delavska enotnost
5. 2. 1977 - ST. 5 - L XXXVI. - CENA 4 DIN
GLAVNI UREDNIK:	ODGOVORNI UREDNIK:
Vojko Černelč	bojan samarin
Seja republiškega ^ sveta ZSS
^ePubliški svet ZSS je sprejel poročilo o delo-anju v minulem letu in delovni načrt za le-
i2inje leto
^Tiubljana, 4. februarja — „ ePubliški svet Zveze sindikatov J^en-je je na današnji seji v oh ni h’ točkah dnevnega reda de[aVnaVa^ ’n sPrejel poročilo o : ^ RS ZSS, njegovih organov služb v letu 1976 ter predlog
letuler'tVe delovania v letošnjem „ *->e}?8ati so v razpravi ugodno
mCiennulem1etVunje h reZU'tate V nk,.	etu' Predvsem pa so
avriavalj delovno usmeritev letošnje leto. Po sprejetem PJogramu delovanja bo največ Ur’ .truda naporov veljajo 2 ,esr)ieevanju določil zakona o J^enem delu ter nadaljnjemu ko6] V*ianju ustave. Če bi iskali -stjjP^tetnejše poudarke, ne bi rnat Prezret' skrbi za krepitev n .tiulnih osnov samouprav-ra nlav svobodno menjavo dela, v°j dohodkovnih odnosov,
stabilizacijska prizadevanja oziroma skrbi za dobro gospodarjenje in načrtno urejanje delovnih in življenjskih razmer sploh, delitev po delu in nadaljnji razvoj ter krepitev delegatskih odnosov in organiziranosti sindikatov, saj sedaj še ne zagotavlja dovolj učinkovitega delovanja.
V nadaljevanju seje je republiški svet potrdil predlog finančnega načrta republiških organov sindikatov in Zveze sindikatov Slovenije za leto 1977. Delegati pa so sejo sklenili s sklepanjem o nekaterih kadrovskih spremembah v vodstvu slovenskih sindikatov.
Obširneje o zasedanju republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije bomo zaradi zaključka redakcije poročali v prihodnji številki Delavske enotnosti.
R. N.
(Jo''" fepfbliškcm svetu Zveze sindikatov Slovenije so se v četrtek dik * 116 sestafi na delovnem pogovoru predstavniki slovenskih sin-Pollt V 'n Predstavniki ljubljanske armadne oblasti na čelu z general-k0moyj,<k°m Francem Tavčarjem-Rokom ter generalpodpolkovni-uV(>(j Milanom Daljevičem in generalmajorjem Miho Petričem. V v	delu pogovora je general Tavčar seznanil predstavnike slo-
pfCKl .indikatov z zelS° armade’ da v letošnjem jubilejnem letu, ko av^amo 85-letnico rojstva tovariša Tita in 40-letnico, kar vodi *e$n •*Ve/0 komunistov, ter 40-letnico ustanovitve KPS, naveže še di|(a JSe stike z delovnimi organizacijami, predsednik slovenskih sin-^edsT '*a.nez Barborič in sekretar RS ZSS Julij Planinc sta vojaškim slov tavf1*kom podrobneje razložila, kako to sodelovanje po oceni pr(,(l askih sindikatov poteka že sedaj. V nadaljevanju pogovora so pomniki slovenskih sindikatov in ljubljanske armadne oblasti šolan?n^ še več zanimivih vprašanj, kot je kadrovanje v vojaške šole, VojaJe *?od°r'h vojaških starešin, družbenopobtično izobraževanje je, ja°v 'n starešin JLA ter še nekatera druga vprašanja. Pričakovati Orga^ bo uspešno medsebojno sodelovanje slovenskih delovnih re^ii 'n sindikatov z JLA, ki je že v minulih letih pokazalo dobre a‘e> v prihodnje še uspešnejše.
POGOVOR Z DRUŽBENIM ^avobranilcem SAMOUPRAVLJANJA SLOVENIJE VINKOM KASTELICEM
1 L |
STRAN: 3
Pomen
dveh
ob-
letnic
Letos se bomo s posebno pozornostjo, spoštovanjem in ljubeznijo spominjali dveh izjemno pomembnih mejni-., kov iz zgodovine razrednega in narodnostnega boja delavskega razreda jugoslovanskih narodov za njegove pravice: štiridesetletnice prihoda tovariša Tita na vodstvo partije in štiridesetletnice ustanovitve KP Slovenije — dveh ločnic, ki sta ustvarili temelje v revoluciji in narodnoosvobodilnem boju, priborjenemu lastništvu delavcev nad proizvajalnimi sredstvi, pre-raslemu v kvalitetno novo, s še bogatejšo vsebino osveščeno delavsko samoupravljanje, katerega vrh je zakon o združenem delu, ki smo ga za dan republike lani plebiscitarno potrdili vsi jugoslovanski delavci.
Kako se bomo spominjali obeh teh dogodkov? Z delom, z zavestnim dograjevanjem družbenopolitičnega sistema, ki smo ga potrdili za svojega, s sodelovanjem v delu organov, kjer sodelujemo kot delegati ter svojim stalnim strokovnim in družbenim izobraževanjem. Mimo teh, osebnih, a za vse obvezujočih oblik in načinov, bomo obe pomembni obletnici počastili še s številnimi zunanjimi znaki, pomembnimi založniškimi dejanji na področju izdajanja družboslovne misli, srečanji in pogovori z udeleženci razrednega in narodnostnega boja, ki so desetletja svojega življenja izgorevali za delavsko stvar, danes pa kje v pokoju ali po krivici odmaknjeni v stran opazujejo življenje okrog sebe, ki je vrednostni odraz njihovega življenjskega boja, ko bi še vedno lahko dragoceno svetovali, s spodbujenim delom knjižnic, z nastopi amaterskih gledaliških skupin, z ljubiteljsko dejavnostjo, ki podira okvire brezosebne potrošniške družbe in gradi pristne, tople medčloveške stike, s tovariškim delom v sindikalni organizaciji, s povezovanjem v krajevni skupnosti in proslavami.
