f St. 54 Piifsioa platana t gotetini (Coofo cerrtHte coa la posta? V Trstu, v sobote 4. marca Posamezna številka 20 stotlnk Letnik lun izvzemSi pondeljek, vsak dan zjutraj. Urednik""' _ v. FranHSka Afiiikcga št. 20, L nadstropje. Dopisi Ne>rankiran* 4>isnia se ne sprejemajo . x i ,•». ^ .......... urednik Štefan G«*-"" Vnu anost j^ij^ jtoafcptaa znaša za u - r> r -.c* 1. 19 50, pol leta L 32. —, in ceftriefir rto.— Za inozen*. ur « are več. — Telefon uredništva in uprava §L 11-67. EDINOST Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo & Sirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent 3 osmrtnice, In zahvale, poslanice in vabila po L 1* —, oglasi denarnih zavodov-mm po L 2. — Mali oglasi po 20 st beseda, maj nanj pa L 2 — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva ki uprave 11-57. O SVOBODNI LUKI V ; Piccolu« se je oglasil bivši računski uradnik pri generalnem civilnem komisa-riatu g. Domenico Rizzo z obsežno razpravo, ki je naperjena proti uvedbi svobodne iuke v Trstu. Pisec stoji na stališču, da bi svobodna luka Trsta ne mogla rešiti. Za rešitev Trsta so potrebni drugačni ukrepi in g. Rizzo stavi tudi svoje tozadevne predloge. Za danes pa nas bodo zanimala le njegova izvajanja, s katerimi dokazuje ne-izdatnost svobodne Iuke. Nade, da se z uvedbo sv obodne luke — pravi g. Rizzo — promet zopet privabi k našemu Trstu in da se oživi prejšnje življenje v tržaški luki: te nade se ne bodo uresničile! Saj tudi pred vojno ni bilo tu svobodne luke, pa vendar je tržaška trgovina cvetela. Kriza, ki je zajela tudi Trst, je svetovna kriza. Vrhu tega igra veliko vlogo trgGvska in valutna kriza v deželah, ki so tvorile poprej zaledje Trsta. Avstrija je mogla s svojo modro železniško * tarifno politiko zlahka navajati trgovino na Trst. Danes pa so železnice v rokah več držav, ki pač ne bodo hotele, da bi bile njihove železnice pasivne za to, da bi Trst mogel uspevati. Poleg tega pa je v njih nizki valuti neprekoračljiva zapreka preti izvažanju blaga v te dežele. Nekateri trdijo, da sedanja skladišča ne zadoščajo za prevozno trgovino. Kako to, ko so pa popolnoma zadoščala poprej, ko je trgovina cvetela, dočim se je sedaj skrčila za sedemdeset od sto?! Res je sicer, da ne zadoščajo, ali, vzrok je v tem, da so prenapolnjena z blagom, ki ne more najti kupcev. V resnici pa je bistvena naloga svobodnih luk ta, da posredujejo v prevozni trgovini, to je, da blago ostaja le malo dni v skladiščih. Pa še nekaj je treba pomisliti. Uvedba svobodne luke bi ne koristila Trstu, ker bi šlo blago — radi manjših tro-škov in raznih tehničnih ugodnosti — od pomolov naravnost v železniške vozove. Nadalje oporeka pisec trditvi, da bi svobodna luka v veliki meri privabljala sem trgovce in blago in da bi Trst s tem postal velik emporij na razpolago zaledju. Tudi to je — trdi — prazna nada. Nikdo v zaledju ne bo niti mislil na to, da bi pošiljal bl&go preko Trsta, ker bi vedel, da bi ob sedanjih žalostnih rarmerah to blago ostalo tu za nedogleden čas! Blaga ne manjka v Trstu tudi sedaj. Saj so skladišča polna do streh, ali — kupcev ni! Navduševalci za svebedno luko naglaša-jo, da bi svobodna luka donašala velike trgovske in industrijalne koristi, ali to še le potem, ko se v tej deželi in zlasti v zaledju zboljeajo razmere proizvodnje in trgovine. Res je — pravi pisec. Pripominja pa, da potem Trst ne bo potreboval svobodne Iuke, ker bo tržaška luka naravna prevozna točka — seveda to le pod pogojem, da bodo železniški tarifi, pristaniški in pomorski troški taki, da bodo trgovci raje izbirali pot preko Trsta, nego pa preko sever. luk. L ;*r Pisec ne priznava veljavnosti niti argumentu, češ da bi z uvedbo svobodne luke življenje tu postalo cenejše in s tem tudi delavna roka, kar bi prihajalo v prilog domači industriji. Naglasa, da tudi znižanje teh cen za kakih 10—15 od sto bi ne moglo biti odločilno za trgovino in industrijo, ako se pomisli na viški o železniških, pristaniških in pomorskih troškov. Nekatere industrije sploh ne bodo mogle oživeti še dolgo časa. V ladjedel6tvu bo trajal zastoj, kajti že sedanja tonaža daleč presega potrebo. Žalostno je, ali je tako? — vzklika pisec. Po vsem svetu so industrijo v krizi ki skladišča so povsod natlačena z blagom, ki ne more najti kupcev. Zato ni misliti na to, da bi konkurenca kakega novega industrijskega podjetja v svobodni luki mogla koristiti, ker je kriza svetovna. Če bi se tudi troški za prehrano znižali in vsled t^ga tudi mezde, plavži v Skednju n. pr. vendar ne bodo mogli delovati jutri, kakor ne morejo danes. Vrhu tega bi morebitno večji pritok ljudstva podražil najemnine, kar bi zopet požiralo koristi, pridobljene na drugi strani. Naj se ne govori — nadaljuje pisec — da bi nov pritok prebivalstva pospeševal gradbeno industrijo. Tudi danes ni v Trstu zadostno hiš in vendar se — ne zida! Zidarjem bi se moglo dati delo z vzpodbujanjem zasebne gradnje in z javnimi deli, ki so že v načrtu- Tako bi mogli zagotoviti delo za mnogo tisoč oseb, ne da bi bilo potrebno še le uvajati svobodno luko. Pisec ve tudi, da bo generalni kotni-sariat ukrepal vse možno v ta namen. Uvedba svobodne luke bi