NEKAJ PROBLEMOV ZGODNJESREDNJEVEŠKE ARHEOLOGIJE V SLOVENIJI R azširjen re fe ra t JOŽE KASTELIC Narodni muzej, Ljubljana Z godnjesrednjeveška arheologija Slovenije ne p re d sta v lja izolirane te­ m atik e niti v p ro sto ru n iti v času in n iti glede na svoje stru k tu raln o m esto v sklopu znanstv en ih disciplin. V prostoru: področje d an ašn je S ocialistične rep u b lik e Slovenije zajem a sicer večino etničnega ozem lja slovenskega n a ­ roda, ne zajem a p a ga v celoti. Že s sedanjega etničnega v id ik a je treb a u p o štev ati terito rije v obm ejnih predelih Italije, A vstrije in M adžarske. Še bolj velja to za zgodnji sred n ji vek: če je naselitev Slovencev v svojih s k ra j­ n ih zahodnih m ejah segla le m alo d alj od sed an je etnične m eje, p a je na alpskem ozem lju A v strije kolonizirala veliko ozem lje kasnejše K oroške in Š tajersk e in segla tu d i preko n ju n ih m eja v področja sosednjih p o k rajin . T u d i ozem lje m ed M uro in B latnim jezerom je bilo pred m adžarsko in v a­ zijo v veliki m eri slovensko. D v e najpom em bnejši politični tvorbi Slovencev, K a ran tan sk a d ržav a in K ocljeva kneževina, sta im eli s K rnskim gradom in B latogradom svoji središči izven danes s Slovenci poseljenega ozem lja. V času naselitve in še dolgo v srednji vek tud i ni mogoče govoriti o trd n i etnični m eji m ed Slovenci in H rvati. D ed iščin a rim skih provin cialn ih razm ejitev pozne in visoke antike, delitev interesn ih sfer m ed B izancem in O strogoti, m ed L angobardi in F ra n k i, med K arolinško državo in d ržav n im i tvorbam i v P odonavju in n a B alkanu in v Istri je v p liv ala na sukcesivno fo rm iran je te meje, dasi je ni edina u stv arila. A rheološki k u ltu rn i krogi k aro lin šk e dobe, kolikor jih m orem o razm ejiti in očrtati, očitno n e sovpa­ d a jo z jezikovnim i ozirom a dialektičnim i m ejam i, ali p a vsaj za sedaj m islim o, d a se ne k rijejo . Zato raziskav tu d i p ro ti H rvatom v zgodnjem srednjem veku ne m orem o prostorsko om ejiti. O m ejitev n a ozko — ali razširjeno- — etn ičn o področje Slovencev v tej dobi tu d i v splošnem n e bi b ila um estna. P o jav i m aterialn e k u ltu re Slovanov so ted aj še zelo splošni in na B alkanu se z a ra d i dediščine an tik e te r zaradi d elitv e med provincam i O k cid en ta in O rie n ta le počasi diferen cirajo . U m etna zlatarsk a o b rt v stari kijevski d ržav i je n p r. že dokaj različn a od um etne obrti v D alm aciji ali n a B ledu ali ob B latnem jezeru z a ra d i kon­ tin u itete in tra d ic ije iz pozne antike, ag ro teh n ik a pa je po vsem videzu p recej podobna. Lesene konstrukcije stavb so tako rekoč identične. Podobna je m orala biti noša in oprem a ljudi. D uhovna stru k tu ra pogleda na svet, m agija, religija, običaji, obredi — vse sega p rek o ozkih m eja plem ena v neko splošno »vzhodnoevropsko«, tj. »slovansko« družbeno skupnost ozi­ rom a praskupnost. Istočasno p a se ra z v ija jo pom em bni k u ltu rn i procesi ne le v plem ensko in jezikovno najbolj sorodnih sk u p in ah na B alkanu, v Podonavju, v sred n ji E vropi, ob B altiku, v V zhodni Evropi, am p ak tu d i v širokih predelih Z a­ h oda in M editerana, brez k aterih ni mogoče razum eti in p o jasniti feno­ m enov v Sloveniji. V zhodno rim sko cesarstvo je doživelo svojo bizantinsko transform acijo. O d Ju stin ija n a do B azilija II. se politika, k u ltu ra, u m et­ nost in ideje Bizanca nenehno dotikajo slovanskega prostora od M ezije do Istre, N eposredni v p liv n a ožji slovenski p ro sto r po 8. stoletju sicer oslabi, to d a m isija C irila in M etoda sp ad a že v čas po K arolu Velikem in posredni k o n ta k ti preko h rv atsk e D alm acije se nadaljujejo. Tako im enovani H em in p rsta n v zakladnici cerk v e na K rki na K oroškem je izdelan iz bizantinskega zlata, kot je pokazala spektro g rafsk a analiza. D ogodki in zlasti k u ltu rn i fenom eni v frankovski državi pod M erovingi se pričenjajo ču titi na m ejah Slovencev že p red osm im stoletjem . P rik lju čitev Bavarcev, »konverzija B a­ varcev in K arantancev«, p a je že del naše neposredne zgodovine, k aro lin šk a d ržav n a k u ltu ra okvir, v k ateri vse diferencirano razvija in — zam ira sta ro ­ slovenska avtonom na k u ltu ra. V tem okviru je langobardska in k asn eje fran k o v sk a Ita lija le eden od neposredno važnih in trd n ih terito rijev in obm očij vpliva na svet vzhodno od Soče ter ob D ravi. K ončno ne sinemo izp u stiti iz vida evrazijske stepe, ki pošil ja v valovih svoja plem ena in z njim i fenom ene svoje k u ltu re v panonski bazen. Po H un ih , ki se arheološko čutijo zlasti v Panoniji vzhodno od D onave, n asto ­ p ijo O bri. k aterih n a jd b e se dado slediti tu d i v slovenskem področju, dasi so začudo skrom ne in m aloštevilne. In končni stepski elem ent so M adžari, k i posežejo v predel B latnega jezera in v rav n ice na vzhodnem robu Slo­ venije. — A rheološka slika ozkega — ali p a v tem času tud i širokega — ozem lja Slovencev hi ostala nerazum ljiva in nejasna brez širše zajetega in eviden tiran eg a evropskega, m editeranskega in evrazijskega prostora. Isto velja za časovni okvir. Tudi tu bi om ejitev na čisti zgodnji srednji vek pustila nejasnosti. P ri tem nastane seveda že vprašanje, kako ga om ejiti. Konec j listini janove vlad e (565) in začetek saške dinastije (919) bi m ogla biti s historičnega v idika porabita m ejna d atu m a. Za področje Slovencev p a je deseto stoletje še em inentno »arheološko« zaradi bogastva nekropol teg a časa in bi se s tega stališča konec saške d in astije in začetek salijske 'vladarske hiše (1024) zdel prim ernejši, vključitev otonske dobe pa um estna. S inhronizacija historičnih pojavov v nem škem cesarstvu in arheoloških pojavov na zahodnem robu slovenskega sveta je v tem prim eru nujna. V ključitev enajstega stoletja v arheološko pojm ovani »zgodnji srednji vek« na Slovenskem p a je u p rav ičen a tu d i zaradi, razvoja sosednjih h rv a ­ šk ih dežel, k je r je p o jav bjelobrdske k u ltu re v enajstem stoletju v Panonski H rv atsk i še dom inanten. T o pa zopet v p liv a na obrobna področja Slovenije, n a vzhodno Štajersko in — m orda — Belo krajino. Razvoj n a H rvatskem im a svoj logični zak lju ček šele z letom 1102 in je arheološko povsem nujno, d a dobo od V ojnim ira do D im itrija Zvonim ira obravnavam o kot celoto vzporedno z zgodovino. V slovenski zgodnji sred n ji vek z arheološkega v id ik a torej vključujem o še enajsto stoletje. Toda časovna evidenca pojavov m ora segati preko obeh m ejnih d a ­ tum ov: » Ju stin ijan 565« in »p acta conventa 1102«, v epoho pozne a n tik e in v visoki srednji vek. Bogo Grafenauer je v »U stoličevanju« rav n al m eto­ dično pravilno, ko je iz h a ja l p ri analizi zgodnje slovenske zgodovine iz situacije pozne antike. D ioklecijanova reform a provinc ustv ari bazo k as­ nejšim razvojnim tendencam in form iranje k asn ejših dežel — č e p ra v ne smemo podcenjevati nu jn o prisotnega geografskega fak to rja — je v mnogo- čem posledica p ro v in cijsk ih razm ejitev dom inata. N oricum m ed iterran eu m z Virunum om in religioznim i centri v T eu rn iji in A guntu u stv arja bazo za Koroško deželo. Savia bo v osnovi K ran jsk e in S avinjske m arke. Še važnejši kot m ejne razd elitv e te rito rija so podrobnejši elem enti pozne antike, ki jih spričo pičlih raziskav le slabo poznam o. C lau su rae A lpium Iu liaru m med »Kranjsko« in »Prim orsko« v 4. in 5. stoletju niso samo ozka m ejn a u trje n a črta, am p ak le glavni del defenzivnega sistem a, ki s svojim i postojankam i p rep red a izpostavljeno ozem lje in zaledje. V elike M alence in V rh n ik a sta očitno le dva sp re d n ja člena med številnim i nepoznanim i, ko t je A jdov­ ščina zaledna c e n traln a postojanka, k i p a n e m ore b iti izolirana. K akšno vlogo im ajo pozno a n tič n i elem enti n a A jdovskem G radcu v B ohinju, oko­ lica K ranja, B rinjeva gora, R ifnik, T rebnje? A li je Č en tu r p ri K opru pom em ben sam o v neposrednem političnem koneksu te tra rh ije ali p a segajo njegove u trd b e v kasnejšo dobo in so vključene v k rašk i »limes«? K akšen pom en im a ta v tem času v V ipavski dolini Sv. P avel n ad G ojačam i in B atuje? C lausurae so arheološko sam o n ajb o lj viden elem ent pozne antike, ki ga m ora u poštevati tu d i prou čev an je slovanskega zgodnjega srednjega veka. V zvezi z njim i in ob n jih p a so še d ru g a v p ra ša n ja . Z anim ala bi nas pozno- an tičn a poseljenost dežele in stopnja ro m anizacije v tej poseljenosti. Razen iz večjih središč so nam poznoantične n ajd b e le zelo m alo znane in že v Em oni smo tak o rekoč om ejeni na a n tik v a rič n e in nep rev erjen e p o datke, n a n ekaj historičnih poročil in num izm atiko. P o zn av an je vasi p a bi bilo v tem prim eru zelo pom em bno' in odločilno. Že k lav zu re sam e na n ek aterih odsekih, zlasti od L ju b ljan sk eg a v rh a p ro ti P rezidu, zap irajo teren na način, k i se zdi z v id ik a čisto' italsk e strateg ije težko razložljiv in ki. s opo­ n ira neko poselitev in lokalno' razm estitev p reb iv alstv a z določenim i po­ sebnim i vidiki in potrebam i. A rheološka ev id en ca poznorim ske naselitve na deželi bi nam razrešila k ard in aln o v p rašan je, ali se lo k alitete te v rste p o javljajo kot naselitv en a je d ra p rv ih Slovencev, ali torej k o n tin u iraju kot lokalitete. Mnogo argu m en to v splošne n arav e bi govorilo za to in najd b e v malem, se zdi, da n am to potrju jejo . L aška vas p ri C elju in Š m arjeta na D olenjskem sta le d v a p rim era. T oda p ri v p ra ša n ju k o n tin u itete ne gre sam o za urbanistično zajeto območje naselitvenega jedra, kot n p r. Stična in okolica. P tu j in okolica, T rebnje in okolica, K ran j in okolica, tem več tud i za problem pojava k o n tin u itete na ožji m ikrolokaciji. S tična im a p ra ­ zgodovinsko naselje n a V rhu nad V irom in na G radišču z nekropolo južno od naselbine, rim ske n a jd b e pa so znane na pobočju južno od sam ostana, p ri S transki vasi ( = A cervo?), v C rnelem in v okolici Šentvida. Slovanske n ajd b e so zn an e sam o z M uljave, dom nevati pa sinemo naselitev tu d i v sam i Stični (= » Ž itič« ), v Šentvidu ( = »Svetovid«) in p ri D obu ( = G radec p ri železniški postaji Šentvid). T oda n iti ena od rim skih in dom nevnih srednjeveških postojank se ne k rije neposredno z lokacijo prazgodovinske, ilirsk e Stične. Podoben položaj je tu d i n a d ru g ih k rajih Slovenije. In tud i srednji vek je razlik o v al »prazgodovinsko« in »antično« plast: prv o kot m rtvo »gradišče«, drugo kot živi »gradeč«. P atro cin iji cerkva na grad iščih in splošno na prazgodovinskih lokalitetah so predvsem M arjeta, M agdalena, M ihael, m edtem ko so n a k o n tin u iran ih a n tič n ih lokalitetah predvsem Ju rij, H elena, P eter, Mohor, R u p ert, Sv. K riž in podobno*. T aki in podobni ele­ m enti nas n av ajajo n a sklep, da obstaja m ed antiko, to* je m ed pozno antiko, in zgodnjim sred n jim vekom, v sm islu mikrolokacije tesnejša zveza k o t med prazgodovino in kasnejšim i epoham i, m edtem ko je v sm islu makrolokacije naselitvenega rajo n a tu d i prazgodovinska p ostojanka važen in d ik a to r za zgodnjesrednjeveško poselitev k raja. Po dosedanjih p ro u čev an jih zgodovine poznoantičnega obdobja v Slo­ veniji in njegovega p reh o d a v staroslovansko dobo se zdi, da so k o n tin u i­ ra le tu d i določene rim ske institucije, ker je prebivalstvo naših k ra je v tudi v ostrogotski T eoderikovi državi in v času langobardske zasedbe zahodne P an o n ije obdržalo p retežn o svoj ilirsko-keltski rom anizirani k a ra k te r in je germ anskih elem entov moralo* b iti očitno le zelo malo. Č e vključim o v do­ k aze germ anskega ž iv lja vse n ajd b e šestega stoletja, česar p a niti ne smemo sto riti in b i jih m orali d iferen cirati glede na m ejno letnico 568, je vendar k a rta razp ro stran jen o sti skoraj prazna. P tu j, R ifnik, Vače, Velike M alence, M ihovo, Roje, K ran j so izolirane, p o vsem videzu strateško važne lokacije brez globlje dokazne m oči za spremenjeno* stru k tu ro p rebivalstva v korist germ anskih plem en. O čitno je torej, da tu d i institu cije in p ra v n e norm e pozne an tik e v šestem stoletju še obstajajo, k e r životarijo njihovi nosilci, in to v večji m eri, k o t p a se uveljavljajo ru d im en tarn e institucije g erm an ­ skega zgodnjega fevdalizm a. Prelom v tej sm eri p re d sta v lja šele leto 568, pro n ican je O brov in Slovanov, p a še to ne za celo slovensko ozem lje v en ak i m eri — izrazitejša je cezura v Panoniji, m anjša v N oriku in X. regiji. Za arheologijo je od historičnih fenom enov važnejši in oprijem ljivejši m aterialni elem ent. T u bi v problem k o n tin u itete m orali v k ljučiti dva — k u ltn e objekte in um etno zlatarsko obrt. N ovi slovanski naseljenci so staro ­ krščansko cerkveno organizacijo razbili: šk ofijski sedeži drug za drugim pren eh ajo delovati in v njihovem u g ašan ju ravno opazujem o postopni invazijski val avaroslovanske dobe. P ren eh ati so očitno m orale s svojo ak tivnostjo tu d i k u ltn e stavbe. Toda cezura očitno ni zatekla arija n sk ih cerkvenih institu cij G erm anov, tem več ortodoksne verske organizacije Ro­ m anov. N ik jer na ozem lju Slovencev ne m orem o dokazati, dasi bi obstoj m ogli ponekod su p o n irati (v K ranju? v P tu ju ?), dualizm a k u ltn ih stavb ortodoksije in arijan izm a, kot ga vidim o v R aveni ali S plitu. V vseh ško­ fijsk ih središčih — Poetovio. Celeia. Em ona, V irunum , T eurnia. A guntum — poznam o le ortodoksno hierarhično organizacijo, to p a mora v eljati še v veliko večji m eri za podeželje, kam or so germ anska plem ena le m inim alno in filtrirala. T ežava p a je seveda v tem, da krščan sk ih cerkva razen v No­ rik u in v Istri tako rekoč ne poznam o: V elike