Vedno gre za skupni imenovalec: partija in tovariš Tito, ki ji že skoraj štirideset let stoji na čelu, ves čas tvorno spreminja družbene odnose: iz delavcev, ki so kapitalistu prodajali svojo delovno silo, smo postali lastniki proizvajalnih sredstev: iz želje, da bi s svetom okrog sebe, ki pa iz vojne ni izšel kot agrarna, nerazvita država z devetimi desetinami porušenih tovarn, ki jih je bilo že pred tem bore malo, čim hitreje ujeli korak. Uspelo nam je in še prekosili smo jih: živimo v družbi, kakršne na svetu še ni bilo, v napredni samoupravni socialistični družbi, kjer se nihče ne počuti samega, pač pa kot pomemben del celote.
Ta solidarnost in tovarištvo, ki sta našla svojo najvišjo potrditev v boju za uveljavitev delavskih in narodnostnih pravic, mora ob obeh štiridesetletnicah še dosledneje prerasti v imperativ našega razvoja.
To so cilji, za katere se zavzemata in jih uresničujeta tovariš Tito in zveza komunistov, ki jo bo letos popeljal že v peto desetletje!
MATJAŽ VIZJAK
O VZROKIH, NE O POSLEDICAH
Predsedstvo sveta ZSJ je na seji 1. februar ja razpravljalo o poslovnih izgubah v letu 1976 in v enem od sklepov poudarilo: sindikalne organizacije se morajo ukvarjati predvsem z vzroki slabega poslovanja in ne le z iskanjem možnosti, kako pokriti izgube. To velja za sleherno TOZD z negativno bilanco. Rok za začetek razprave med delavci je — takoj! Skratka: ne bi smeli čakati na zaključne račune in na 15. april, ko je zadnji rok za sprejem sanacijskih programov.
Kje so vzroki tako velikih izgub — 18 milijard v gospodarstvu in 14 milijard v negospodarstvu? Ko je odgovarjal na to vprašanje, je Djuro Vekič, podpredsednik sveta ZSJ, v svojem uvodnem referatu dejal, da vzrokov ni malo. Neposlovno vedenje in poraba prek vseh meja sta med njimi prav gotovo na prvem mestu. To je dokaz, da družbenoekonomskih odnosov v praksi še nismo izoblikovali dovolj natančno. Izgube so prav gotovo tudi posledica novega načina obračunavanja dohodka. Vendar pa to ne pomeni, da so bile lani izgube večje kot prejšnja leta, marveč so le bolj realno izkazane.
Glede meril in spodbujanja osebnih dohodkov je Vekič dejal, da se vse bolj oddaljujejo od proizvodnje, startne osnove pa samo zvišujejo — neodvisno od rezultatov gospodarjenja.
V zvezi z možnostmi pokrivanja izgub je podpredsednik sveta ZSJ Djuro Vekič opozoril, da so precej manjše kot doslej. Rok za sanacijo je 15. april. Delovna organizacija, ki pri tem ne bi uspela, bo morala od tega dne dalje izplačevati minimalne osebne dohodke. Pritiske, da bi omilili veljavne predpise, bi po Vekičevem mnenju morali zavrniti, saj bi popuščanje pomenilo vrnitev na staro. Enako je treba odgovoriti na številne zahteve
nje želje po višjih cenah zanesljivo povzročile najmanj 36 odstotno inflacijo v letošnjem letu.
Med razpravo se je Mustafa Plja-kič odločno izrekel proti vsem finančnim konstrukcijam kot načinu saniranja izgub. Pristop k temu problemu mora biti veliko širši, saj sedanje izgube niso le rezultat poslovanja v letu 1976, ampak pomenijo seštevek vseh dosedanjih napak. Pljakič se ni strinjal z mnenji, da so ostrejši pogoji gospodarjenja vplivali na povečanje izgub. Slabosti na področju delitve osebnih dohodkov po njegovem pomenijo najvažnejši vzrok za negativne bilance. Opozoril pa je tudi, da ni dovolj, če razpravljamo le o izgubah. Zaskrbljujoče je tudi to, da imamo veliko delovnih organizacij, ki sicer ne poslujejo z izgubo, dosegajo pa nizek dohodek.
Govoriti o pravih vzrokih izgub in o naših nalogah je po mnenju Raifa Dizdareviča, dobra usmeritev. Predlagal pa je, da bi v sklepe zapisali tudi obveznosti sindikatov pri uresničevanju zakona o združenem delu, kajti kakor bomo uresničevali zakon, tako bodo padali udarci po vzrokih slabega poslovanja.
Ko je razpravljal o problemih železniškega gospodarstva, je Milojko Milutinovič dejal, da so čedalje redkejši primeri, ko delovne organizacije prosijo za družbeno pomoč, čeprav je res, da se povsod še niso otresli »navade čakanja«, kajti za
leta nazaj je značilno, da smo sistemske rešitve sprejemali z zamudo.
Vzroke slabih rezultatov v zdravstvu, ki ustvarja največ izgub v negospodarstvu, Jože Marolt pripisuje slabi organizaciji dela. V Sloveniji so v zadnjih letih na tem področju veliko storili in izgub ni.
Dušan Bogadnov-Senko je sodil, da o rezervah veliko govorimo takrat, ko jih izkoriščamo, malo pa takrat, ko naj bi jih ustvarjali.
Po mnenju Marka Djuričina nas šele čaka dejanski spopad s pojmovanji, ki so v nasprotju z načeli zakona o združenem delu.
Emin Dobardžič je zahteval, naj bi čimprej opravili delo v zvezi s sanacijo,izgub, saj bi tako preprečili, da ne bi tisti, ki so slabo poslovali, tako nadaljevali tudi letos.
