šol. uprav., Pavlu Kozomaru, nadzorniškemu pristavu, Savo Senizu, šol. uprav, itd., ki so v imenu po-verjeništva UJU pričakovali, skrbeli za nas in vodili po Mostam, tov. Ljubo Ra-danu itd. za naklonjenost in skrb v Sarajevu. muslimanski gimnaziji istotarn. raznim hotelom bodisi v Mostam, Sarajevu itd.. »Slovenskemu klubu« v Sarajevu za sprejem z eno besedo, vsem bodi izrečena najiskrenejša tovariška in slovenska zahvala. Jugoslovensko - tovariško * Prejeli smo še drug dopis, ki pravi, da je prvo potovanje učiteljskega F. S. opisano z njim. Dopis priobčimo prihodnjič- U r e d n. bodi pozdravljen češko-slovenski tov. pisatelj František Knourek. ki si se nam pridružil v Bakru in skupno z nami občudoval našo divno Dalmacijo, skupno se z nami radostil. Na našem poslovilnem sestanku v Zagrebu si se od nas poslavljal in solze v Tvojih očeh so pričale, da se poslavljaš s težkim srcem od nas. Spomnil si se na moje besede in zagotovilo na Ombli pri Dubrovniku, ko bomo prišli mi k Tebi in boš nas Ti vodil po Tvoji češko-slovenski domovini. Pri istem nagovoru sem Te prosil, zanesl misel F. S. tudj med češko-slovenske tovariše in obljubil si mi to. Dragi František! Do svidenja v Tvoji domovini! Končno se zahvaljujem še Vam, dragi tovariški junaki in junakinje, ki ste neumorno in disciplinirano sledili potovanju. Nikdar Vas ni težila slaba volja, ki bi imela svoj izvor v utrujenosti ali disharmoniji. zaupali ste moji malenkosti vsestransko vodstvo izleta in Vaša hvaležnost. ki ste jo izrekli pri oficijelnem večeru v Sarajevu in okrepili celo z darilom. mi je najlepše zadoščenje za moje malenkostno delo. Ustvarili smo harmonično izletno tov. celoto, ki bo delovala po onem, od Vas sprejetem programu, ki sem ga podal v Sarajevu; spomini potovanja pa ostanejo v mladeniški duši neizbrisni! S. Mrovlje. Nli.: Program potovanja utrdimo pri božičnem sestanku, ki bo radi štajerskih tovariševfic) v Celju, O tem še natančno poročam. Književnost in umetnost. Nove knjige in druge publikacije. kpl. Cvetko Golar: »Poletno klasje«. Izbrane pesmi. »Splošna knjižnica« 4. V Ljubljani 1923. Natisnila in založila »Zvezna tiskarna in knjigarna«. 184 strani. Cena broš. 20 Din, vez. 26 Din. kpl. Fran Milčinski: »Gospod Fridolin Žolna in njegova družina«, veselo-modre črtice I. V Ljubljani 1923. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. 72 strani. Cena broš. 8 Din, vez. 13 Din. —kpl. Knjižica prakt čne pedagogije. Radovi vježbaonica zagrebačke Viš. pe-dag. škole. Izdaje dr. Jure Turič, profs-sor praktične pedagogije. Prva knjiga: Metodika škole rada od dr. Jure Turiča Dobiva se u Upravi knjižnici praktične pedagogije. Zagreb, Tvornička 10. Cijena 20 Din i poštarina 3 Dinara. —kpl. Ivan Albreht: Ranjena gruda, povest. Splošna knjižnica št. 1 v Ljubljani 1923. Izdala in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. 