M alence so le red k a izjem a. K o n tinuiteta skozi ostrogotsko in langobardsko zasedbo je arheološko d o k azljiv a in sedaj d o k azan a v um etnoobrtnem sektorju m aterialne k u ltu re n ajstarejših Slovencev, to p a d okazuje naselb in sk i k o n tak t rom anskega su b strata z novim i p riseljenci. Že A ndras A lfö ld i je v K eszthélyju in b liž­ n jih naselbinah ob B latnem jezeru — - F enék, D obogó, Szigliget, A lsópahok — videl v obrskem z la ta rstv u n ad aljev an je rim sk e ob rtn išk e tra d ic ije iz M ogentiane in je n a te j osnovi sklepal, da so O b ri prevzeli zajete rim ske obrtnike kot sužnje v svoj plem enski sestav in d a se je n p r. stil pozno- antične p re d rte teh n ik e in m otiv u h a n a s košarico n ad aljev al iz tip ič n ih poznoantičnih enostavnih p rim erk o v preko ko šarice tip a A lsópahok v ve­ liko bikonično košarico tip a K eszthély. N a jd b a sk u p in e »Bled I« n a blejski P ristav i je to v p ra ša n je za ožji slovenski p ro sto r znova načela. M ateriali v b lejskih grobovih kažejo- n a prisotnost stareg a rom anskega p reb iv alstv a ob koncu 6. stoletja, in k a r je še važnejše, n a ta k e elem ente v 7. stoletju. T ipično »slovenske« m a te ria ln e k u ltu re ni v teh grobovih in v en d ar si ni mogoče m isliti, d a bi v 7. sto letju na B ledu še n e bilo novih naseljencev. K er nam je k u ltu ra Slovencev v 7. stoletju tu d i sicer neznana, ni m ogoče trd iti, d a bi nekropola n a P rista v i p re d sta v lja la izo liran o nekropolo »Romanov« ob neki drugi do-slej neugotovljeni nekropoli »Slovanov«. Položaj je mogoče razložiti sam o s tem, d a im am o v sam em grobišču blejske P ristav e o h ran jen »kontakt« m ed obem a etn ičn im a elem entom a in d a je sta ra um etnoobrtna tra d ic ija po zn e an tik e b ila edina, ki so jo novi naseljenci lah k o prev zeli in uporabili zase sk u p n o z izdelovalci te u m etne obrti. S taro prebivalstvo, »krščeniki« in »krščenice«, je ohranilo svojo k u ltu rn o superiornost tu d i v času in sklo p u Sam ove d ržav e in obrsko-slovanske plem enske zveze. Izsledki Z. V inskega ob m aterialih n a širšem balkanskem p rostoru p o trju ­ jejo »rom anski« stilni k a ra k te r te um etne o b rti ob istočasni kronološki k o n tinuiteti v zgodnjeslovansko epoho. To p a je posebno pom em bno še zategadelj, k er ta k p o ložaj k aže n a d irek tn o povezanost poznoantične situacije s sedm im in osm im stoletjem , s predkaro-linško dobo, s form acijam i p rv ih slovanskih d ru žb en ih in k u ltu rn ih s tru k tu r n a B alk an u in d okazuje tu d i s svoje stra n i skrom no afirm acijo germ anske selitvene »vmesne« faze. Zgodnji slovenski srednji vek je torej študijsko nujno povezan s pozno antiko v Alpah, na Balkanu in v severni Italiji. Takšna zveza pa mora obstajati prav tako tudi z visokim srednjim vekom, pri čemer smo že zgoraj ugotovili, da je enajsto stoletje treba zaradi posebnega položaja nekaterih slovenskih področij metodično vključiti, z arheološkega vidika seveda, še v pravi »zgodnji srednji vek«. — Doba slovenske romanike in gotike nam govori predvsem s svojimi monumentalnimi ostanki, z arhitek­ turo, plastiko in slikarstvom, deloma pa tudi s spomeniki umetne obrti. Monumentalna »Hemina« stolnica na Krki na Koroškem, cistercijanski fundaciji Stična in Kostanjevica, kartuzijanska Žiča, spomeniki Ptuja s Ptujsko goro, blejski Grad; obsežen repertorij srednjeveške plastike na Slovenskem od Madone Yelesovo do Marije zaščitnice na Ptujski gori; še obsežnejši repertorij fresk od minoritske cerkve v Ptuju do Layerjevega oltarja in Čadrama; romanski križi, gotsko cerkveno posodje, tekstili, orožje in pohištvo — vse to je neposredno predmet umetnostne zgodovine in ne arheologije, in obe znanosti se tu ločujeta po metodi in po medsebojni kro­ nološki razmejitvi. Zelo mnogo pa imata obe dobi vendarle tudi s stališča našega predmeta skupnega. Vedno jasneje postaja, da je razmeroma skromno število zgodnje- srednjeveških n a jd b v Sloveniji v veliki m eri tud i posledica p reo stre m e­ todične delitve m ed arheologijo in zgodovino- um etnosti. Med ta k o številnim i gotskim i cerkvam i v Sloveniji jih je vedno več* ki nam odkrivajo- rom anske elem ente v a rh ite k tu ri in ki jih m oram o v osnovi »potegniti nazaj« v ro­ m anike. Le n a m alo m estih p a smo p ričeli z arheološkim sondiranjem a rh ite k tu r in z raziskavam i po-d sedanjim i nivoji cerkvenih la d ij in p rezb i­ terijev. O dličen p rim e r pozitivnega re z u lta ta ob takem delu p a nam je dalo tako- rekoč že prvo večje izk o p av an je na blejskem O toku. Pod sedanjo baročno stavbo so ugotovljene vsaj še štiri faze: gotska z oktogonalnim prezbiterijem ; v elik a trolad ijsk a rom anska bazilika, k i sega s polkrožnim i a-ps-idami v sed an ji prezb iterij in zak ristije; m ala rom anska k ap ela pod sedanjim »zvonom želja« in verjetno še predrom anska na istem m estu. Y sistem a rh ite k tu r se uvrščajo staroslovanski in kasnejši grobovi. R edki p rid a tk i ketlaško-kaT antanskega tip a nekropolo uvrščajo- v dobo po letu 800, v čas od 9. do- 11. stoletja. Finejša kronologija je za sedaj težko izvedljiva. V endar p a je n ek aj elementov, ki bi govorili za relativno- pozen značaj nekropole. E den od njih je redkost in skrom nost pridatkov. V tem je ne­ kropola skoraj še m anj bogata kot p a nekropola n a blejskem G radu in daleč zaostaja za nekropolo na blejski Pristavi. D ru g i elem ent je gostota pokopov, ki raste v obratnem sorazm erju, če jo prim erjam o z redkostjo p ri­ datkov. T u d i ;s teg a vidika je O tok razm erom a blizu G radu, oba p a se o d d alju jeta od P ristav e, k je r je ponovni pokop v isti grob izjem a, čeprav se na n ek aterih m estih grobišča dobro vidi, da je n ak n ad n i pokop poleg p rejšn jeg a pokopa v razširjeno grobno- jam o intencionalno izvršen. N ekro­ pola n a G radu s svojim i p rid a tk i v sek ak o r sega še v enajsto- stoletje, zaradi česar m oram o tu d i nekropolo na O toku d a tira ti p ra v tako. S tem pa smo- p rišli do paraleln o sti rom anske in m orebitne p red ro ­ m anske a rh ite k tu re s staroslovanskim grobiščem. V saj prva in druga faza cerkvene a rh ite k tu re na O toku je zvezana s staroslovansko nekropolo okoli te arhitekture. Paralelizem pa je tu d i historičen. L istina iz leta 1004, s k a ­ tero cesar H enrik II. podeljuje Bled briksenški škofiji sv. Ingenuina in K asijana, nam d aje možnost, d a okroglo fibulo iz groba 86 n a G rad u in te r­ p retiram o kot svetniško- fibulo z obem a briksenškim a patronom a, podobo na okrogli fibuli iz groba 26 pa lahko razložimo kot »agnus dei« — b ri­ ksenški grb. L istin a iz leta 1185, s k a te ro briksenški škof O ton III. u kazuje povečanje in izboljšan je cerkve na O toku n a osnovi volila km eta Lovrenca Petrohe in njegovih otrok, p a nam d a tira veliko- rom ansko baziliko na otoku, otroški grob v njen i srednji ap sid i p a lah k o — seveda z vso rezervo- — p ri­ bližam o navedbi o d ru žin i Petroha v tej listini kot grob »ustanovitelja«. O stali redki grobovi pod cerkvenim tlakom so m lajši kot grob v rom anski apsidi. V elika grobna jam a v sredini cerkve z ostanki večjega števila skeletov izvira p ač iz zadnje, zgodnje baročne prezidave, ko so bili nekateri grobovi v cerkvi po tedanjem običaju izpraznjeni in zasuti, ostanki pa preneseni v sk u p n o »grobnico«. V izitacijski zapisniki in drugo* gradivo govore o dveh zanim ivih oltarjih v cerkvi na blejskem O toku: M ihaela, ki je tedaj stal izven cerkve, in H elene, k i je stal n a koru. O ba svetnika sta »arheološka svetnika«, M ihael se p o jav lja tud i kot svetnik n a pokopališčih. Prisotnost teh dveh oltarjev, od k aterih je p rv i ohranjen v sprem enjeni obliki in n a sekundarnem m estu. drugi p a je sploh izginil, je n a prostoru, k jer S O ’ bile arheološke najdbe dejansko odkrite, p o trd ila pravilo, da je p ri patro ein ijih , kot. sta zgornja dva, arheološka pozornost indicirana. V p rašanja zveze um etnostnih spom enikov visokega srednjega veka in staroslovanskih arheoloških terenov p a s tem še niso izčrp an a. O d p ira se v p rašan je ne le p aralelizm a cerkev—nekropola, k i je v določenem časovnem razdobju evidenten, tem več prio ritete enega ali drugega. V eliki slovanski nekropoli karolinško-otonskega časa n a blejski P ristav i in na ptujskem G radu sta hib očitno zapuščeni, ne da b i na njunem terenu zrasla k ap ela ali cerkev. D ru g ačen je prim er s K ranjem , Žirovnico. Kom endo. Mengšem, Sv. P etrom v L ju b ljan i, M uljavo, T rebnjem , Sv. P etrom v Č rnom lju, Tol­ minom, Č rešnjevcem p ri Slovenski B istrici. Tu so povsod staroslovanski grobovi n ajd en i v arealu cerkva, in m etodično v p rašan je je sedaj, k aj je prim arno: grobišče ali k u ltn a stavba. O dgovor je otežkočen ozirom a še nemogoč, dokler nim am o razisk an ih teh in drugih cerkva sam ih, ki hi v svojih tem eljih p o k azale svoj nastan ek in starost. K er so te zgradbe v poz­ nem srednjem v eku in kasneje doživele velike p rezidave in so bile tud i povečane, so n jih o v i stari tlorisi sk riti v glavnih la d ja h in p rezb iterijih . Staroslovanski grobovi segajo danes pod stene in tem elje zgradb, ne vemo pa. koliko so n ek ro p o le k o n tin u iran e p o celem prostoru in ali ni v jed ru sedanje zgradbe k a k prazen prostor okoli n ek d an je »prim arne« kapele ozirom a cerkvice. R ezu ltat na blejskem O toku je še vedno nejasen — v arealu n a jsta re jše k u ltn e stavbe ni grobov, toda sk aln at teren p ra v na tem m estu je m orda v p lival, da so p ra v v tem ožjem sektorju te re n a grobovi položeni v posebno velikih distancah. D ejstvo, da so večidel zgoraj n aštete cerkve p o stav ljen e izven jed ra ted an jeg a selišča, k ak o r dom nevam o, bi kazalo na to, d a so zrastle na grobiščih, lociranih izven naselbine. Y sred­ njem veku po le tu 1000, ko se oblikujejo p rv e fare, so se naselbine že razširile okoli te h prostorov, p o k o p ališča so postala po vzoru n a staro­ krščanski običaj cem eteriali]ih (a ted aj še vedno ek strau rb an ih cerkva) del naselja, sren ja živ ih in občestvo m rtv ih je figuriralo ko t en o ta v verskem sm islu in n ek d an ja staroslovanska grobišča so k o n tin u irala, včasih vse do reform Jožefa II. in ponekod še do danes. Zdi se torej, d a gre v paraleli nekropola—cerkev časovna p rio riteta prvem u elem entu. V tem p a leži »zgodnjesrednjeveški« pom en zveze razisk o v an ja k u ltn ih stavb visokega srednjega veka. N i seveda rečeno, da se m ora ob vsaki tak i cerkvi ali kapeli p o javiti že zgodnja nekropola. Mnogo stav b je nastalo kasneje — nekatere so locirane na p rah isto ričn ih grad iščih v dobi široke ak cije zid an ja cerkva po rom aniki, d ru g e n a ru šev in ah a n tik e — a te so že bolj verjetn o vredne upoštevanja tu d i z našega vidika; n ek aj jih je iz dobe štifta rsk e akcije s kulm inacijo v 15. stoletju; posebno m esto zavzem ajo ustanove raznih redov; končno božjep o tn e cerkve in tabori. Neobhodna je izdelava karte, ki bi pokazala romanske zgradbe Slove­ nije na osnovi raziskav M . Zadnikarja, patrocinije romanskih, gotskih in — navidezno kasnejših — kultnih stavb, farne centre in morebiti njihova področja itd. To bi bile indikacije za načrtno arheološko sondiranje v dve smeri — v iskanje staroslovanskih nekropol in v iskanje romanskih in morebitnih starejših tlorisov kultnih arhitektur. Še nekaj podrobnosti bi omenili, ki kažejo na zapletenost problema in opozarjajo, da zahtevajo shematična teoretična sklepanja dejanskega pre­ verjanja konkretnih primerov! Poročila iz Valvasorja, zlasti iz njegove VIII. in XI. knjige, so zelo dragocena in šele komaj površno pritegnjena. Tako poroča za Višnjo goro, da je med podružnicami sedanje farne cerkve sv. Egi- dija poleg mestne cerkve sv. Ane tudi cerkev Lavretanske Marije v Starem trgu (sedanjem zaselku Višnje gore in najstarejšem seliščnem jedrn kraja). V danes povsem razk ro jen i in nepom em bni a rh ite k tu ri gospodarskega po­ slo p ja Ig n acija B rodnika, V išnja gora št. 5, se je p ri sondiranju p okazal tloris gotskega p re z b ite rija; nobenega sledu nekropole ni in n ajb rž nobe­ nega sledu rom anike. P ričak o v ali p a bi v tak o stari naselbini, kot je selišče p o d gradom V išnjegorskih grofov, H em inih potom cev, oboje. T oda p atro - cin ij L avretanske M. B. nam p o jasn ju je položaj — pred 13. stoletjem tega p a tro c in ija ni, k u lt lav retan sk e hišice p rid e v naše k raje s k rižarji, čudežni pren o s hišice iz N az a re ta n a T rsa t ozirom a v Loreto kot idejni refleks k riž a rsk ih ak cij se d a tira šele v leto 1291 ozirom a 1294 Toda po d ru g ih v irih je b ila cerkev posvečena sv. K rižu — v tem p rim eru pa bi ta sub- stitu ira n i p atro cin ij sp a d a l v prim arno skupino, ki je z v idika zgodnje- srednjeveških razisk av važnejša. Problem V išnje gore ostaja odprt, arheo­ lo šk a sondiranja bodo še potrebna, njihovo lo ciranje p a je docela negotovo. N e smemo tud i sp u stiti iz vida, da je absolutna zanesljiva p rip a d n o st n ek e nekropole k staroslovanski dobi z m ajh n o sondo večk rat težko določ­ ljiva. P rid a tk i v grobovih se v 10. stoletju redčijo in v nekropolah na p reh o d u v visoki srednji vek izginjajo. Za ta k o stanje so nekropole n a Bledu dovolj poučne — n ajv ečja gostota na P ristavi, m anjša na G radu, n ajm an jša n a O toku. Sonde v Č rešnjevcu p ri cerkvi sv. M ihaela, ki je tako bogata z rim skim i spolijam i in im a v svojem najstarejšem jedru tem elje iz rim skih g rad b en ih blokov, so šele p ri desetem skeletu dale en sam p rid atek , to pot p a vsekakor zgovoren elem ent, nam reč srebrni obsenčni obroček z S -pentljo. V ostalem p a je za relativno, a samo po sebi nejasno starost grobov govorila sam o vzhodna orien tacija in velika p reperelost kostnega m ateriala. P ri tem p a so ti