V bolj intenzivnem združevanju dela in sredstev tam, kjer je to ekonomsko opravičeno, Djordje Lazič vidi možnost saniranja znatnega dela poslovnih izgub. Za posebne ukrepe naj bi se, po njegovem mnenju, odločali le tedaj, ko gre za slabo poslovanje velikih delovnih organizacij.
Andrej Grahor je govoril o nedopustni praksi vračanja na staro organizacijo podjetij tam, kjer je nova organizacija pokazala na tiste dele proizvodnega procesa, kjer nastajajo izgube. Draginja Visekruna pa je označila izgube kot vzrok mnogih težav tudi tistih, ki so se dobro organizirali in ki dobro delajo.
»Podpreti moram kolektive in posameznike, ki dobro delajo, obenem pa na vsakem koraku posebej preprečevati, da bi bili ti zaradi tega večjega dohodka oškodovani, namesto nagrajeni,« je razpravo sklenil predsednik sveta ZSJ Mika Špiljak.
P. VESELINOVIČ
Naložba z visokimi obrestmi
Znano je, da se mladi ljudje najhitreje učijo. Zato je tudi v starem slovenskem pregovoru » kar se Janezek nauči, to bo Janezek tudi znal« — veliko resnice. Otroci so pač mnogo bolj dojemljivi za vse novo v primerjavi s starejšimi. Hitreje si zapomnijo in mnogo kasneje pozabljajo.
Vse to skušajo izkoristiti pedagogi že v predšolski dobi, še posebej v osnovni šoli. Tudi učitelji telesne vzgoje. Vedo, da morajo že mlade ljudi pripraviti na smotrno izkoriščanje prostega časa. Za rekreacijo in zdravo športno razvedrilo se namreč v zrelih letih odločajo v glavnem le tisti ljudje^ ki so že iz šole prinesli veselje do športa. Zato je tudi najpomembnejša naloga učiteljev telesne vzgoje, da tako oblikujejo, usmerjajo in organizirajo svoje delo, da bo smisel za zdrav način življenja že pri šolski mladini globoko pognal korenine. In pri ljudeh, ki so v zlati dobi učenja, je to možno.
Zato pravzaprav tudi šola v naravi. Poleti in pozimi. Poleti se šoloobvezni otroci uče plavanja, pozimi pa se iz telovadnic presek na sneg, kjer se seznanjajo z osnovami belega športa. Izbira obeh omenjenih športnih panog je dobro premišljena. Gre za dejavnosti v naravi, za aktivnosti na soncu in svežem zraku. Gre torej za premišljeno dejavnost pedagogov, katere glavni namen je, da ljudje že v mladih letih spoznajo vse vrednote zdravega načina življenja.
To je tudi cilj zimske šole v naravi in številnih smučarskih tečajev naših petošolcev. Seveda pa se organizatorji pri svojih prizadevanjih, da bi se otroci seznanili z enim najlepših športov, srečujejo s številnimi objektivnimi težavami. Že več let nagajajo »zelene zime«, težko je najti prostor za toliko otrok v zimskošportnih središčih, da sploh ne omenjamo potrebnih sredstev za tečaje, ki so še vedno dragi, če so še tako poceni. Za starše, ki ne zaslužijo kdove koliko, pomenijo velik izdatek! Še veliko hujši strošek pa predstavlja nakup potrebne smučarske opreme, katere cene so pri nas več kot zasoljene.
Zato so mnoge šole v Sloveniji že poskrbele za potrebno smučarsko opremo, ki jo v času šole na snegu posojajo svojim učencem. To je bila tudi edina pot, da so mnogi otroci sploh lahko stopili na smuči! Solidarnost, človeško razumevanje, čut za vzgojo mladega rodu so torej tudi na tem področju opravili svoje.
Mnogi ob vsem tem tarnajo, sicer pa je vedno in povsod več kot preveč nezadovoljnežev, da je šolska oprema za smučanje zelo draga, da se pravzaprav ne izplača, ker jo uporabljajo otroci le teden dni na leto.
Žal je povsem res, da je oprema za smučanje zelo draga, še zdaleč pa ne drži, da se investicija v opremo ne splača. Kupljena oprema bo namreč na voljo mnogim generacijam, kar z drugimi besedami pomeni, da bo omogočila mnogim otrokom radostna snegu, ki je sicer ne bi bili deležni. Investicije v smučarsko opremo se torej v vsakem prmeru dobro obrestujejo, celo zelo dobro!
Torej razmisliti bi bilo treba, kako bi omogočili šolam nakup zadostnega števila parov smuči, da bi otroci v zimskih počitnicah še bolj prišli na svoj račun. Vsi, brez izjeme.
ANDREJ ULAGA
DELOVNE IN ŽIVLJENJSKE RAZMERE DELAVCEV V GOZDARSTVU SLOVENIJE
Dobro počutje — boljši rezultat
Uresničevanje samoupravnega sporazuma o delovnih in življenjskih razmerah delavcev gozdarstva Jugoslavije že postaja sestavina planiranja in dobrega gospodarjenja
Dobro leto je že minilo, odkar je bil — na pobudo zveznega odbora Sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije — podpisan samoupravni sporazum o delovnih in življenjskih razmerah delavcev gozdarstva Jugoslavije. O tem sporazumu smo v DE že pisali. Čeprav so razmere na področju urejanja delovnih in življenjskih razmer v gozdarstvu sorazmerni, boljše kot drugje po državi, se je RO sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva odločno zavzel za uresničevanje tega
sporazuma, ki ga je doslej podpisalo nekako tri četrtine od skupaj 86 TOZD gozdarstva v naši republiki.
Podpis sporazuma je eno, uresničevanje njegovih določil pa drugo, zlasti še, ker tudi stanje v vseh gozdnogospodarskih organizacijah ni enako. Zato RO nadaljuje akcijo, da bi sporazum podpisale vse temeljne organizacije, hkrati pa želi pospešiti uresničevanje njegovih določil. Spoznavanju stanja in snovanju akcijskih načrtov za uresničevanje
sporazuma so v teh dneh namenjeni obiski predstavnikov republiškega odbora in republiškega inšpektorata za delo v nekaterih gozdnogospodarskih organizacijah.