104 strani. Cena broš. 12 Din, vezani 17 Din. —kpl. Zoologija za učiteljske škole i više razrede srednjih škola. Napisao Milan M. Tomič, prof. I. deo.. O čoveku (anatomija). Odobreno od min. prosvete. Ca. 246 slika u tekstu. Cena 45 Din. Str. 344. Izdanje: Izdavačka knjižara Rajko-vič i Čukovič. Beograd. — Terazije. —kpl. Vladimr Levstik: Gadje gnezdo. Druga izdaja. Izdala in založila knjigarna Kleinmayer & Bamberg. Cena vez. izvodu 30 Din. kpl. L. N. Tolstoj: Hadži - Murat. Poslovenil Vladimir Levstik. Izdala in založila knjigarna Kleinmayer 6c. Bamberg. Cena vezanemu izvodu 32 Din. —kpl. Slikovice I. Otrok na prvem potovanju. Založil Kleinmayer & Bamberg v Ljubljani. Cena 16 Din. —kpl. Slikovice II. Deca raja: v ja, vaja. Založil Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. Cena 20 Din. kpl. Poezije dr. Fr. Prešerna. Uredil L. Pintar. Peti natisk. Izdala in založila knjigarna Kleinmayer & Bamberg v Ljubljani. Cena 20 Din. —kpl Josip Stritar: Izbrani spisi za mladino. Priredila Fran Erjavec in Pavel F 1 e r e. Z risbami okrasil Saša Š a n t e 1. V Ljubljani 1923. Izdala, natisnila in založila Učiteljska tiskarna. Str. LXX. + 411. Cena elegantno vezani knjigi 60 Din. Ocene. k »Jasnopoljanskije zapiski«. (Dušana Petroviča Makovickega. Moskva 1922, 1923). Marca leta 1921. se je pod Visoko Tatro odkrila Dušanu Petroviču Makovickemu poslednja istina kakor pred 11 leti njegovemu velikemu učitelju Levu Nikolajeviču Tolstemu. »Mili sveto Dušan«, kakor ga je nazival sam Tolstoj, je odšel prostovoljno za velikim starcem: vzel si je življenje. Kdo bi si bil pač kedaj mislil, ki ga je poznal, da si bo ta, navidez neznaten možiček. poosebljena krot-kost in dobrota, sam utrgal nit življenja, on, ki je bil, kakor zatrjuje njegov prijatelj Gusev, brez običajnih človeških slabosti, s pogledom vedno obrnjenim v nad-zemeljske daljine. Rodom Slovak izpod Tatre, zdravnik po poklicu, se je že rano seznanil s spisi Tolstega. Kakor na mnogo drugih je tudi na njega vplival Tolstoj z neodoljivo silo genija-apostola; romal je opetovano v Jasno Poljano ter postal 1. 1904. domači zdravnik in nežnoljubeči drug Leva Nikolajeviča; nastanil se je v Jasni Poljani. — Šest let je njegova ljubeča duša prisluškovala utripom srca jasnopoljanskega apostola, dokler ni poslednje nehalo biti v Astapovem novembra leta 1910. Šest let je dan na dan pozno v noč beležil v svoji mali sobici vse razgovore in podrobnosti, ki jih je slišal in videl čez dan in so se tikali Tolstega, da jih ohrani biografom, ker so za spoznavanje Tolstega kot človeka in pisatelja neprecenljive važnosti. Čez dan je pa opravljal naporno zdravniško službo rned mužiki v jasnopoljanski okolici. — Tolstoj ga je radi njegovih izrednih duševnih lastnosti vzljubil z ono veliko ljubeznijo apostola kot menda nobenega svojih somišljenikov, »Tolstojevcev«. Edino njemu je. (razen svoji hčeri Aleksandri Lvovni) zaupal tajnost svojega bega iz Jasne Poljane v oni usodni noči leta 1910.; edino on mu je drugoval ves čas na njegovi predsmrtni poslednji poti; slišal je pa tudi zadnje besede, zadnje srčne utripe svojega oboževanega učitelja. — Odslej se je Makovicki popolnoma posvetil urejevanju svojih zapisnikov, katerih se je nabralo tekom dolgih šestih let obilo. Ostal je še nadalje v Jasni Poljani, zdravil ljudi in urejeval »Zapiske«. Njihovo končno redakcijo je pa poveril svojemu drugu bivšemu Tolstojevemu sekretarju N. N. Gusevu, zaposlenemu sedaj pri Tolstovskein muzeju v Moskvi in znanem po knjigi »Dve leti pri Tolstem«. — Ni pa pozabil Makovicki svoje ,ožje domovine, nekdaj tužne, a sedaj