na eni strani nič ne koristila, na drugi pa bi nalagala velike žrtve erarju, ki ima že sedaj pet mi-ljard primanjkljaja! Izgubil bi dohodke od carin, ki tvorijo izdatno svoto, in bi imel velike troske za nadzorstvo v namen pre-prečanja tihotapstva preko svobodnega pasu, ki bi se pa (tihotapstvo) vendar razvijalo v veliki meri. Svobodna luka bi bila tudi v nasprotju z davčno pravičnostjo. Ne bilo bi pravično, če bi bogataš v Trstu (ki je v Italiji) kupoval razne potrebščine po nižjih cenah nego pa siromašen uradniček _ v Milanu (ki je tudi Italijan!) Pa tudi trgovci na drobno bi biH hudo oškodovani z izgubo odjemalcev iz Julijske Benečije, »katerim bi carinska pregraja oteževala pot v Trst. Pisec prihaja do zaključka, da je jako nevarno vzbujati med ljudstvom iluzije. Zahtevati svobodno luko pomeni zahtevati — mesec z neba. Kdcr zahteva svobodno luko, ustvarja med prebivalstvom krivo mnenje, da vlada noče nič storiti za gospodarsko vzpostavo Trsta. Taka obtožba je krivična in jo morejo izrabljati Italiji sovražni elementi Na koncu prihaja pisec s svojimi predlogi za rešitev Trsta iz sedanje krize. S temi se hočemo nekoliko pobaviti posebej. itel^a Pozdrav Facte Llovdu Georgeju in Poin-careju RIM, 3. Ob nastopu vlade je novi ministrski predsednik poslal Lloydu Georgeju in Poincareju običajne brzojavne pozdrave. Oba ministrska predsednika sfta odgovorila z vljudnimi besedami Trije državniki so v teh brzojavkah povdarjali tesne vezi, ki medsebojno vežejo njihove države v skupnem delu za dosego boljših dni. Razpravljanje o položaju ital. eskomptne banke v ministrskem svetu RIM, 3. Na današnji seji ministrskega viveta je na dnevnem redu tudi vprašanje eskomptne banke. Nato bo poročal zun. minister Schanzer o vspehih vvaskington-ske konference in o smereh, katerim bo nova vlada sledila v vnanji politiki. Rusija in konferenca v Genovi. — Izjave Vorovskega RIM, 3. Listi javljajo, da je Čičerin poslal vsem ruskim zastopnikom v inozemstvu okrožnico, s katero iim ukazuje ustavitev vsake propagande do nove naredbe. > Azione« objavlja medtem izjave ruskega zastopnika v Rimu Vorovskega o stališču Rusije nasproti konferenci v Genovi. Mi gremo v Genovo z najboljšimi nameni — je izjavil Vorovski — da razpravljamo z ententnimi državami o najbolj primernih sredstvih za obnovo Rusije, brez katere ne bo mogoča niti obnova Evropa. Šli bomo v naših koncesijah do skrajnih meja, samo če se ne dotakne naša neodvisnost in sedanji red v Rusiji. Mi smo pripravljeni priznati predvojne dolgove zaveznikom, tudi one, ki so bili naperjeni proti sovjetski Rusiji. To bo odškodnina za pripustitev sovjetske Rusije v zbor evropskih držav in za pomoč pri naši gospodarski obnovi. Toda en-tenta se moti, če misli, da pridemo v Genovo samo zato, da sprejmemo ukaze, ali da kratkomalo podpišemo poljuben dogovor. V tem slučaju bomo brez obotavljanja zapustili konferenco. Naš položaj bo ostal enak, ne boljši, toda tudi ne slabši. Glede ednošajev z Nemčijo, je Vorovski izjavil: Mi imamo najboljšo voljo, da udej-stvimo prijateljske in trajne odnošaje z Nemčijo, ker obe državni imata mnogo skupnih interesov. Toda če hoče Nemčija delati z nami na obnovitvi Rusije, mora opustiti svoj načrt za izkoriščanje Rusije na račun Francije in Anglije. Če Nemčija sprejme našo ponudbo za sporazum, bodo vsa nemška podjetja v Rusiji dobrodošla, drugače pa jim bomo zaprli neusmiljeno vrata pred nosom. Glede odnošajev med Rusijo in Italijo je izjavil Vorovski, da je bilo iialijansko stališče nasproti sovjetski vladi sprejeto v Rusiji vedno s simpatijo. Ruski narod ve, da Italijani nimajo imperialističnih ciljev ne načrtov za gospodarsko vsužnjevanje ter da se brigajo samo za svoje posle, pokorni zakonom in oblastvom v državah, kjer so gostje. Zato so Italijani in njihova podjetja v Rusiji sprejeti povsod s simpatijo. Želeli bi celo, Ja bi bila ta podjetja še bolj številna. Nedavni italijansko - ruski dogovor bo mnogo doprinesel k razvoju odnošajev med obema državama. Središče italijanskega delovanja je Črno morje in prevažanje blaga v južno Rusijo je sedaj skoraj izključno v italijanskih rokah. Vorovski je tudi izjavil, da je pooblaščen vzpostaviti stik med rusko državno banko in italijanskimi bankami in da se v ta namen že pogaja z r.Banco di Roma«. Kar se končno tiče predloga, naj bi Rusija poslala v Italijo gotovo število otrok, je Vorovski izjavil, da se mu zdi bolj primerno, da ostanejo otroci v Rusiji, zbrani v pokrajinah, kjer ne vlada lakota in kjer bi bili eventualno postavljeni pod vodstvo j italijanskega osobja. Jugoslavija Pomembnost sestanka v Bratislavi ZAGREB, 2. Ob priliki sestanka z ministroma Ninčičem in Benešem v Bratislavi je napisal »Obzor« članek, v katerem poudarja, da ima ta sestanek velikansko važnost. List ugotavlja, da obstojajo med Bel-gradom in Prago navzkrižja, ki se morajo poravnati še pred konferenco v Belgradu. Poizkušalo se bo to v Bratislavi, kjer Nin-j čić bržkone zastopa tudi Romunsko, ka-tere stališče nasproti Rusiji je precej po-dobno, posebno po zadnjih dogodkih, stališču jugoslovenske vlade. In ravno v ruskem vprašanju se stališči čehoslovaške in