Dosedanji obiski in razgovori v GG Kranj (na sedežu podjetja in na deloviščih Medvedje in Sopotnica) jn v GG Novo mesto (prav tako na sedežu podjetja pa še v Podturnu in na Planini pri Črnomlju) so pokazali, da sporazum o urejanju delovnih in življenjskih razmer v gozdarstvu sodi med tiste, ki jih zelo temeljito poz-
IZ OBČINSKIH ORGANIZACIJ
RADOVLJICA
Občinski svet ZSS je minuli teden poslal vsem predsednikom konferenc in izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata v občini obsežno gradivo v zvezi z uresničevanjem prednostnih nalog na področju sindikalnega delovanja. Med najpomembnejše akcije, ki jih bodo morale letos opraviti konference in osnovne organizacije sindikata, sodijo organizacijske, kadrovske in tehnične priprave na predkandida-cijske postopke za volitve delegatov in delegacij v družbenopolitične skupnosti.
Zadnje dni januarja so v temeljnih in drugih organizacijah-združenega dela radovljiške občine končali s posveti o novem zakonu o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, v vseh tistih delovnih organizacijah, kjer še niso obravnavali samoupravnega sporazuma o konstituiranju in oblikovanju medsebojnih razmerij zavarovancev, združenih v zavarovalni skupnosti Triglav, pa bodo to storili v teh dneh. Izvoliti morajo delegate in določiti podpisnike sporazuma, kajti ustanovne seje konferenc delegatov rizičnih skupnosti v novi zavarovalni skupnosti Triglav morajo biti končane do 15. februarja-
Vodstvo radovljiških sindikatov je vsem predsednikom konferenc in osnovnih organizacij sindikata poslalo tudi poročilo o lanski kulturni akciji v občini, ki je kljub nekaterim spodrsljajem presegla vsa pričakovanja. Organizatorji so pripravili skupno kar 55 kulturnih prireditev, ki si jih je ogledalo več kot 20.000 občanov in delavcev oziroma 3000 več kot 1975. leta. Ker pa je lani podpisalo pogodbo o financiranju
LJUBLJANSKI SINDIKATI SO ZA PREMAKLJIVI DELOVNI CAS
V Ljubljani naj bi imeli brezplačen mestni promet
Mestni svet ZS Ljubljana z letošnjim programom predvideva tudi odločnejšo akcijo pri reševanju več aktualnih problemov v Ljubljani. Tako se bodo lotili tudi urejanja izkoriščanja delovnega časa in njegove razporeditve, kar je med drugim tudi pogoj za uresničevanje brezplačnega mestnega prevoza. O tem smo se pogovarjali s sekretarjem MS ZS Ljubljana Daretom Ravnikarjem.
Izkoriščanje delovnega časa je eden najpomembnejših dejavnikov produktivnosti dela. Dejstvo je, da nikjer pri nas ne moremo govoriti o zadovoljvi stopnji produktivnosti dela. Če bi izkoriščanje delovnega časa povečali za vsaj 10 %, ne bi bilo težko rešiti mnogih problemov na področju ljubljanskega družbenega standarda. Vzroke za sedanje stanje lahko v večji meri iščemo v veliki odsotnosti z delovnega mesta zavoljo bolniških staležev ter v sedanji razporeditvi delovnega časa, zlasti pa nekaterih storitvenih dejavnosti, upravnih in drugih služb. Tako nekateri servisi ter upravni organi delajo samo v dopoldanskem času. Kadar potrebujemo njihove storitve, moramo zapuš-
čati delovna mesta in osebne opravke urejati na račun delovnega časa. In tako nam uhajajo tisoči in tisoči delovnih ur, s tem pa tudi del dohodka, ki bi ga lahko ustvarili v teh urah.
To, kar smo zapisali, so le nekateri vzroki, zaradi katerih bodo mestni sindikati dosledno vztrajali pri uvedbi premakljivega delovnega časa povsod tam, kjer to dovoljuje narava dela. Tako ne bomo več ugotavljali, da več kot tisoč ljubljanskih delovnih organizacij začenja svoj delovni dan ob isti uri. »Zelenci« so ob teh urah nabito polni ljudi, jeze in obtožujočih besed na račun neudobnega prevoza. V poznejših urah pa se vsaj avtobusi sprostijo in vozijo, ker pač morajo, tudi napol prazni. Da zgolj povečevanje zmogljvosti za razmere v konicah sploh ni rešitev, pove naslednji podatek: lani je Viator vključil v mestni promet 30 % več avtobusov, vsega skupaj se je z njimi peljalo le 5 % več potnikov in gneča ni bila nič manjša! Drugače povedano: obseg prometa sicer terja rezervna vozila, vendar pa je ekonomičnost izkoriščanja odvisna predvsem od razmer, ko so vozila na vožnji.
MS ZS Ljubljana je izdelal koncept uresničitve zamisli o »brezplačnem« prevozu. Tako naj bi samoupravni sporazum o sofinanciranju prevozov podpisale vse ljubljanske organizacije združenega dela. Skupnost SR Slovenije za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, mestna in republiška izobraževalna skupnost, mestna in morda tudi republiška turistična zveza ter še nekateri drugi dejavniki. Višina sredstev, ki bi jih potrebovali za kritje stroškov mestnega prometa, bo znana, ko jo bodo določili na osnovi dokončnega dogovora podpisnikov sporazuma.
MILENA CAR-DRLJE
kulturno akci jo le 7 1 delovnih organizacij, bodo skušali za podpis pridobiti nove podpisnike, predvsem med tistimi delovnimi kolektivi, ki doslej za akcijo niso pokazali večjega zanimanja.	I. V.
RADLJE
Družbenopolitične organizacije so organizirale seminarza člane vodstev družbenopolitičnih organizacij in seminar za člane delavskih kontrol.