grobovi ležali stratig rafsk o više od kasnejših in mnogo bolj re ­ centnih grobov, ki so im eli grobne jam e v k o p an e globlje skozi p last staro ­ slovanske nekropole. E n sam p rid a te k kot re z u lta t sonde je dragocen zaradi njegove evidentne »zgodnjesrednjeveške« p rip ad n o sti, ne m ore p a seveda n ičesar povedati o fin ejši kronologiji niti ne o podrobnejši stru k tu ri k u l­ tu rn e p rip ad n o sti na področju, ki ga im am o za m ejno področje m ed k etla- ško in bijelobrdsko k u lturo. V ečje nekropole b i m orda s podrobnejšo analizo g ru p ira n ja posam eznih sk u p in grobov na nekropoli pojasnile še kakšno podrobnost glede na socialno strukturo prebivalcev. Za dobo p reseljev an ja je to m etodo m oj­ strsko uporabil J. W ern er p ri Tessim i v Švici in posebno p ri V arpalóti na M adžarskem . V arp aló ta je nekropola z germ anskim i (langobardskim i) in obrskim i najdbam i; z n ačiln a zanjo je k o n tin u iteta langobardskih p rid a tk o v v ženskih grobovih tu d i še v obrski dobi. D e ta jln a stru k tu ra grobnih skupin p rik a ž e na tistem d elu grobišča, ki ga W ern er d a tira po letu 568, obrski m oški grob (refleksni lok), v njegovi neposredni bližini, v »krogu« okoli njega, p a leže: dva ženska grobova z obrskim i p rid a tk i (jagodasti uhani) in dva ženska grobova z langobardskim i p rid a tk i (lokaste fibule), te r sku- p in a sirom ašnih, p ra z n ih grobov okoli. T u g re za O bra, p o g la v a rja k lan a, k i je sprejel v svoj poligam ni sestav tu d i u je te ozirom a zajete ženske p re jšn jih germ anskih prebivalcev te r je im el seveda poleg n jih b re z p ra v n e sužnje, m orda iz p re jšn je g a m oškega p reb iv alstv a. N a drugem d elu gro­ bišča, k i sega še v čas p re d obrskim zavojevanjem , torej p red leto 568, p a je stru k tu ra grobnih sk u p in povsem d ru g ačn a: tu je bogat germ anski m oški grob vzporeden z enim bogatim germ anskim ženskim grobom ; m onogam na stru k tu ra indoevropskega plem ena je v id n a tu d i v grobni skupini. M i k ros t n i k t ur n a a n a liz a naših staroslovanskih nekropol n i n ik je r iz­ vršena, n iti n e na pom em bnejših in obsežnejših nekropolah n a B ledu, v K ran ju in P tu ju . V sekakor je treb a to m etodo uporabiti, čep rav se m oram o istočasno zav ed ati v elik e hipotetičnosti n e k a te rih rezultatov, k i jih bom o p ri tem dobili. O pozoriti m oram o še n a kritičn o 1 področje antropoloških raziskav. P ro ­ učevanje osteološkega m a te ria la n a staroslovanskih n ek ropolah je bilo delom a izvedeno in zelo uspešno začeto, a se zdi kot da je za dolgo dobo odloženo. D isp erzija m a te ria la in celo njegovo' uničenje z ak lju ču je to fazo po eni stran i, p o d ru g i p a je njen rezu ltat v rs ta uspešnejših štu d ij celotnega g rad iv a in tu d i sp ecialn ih delov, zlasti zobovja. N i treb a posebej ra z p ra v ­ lja ti o pom enu osteoloških razisk av n a h isto ričn ih nekropolah, a n a j v en d ar om enim o važnost, k i ga g radivo im a z ra z n ih aspektov. L obanjski indeks je danes sam o eden od k lasičn ih elem entov, njegova izm era p a bi v e n d a r na širokih p o ljih po d a tira n ih nekropolah b rez dvom a p o trd ila a li p a k o ri­ g irala arheološke dom neve. B rahikefalnost nekropole Bled I n a P ristav i sp ra v lja v sum tezo o n jen i slovanski p rip ad n o sti, absolutno p a o d b ija tezo o germ anskem k a ra k te rju nekropole; p ri tem b rah ik efaln i rezu ltat vsekakor dopušča m ožnost m ešan ja staroselcev in slovanskih kolonizatorjev. A naliza nekropole B led II n a P ristav i, n a G rad u in na O toku bo verjetno' p o trd ila p rv i orientacijski vtis, da brah ik efaln o st ra ste od ene nekropole do druge, k a r ustreza zakonitosti progresivne b rah ik efaln o sti v E vropi in k a r p o ­ trju je arheološke ugotovitve o relativ n i kronološki zaporednosti teh treh nekropol. N ič m anj važen kot kraniološki in d ek s ni analiza facialn ih delov lobanje te r m andibule. D ovolj dobra o h ran jen o st m ateriala v p rep ereli zem lji na G orenjskem do p u šča intenzivnejši štu d ij teli doslej d o k aj zane­ m arjenih podrobnosti. V p rašan je zobovja n i interesantno samo' z v id ik a p rim erjav za m oderno stom atologijo, a m p ak im a tudi avtonom no vrednost, n p r. v statistik i o k ariesu zobovja, o an o m alijah rasti in podobno. O steo- loški m aterial odgovarja n a v p ra ša n ja o v išin i prebivalcev, p o d a ja sta ti­ stiko spolov in n atalitete, p o drugi stran i p a statistik o m ortalitete. A nom a­ lije v m aterialu k ažejo n a bolezni, m ed k aterim i so revm atične sprem em be najbolj vidne — te p a z a ra d i svoje številnosti p ri in d iv id u ib sred n je starosti dok u m en tirajo slabe stan ovanjske in druge življenjske pogoje slovenskih prebivalcev k aro lin šk e in otonske dobe. N ove m etode p ro u čev an ja kostnih ostankov bodo verjetn o ugotovile k rv n e sk u p in e posam eznih individ u o v in klasično antropološko »rasno« sliko zgodnjega srednjega veka še bolj iz­ trg ale iz n jene shem atičnosti. Spričo velike pomembnosti osteoloških raziskav je težko razumljivo, da jih arheološka izkopavanja prepuščajo v glavnem naključju in da niti dobro ne poskrbe za gradivo, ki je spričo svoje organske sestave izpostav­ il? Ijeiio hitrem u p ro p ad an ju . Posebno je treb a p o u d ariti zahtevo, d a tvorijo nekropole z antropološkega vidika enoto v svojem celotnem časovnem ra z ­ p o n u in da je torej m aterial »baročne« dobe za analize in kom p aracije en ak o važen kot zgodnjesrednjeveški, čeprav s splošnih vidikov arheologije n i tak o pomemben. D rugo pom em bno sk u p in o srednjeveških ostalin, s katerim i se u k v a rja u m etnostna zgodovina, ki p a p red stavljajo m etodično vez z »arheološko« srednjeveško1 epoho, so gradovi. N ekateri gradovi v k rajih, za katere im am o o h ran jen e p o d atk e tu d i iz p isanih virov, so ohranili svoje življenje še v no­ vejšo dobo, njihova sta v b n a zgodovina pa sega preko gotike nazaj v rom a- n ik o — m nogokje se d a že na h itro ugotoviti ostanek starega donjon a, p rim arn eg a jed ra grajskega kom pleksa. V eliko število naših n ajstarejših g rad o v p a leži v ruševinah, med k aterim i je najstarejše dele p ra v tako m ožno še razpoznati. K tem u pridejo zakonitosti zasnove posam eznih ustanoviteljev, npr. »salzburški« tip gradu, ki sega do P tu ja, ali p a tip z gotskim »palasom« v sredini obzidja in podobno. Podobni tlorisi in n arisi n aših gradov, bodisi ohranjenih, bodisi porušenih, bi bili za srednjeveško arh itek tu rn o zgodovino' Slovenije več kot dragoceni, publikacija, k o t jo je za K oroško p rip ra v il F. X. Kohla, p a neobliodna. Zanim ive in poučne pa bi bile tud i m odularne m eritve donjonov in kom pleksov posam eznih č a ­ sovnih razdobij, k a r je sodobna srednjeveška um etnostna zgodovina za k u ltn e stavbe, k jer je »proporc števila« očiten, že spoznala