jugoslovenske vlade po mnenju »Obzora« križate. »Čehoslovaška vlada — pravi list — je že dve leti v rednih trgovskih odnošajih s sovjetsko Rusijo. Iz izjav, ki jih je dal dr. Beneš za časa svojega bivanja v Parizu in Londonu, pročzhaja jasno, da Čehoslovaška ne bo podvzela nikake revizije svoje ruske politike, ker bi s tem končno dr. Beneš dezavuira! sam svoje dosedanje stališče, katero je 9 tolikim uspehom zastopal v Londonu in Parizu. Na vsak način ti pojavi, ki razen tega dobivajo tudi značaj borbe za vodstvo v Mali ententi, nikakor ne morejo ojačati njenega položaja. Na sestanku v Bratislavi se mora položaj na vsak način izčistiti. Medtem se zdi, da se tudi v Belgradu računa z dejstvom, da se bo treba prilagoditi čehoslovaški orientaciji nasproti Rusiji. Iz pogovora, ki ga je imel dr. Ninčič z zastopniki budimpeštanskih listov, 9e da domnevati, da bi bila tudi belgrajska vlada v slučaju skrajne sile pripravljena sesti za isto mizo s sovjetskimi delegati Sestanek v Bratislavi je spričo vseh teh razmer usodne važnosti za bodočnost Male entente, važnejši mogoče, nego so bili resni dnevi habsburških prevratnih poizkusov. V Bratislavi se bo morala kenčno pojasniti bodoča orientacija Male entente nasproti Rusiji, orientacija, od katere bodo odvisni ednošaji med velikim vzhodnim slovanskim narodom in njegovimi zapadni-mi brati« Dobra znamenja ZAGREB, 2. Polemika, ki se je vnela v zadnjem času med opozicionalnim Hrvatskim blokom in vladnimi strankami zaradi znane spomenice Hrv. bloka, poslane tudi ministrskemu predsedniku Pašiću, se še vedno živahno nadaljuje. Pašič, oziroma vlada že ni odgovorila na to spomenico in demokratsko ter radikalsko časopisje trdi, da sploh ne bo odgovorila. Opozicionalno časopisje in časopisje, naklonjeno opozicionalnemu Hrv. bloku, poudarja še vedno, da je ta spomenica poziv vladi na pogajanja za sporazum. »Obzor«, ki sicer baje ni oficielno glasilo Hrv. bloka, ki pa gotovo stoji voditeljem Hrv. bloka zelo blizu, je že včeraj imenovalo omenjeno spomenico »apel Hrvatov za solidarni nastop nasproti inozemstvu«, danes pa gre še dalje in pravi v polemiki s tednikom »Hrvatska Misao«, v kateri je nekdo trdil, da bi mogla, sicer proti volji hrvatskih voditeljev, postati v skrajnem slučaju aktuel-na misel na tujo pomoč: »To pomeni, ako se ne sperazumemo s Srbi, tedaj je treba razmišljati o oni ponudbi popolne hrvatske državne samostalnosti, četudi bi ta ponudba prihajala od naših sovražnikov. Ta misel ni prišla od stranke prava — pravi »Obzor« — temveč od samega avtorja članka (v »Hrv. Misli«), ki ima mogoče nekoliko somišljenikov v stranki, ali nič več. To misel je hotel pisatelj prikazati kakor misel stranke prave in kakor misel hrvatske sejjačke stranke. Milo nam je, da sta i stranka prava i Hrvatski blok odklonili to tendenco in jo onemogočili, ker ta misel bi vodila direktno v kariistično - iialijansko - madžarski tabor v Zalaegerszegu. To je obenem tudi jasna meja med stranko prava in frankovci, ker stranka prava je sporazumno s hrvatsko seljačko stranko (Radič) in Hrvatsko zajednico odločna nasprotnica vsaki ponudbi tujerodnih sosedov. Za Hrvaški blok ne more biti taka ponudba nikdar aktuelna, kar dokazuje medtem tudi sporočilo Hrv. bloka Nikoli Pašiću.« Jtzgoslovenski minister vnanjih stvari Ninčić na Dunaju DUNAJ, 3. Danes je prispel semkaj jugoslavenski minister vnanjih stvari Ninčič iz Bratislave, kjer je imel sestanek s čeho-slovaškim ministrskim predsednikom Benešem. Ninčič se je takoj po svojem prihodu na Dunaj sestal z avstrijskim kanclerjem Schoberjem. Nepričakovanemu prihodu jugosloven-skega vnanjega ministra na Dunaj se pripisuje velika politična važnost. Govori se tudi — toda vest še ni potrjena — da gre za sklenitev podobnega dogovora, kakor je bil sklenjen med Čehoslovaško in Avstrijo v LanL Minister Ninčić o razmerja med Jugoslavijo In Rusijo. BELGRAD, 2. Po poročilih bukareških listov je jugoslovanski zunanji minister dr. Ninčič pred svojim odhodom iz Bukarešte podal novinarjem izjavo o stališču Jugoslavije napram sovjetski vladi in ruskim beguncem. Minister je izjavil med drugim: «Ruski begunci so bili v Jugoslaviji sprejeti gostoljubno, kar je samo rezultat humanitarnega čustvovanja z vojaki WrangIove vojske. Jugoslavija se ni nikdar vmešavala v notranje razmere v Rusiji, nasprotno pa se je sovjetska vlada na podlagi lažnjivih in tendenci-joznih vesti iz Budimpe§te, Dunaja in Sofije ponovno vmešavala v notranje razmere Jugoslavije in podpirala teroristično gibanje, kar dokazujejo nasilne akcije proti kralju in sedanjemu režimu v Jugoslaviji. Tega obdclžu-jemo sovjetsko- vlado in bomo znali tudi za naprej preprečiti vsako podobno akcijo proti naši državi.