Seminar je tudi časpvno dobro izbran, saj poteka v času priprav zaključnih računov za minulo leto. Seminar je bil tudi dobra priložnost z»analizo dosedanjega dela in izmenjavo izkušenj. Čeprav na splošno ugotavljajo, da delavske kontrole niso v celoti opravile svojega dela, pa jim vendarle v nobenem primeru ne bi mogli zapisati slabe ocene. Delavske kontrole so vendarle v mnogih primerih opozorile na številne napake ali namere, ki so jih ocenili za neprimerne ali nepravilne. Vse kaže, da so opozorila vsaj v večini primerov naletela na razumevanje in da se je vendarle marsikaj uredilo znotraj tovarniških ograj. Ugotavljajo tudi, da je v samoupravnih aktih oreaniza-cij v občini urejen položaj delavske kontrole, da pa so v tej samoupravno dogovorjeni regulativi še velike razlike.	"	KW
Predstavljamo
vam
Jože Zupančič, novi predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije v Tržiču. Rodil se je leta 1944, končal je ekonomsko srednjo šolo in občinsko partijsko politično šolo, je član ZK, že nekaj let dela v sindikatih. V Tržiču je znan kot prizadeven družbenopolitičen	delavec.
Zaposlen je v Bombažni predilnici in tkalnici.
najo tako vodstva podjetij, samoupravni organi in družbenopolitične organizacije kakor tudi — kar je razveseljivo — delavci sami. Na podlagi »posnetkov stanja« so V obeh organizacijah že izoblikovali akcijske načrte, kako v posameznih centrih oziroma na deloviščih urejati ali izboljševati razmere na področju prevozov, prehrane, izobraževanja, zagotavljanja možnosti za zdrav oddih, rekreacijo, kulturno delovanje in podobno ter do kdaj bodo ali bi lahko posamezne naloge tudi uresničili. Na ta način torej v omenjenih dveh gozdno-gospodarskih organizacijah uresničujejo osnovni namen sporazuma: postopno doseči, da bi bile delovne in žjvljenjske razmere delavcev v gozdarstvu boljše.
Če vemo. da je delo v gozdarstvu po težavnosti na drugem mestu, takoj za delom v rudnikih in da je v tej panogi zaposlenih veliko delavcev, v Sloveniji več kot 8000. prizadevanja za izboljšanje delovnih in življenjskih razmer nikakor niso nepomembna.
Bržčas organizacijski in tudi vsebinski pristop k uresničevanju sporazuma ne bo kaj dosti drugačen tudiv drugih gozdnogospodarskih organi' zacijah v Sloveniji. Ker pa je uresni' čevanje posameznih določil že s sporazumom razmejeno na obdboje od enega do štirih let, to pomeni, d9 gre pravzaprav za sestavino srednje' ročnih razvojnih načrtov gozdno-g0' spodarskih organizacij v naši repu' bliki. Akcijo aktivno vodijo, podp1' rajo in usmerjajo tudi osnovne org11' nizacije sindikata gozdnogospodaf' skih organizacij. Na ta način se uve' Ijavlja njihova vloga sooblikovalce'1 celovitega in sočasnega planiranju, skrb za urejanje delovnih in življenjskih razmer pa postaja sestavin3 dobrega gospodarjenja.
M. G-
i-
od sobote 7 do sobote
Bodo »zelenci« zastonj?
Tudi na to so ljubljanski sindikati mislili, ko so se zavzemali za »brezplačne« prevoze v mestnem prometu. Bistvo njihovega predloga, ki ga ponujajo v razmislek, je v naslednjem:
Že v letu 1978 bi vsi Ljubljančani in gostje našega glavnega mesta lahko imeli »brezplačen« mestni prevoz. S tem bi naredili veliko uslugo tudi prometnemu režimu, boju proti onesnaženemu ozračju ter smotrnejšemu izkoriščanju časa.
Ne samo nasveti
V preteklih dneh so na seji predsedstva CK ZKJ intonirali priprave za 11. kongres zveze komunistov Jugoslavije. Nedvomno so zbudila stališča predsedstva, ki jih je posredoval sekretar IK predsedstva Stane Dolanc, izredno pozornost ne le med komunisti, ampak tudi med delovnimi ljudmi. Prihodnji kongresni dogovor jugoslovanskih komunistov v bistvu ne bo menjal izhodišč programa, ki ga je sprejel že deseti kongres ZKJ. Z ustavo, zakonom o združenem delu in vsem tistim, kar smo doslej prelomnega storili v naši družbi, je dana trdna podlaga za bodoče delovanje komunistov. Morda bi med vsemi poudarki, ki jih je dalo predsedstvo CK ZKJ, opozorili predvsem na tiste, ki zadevajo na ustrezno organiziranost in nove metode dela komunistov, da bi s konkretno akcijo uresničevali ustavo in zakon o združenem delu. Komunisti morajo biti tam, je poudaril Stane Dolanc, kjer odločajo samoupravljavci. Biti morajo idejnopolitična sila, ki prevzema neposredno odgovornost, ne pa od delegatskega sistema ločen dejavnik, ki bi dajal samo nasvete in silil k disciplini. Podobno velja za delo družbenopolitičnih organizacij v socialistični zvezi, ki še ni uveljavila frontnega pristopa v razreševanju konkretnih vprašanj znotraj samoupravnih organov, delegatskega in skupščinskega sistema. Forumsko delo še močno ovira neposredno udeležbo družbenopolitičnih sil v samoupravnem sistemu.
Tudi seminar za sekretarje občinskih in medobčinskih vodstev pri CK ZKS se je ukvarjal s predkongresno dejavnostjo komunistov in poudaril potrebo po drugačnem pojmovanju in delovanju komunistov v praksi. Čeprav predkongresne priprave ne bodo toliko usmerjene na program, pa že sedanji uvodni pogovori odpirajo vso širino vprašanj, ki jih bo treba razrešiti v metodah in načinih dela družbenopolitičnih organizacij in subjektivnih sil, da bi hitreje in bolj uspešno uresničevali programska načela desetega kongresa, ustave, zakona o združenem delu in vseh tistih sprejetih političnih dokumentov, ki utrjujejo samoupravljanje in vodilni položaj delavskega razreda v naši družbi.