svobodne Slovaške. Čimbolj se je sferal tem silneje se je oglašalo v njem hrepenenje po domu. po ljubljenih bratih. Okrevavšcga od težke bolezni ga je koncem leta 1920. privedlo domov na Slovaško. A že marca naslednjega leta je njegov duh odplul za Tolstojevim — h Kristusu. — Dosedaj sta izšla v Moskvi v založništvu »Zadruge« dva zvezka »Jasnopoljanskih zapiskov«. (Vseh bo deset). Uredil jih je N. N. Gusev. Posvečeni so miroljubnemu kitajskemu narodu in imajo sliko Tolstega z Ma-kovickim. Obsegajo črtico Guseva. po- g Priporočamo! Priporočamo! J J Pravkar je izšel g I ZEMLJEPIS SLOVENIJE 1 ■ Gradivo za 4. šolsko leto osnovne Sole. ■ Knjiga je I. del „Zemljepisa Jugoslavije". 0 B Sestavila: PAVEL PLESNIČAR in RADO GRUM. f 110 zHljeviili in 24 pokrajinskimi slami. J I Odobreno z odlokom pokrajinske uprave za prosveto. S Cena vezani knjigi 28 Din. I m Naročila sprejema: Knjigarna - m J Učiteljske tiskarne v Ljubljani. | svečeno spominu pokojnega Dušana Petroviča, predgovor urednika in avtorja ter »Zapiske« v obliki dnevnika. Izmed dosedaj objavljenih dnevnikov raznih .Tolstojevih somišljenikov, kakor Tenere-mä, Guseva ni Bulgakova je gotovo to najzanimivejše delo o Tolstem. Makovic-kega življensko delo stopa pred širno javnost; osvežilo bo spomin na »velikega pisatelja ruske zemlje« in ga nam pokazalo kot človeka, misleca in učenika v rodni Jasni Poljani, ki je izšla nedotaknjena iz viharjev revolucije in državljanske vojne, dočim so ostale ruske barske usadbe izginile v ognjeni stihiji narodnega gneva. Veličina genija Leva Nikolajeviča jo je očuvala. Številni čitatelji »Zapiskov« pa poromajo v duhu tudi pod svobodno Tatro žeieč prahu D. P. Makovic-kega mir in Pokoj, njegovim manom pa se oddolže ^ prisrčnim ruskim »spasibo!« Iv. Črnej. —k Poezije doktorja Franceta Prešerna. Uredil L. Pintar. Peti natisk. Sem dolgo upal in se bal, — slovo sem upu, strahu dal; — srce je prazno, srečno ni, — nazaj si up in strah želi. — Priljubljena L. Pintarjeva izdaja Franceta Prešerna je doživela peto izdajo. Knjiga je prav lično opremljena in je radi nizke Cene dostopna vsakomur ter je posebno prikladna za .knjižnice. —k Slikovice za otroke. Iz bogate mize založniške pade sempatam tudi kaj za naše malčke, ki jim niso dostopne še mladinske knjige, kakor jih danes v obilici sprejema naš književni trg. In vendar so tudi ti malčki nujno potrebni duševnega razvedrila in duševne hrane, ki jim jo nudi knjiga in podoba, poleg tega. da so to tudi dobra vzgojna in izobraževalna sredstva. Založba Kleinmayer & Bamberg se posebno odlikuje na tem polju in je naši mladini oskrbela že lepe knjižice s slikami. Pravkar je v njeni založbi zopet izšlo dvoje slikavic t. j. »Otrok na prvem potovanju« in »Deca raja: vija, vaja«. Gotovo bodeta obe knjigi prvovrstno razvedrilo od 31etnega otroka, ki bo občudoval prav dobro pogodene slike, do otroka II. razreda osnovne šole, ki bo pridno čital in memoriral ljubke verze pri vsaki sliki. Obe knjigi sta prav lično darilce za otroke ob vsaki priliki. —k Levstikovo »Gadje gnezdo« in Tolstojev roman Hadži - Murat. »Gadje gnezdo« je izšlo že v drugi izdaji v tem kratkem času, kar znači, da je knjiga postala priljubljeno ljudsko čtivo in da se je udomačila med