* Poljske in čehoslovaške priprave za konferenco v Belgradu BELGRAD, 2. Včeraj so odpotovali iz Varšave poljski izvedenci za konferenco strokovnjakov Male entente, ki se bo vršila v Belgradu. Poljski zastopniki so Knol, glavni tajnik poljske delegacije za konferenco v Genovi, Jastrebsky, delegat finančnega ministrstva in Rose, delegat ministrstva za trgovino in industrijo. Na eni zadnjih sej ministrskega sveta v Pragi se je vršila razprava o konferenci strokovnjakov Male entente v Belgradu, kakor tudi o delegatih, ki se bodo poslali v Belgrad. Konferenco v Belgradu bo otvoril minister vnanjih stvari dr. Ninčič v nedeljo ob 11 v dvorani časniškega doma. Konferenca bo trajala kakih 10 dni in se bo vršila v dvorani Narodne banke, Jugoslavija in Čehoslovaška za sporazumno postopanje v Genovi BELGRAD, 3. Nocoj se povrne iz Bratislave Ninčič. Njegov sestanek z Benešem je dosegel popolen uspeh, ker sta se oba državnika sporazumela glede stališča, ki ga bosta Čehoslovaška in Jugoslavija zavzeli v Genovi. V nedeljo se bo sešla tu konferenca Male entente in Poljske. Wrangel v Belgradu BELGRAD, 2. Danes je prispel semkaj general Wrangel, katerega so pozdravili na postaji zastopniki ruske kolonije. Čehoslovaška Poljsko - češka železniška pogodba PRAGA, 3. Danes je bila podpisana češko - poljska železniška pogodba za direkten promet s potniki med Rigo, Varšavo in Prago. Ta pogodba nima nikakega političnega pomena, kakor so zatrjevali moskovski časopisi. - — Romunska Italija in Mala ententa BUKAREŠT, 2. Tukajšnje italijansko poslaništvo zanika odločno vesti, po katerih bi bila Italija podvzela v Sofiji in Atenah korake za ustvaritev balkanskega bloka proti Mali ententi. Volitve za romunski senat BUKAREŠT, 2. Včeraj so se začele po stari Romunski, Besarabiji in Bukovini splešne volitve za senat. V Transilvaniji se bodo volitve vršile dne 9. in 10. marca. Volitve v poslansko zbornico se bodo vršile 5. in 7. marca. Še-le v teh zadnjih volitvah se bo pokazalo pravo razmerje med strankami, ker volilni red za senat ne pri-zrava proporca ne ožjih volitev. Volilna borba je zelo živahna in je v nekaterih krajih prišlo tudi do spopadov med nekaterimi skupinami. V sedanjem volilnem boju se ima odločiti, ali bo zmagala liberalna ali pa kmetska stranka. Lista demokratske stranke prof. Jorge xn Take Jonescua bi imela priti na trelje mesto, lista ljudske stranke Averescua pa na četrto mesto. Računa se, da bo vladna stranka zmagala, ker liberalci razpolagajo z močno organizacijo, finančnimi sredstvi in imajo ves upravni aparat v svojih rokah. Rusija ima 1,200.000 mož ped orožjem LONDON, 3. Zastopnik vlade je izjavil v angleški doljnji zbornici, da je imela Rusija 1. januarja t. 1. 1,200.000 vojakov, Rusija potrebuje železniški materijal RIGA, 2. Zastopnik ruske vlade Lomo-nosov, ki sklepa pogodbe za dobavo železniškega materijala Rusiji, je izjavil, da ima Rusija 2G00 lokomotiv, ki se morajo dati v temeljito popravo. 200 teh lokomotiv bodo popravile litvinske delavnice. Neutralizacija baltiških držav RIGA, 3. Ministrski predsednik Litvinske je izjavil, da bodo baltiške države fjredložile v Genovi spomenico za neuira-izacijo svojih ozemelj. Poljska Skirmunt o poljski vnanji politiki VARŠAVA, 2. V seji odbora za vnanjc stvari je poročal minister vnanjih stvari o mednarodnem političnem položaju Poljske v očigled konference v Genovi. Poljska bo predložila konferenci program za svojo udeležbo pri mednarodni akciji za obnovo Rusije. V pogovoru o političnem položaju js izjavil Skirmunt, da je Poljska primorana spričo notranjih obvez jemati ozir na ta-le bistvena vprašanja: 1. na poljsko - francoski dogovor, 2. na riški dogovor, 3. na sporazum z Malo en ten to in 4. na skupne interese z baltiškimi državami. Za poljsko je, seveda, najbolj aktualno vprašanje ureditev poljskih vzhodnih meja. V vnanji politiki smatra Skirmund za absolutno potrebno solidarnost vseh priateijskih državi Kar se tiče odnošajev med Poljsko in Malo entento, pišejo nekateri listi, da je sicer prišlo do zbiižanja med Poljsko in Malo entento, da pa se v tem oziru ni sklenil nikak dogovor. Sporazum se nanaša predvsem na vprašanje Habsburgovcev, kakor tudi na nekatera druga vprašanja, v katerih so politične smernice Poljske, Romunske in Čehoslovaške. Pogoji za priključitev Vilne k Poljski VARŠAVA, 3. Po dolgih razpravah parlamentarne koTr1**^ za v nanje stvari je ministrski svet sestavil besedilo note za priključitev Vilne k Poljski, ki obstoja iz sledečih štirih členov: 1. Ozemlje Vilne se združi po volji svojega svobodnega prebivalstva s poljsko republiko; 2. Državna suverenost nad ozemljem Vilne je v rokah Poljske; 3. Poljska poslanska zbornica bo določila ustavo za ozemlje Vilne; 4. Ta nota bo predložena poslanski zbornici Poljske v odobrenje in bo zadobila svojo veljavo, ko bedo predložili zastopniki Vilne svoja poverilna pisma ter podpisali sporazum. Danes je došla v Varšavo delegacija zbornice v Vilni, ki bo še nocoj podpisala noto o priključitvi vilnskega ozemlja k Poljski. Jutri pridejo v Varšavo vsi poslan« ci zbornice v Vilni. " .. _ Ogrska Nitti član akademije za ogrske znanosti BUDIMPEŠTA, 3. Korespondenčni urad poroča, da je bil bivši italijanski ministrski predsednik Nitti imenovan za Člana akademije ogrskih znanosti. Nov volilni zakon v Ogrski BUDAPEST, 3. Vlada je izdala odlok, ki urejuje volitve za poslansko zbornico. Vo-lilci so vsi moški nad 24 let stari, ki so ogrski državljani vsaj 10 let in bivajo najmanj 2 leti v isti občini in ki so izvršili štiri razrede ljudskih šol. Za žene se zahteva dopolnjenih 