Morda bi lahko ob začetnih pogovorih o prihodnjih republiških in zveznem kongresu ŽKJ
rekli, da bo težišče akcije usmerjeno k delovnemu človeku, ki se mora čim prej usposobiti v svoji novi samoupravljavski vlogi, pravicah in dolžnostih. Delo komunistov in socialističnih sil bo zato moralo postati bolj konkretno in neposredno navzoče v graditvi samoupravnega sistema, potekati bo moralo sredi samoupravljavcev, ki imajo v svojih rokah vzvode samoupravnega odločanja.
Med pomembnimi političnimi dogodki teh dni naj omenimo tudi prvo letošnjo sejo zveznega zbora Skupščine SFRJ, ki je med drugim proglasil leto 1977 za leto varstva človekovega okolja. Z gradivom s to tematiko se bo v kratkem ukvarjala tudi slovenska skupščina, ki bo podrobneje opredelila naloge, ki nas čakajo v Sloveniji pri varstvu človekovega okolja. Aktivnost je že zajela tudi nekatere interesne organizacije, še posebej zvezo hortikulturnih društev Slovenije, ki se je mimo drugega odločila tudi za to, da bo uredila okolje v vnovič pozidanem Breginju. Precejšnjo pozornost je v tej zvezi zbudit tudi posvet v Splitu o onesnaževanju in varstvu Sredozemskega morja, za katero smo kot pomorska dežela izredno zainteresirani.
Na širšem posvetu mladih iz krajevnih skupnosti, ki so se sestali v okviru svoje konference pri predsedstvu ZSMS, so se te dni tudi odločili za široko zasnovane delovne akcije mladine. Naj ne bi bilo krajevne skupnosti, kjer mladina ne bi izvedla vsaj ene delovne akcije — so sklenili mladi na tem posvetu. Prav gotovo bodo lahko tudi delovne akcije mladine pripomogle k izboljšanju našega okolja in prispevale k ureditvi številnih komunalnih in drugih vprašanj v' krajevnih skupnostih.
Te dni so tudi oživele razprave o našem kmetijstvu in pridelovanju hrane, ki so jih zastavili v gospodarski zbornici in poslovnih združenjih, predvsem pa v svetu za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu, gozdarstvu in na vasi pri RK SZDL. Ocene so enotne v tem. da smo doslej v preobrazbi kmetijstva že marsikaj dosegli, vendar pa je potrebno po poti združevanja kmetov in kooperacije z družbenim sektorjem še odločneje naprej, da bi se še bolje Organizirali za večjo proizvodnjo.
gOk


l
l
l
1
t
l
f
i
V pravobranilstvu samoupravljanja dela ta čas 30 družbenih pravobranilcev samoupravljanja in njihovih pomočnikov. Izkušnje kažejo, da so najbolj učinkoviti tisti, ki so zadolženi samo za eno občino, saj ne obravnavajo le tistih zadev, ki so »prijavljene«, temveč se tudi samoiniciativno lotevajo Perečih vprašanj.
Z Vinkom Kastelicem, družbenim pravobranil-eem SRS smo se pogovarjali o dosedanjih izkušnjah Pri delu družbenih pravobranilcev samoupravljanja, o problemih, s katerimi se srečujejo pri svojem delu, in še posebej o uveljavitvi družbenih Pravobranilcev samoupravljanja v občinah in v temeljnih samoupravnih okoljih.
j
slovenske občine so »Pokrite« z družbenimi pra-vobranilci samoupravljanja. Po dobrih dveh letih dela vas iz izkušenj že lahko vpraša-m°> kako so se v naši družbi uveljavili družbeni pravobranilci samoupravljanja? rinko Kastelic: V večini slo-Ruskih občin so družbene pra-°branilce samoupravljanja ^obro sprejeli, njihovo delo p; Cenjujejo za nadaljnji razvoj Soupravljanja in za samou Pravni red kot zelo potrebno in postno. Res pa je, da so se uzbeni pravobranilci samoupravljanja uveljavili od občine o občine različno, saj je to odvi-0 od učinkovitega razreševa-ja zadev, s katerimi se ukvarjajo in tudi od pomoči družbeno-Polltičnih organizacij pri delu ruzbenih pravobranilcev sa-m0TUPravljanja.
ako dobra ocena pa ne velja da Vte 0kčine. Ponekod hočejo, bi družbeni pravobranilci Postali neke vrste upravni de-ža^' V °bč‘nb Takšne želje opa-^ predvsem pri nekaterih čin ' ^Vn’k'b občinskih skupš-j . 'J1 izvršnih svetov. To pa ni be zahtev, da naj bi druž-u ni. Pravobranilci samouprav-J.Hja razreševali zadeve v adu s politiko občinskih orga-kca’ S'cratka, naj ne bi delovali » , ^amostojen organ in mimo Va plnske oblasti«. Nerazume-nil l6 vj°8e družbenih pravobra-lCo ev izstopa predvsem takrat, zad razrešujejo »občutljive« in h Ve’ sa-i posamezniki s pritiski dri vktC Poskušajo onemogočiti Ukrf^ga pravobranilca, da Pa e^a v skladu z zakonom, ali Onr C ° zahtevajo, da bi pravno PolV-^eVal določene sklepe Or,,' ICn‘b aktivov, različnih
Organov itd.
posamezne rešitve pa so celo nezakonite. Moram povedati, da ni razlik med velikimi in majhnimi OZD, čeprav imajo v večjih kolektivih zaposlene pravnike in ekonomiste. To pravzaprav le potrjuje našo staro ugotovitev, da ti kadri opravljajo svoje delo pri oblikovanju zelo površno in neodgovorno in da marsikje pripravljajo interno zakonodajo bolj zato, da bi zadostili formalnostim in političnim pritiskom, ne pa zaradi spoznane potrebe po urejanju odnosov in da bi delavci lahko samoupravljali.