narodom. Kljub temu, da je bilo prvo izdanje ponatis iz »Ljubljanskega Zvona«, je knjiga izšla v drugi izdaji. Snov je pristen naroden motiv za časa vojne, ki bo ohranil svojo vrednost tudi zaradi lapidarnega sloga in čistega, samoniklega jezika Levstikovega. — V isti založbi je izšel roman Leva N. Tolstoja: Hadži-Murat, poslovenjen od Vladimira Levstika, ki ni nič manj privlačen od »Gadjega gnezda« in smo prepričani, da bodo čitatelji enako radi segali po tej, kakor po T>rvi knjigi. Oboje toplo- priporočamo tudi za naše knjižnice. —k Manica Komanova: Narodne pravljice In legende. Ljubljana 1923. Tisk in založba Učiteljske tiskarne. Str. 105, cena vezani knjigi 18 Din. — Najpristnej-ša duševna hrana za mladino so nedvomno narodne pripovedke in ravno te so večini naše mladine še vedno vse preveč nedostopne. Mlajša generacija staršev jih pozablja, v primernih knjižnih izdajah jih imamo pa še vse premalo, zato je bila gotovo srečna misel naše znane ljudske pisateljice, da jih je zbrala v šopek (19 je vseh) in jih podala v prav posrečeni obliki čitanja željni mladini. Otroci jih bodo od srca veseli, zlasti ker je dalo založništvo zbirki tudi lepo zunanjo opremo, zato jo vsem najtopleje priporočamo. —k Cvetko Golar: »Poletno klasje«. Poletno klasje! Za »Pisanim poljem« in »Rožnim grmom« se nam je Golar pokazal s »Poletnim klasjem«, zbirko, ki obsega vse najboljše, kar Je doslej napisal v vezani besedi. V zbirko je namreč v skrbnem izboru uvrščena njegova prva in druga knjiga, poleg tega pa še lepo število novih pesmi. Vsebino pove kratko, a točno naslov sam. Gladki, lepi Golarjev jezik, toplina njegove lirike in ne v najmanjši meri gotovo tudi oprema knjige so brez dvoma najboljši pogoji za uspeh. Tega ji želimo! —k Fran Milčinski: »Gospod Fridolin Žolna in njegova družina«. Kot 5. zvezek nove »Splošne knjižnice« je izšla nova zbirka mičnih humoresk našega znanega pisat^lja-humorista Fr. Milčinskega. Pod značilnim imenom Fridolina Žolne je pisatelj ustvaril humorističen tip, ki v gladko tekoči in veselo razposajeni besedi razklada svoje nazore in opazovanja o meščanskem in družinskem življenju. Častilci naše vesele muze bodo kaj radi segali po tem čtivu, ki za nedolžnim humorjem skriva trpko satiro na vsakdanje življenje. Temu prvemu zvezku bodo sledili v okviru »Splošne knjižnice« še drugi tega pisatelja, ki bodo originalni tip Fridolina Žolne še bolj spopolnili. Cena knjige je bagatela, ki bo omogočila širšim krogom, da si nabavijo to mično knjižico kakor tudi naslednje, ki izidejo v kratkem času. Naše narodno prosvetno delo. Šolske ljudske knjižnice. —pk Šolska knjižnica v Dobrni pri Celju ustanovi v okolici podružnice, ker razpolaga z večjo knjižnico. Knjige se izposojujejo tudi odraslim. Šolski odri in pevski zbori. —ph Dobrna pri Celju. V pretekli topliški sezoni so bile tri prireditve v prid tukajšnji ubogi šolski mladini. Nabrana vsota znaša 30.420 kron. —>oo Na enorazredni osnovni šoli na Jezeru pri Ljubljani ie šolska miadež za sklep šolskega leta 1922/23 priredila 23. junija svojo prvo prireditev. Na vzporedu so imeli otroci razne deklamacije, ljubke oopevčice in gledališko predstavo »Teta iz Amerike«. Cela prireditev ie prav dobro uspela za kar gre zasluga