30 let in izvršitev šestih razredov ljudske šole. Voljeni smejo biti: vsi vo-lilci, ki so nad 30 let stari. Volitve se bodo vršile v mestih po tajnem in proporcionalnem sistemu, medtem ko bedo na deželi javne. Težkoče pri izvajanju benečanskega dogovora BUDIMPEŠTA, 2. V madžarskih mero-dajnih krogih se sedaj razpravlja o predlogu avstrijski vladi glede sklicanja razsodišča, predvidevanega v benečanskem dogovoru. To razsodišče bi moralo rešiti sporna vprašanja glede avstrijsko - madžarske zapadne meje. Dcslej sta se obe stranki strinjali v tem, da naj se ne skliče to razsodišče. Madžarska vlada pa je sedaj drugačnega mnenja in namerava predložiti sporna vprašanja v razsoditev Nizozemski. Francija Francosko - onieški sporazum za postopanje na genovski konferenci. — Uspehi Be-nešovega posredovanja PARIZ, 3. Europe Nouvellc je danes priobčila korespondenco med Lioyd Gecar-geom in Poincarejem, ki se tiče skupnega postopanja Anglije in Francije na genovski konferenci. Pri tem se mora posebno poudariti Benešova uloga na teh pogajanjih. Češki ministrski predsednik je naslovil na Lloyd Georgeja in Poincareja noto, kjer je izrazil svoje nazore glede genovske konference s sledečimi točkami: Vsaka razprava o mirovnih pcgcdtnh in o odškodni-naii mora odpasti; soudeležba zastopnikov sovjetske vlade ne pomeni še političnega priznanja sedanje državne oblike v Rusiji; v začetku konference se bo imenoval odsek za vzpostavo trgovskih zvez z Rusijo. Od sprejetja sklepov tega odseka bodo cd-vis^e trgovske pogodbe z Rusijo, medtem ko se bo o pogojih za politično priznanje sovjetske vladavine razpravljalo po genovski konferenci. Mala ententa in Poljska bosta pc-slah svoje zastopnike na londonsko konferenco izvedencev. Te konfercnce se bosta udele-žili tudi Zveza narodov in mednarodni urad dela. Možno je, da bo že ta konferenca izdelala načrt za splošno premirje vseh evropskih držav za gotovo dobo. Princ Ghika o političnem peležaju srednj« Evrope PARIZ, 3. Bivši romunski minister priuc Ghika je imel pogovor z urednikom Mati-na, katerega je opozoril na trdno podlage Male entente, ki bi se pa lahko zbližala Velik emu sporazumu petom gespod. sporazuma. Po njegovem mnenju bi trgovska zveza med Malo entento, Francijo in Italijo, ki bi torej segala od morske ožine La Manche do Črnega morja, znatno okrepila gospodarsko moč Evrope. Sija Angleški glas o vstepu Poljske v Malo enteato LONDON, 3. Budimpeštanski dopisnik lista »Manchester Guardian'« javlja, da bo Mala ententa z vstopom Poljske ojačana ia da bo imela v Genovi značaj velesile. Do tega sklepa je prišlo po pogajanjih Pašiča in Braliana s poljskim in čehoslovaškim poslanikom v Bukareštu. Na konferenci strokovnjakov v Belgradu bo zastopana Poljska, a morda tudi Grčija. Beneš in Ninčić se te dni sestaneta v Bratislavi. Iz vsega tega sklepa dopisnik, da se ud ejstvuje načrt dr. Beneša o federaciji centralnih in jugovzhodnih evropskih držav pod vodstvom Čehoslovaške, Dr. Beneš ima namen, izključiti iz te federacije Madžarsko. Dopisnik javlja nadalje, da je Pašič opustil idejo o vojnem posredovanju na Madžarskem, da bi na ta način spravil do meči madžarsko demokratsko vlado, ki bi bila prijateljski razpoložena nasproti Jugoslaviji Poostritev političnega položaja v Angliji LONDON, 3. Daily Cronicle poroča, da je politična kriza poslala v zadnjih treh dneh zelo težavna, da je obstoj sedanje koalicijske vlade resno ogrožen. Zelo je verjetno, da bo Lloyd George podal ostavko, ker je prišel v najnovejšem času v očitno nasprotje z unionisti. Chamberlain, Balfour in Sir George Jourger so se danes posvetovali z drugimi voditelji unionistov, kjer se je sklenilo določiti neodvisne unioniste za kandidate na bodočih volitvah. časopisi se obširno bavijo z zakulisnim delovanjem parlamentarne politike. Unio-nistični ministri so odločno za koalicijsko irlado, Balfour bo imel v torek v City vot. kjer bo priporočal, da bi ostala seda« pja vlada zia svojem mestu. Reka Dogodki b« Reki. — Fašisti zasedli pošto In oblegajo vladno palačo. — Zanella zbežal t Bakar REKA, 3. Po bojevitem dnevu so se sinoči duhovi pomirili in vse je upalo, da bo prišlo danes življenje zopet v svoj normalni tir. Davi ob 5 pa se je na novo pričel boj s povečano srditostjo. V najzgodnejši jutranji zori so oddelki fašistov in legijonarjev zasedli posto in pričeli nato oblegati vladno palačo. Vse strehe sosednjih hiš so zasedene, iz vseh strani padajo bombe na sedež vlade. Baje poveljuje sam Giunta oblegovalnim oddelkom. Stražniki, zaprti v palači, streljajo iz oken in skušajo odvrniti pretečo nesrečo. Med tem časom se je poda! ob 14 oddelek napadalcev na »mas« v reški luki, da bi z njega bombardiral vladno palačo. Za njim je bila poslana torpedovka, vendar pa ni znano, kako se je zadeva rešila. Kr. sražniki se zaman trudijo vzpostaviti mir. Baje je padel eden njihovih častnikov. Stražarji so hoteli napraviti izpad iz vladne palače, a so bili odbiti in se bodo morali menda udati oblegalcem. Vsi drugi državni uradi so v rokah fašistov, telefonske zveze so pretrgane že od 11 ure. Zanella je zbežal s svoj > vlado v Bakar, Španska Revolucifska stavka