Zato marsikje tudi ne ocenjujejo samoupravnih aktov tako, da bi najprej pogledali, ali so vsi odnosi urejeni na pravilen način in v skladu z zakonodajo, temveč samo — ali so pravočasno sprejeti. S tem pa so po njihovem že zadostili le formalnim ali družbenopolitičnim zahtevam.
Ugotavljamo, da sodi med najpomembnejše ovire za hitrejši razvoj samoupravnih odnosov idejna usmerjenost vodilnih in strokovnih delavcev v organizacijah združenega dela. Slabo poznajo samoupravljanje, našo družbeno usmeritev v ekonomski politiki in tudi sta-
Ijajo dovolj strokovno in zato so tudi preplačani. V nekaj primerih smo sprožili spor pred sodišči združenega dela, da odloči o ceni za izdelavo dokončnega samoupravnega splošnega akta. S tem seveda problemov ne bomo rešili, kajti očitno je, da vsi ti pojavi opozarjajo na dejstvo, da na tem področju ni organizirane strokovne pomoči organizacijam združenega dela.
KOMU
MANJKA ZAVEST O SAMOUPRAVNI ZAKONITOSTI
Toda to je tudi vprašanje zavesti o samoupravni1 zakonitosti?
Vinko Kastelic: Lahko bi rekel, da je zavest o nujnosti spoštovanja samoupravnih aktov in samoupravne zakonitosti nizka predvsem pri vodilnih delavcih. V nekaterih organizacijah sprejemajo določene sklepe, za katere že vnaprej vedo ali pa se kasneje izkaže, da niso pravilni in zakoniti. Pa vendar hočejo, kot sem že omenil, da jim da »zakonito fasado« pravnik ali
.,ii? f-
POGOVOR Z DRUŽBEN,
Da b
'
:

v 1 ••ill
Vinko Kastelic: Družbeni pravobranilci ne smejo biti advokati nesamoupravnih postopkov, čeprav jih zagovarja »občinska oblast«. Sindikat in druge družbenopolitične organizacije morajo pomagati družbenim pravobranilcem samoupravljanja
Kaj se je še zgodilo? Družbeni pravobranilec samoupravljanja je poročal delegatom v skupščini občine poročilo o svojem delu. Še pred zasedanjem zborov ga je poklical župan, ki je sicer pohvalil celotno poročilo, vendar pa je prijazno predlagal, da bi lahko nekatere odstavke spremenil in drugače formuliral. Na to seveda pravobranilec ni pristal. Posledica: delavci na sodišču in drugje v upravnih službah so dobili trinajsto plačo, družbeni pravobranilec pa ne.
V takih in podobnih primerih bodo morale družbenopolitične organizacije ostreje nastopati ter iz vsakdanje prakse izločiti neustavno in nezakonsko pojmovanje vloge družbenih pravobranilcev samoupravljanja.
POMANJKLJIVI SO TUDI SAMOUPRAVNI AKTI
S katerimi spornimi vprašanji so se lani družbeni pravobranilci največ ukvarjali?
Vinko Kastelic: Še vedno se največkrat pritožujejo delavci
zavoljo njihovih individualnih pravic. Gre za napačno sklenjena delovna razmerja, za prenehanje dela, za razpise vodilnih delovnih mest, delitev sredstev za osebne dohodke in stanovanjska vprašanja. Po navadi se človek obrne na nas takrat, ko v svoji delovni organizaciji ne more urediti zadeve. Vse bolj pa se obračajo na družbenega pravobranilca tudi skupine delavcev zaradi neustrezne samoupravne organiziranosti, predvsem pa občinski odbori in občinski sveti zveze sindikatov, ki pomagajo delavcem razreševati sporna vprašanja. Največ takih primerov je iz ljubljanske občine Center in Jesenic.
Vaš odgovor nam vsiljuje naslednje vprašanje: samoupravni splošni akti niso urejeni, saj bi lahko številne zadeve rešili že v temeljnih samoupravnih okoljih.
Vinko Kastelic: Da. Samoupravna zakonodaja v organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih je pomanjkljiva, nejasna, površno pripravljena,
lišča in dokumente družbenopolitičnih organizacij. V tem je treba iskati tudi pogosto nesa-moupravnost, nesamoupravno vedenje teh delavcev, ki pogosto valijo krivdo za vse probleme na samoupravljanje. Mednje sodijo tudi mnogi mlajši strokovnjaki, ki prihajajo s fakultet brez potrebnega znanja o samoupravljanju in o delu z ljudmi. Med razloge pogostih konfliktnih situacij v organizacijah združenega dela je torej treba prišteti tudi različno idejno usmerjenost, kar pa bi lahko popravili z organiziranim sistemom družbenopolitičnega izobraževanja strokovnih in vodstvenih delavcev. Za vodstva samoupravnih organov in vodstva družbenopolitičnih organizacij ta sistem že imamo, ki po splošni sodbi daje dobre rezultate.
In če se povrnem k oblikovanju splošnih aktov v organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, naj ponovno opozorim na pojav, dokaj pogost v zadnjem času, ko zunanji sodelavci honorarno pišejo te akte. So primeri, ko le prepisujejo splošna določila, dela ne oprav-
celo družbeni pravobranilec samoupravljanja. Niso ravno redki primeri, ko ljudje razglašajo, da velja odločitev, ne glede na to, če ustava, zakoni in samoupravni splošni akti določajo drugače. Najbolj kričeč pojav nerazvitih samoupravnih odnosov so primeri, ko osnovna organizacija ZK predlaga odpoklic, denimo delegata v delavskem svetu, z izmišljenimi argumenti ali pa celo da navodilo, kdo lahko podpisuje uradne listine v imenu podjetja, čeprav v registru sodišča piše drugače.
' Vse to spominja na nekakšne »trniško« vedenje...