in m etodično sprejela. Toda opisane naloge in problem i se tičejo srednjeveškega g ra d u kot takega. A rheološke zah tev e gredo sedaj d alje: dom nevati smerno, da so m nogi gradovi n astali n a m estu starejšega u trjen eg a selišča, ki bi ga s son­ d iran jem »na križ« v erjetn o zasledili v stru k tu ri njegovih obram bnih jark o v , s podrobnim i pregledi posam eznih k v ad ratn ih polj v obm očju u trd b e p a bi m orda izluščili »zgodnjesrednjeveško«, to je staroslovansko p la st lokalitete. P ri tem je seveda n a jv ečk rat treb a raču n ati s tem , d a so k asnejše prezidave in povečave osrednji teren izravnale in p rim itiv n e p la sti uničile. Z naštevanjem problem ov arheološkega p roučevanja slovenskega zgod­ njeg a srednjega veka bi lahko še n adaljevali. Toda za orientacijo kom ­ pleksnosti, ki je k a ra k te ristik a naše naloge, zadostuje ta oris. P om uditi se m oram o samo še p ri n ek aterih organizacijskih in načelnih v p rašan jih . — Z arheologijo zgodnjega srednjega veka se v Sloveniji od časa d o časa u k v arjajo vse arheološke institucije, nekaj strokovnjakov pa se posveča v glavnem sam o njenim problem om . T oda d ejanske organizirane raziskave zahtevajo več in so v naših razm erah vsekakor že možne. N ajboljšo rešitev bi po našem m nenju p red stav ljala posebna kom isija za študij zgodnjega sred n jeg a veka pri Slovenski akadem iji znanosti in um etnosti — sam ostojna in prim erno dotirana kom isija z znanstvenim svetom, ki bi delo p la n ira l in usm erjal te r s potreb n im i stalnim i znanstvenim i ter strokovnim i delavci, med katerim i n aj bi bili predvsem arheolog za dobo selitev (vključno s p ro ­ blem i pozne antike), arheolog za staroslovansko dobo. arheolog za splošno slovansko, zlasti b alkansko arheologijo, zgodovinar um etnosti za problem e zgodnjega srednjega veka. rom anike in zgodnjega Bizanca, zgodovinar za nacionalno zgodovino zgodnjega srednjega veka. antropolog, k arto g raf. risar, fotograf, asistent za vodstvo tipoloških in krajevnih kartotek in kart ter fototek; kot zunanji sodelavci bi morali biti vključeni predvsem lin­ gvist, pravni zgodovinar, cerkveni zgodovinar, metalurg-analitik. M ožno* bi bilo morda izvesti organizacijo v okviru sedanje Sekcije za arheologijo, toda s samostojno raziskovalno in tehnično enoto. Publikacije komisije bi se uvrščale v redne publikacije celotne Akademije kot primerne ožje enote. Vsekakor pa se zdi, da bi bilo nesmotrno* čakati na realizacijo nekega »idealnega« inštituta v taki ali drugačni obliki. Narodni muzej v Ljubljani je zato ustanovil kot poseben oddelek muzeja »Center za staroslovanske in zgodnjesrednjeveške študije«; ta si je zadal za nalogo, da uredi osnovne predmetne kartoteke in začne s sistematičnim sondiranjem ter proučeva­ njem terena, vključno z Bledom oziroma posebej blejskim Otokom, kot začasno glavno terensko nalogo*. Po absurdno birokratski strani je sicer naša največja nacionalna muzejska ustanova historičnega tipa samo kulturnoprosvetni zavod in se ji mnogokrat znanstvene naloge le molče in iz nekakšne zadrege dopuščajo. Razvoj prakse in tradicija pa sta tudi v tem primeru močnejša elementa in znanstveno* delo v Narodnem muzeju se kljub težavam nadaljuje. S problemi arheologije zgodnjega srednjega veka Slovenije se sistema­ tično ukvarjata oziroma imata delo v načrtu tudi dve zvezni instituciji izven slovenske republike. Prva je Medakademski odbor za proučevanje materialne kulture Jugoslavije pri Svetu akademij znanosti SFRJ. Nosilec odborovega dela je Srbska akademija znanosti in umetnosti; ker pa je delo razdeljeno* po epohah in prepuščeno* posameznim znanstvenim institucijam in je zgodnji srednji vek na ta način izdvojen kot posebna tema »Mate­ rialna kultura Slovanov« ter dodeljen Slovenski akademiji znanosti in umet­ nosti v Ljubljani, je s tem proučevanje materialne kulture Slovanov v okviru celotne Jugoslavije v določenem okviru tega zveznega načrta preneseno v Slovenijo. Sam program proučevanja vsebuje vsekakor še precej nejas­ nosti. Iz izvajanj v našem referatu pa je dovolj razvidno, da s o * nekateri osnovni elementi slovanskega zgodnjega srednjega veka v Sloveniji še tako neproučeni, da je študij materialne kulture, ki naj gre izven in preko običajne tipologije in ergologije predmetov, torej študij v smislu del Niederla, Kostrzewskega in Hensela, možen komaj na začetni, zbiralni fazi. Podoben položaj kot v Sloveniji je tudi v ostalih predelih Jugoslavije. Gotovo pa je istočasno znanstveno delo Centra v Narodnem muzeju in teme Materialna kultura Slovanov v ljubljanski Akademiji znanosti lahko* zelo plodno, če bo smotrno organizirano. Drugi zvezni raziskovalni program zgodnjega srednjega veka se for­ mira v Sarajevu v Centru za balkanološka proučevanja pri Znanstvenem društvu Bosne in Hercegovine. Glavna naloga Centra je proučevanje Ilirov, kar daje Centru težišče študija v prazgodovino. Toda kontinuiteta ilirskega elementa v slovansko epoho je eden glavnih rezultatov dosedanje ilirologije in predstavlja za študij nacionalnih ved Jugoslavije izhodiščno bazo za vprašanje etnogeneze jugoslovanskih narodov. Zato se poleg proučevanja antike Center usmerja tudi v študij fenomenov zgodnjega srednjega veka na Balkanu in ima v načrtu kot osnovo teh študij tipološko* karto slovanskih oziroma zgodnjesrednjeveških kultur na našem ozemlju. Jasno* je, da je neobhodna koordinacija dela v splošnem jugoslovanskem merilu med sara­ jevskim C entrom in O dborom za m aterialn o kulturo, kot tu d i posebej za problem zgodnjega sred n jeg a veka v Sloveniji m ed obem a C entrom a v S arajev u in L jubljani. A vtonom nost in u p rav ičen o st posebne štu d ijsk e grupe v te j a li oni o bliki v Sloveniji p a n i z opisanim i splošno* jugoslovanskim i n a č rti p ra v n ič zm anjšana. P ri d e lu ljubljanskega C e n tra gre za specialna in poglob­ lje n a te r d e ta jlira n a razisk o v an ja ožjega p o dročja Slovenije ozirom a slo­ venskega naselitvenega prostora. K o n takti s področji v V zhodnih A lpak, v F u rla n iji in v n ižin ah do B latnega jezera so za ta štud ij bolj specifični in bolj n u jn i ko t za širo k a b alk an sk a p ro u čev an ja obeh splošno jugoslo­ v an sk ih načrtov. P o sebi se razum e, da je končno delo takega C en tra m ožno le ob izm enjavi izkušenj in ob znanstvenem sodelovanju s podob­ n im i institu cijam i in n a p o ri v drugih k ra jih Jugoslavije; sem štejem o zlasti In š titu t za staroslovansko arheologijo Jugoslovanske akadem ije v S p litu , p ro u čev an je dobe selitev, k i ga v A rheološkem m uzeju v Zagrebu o p ra v lja Z. V inski, slovanske štu d ije B. M arušiča v A rheološkem m uzeju v P u li, š tu ­ d ije N arodnega m uzeja v Beogradu, B izantološkega in štitu ta v B eogradu, K ated re za srednjeveško arheologijo v B eogradu itd. — Po sebi je razu m ­ ljivo, d a je zlasti p o treb n o sodelovanje s tem , k a r v L ju b ljan i in Sloveniji že obstaja — p ri A kadem iji, n a U niverzi, v Zavodu za varstvo* k u ltu rn ih spom enikov, v m uzejih, spom eniških u rad ih , knjižnicah, arh iv ih itd. Zato se podrobneje v analizo tega delovanja in v problem e ter m ožnosti tu ne spuščam o. Š tu d ij slovenskega zgodnjega srednjega v ek a z arheološkega v id ik a ni m ožen brez k o n tak to v s podobnim i štu dijskim i program i dežel n a bližn jih m ejah Jugoslavije in v E v ro p i nasploh. Izk o p av an ja in raziskave M adžarov v obm očju B latnega jezera, posebej v Z alavâru, so fundam entalne važnosti. V p rašan je lo k alizacije cerk v a iz »Konverzije« in reševanje drugih arheo­ lo šk ih problem ov v te j zvezi je možno sam o v sodelovanju znanstvenikov M adžarske in Jugoslavije. V A v striji so arheološke raziskave zgodnjega srednjega veka b ile m a r­ sik d a j n ekakšen »tabu« iz čisto neznanstvene bojazni, d a bi m orebitni slovanski zn ačaj n e k a te rih n ajdb n a pod ro čju Koroške, Š tajerske, G ra ­ d iščan sk e in drugod škodil nem škem u z n a č a ju A vstrije. Z aradi takega stališča so n ajd b e na K oroškem , ki bi mogle b iti p ra v gotovo izredno šte­ vilne, n asp ro tn o p ra v redke. G ospa Sveta n i raziskana, K rnski g rad je o b tičal sredi p rv ih poizk u sn ih izkopavanj. Š tajersk a novih n ajd b iz te epohe p ra v tako ne zaznam uje. Boljši položaj je na G radiščanskem in N ižje-A vstrijskem , k je r se predvsem po zaslugi H. M itscha-M ärheim a g ra ­ d iv o p riteg u je v znanstveno raziskovanje. A ntropologija im a dobre mož­ n o sti razvoja n a osnovah dela Ae. K loiberja. P roučevanje ožje dobe p reselje­ v a n ja in 7. te r 8. sto letja izven neposredno* p o Slovanih naseljenih vzhodnih ozirom a jugovzhodnih predelov A vstrije p a je relativno bolje napredovalo. Š tu d ij pozne an tik e je po sto p in jah m ojstra R. Eggerja stalen in m etodično vzoren. Zadovoljiti nas m o rata tu d i obe, č e p ra v sum arni objavi g rad iv a iz n aše epohe za Š tajersko (W. M odrijan) in za K oroško (H. Dolenz). S k ratk a: če bom o našli p rim eren stik s kolegi v A v striji za skupno p roučevanje že znanega g rad iv a in če bo avstrijsk a arheologija zgodnjem u srednjem u v eku posvetila več pozornosti ne glede na to, da bi šlo za slovanske najdbe, si labko obetam o za te štu d ije sprem em bo n a bolje. A rheologija zgodnjega srednjega veka v Italiji, posebej v F u rla n iji, im a ko t cen traln o tem o L angobarde po le tu 568. N jihovi kronološki in tipološki izsledki za velike, stare nekropole, k o t so C astel Trosino a li N ocera U m bra, se nujn o sp a ja jo s študijem a rh ite k tu re in visoke um etnosti na področju F u rla n ije in L om bardije (kapela v Č edadu, C astelseprio, B rescia itd.). N ove an alize J. W ern erja n a lan g o b ard sk em m aterialu v P a n o n iji in Ita liji z vm esno m ejno letnico 568, k je r im ajo čedadske n a jd b e posebno važno vlogo, so p o b u d ile zanim anje ozirom a pokazale potrebo po novih iz k o p av an jih v Č ed ad u in okolici in re z u lta ti niso izostali. P otreben p a bi b il podroben pregled n a jd b karolinško-otonske dobe kot n a d a lje v a n je notic P . K orošec o slovanskem m aterialu v sev ern o italsk ih m uzejih. N ajbolj zahoden p rim erek lu n asteg a uhana, ko lik o r n am je znano, je bil n a jd e n na obm očju M ontebelluna n a vzhodnem bregu P ia v e v pred alp sk em p ro sto ru (m uzej Treviso, neobjavljeno, p red m et je v ra z sta v i uvrščen m ed prazgodo­ vinske najdbe). Iz k o p a v a n ja nekropol po 8. stoletju bi se m orda v k lju čila v program , čep rav je p recej gotovo, d a bodo sam e n ajd b e v tak ih grobovih zelo skrom ne in redke. T oda celotna stru k tu ra nekropol te r osteološki m a­ te ria l b i tu d i p o v ed ala svoje. A vstrijski »slovanski« problem se na severu veže že s Češko, M oravsko in Slovaško. S istem atičn a raziskovanja v Č eškoslovaški re p u b lik i S O ' d ala rezultate, k i jih ni tre b a obširneje n a v a ja ti. N a tra d ic ija h L. N ied erla je Slovanski u sta v p ri Č A V ena vodilnih in stitu c ij za slovanske razisk av e v svetu. N a M oravskem so izk o p av an ja J. P o n lik a in kolegov v k rajih S taré Mesto, Poliansko in M ikulčice o d k rila k u ltu ro velikom oravske držav e te r posebej še p resen etljiv o cerkveno a rh ite k tu ro tega časa, na Slovaškem je delo p ra v tako obsežno in sistem atično. Če pustim o ob stra n i slovanske štu d ije in in stitu cije n a Poljskem , v Sovjetski Zvezi in n a ju g u v B olgariji, to rej v d ržav ah s slovanskim p re ­ bivalstvom , n a j samo om enim o nek atere štu d ijsk e centre v d ru g ih evropskih d ržavah, k i se s p roblem i zgodnjega srednjega veka v toliki m eri u k v a rja jo , d a jih m oram o im eti v razv id u bodisi d ire k tn o zarad i gradiva, bodisi in ­ d irek tn o z a ra d i m etode. M ünchen stoji pod znakom arheološke šole J. W er­ nerja, razisk av e na B avarskem , zlasti re z u lta ti 7. in 8. stoletja, p a so za arheologijo alp sk ih Slovanov nepogrešljivi. N em ški arheološki in š titu t n a ­ d a lju je p u b lik acijo G erm anische D en k m äler d er V ö 1 k e r w a n d eru n g s z e i t , ki jo je sedaj razširil v d v e ločeni seriji. U m etnosti zgodnjega srednjega veka (H aut M oyen Age) je v zahodni E v ro p i posvečena posebna zn an stv en a organizacija, C onseil in tern atio n al d ’études d ’a rt du H au t M oyen Age, k a ­ tere in iciato r je b ila A v strija. C onseil se v glavnem om ejuje na organizacijo kongresov in p u b lik acijo njihovih aktov in p o sm rti prvega se k re ta rja F. Ju rasch ek a iz L in za te r drugega se k re ta rja G. P. B ognettija iz M ilana za sedaj še ni našel nove aktivnosti. Jugoslavija se je v načelu p rik lju č ila k organizaciji, sedež nacionalne kom isije p a bi b ila L ju b ljan a. Bolj živa in pom em bna, to d a p red v sem v zgodovino in k u ltu rn o zgodovino u sm erjen a je italijan sk a in stitu c ija »C entro italian o di stu d i sull alto medioevo« v Spo- letu, ki p rire ja že d v a n a jst let sim pozij v S p oletu n a določeno tem o in ak te zborovanja redno o b jav lja, udeležba jugoslovanskih specialistov p a je p re d ­ vsem pasivna, medtem ko bi se moral slišati na tem zborovanju večkrat tudi glas naše znanosti. — Končno naj zaradi metodičnih vprašanj omenimo* še živo angleško »The Society of Medieval Archaeology«, ustanovljeno 1957, z revijo Medieval Archaeology, ter v njej posebno in metodično zelo važno skupino za raziskavo opuščenih srednjeveških naselij (Deserted medieval village research group). Iz povsem druge strani, od študija duhovne kulture, iz vprašanj kontinuitete, survivala antičnih duhovnih in socialnih struktur, raziskavanja religije, magije, literarnih tem in motivov ter umetnostne iko­ nografske kontinuitete se ukvarja s srednjim vekom »The Warburg In­ stitute« londonske Univerze z znamenito biblioteko, revija » Journal of the Warburg and Courtauld Institutes« ter