tovarišu Scheinu. Stalo ga je gotovo mnogo truda za izvežbanie malčkov in s prireditvijo odra Ker ni dobiti primernih prostorov, si ie oomaeal s kozolcem. Udeležba te bila nrav povojna tudi od strani odraslih. Led ie prebit, zato pogumno naprej! —po Sv. Peter Dri Ljubljan. V teku letošrtiega šolskega leta ie šentpeterska šolska mladež prav vrlo napredovala, kar ie pokazala razstava vseh risarskih in pismenih izdelkov, dekliških in deških ročnih del. Razstava ie bila prav okusno ureiena in ie vzbuia'a pozornost in priznanje od strani mnogobrOinega občinstva Isti dan 24. junija se je tretjič ponovila pravljična igra »V kraljestvu palčkov«. ki ie izpadla prav izborno. osoblto. ker imajo ti mladi ieralci tolike spretnosti in požrtvovalnosti. Gibi palčkov in vil ter plesi so bili prav harmonično sestavljeni in so odeovariali glasbi. Čast marljivemu učite Tiistvu in hvala tovari-šici Kredarievi za obilen trud. ki ga ie imela vse leto s šestimi mladinskimi predstavami. —po Na petrazredni osnovni šoli na Dolu pri Hrastniku se je tekom preteklega šolskega leta vršila dne 2. aprila mladinska igra tridejanka »Begunka«, katera se je ponovila na odru konsumnega društva v Hrastniku dne 10. majnika. V proslavo Vidovdana pa se je uprizorila mala akademija s petjem, prednašanjem in igranjem dvodejanke »Lažniva Milena«. Moraličen kot gmoten uspeh vseh prireditev je bil prav povoljen. —po Dne 24. junija se ie vzdramla tudi šolska mladina čadramske šestraz-rednice. Zakai pravim »tudi«? Ker se nihče noče oglasiti, ie vendar enega dolžnost. da kot kronist omenja delovanje učiteljstva na prosvetnem polju. Tako vzorno delujejo šolski odri predvsem v K on j i c a h . L o č a h . Zrečah. Št. Jerneju. Žičah in Š p i t a 1 i č u. Ako sem katero šolo izpustil ali pomotoma omenil, nai se mi ne šteje v zlo. Tako torej smo imeli omenjenega dne v Čadramu šolsko prireditev. Deca ie za prvi nastop dobro zapela nekaj triglasnih pesmi iz Kosijevih Venčkov in »Gor čez jezero« pod vodstvom tov. Brgleza. Rajalna nastopa dečkov in deklic sta tudi ugaiala. Tovarišica Marica Poznejeva kateri je deloma pomagal tov. Bratkovič. ie sploh marljiva Sokolica. Prav ljubek in orisrčkan ie bil otroški prizor »Ciciban in čebelica«. Taki pri-zorčki občinstva najboli ueaiajo. ker tu se smeje človek res pravemu otroškemu igranju. Mali Ccibanček ie bil zelo ko-rajžen fantek. Vsa čast tov. Brglezovi. Nazadnie so nastopili še otroci v splošno znani igri »Lažnica Milena«. Vsi igralci so prav dobro izvršili svoie vloge, ker so imeli v tov. Lehmanovi izkušeno režiserko. Šolski vodia ie lahko gmotno s prireditvijo zadovoljen, ker voorabi precejšen čisti dohodek za nakup šolskih knjig ubožnim šolarjem. Učiteljstva iz sosednjih šol ie bilo premalo. Tovariši,- čadramsko učiteljstvo vedno prihaja k vam, zakaj mu ne, vračate pota in truda. Saj pelje vendar lena ravna cesta v zanimivo Oolotniško ravnino, S. Obrambni vestnik. —ob List »Tabor« v Mariboru piše: »Udarjaj po drugih, sebe hvali, potem pa basaj!