na Portugalskem MADRID, 3. Časopisi poročajo iz Viga, da je vse osobje trgovskih ladij s častniki vred stopilo v stavko. Splošna revolucijska stavka v vsej Portugalski je neizogibna. Čete dohajajo neprenehoma v glavno mesto, kjer vlada še mir. Obsedno stanje v GlemiLzu odpravljeno OPPELN, 3. Tekom preiskave radi znanih dogodkov v Gornji Sleziji je zavezniška komisija odkrila še druge zaloge orožja in municije. Obsedno stanje v Gleiwitzu je bilo preklicano. Dnevne vesti Gosp. De Facta nas pozivlje na sodelovanje. Novi ministrski predsednik in začasni minister za odrešene pokrajine, onorev. De Facta, je poslal generalnima civilnima komisarjema v južnem Tirolu in v naši Julijski Krajini okrožnico, v kateri pozdravlja oblasti in prebivalstvo in izraža pričakovanje, da bo prebivalstvo z zaupanjem in modro sodelovalo na akcjji, ti jo hoče vlada izvesti, da se pov-speši vzpostava ozemlja, opustoeenega po vojni! Naše ljudstvo bo gotovo rado sodelovalo na taki važni akciji. Ali eno je potrebno pred vsem: da se mu namreč tako sodelovanje omogoči! Kako pa se je delalo do sedaj? Ustanovil se je n. pr. pri generalnem civilnemu komisarju pokrajinski sosvet, ki naj pomaga generalnemu civilnemu komisarju pri reševanju njegovih upravnih poslov. Mi srno pozdravili ta ukrep kot korak naprej in od prvega začetka smo bili pripravljeni za sodelovanje. Toda: ali se nam je to sodelovanje omogočilo? Ni nam prišlo na misel, da bi zahtevali v tem sosvetu zastopstvo, ki bi odgo»-varjalo našemu številu in naši gospodarski moči. Saj smo realni ljudje in se ne uda jamo iluzijam. Ali dali so nam v rečeni sosvet enega edinega zastopnika in to v starosti blizu 70 let, ki torej ni podvržen le različnim slučajem, ki zadenejo lahko vsakega človeka — bolezen, neugodno vreme, prometne zapreke, poklicni in družinski zadržki — ampak še drugim neprilikam, ki so spojene z ajegervo visoko starostjo. Sodelovanje nam jc na tak način kratkomalo onemogočeno. Torej, cncrcvole Facta: sodelovanj nam mestai »vat Govor dr. Boaaea T»hfr da se posebno naglasi, kar ga dfčj med vaemi drugimi podobnimi govor« stvarnost presojanja resničnih razmer v katerih se nahajata mesto in dežela. Zupan dr. Bon ne se je dotaknil v svojem govoru seveda tudi vprašanja avto»-nomije in vprašanja razmerja med Lahi in Slovani. «Goriška občina — je rekel župan Bonne — je imela svoj lastni štatut že v času svoje sužnosti pod tujcem. Danes, ko smo svobodni v mejah domovine, moramo ohraniti ta statut, ki vsebuje upravno avtonomijo, katera služi blagostanju naše občine* našemu napredku in je v naših sporočilih. S tem hočem potrditi načelo, ki ga mora svobodoljubnost naše dežele priznati za potrebno, sedaj ko so občine začele zopet dobivat razmah, ki jim ga v njenih posebnih panogah državno oblastvo ne more določati. Gorica kot glavno mesta pokrajine mora potrditi danes to načelo tudi v imenu pokrajine same s tem, da ostane pokrajina tudi nadalje upravna enota, ki bo izvor ugleda in blagostanja v bodočnosti. Napram ljudstvu drugega plemena, ki pa je vključeno v našo občino, se moramo kazati lojalne, kakor zalite varno na drugi strani tudi od njih. To iz spoštovanja do načel svobodoljubja in demokracije, radi katerih se morajo priznavati pravice državljanov pod pogojem seveda, da tudi oni priznavajo svoje dolžnosti.* Zopet zaameaje časa. V tukajšnjih italijanskih listih čitamo, da je Zveza državnih uslužbencev predložila tukajšnji k ves turi sledeče pismo: Sklicevaje se na dnevni red, sprejet na skupščini državnih uslužbencev v nedeljo dne 19. t, m., in videč, da je minul dan 28. februarja, ne da bi bila vlada odgovorila na zahteve, vsebovane v rečenem dnevnem redu,: prosi podpisana Zveza, naj se ji dovoli, da se obrne do darežljivosti ljudstva z nabiralnimi polarni!I» Tako daleč smo torej že, da si državni uslužbenec, ki posveča državi vse srvoje delo, vse svoje moči, ne zna več drugače pomagati nego z beračenjem pri usmiljenih ljudeh, ker ga država noče ali ne more plačati tako, da bi mogel pošteno živeti! Kdaj se je še slišaio, da bi državni uslužbenci v kaki državi v svojem obupu prosili miloščino pri prebivalstvu?! In za državnimi utegnejo priti še drugi nameščenci. S temi znamenji časa naj bi se bavil ^Piccolo«! Z Opčin. V torek, dne 28. februarja smo položili k večnemu počitku nad vse ljubljenega tovariša Petra Persinoviča. Podlegel je kratki, a mučni bolezni in v mladi dobi 19 let. Kako priljubljen je bil pokojnik, je pričala velika udeležba na pogrebu. Došlo je žalnih | gostov z Opčini, Banov, Trebč in Konkonefa. Sodelovala je tudi popolna godba iz Trebič. Ko so dvignili krsto in je godba zaigrala ža-loslinko, je mnogim zarosilo oko. Najdostoj-neje smo ga spremili k večnemu počitku. Ne- povi, v svrho poravnava spora, k>e g. Andreja Kjudarj* iz Lonjerja kot darovalca. Nazna. tsfa se, da ni omenjena ničesar daroval v zgoraj naredim namen. Odbor. * Občai zbori podružnic Knotijskc zadruge v Trstu bodo v nedeljo dne 5. t m. v sledečih krajih: V Šmarjah ob 11. tiri v prostorih gosp. Tula; v Koštaboni ob 3. popoL; v Marezigah ob 3. popol. v prostorih gosp, Babič in v Risani. V Lonjerju bo danes v soboto, dne 4. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih Konsum. društva gospodarsko predavanje zvezano s sestankom članov Kmetijske zadruge v Trstu. Vabijo se člani in člani. Tržaško pogrebno društvo pri Sv. Jakoba opozarja vse gg. odbornike in nadzorništvo, da se vrši nocoj v gostilni «Jadran« zadnja odborova seja pred občnim zborom. Občni zbor se bo vršil v nedeljo, dne 12. t. m. ob 4 popoldne v otroškem vrtcu. Odborova seja Ženske podružnice se bo vršila v pondeljek 6. t. m. ob 4. uri popoldne v že doiočeih prostorih. — Podpredsednica. Poštna vezi Višje poštno ravnateljstvo javlja, da se bosta 15. marca zopet otvorili brzojavni postaji pri postnih uradih v Bovcu in Serpenici. Znanost ia umetnost. Naprošeni smo in ob. javljamo: Izšla je 12 številka IX letnika revije «Scieatia» s sledečo vsebino: 1. dr, Ra-vasini, Einsteinova teorija o relativnosti; 2. dr. Ravasinl, Mrk solnca v letu 1922 in teža svetlobe; 3. Fr. Persiani, Izvor organičnega življenja. Sledi nekoliko posnetkov m kronika. Iz tržaškega življenja Dva slučaja blaznosti Josip S.t stanujoč v ulici Segantini št, 1, je včer«j zblaznel. Tedaj je stopil v neko kočijo, ki je stala v ulici Ce-sare Batiisti, in naročil kočijažu, naj ga pelje na Opčine, od tu na Katiaaro itd. Ko je uvi-del koči;až, da ima opraviti z blaznim Človekom, ga je dal odpeljati v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v opazovalnico. — Tudi Ivan S., stanujoč v hotelu «Adria», je zblaznel. Odpeljali so ga v opazovalnico mestne bolnišnice. Knez in slepar. Marino Bose aro, ki se je izdajal po našem mestu in po vsej IfaEji za kneza, je bil včtraj aretiran. Aretirali so ga zato, ker ima na vesti toliko sleparij, da jih ne mere policija prešteti. Ponarejena siotirska bankovca. Policijski agenti so zaplenili včeraj nekemu Ivanu Sai-čiču, stsnujočemu v ulici Pouzianino št. 6. ponarejen ctolirski bankovec. Saičiča niso zaprli, kf.r jc dokazal, da je nedolžen. — Včeraj zjutraj je prišel v banko pri Sv. _ _________ Jakobu neznanec, ograjen v dežni plašč in koimu pa vendar ni bilo to prav. Ko so hoteli hotel izmenjali ponarejen stolirski bankovec, krsto spustiti v grob, je začel naš pokopali- Ko je videl, da ne bo z izmenjavo nič, je kar izginil iz banke, pustivši blagajniku ponarejeni b>a',ovcc. Velika iti vina v stanovanju. Pred včerajšnjim pri belem dn^vu so vdrli neznani tatovi v stanovanje Marice Zupparjeve v ulici Pe-trarca št 3 in odnesli iz nekega predala 82 lir v zlatu, 2000 lejev, nekaj perila in zlate- čmno je bilo objavljeno v «££oosts* med da- tom se je posrečilo Zapleniti v Iaofi aMlal MMrf • MrliA ■ _____ U.. ^ A___I__„I_____v " ukradenih mrež. Kar sta imela pri sebi ponarejene ključe« sta bila preteklo noč aretirana v ulici del Rivo Salvalor Cursano in Alojziji Pusino. POZOR 1 Srebrna krone In zlato po baMUh cenah plača je edini grotist Bclfeli Vita, Via Madonnina 10, I. Borzna poročila« Tečajb .Trst, dne 3. marca 1922. Jadrjnska banka • • • • • • • • • 130 Cosulich .... • • • • • • • • ?7? Dalmatia . . . • • • • • • * • • • 185 Gerolimich . . • k • • • .430 Libera Triestina . • • • • • • • • • • 453 LIoyd • • • • . • • • • ■ • • • 1290 Lussino • • • « • • • • • • • • 700 MartinoHch . . . • • • • • • » • • 130 Oceanfa . • • . • • • * • • • • • 230 Premuda . • • « • • • • • • • • 345 Tripcovlch » • , • • • • • • • • • • • 260 500 Cement Dalmatia 385 Cement Spala to . • • • m m • • ■ ■ * • • • |257 Taja valuta na tržaškem trgu: Trst, dne 3. marca ogrske krone . . • . • avstrijsko-nemške krone češkoslovaške krone • dinarji ♦ . • . . . . kji •!•••(««« marke dolarji....... francoski frank! . , , švicarski franki . . . angleJki funti papirnati angleški funti, zlati . napoleoni...... 1922. —. 2.60 2.70 —.32.--.35 31.50.— 32.25 23,75.— 24.50 14.—.— 14.75 7 55.— 8.55 18.40— 18.60 171.25.—171.75 365.—.—368.--82.40— 82.80 96.50.— 98.50 77.25 77.75 NOVE POSTELJE iz trdega lesa L 100, vzmeti 55.—, žimnice 40.—, umivalniki, nočne omarice, chiffoniers, spalne sobe od L 1900 dalje. Fonderia 12, I. desno. 25 SVINEC, med, staro, težko železo kupuje Bra-nich & Snidersich, Trst, via della Tesa 16. 47 CUNJE kupujem po 30, staro želez.o po 20. Skladišče via Solitario 14. 51 ZLATO in srebrne kron« plačam ve£ kot drug* kupci Albert Povb. ocar. Mazzini 46 (» bliiinl drvenega trga). 10 Zo&azdravniiki atelje Pavel Netzbandt ustanovljen I. 1900 GORICA, Via Dante IZ, pritličje Sprejema od 9-12 in od 14-17. « nas ščni čuvaj in obenem učitelj ^modernih plesov«, delati sitnosti, češ, da grob ni dovolj globoko izkopan. Mladeniči so mu oporekali, da globlje ni mogoče, ker je doli skala. Mož izpod Učke gore ni hotel nič slišati, marveč je poslal po orožnike! Ti so izmerili grob in so dovolili, naj se mrtvec pokoplje. Tonetu so vsi zažvižgali koračnico m pobrisal jo je z nine. Zupparjeva trpi nad 30.000 lir škode, dolgim nosom. Tako je ta človek nespodobno j Aretiran žepar. Gospa Ana Tadinova, sta-kalil -svečani trenotek splošnega »ožalja. nujoča v ulici dei Lavoratori št. 200, se je Openci! Ali se vam ne zdi, da bi bilo primer- mudila pred včerajšnjim popoidsie na Ober-no, če bi tega človeka poslali s pokopališča, danav^m trgu, in sicer pred avtomobilom, Naj le gre v plesno dvorano I Službo na poJco-' ki vozi v Istro. Pred vozilom je bila velika pališču so opravljali vedno cerkovniki. Pa gneča. To prifcko je uporabil žepar in oice denarnico s 50 lirami, in potrebnih. | zlato uro in zlato verižico. Ženska je nazna. * Šentjakobski «SokoI» priredi v nedeljo, nila tavino policiji. Kmalu potem so šli policijski agenti na delo in so zasačiti žeparja na Oberdanofveaa trgu, ko je prešteval ukraden Mali oglasi ODDAM 2 postelji s hrano (eventuelno brezj. Via Francesco Rismondo 12, I. Petrovič. 