monografskimi serijami. Inštitut, ki je zrasel iz prvotnih študijskih interesov in biblioteke Abyja Warburga ob koncu prejšnjega stoletja v Hamburgu in doživel ustanovitev leta 1921 z delom F. Savla, je pred nacizmom pobegnil 1934 v London in je danes za probleme duhovne kontinuitete vodilen. Naše naštevanje bi se lahko nadaljevalo, zajeti pa smo hoteli samo glavna jedra raziskav izven ozkega področja naše staroslovanske arheolo­ gije, ki dovolj jasno kažejo, da je napredek v njej v znanstvenem smislu, bodisi za analizo, bodisi za sintezo, nemogoč brez zelo širokih znanstvenih kontaktov in brez široke lastne raziskovalne baze. Končno se moramo vprašati po m e s tu , ki naj ga staroslovenska arheo­ logija zavzema v sistemu naših znanosti, in po v lo g i, ki naj jo ima. Ker gre za znanost, ki se ukvarja s problemi nastanka slovenskega naroda kot etnične skupnosti, kar je seveda pogoj za kasnejši nastanek naroda kot zavestne družbenopolitične kategorije, se ob naši disciplini težko iznebimo sentimentalnih in romantičnih občutkov ter neke posebne prizadetosti, ki je drugod nimamo. Ker gre za dogodke in z njimi zvezane kraje, najdbe in spomenike, ki leže deloma izven sedanje republike Slovenije in Jugoslavije, in ker s o * prav ti predmeti povezani z obstojem prve samostojne slovenske državne tvorbe v Karantaniji, naše raziskovanje lahko pridobi na pomenu tudi v smeri narodnoobrambne kulturne politike. To še posebej zato, ker gre pri naših sosedih večkrat za pristransko* vnem o* oziroma nevnemo pri interpretaciji zgodnjesrednjeveškega materiala. In ker gre tretjič za spo­ menike in fakte iz dobe, k o * se Slovenci vključujejo s pokristjanjenjem v duhovno sfero rimske cerkve, s fevdalizacijo svojega terena in z razsloje­ vanjem družbe pa v politično sfero karolinško-otonskega Zahoda, je pri­ zadet raziskovalec lahko v nevarnosti, da išče v teh elementih neko posebno važnost duhovne in kulturnopolitične diferenciacije slovenskega naroda v okviru jugoslovanskih narodov in južnih Slovanov na splošno ter da še poudarja nedvomne specifičnosti njihovega kulturnega razvoja na škodo prav tako nedvomnih istovetnosti. Toda naša naloga mora biti bolj objektivna: truditi se moramo, da vrednosti, ki jih pridajamo* staroslovenski arheologiji kot nacionalni in kulturnopolitični kategoriji, umaknemo iz procesa raziskovanja. Prvič — ne gre samo za materialno in duhovno kulturo starih Slovencev, torej ne za staroslovensko arheologijo v ožjem smislu, ampak za raziskovanje zgod­ njega srednjega veka v celoti, kjer so Slovenci v Alpah in predalpskem prostoru sicer najvažnejši in najmočnejši, ne pa edini element. Tu so še avtohtoni Iliri in Kelti, pravi priseljeni provincialni, Bizantinci, germanska plemena, zlasti Ostrogoti, Langobardi, Alamani in Bajuvarci, stepna ljud­ stva Evrazije, zlasti Huni in Obri, vsi s svojo materialno kulturo, ki v določeni meri, ta bolj in ona manj, vpliva na spektrum pojavov zgodnjega srednjega veka v naših krajih. Drugič — namesto polemike z arheologi in zgodovinarji sosednjih pokrajin je potrebna znanstvena izmenjava mnenj, misli in izsledkov. Seveda je potrebno zavrniti neznanstvene in morebitne šovinistične tendence. Še važnejše pa je skupno, mednarodno znanstveno prizadevanje ob problemu, ki je skupen in na rešitvi katerega je zaintere­ sirana svetovna historična znanost, bodisi da gre za klasične vede, bodisi za medievistiko. Povečane raziskave pri nas doma morajo učinkovati pri sosedih kot pobuda za njihove raziskave, konfrontacija metod in izsledkov pa bo na progresivni bazi družbene interpretacije pojavov vodila k jasnejši sliki celote. In tretjič — slovenska zemlja je bila tudi v zgodnjem srednjem veku na križišču evropskih potov. Velika mediteranska os, ob kateri se je vršil zgodovinski proces starega sveta, se je premaknila na črto Ren— Rim, toda v eni. in drugi dobi je stik Italije, Alp, Panonije in Balkana bil intere­ santen za vse sile, ki so težile k obvladanju rimskega imperija oziroma segale po njegovi dediščini. Zato bi bil slovenski zgodnji srednji vek ne­ razumljiv in napačno interpretiran, če bi ga skušali razložiti samo iz njegove pripadnosti »zahodu«, iz pokristjanjenja iz Ogleja in Salzburga in iz fev­ dalizacije karolinško-otonske države. Slovanski elementi ob naselitvi so prišli, v ta prostor vsi iz »vzhoda«, iz pradomovine Slovanov oziroma iz področij njihovega pomikanja prek Karpatov in Donave v stari rimski imperij; misija Cirila in Metoda je prišla iz Bizanca, Kocljeva kneževina je panonska v širšem smislu te besede in kulturni vplivi velikomoravske države so v nekem smislu protiutež karolinškemu pritisku; specifični ele­ menti ustoličevanja, lastna slovenska ustanova kosezov, zveze z Ljudevitom Posavskim, koneksi brižinsk.ih spomenikov kot obrazcev karolinške kate- heze z glagolskimi teksti vzhodne cerkve, stiki umetne obrti ketlaškega in karantanskega stila z bijelobrdskim in prek njega ali pa direktno s staro­ hrvatskim v Dalmaciji ter z bizantinskim, so nadaljnji členi v vezeh, ki spajajo tedanji slovenski prostor s področji Panonije, Balkana in Evrazije. Če zaključimo s kratkim povzetkom izhodišča in cilja naše vede. bi rekli: i z h o d i š č e je arheološki zgodnji srednji vek med pozno antiko na začetku in romaniko na koncu, c ilj pa — Slovenci kot historična, materialna- duhovna-družbena, kategorija v svetovnozgodovinskem procesu med pra­ zgodovino, antiko in visokim srednjim vekom, med formacijami rodovne demokracije, suženjske družbe in fevdalizma, med Evrazijo in Mediteranom, med Vzhodom in Zahodom. RÉSUMÉ Quelques problèmes concernant l’ archéologie du Haut moyen âge en Slovénie Les recherches archéologiques du Haut moyen âge en Slovénie sont nécessaire­ ment liées à l’espace environnant de la Pannonie, des Balkans, des Alpes, de l’Italie et de l’Occident, l’espace qui a exercé une influence notable sur le territoire slovène. C’est le cas aussi pour le cadre chronologique — les liens avec l’Antiquité tardive et sa situation doivent être absolument le point de départ méthodique ce qu’ on voit nettement des problèmes qui sont communs aux deux époques. Une gronde attention doit être consacrée à l’étude de l’époque postérieure à l’an 1000, surtout aux fouilles et aux investigations dans les églises et les châteaux. Ici, le problème de la relation entre l’église moyenâgeuse et l’ancienne nécropole slave est d’une extrême importance. En se servant de différents exemples, l’auteur tâche d’éclaircir les deux thèses ci-dessus. A la fin, il constate la nécessité d’une activité organisée plus intense de l’Institut concernant les recherches du Haut moyen âge slovène et propose la fondation, auprès de l’Académie slovène de Sciences et des Arts, d’ une Commission spéciale chargée de ces études. Entre temps, comme solu­ tion provisoire, le Musée National de Ljubljana, a fondé, en dépendance du musée, le Centre de Recherches de l’époque slave ancienne et du Haut moyen âge.