« (Odmev z dežele.) »Slov. Gospodar« vabi v svoji številki z dne 16. t. rti., naj gre vsakdo kupovat svoje šolske potrebščine v Cirilovo trgovino in pravi, da se tam vse* najboljše in najcenejše kupi. S tem hoče reči, da je povsod drugod dražje in slabše, kar pa ne ustreza resnici. Tudi po drugih mariborskih slovenskih trgovinah s knjigami, papirjem, pisarniškimi potrebščinami itd, se prodaja vse po mogoče najnižjih cenah, in sicer kolikor jo je mogoče dobiti, najboljša roba. Tudi v teh se daje ob večjih naročilih po 5—10 odstotkov popusta. — »Gospodarjevo« čudno priporočanje ni nič drugega nego umazana konkurenca duhovnika Jerovšeka, ki misli, da se obnaša po katoliško, če se ravna po načelu: »Udarjaj po drugih, sebe pohvali, potem pa pobasaj!« — »Straža« in »Gospodar« marljivo udrihata po učiteljih in šoli, nazadnje bi naj tudi vsa mladina in učiteljstvo v zahvalo za njeno »dobro katoliško delo« povrh še tam kupovala, da bi se jim lahko klerikalci za hrbtom smejali, češ, dobro jih žehtamo, v znamenje odobravanja pridejo še k nam kupovat. Klerikalci bi radi imeli vse, dobro ime svojega bližnjega in denar v svojih rokah. Oni vse, drugi ničesar. Slovenci! V Mariboru je razun imenovane klerikalne trgovine še sedem slovenskih trgovin s papirjem in knjigami! Iz naše stanovske organizacije. Gibanje okrajnih društev v Sloveniji. Vabila: — UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SLOVENJEBISTRIŠKI OKRAJ zboruje v četrtek, dne 20. septembra ob 10. uri v dekliški šoli v Slovenski Bistrici po sledečem sporedu: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi. 3. Društvene in stanovske zadeve — poroča tov. predsednik. 4. Poročila o skupščinah — poročajo delegati. 5. Razprava o stanovsko-strokovni knjigi »Problem vzgoje najširših plasti našega naroda« — Franjo Žgeč — poroča tov. predsednik. 6. Slučajnosti. Udeležba je za vse članstvo obvezna. Blagajničar-ka bo pobirala članarino za Šolsko Matico. Odbor. = UČITELJSKO DRUŠTVO LJUBLJANSKE OKOLICE ima odborovo sejo v nedeljo, 16. septembra t. 1. ob 10. uri v Učiteljski tiskarni. Udeležba dolžnost. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA CELJSKI OKRAJ zboruje v četrtek, dne 20. septembra t. 1. t.o č n o ob 9. uri dopoldne v mestni osnovni šoli v Celju po sledečem vzporedu: 1. Zapisnik. 2. Društvene in stanovske zadeve. 3. Poročilo o pokrajinski skupščini v Ptuju in II. kongresu UJU v Ljubljani. 4. Vprašalna Skrinjica. 5. Materina ljubezen v Cankarjevih romanih«, podava g. profesor dr. Ljude-vik Pivko iz Maribora. Pri tem zborovanju izroči predsednik okrajnega šolskega sveta g. vladni svetnik dr. Žužek okrajnemu šolskemu nadzorniku g. Ljud. Čer-neju red sv. Save. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KOZJANSKI OKRAJ ima odborovo sejo dne 20. septembra t. 1. ob 14. uri v šoli na Bučah. Vzpored: 1. Določitev dnevnega reda za društveno zborovanje. 2. Razgovor o nabavi inventarja za društveno knjižnico. 3. Slučajnosti. — Ob istem času se vrši tudi seja knjižničnega odseka. Z ozirom na to sejo se prosijo tovariši(ce), da sporoče svoje nasvete in želje glede knjig, ki se naj naročijo za okrajno učiteljsko knjižnico v Kozjem podpisanemu najkasneje do 19. t. m. — I v a n u š. LISTNICA UREDNIŠTVA. —lu Redakcijo lista smo ta teden zaključili že v torek dopoldne, zato je mar-sikak dopis izostal. —lu Zadrega: Predujmov ne dovolju-. jejo, ker ni kredita. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni u»-