416 SOBA z oknom na ulico, s posebnim vhodom (eventuelno s hrano) se odda ene ali dVenta osebama. Via Udine 57, III. vrata 30. 417 IZKUŠENA babica sprejema Via Chiozza. 50, pritličje. noseče na dom. 402 dva PRAŠIČA, 6 mesecev stara, se prodata. Cologna in Monte 459, gostilna Bella vista. 403 MLlKAR?JA s prodajo zelenrave in drugega se proda. Naslov pri upravrtištvu. 404 SLUŽKINJO, praktično, za tri jutranje ure, iščem. Via Gaulia 32, III. levo. 405 Srebrne krone in zlato plačujem po najvišjih cenah ALOJZIJ POUH Trst, Plazza Garlbaldl št. Z 8 (prej Barriera) za POSESTVO, obstoječe iz hiše, pripravne vsako trgovino, gozdov in vinogradov, se prodta ali da v najem. Naslov pri upravni-štvu. 406 POZOR PRIMORCI! Kdor želi kupdti h&o ali posestvo v Jugoslaviji, naj se obrne na Antona Spetiča v Ljubljani, na Gradu ŠL 5. 407 dne 5. t. m. celodnevni izlet v Artviie. Odhod s postaje pri Sv. Andreju cb 5 ali pa s postaje pri Sv. Ani ob 5'20. — Vabijo se vsi člani kakor fcudi prijatelji drtiiiva, da se v čim večjem številu tega izleta udeleže. Kosilo iz nahrbtnika. Natančneje o tem izletu se bo pravočasno poročno. — Odbor. Za olajšanje poštnih zvez med Italijo, in iLTte^eds* v enimi državami. Rimska «Gazzetta ufficiale» je objavila kraljev odlok-zakon z dne 1. februarja 1922, s katerim se pooblašča minister za pošte in brzofave, da izvrši dogovor za olajšanje poštnih zvez, sklenjen med Italijo, Avstrijo, Madžarsko, Romunsko, Ju-[ go-slavijo in Čehoslovaško. Ruska družina. Ruska družina, ki se je denar. Malopridnež, ki se imenuje Anton Piz-zarelto, brez stalnega bivališča, je bil odpeljan v zapor Coroneo. Skrivnostna detonacija. Pred snočnfim se je zaslišala v hiši št. 30 v ulici S. Nicofc detonacija, ki je spravila vse stanovalce na noge. — Kaj se je zgodilo? — so se radovedno povpraševali stanovalcu — Ne vem — je bil odgovor, ki je šef od ust do ust. Pozneje so prršH na lice mesta kr. stražniki m so začeli preiskovati po hiši, da bi ugotovili, zakaj gre. Toda izid preiskave je bil brezuspešen. Kdo ga je ranil? Pred snočnjim je prišel v POROČNA SOBA, jesenova masivna, svetla, polirana, zajamčeno suha, se proda za tovarniško ceno L 2100.—, druga, mahagonijeva, s krasno psiho, za ceno brez konkurence L 1950. Turk, via Rossini 20. 411 HIŠA, 2 sobi, kuhinja, 120 klaftrov zemljišča, se proda radi odpotovanja za L 17.000.— Ogledati si tekem treh dni zg. Greta 333 od 9—5. 412 SOBA s posteljo se da v najem poštnemu rokodelcu. Via Udine 25, I. 408 KOVAČNICA, lepo vpeljana, z vodno silo, z vso kovaško «n kolarsko opravo, v zelo prometnem kraju, se da v najem ali tudi proda z vsem posestvom, mtirKTn m inventarje™- Natančnejše se izve pri lastniku Rudcttu Bertoicu, Rižana — Istra. 409 lore,, cticrevoie rac ta: soddovaaje nam je(biJa {om nag Usta d kratkim ohraila lekarno Godina pri Sv. Jakobu fašist Jordan treba omočiti! In to gre pn dobri volji tudi . ■ * „ p;,-™ v „liri Concordia št. 6. Bil ie na ta n^ n, da dekret ne ostane dekret, ampak da se izpremeni in s tem krivica popravi! Saj smo videli! Deželni istrski sosvet je bil tudi imenovan z rimskim dekretom. A ko je povzdignila svoj glas fašistovska stranka in zahtevala v ta sosvet več svojih zastopnikov, je to balo naenkrat mogoče, ker se gosp. Mo-sconiiu ni zdelo megoče napram nam: dekret ni bil več dekret, ampak prišel je nov odlok, ki je dal fašistovski stranki še tri zastopnike v istrskem sosvetu!! Torej, onorevcle Facta: vi hočete sodelovanje — mi hočemo sodelovanje! Saj smo edini! Dajte nam le priliko! Goriški župan o razmerju med Lahi in Slovani. Pretekli četrtek se je vršilo svečano vstoličenje novega župana mesta Gorice dr. Bornea. Novi župan je imel pri tej priliki običajni naslepni govor, v katerem je orisal program, ki ga ima pred seboj novoizvoljeni do usmiljenih src naših čitateljev, se najtop-leje zahvaljuje vsem, ki so ji kakorkoli priskočili na pomoč v veliki bedi, v kateri se nahaja. Vsem srčna hvala in Bog povrni! Občinsko gledališče G. Verdi Vse dosedanje predstave R. Straussove opere «Rožni kavalir^ so bile zelo dobro obiskane in so se vršile pred izredno navdušenim občinstvom, Picco, stanujoč v ulici Coocordia št. 6. Bil je ranjen v rebro. Ko mu je dajal lekarnar pomoč, je dejal — Se bom že maščeval... Pozneje je boi odpeljan z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico. Tam je izjavil, ko je bil zaslišan od nekega policijskega agenta, da se je po nesreči ranil s samokresom. Koliko je resnice na tej izjavi, ni znano. Iz ki kliče v enomer po vsakem dejanju soliste ^ okolžčin se