Vinko Kastelic: No, ni namerno storjenih nesreč, ki bi človeka stale življenje. Marsikje smo videli, kako v delovnih kolektivih niso izbirali sredstev, da bi nekoga diskreditirali ali onemogočili. V večini primerov se je pokazalo, da delavci niso bili krivi. Ozke skupine v organizacijah združenega dela so pač želele posameznike onemogočiti, drugim pa pokazati, da so za »red in disciplino«.
KRŠITELJI
DOGOVORJENIH MERIL NA SODIŠČE
In kako je s spoštovanjem samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke?
Vinko Kastelic: V primerih, ko so kršena skupno dogovorjena merila v samoupravnih sporazumih, merila skupnih komisij in dokumenti o ekonomski politiki in če na osnovi teh dejstev skupne komisije niso ukrepale v skladu z zakonom o samoupravnem sporazumevanju, da mora kršitelj plačati prispevek v sklad skupnih rezerv, ukrepa družbeni pravobranilec, sodišče združenega dela pa razsodi.
Družbeni pravobraniici sedaj zbirajo potrebno dokumentacijo o prekoračiteljih in kršiteljih, kot so to že storile skupne komisije. V februarju bomo material zbrali in posredovali sodiščem združenega dela svoje predloge. Zavzemamo pa se za to, da ne bi kaznovali tistih organizacij, ki so sicer v 1975 letu kršile dogovorjena merila, vendar pa so gibanje osebnih dohodkov v minulem letu uskladile s samoupravnimi sporazumi. Obravnavamo tudi nekatere prekoračitelje, ki jih skupne komisije niso spoznale za kršitelje. Gre za pobudo družbenih pravobranilcev ne glede na stališče skupnih komisij. Še to: ukrepe za prekoračitve samoupravnih sporazumov lahko organizacijam združenega dela izreče le skupna komisija, ne pa zbori podpisnikov, ki so v nekaterih samoupravnih sporazumih drugostopenjski in pritožbeni organ. To ni v skladu z zakonom o samoupravnem sporazumevanju, zato bomo obravnavali vse primere na osnovi stališč skupnih komisij.
In kakšen je odnos sindikata do dela družbenih pravobranilcev samoupravljanja? Vinko Kastelic: Ko se zaostrijo odnosi v posameznih organizacijah združenega dela, se pogosto pokaže, da sindikalne organizacije niso povsod organizacije delavcev in še manj razredne organizacije. Še vedno med delavci prevladuje prepričanje, da je sindikat po svojem delovanju nekakšna socialna organizacija, njegovo vodstvo pa del vodstvene strukture. Lahko bi vam govoril o primerih, ko posamezniki postanejo predsedniki sindikata in kaj kmalu preselijo svoje delovno mesto v pisarno, med administracijo in upravo. To pa je simptomatično, in ni bilo primera, ko bi se na sodišču združenega dela stališče sindikata razlikovalo od stališča odbora za medsebojna razmerja delavcev, čeprav sodišče nato ugotovi, da so bili delavci šikani-rani in protizakonito razrešeni svojih delovnih dolžnosti. Toliko v premislek vsem sindikalnim aktivistom!
M. HORVAT
r

Preveč papirnatega dela
WQ ‘A'T SMODEJ, tekstilni tehnik, Metp IZ‘n,ene v tkalnici Tovarne perila p0gt a Celje, sodi med tiste ljudi, ki radi lektiu'’- °Pravijo zaupano delo. V kopa^ U le deseto leto, s političnim delom k°ielL‘. zueel ukvarjati pred leti, ko mu je nied ‘d zauPal vodstvo mladih. Zdaj je rindip ru8‘m predsednik konference sindip*0 ,n elan republiškega odbora »P,ae‘?v slovenije.
Pfedseri ■ sPreietiern kandidature za tni p0l^n'^a sem starejše člane prosil, da v	f Sajo. Gre za vodenje sindikata
0snovnanskem kolektivu, ki ima štiri Prosu 6 orSanizacije. Te pomoči nisem del0 te0*0’ di drugi opravljali moje kalne zato, ker v delu naše sindi-dolo^rganizacije že več let opažamo Ijamo j°. nihanje. Nekaj časa oprav-eeprav e‘° zagnano, potem popustimo, r<>zPravl dela mnogo,« razlaga, ko funkcij ,aVa ° njegovih pogledih na to funk predsednika. »Sam sem prevzel erut osn^° V čusu, ko je konferenca in V°dstva °pn? organizacija ostala brez je teksti) . # teSa je bilo to v času, ko na industrija doživljala krizo, s
čimer so naraščale tudi težave v kolektivu. Največ preglavic smo imeli s krčenjem proizvodnje, ki smo jo v sodelovanju s tujim partnerjem pred štirimi leti uvedli in zato na novo zaposlili več kot dvesto delavk. Leto dni smo se ubadali s prekvalifikacijo teh delavk in iskanjem nove, ustrezne, enakovredne zaposlitve. «
Po Smodejevih besedah je zdaj prva naloga sindikata v »Metki« ponovna ureditev informiranja kolektiva. Čeprav je bilo to že pred leti dobro Urejeno, je med reševanjem drugih težav neopazno usahnilo, kar kolektiv moti. Zato bodo • spet uvedli vsaj en informativni sestanek na mesec, čeprav imajo svoj časopis, ki pa ne izhaja redno.
»Delavca zanima, kako gospodarimo. Sam sem v neposredni proizvodnji, v kolektivu sem že deseto leto, zato diham in čutim z njim. Po drugi strani pa je zame opravljanje političnih funkcij teže, ker organiziranje proizvodnje zahteva polnega človeka. Izračunal sem, da delo pri sindikatu in sestankovanje zahteva tri, štiri ure na dan. Tako se moj
delavnik raztegne na dvanajst ur. Spoznavam, da izgubljamo mnogo dragocenega časa zaradi dvotirnosti obravnav. O neki nalogi ati težavi najprej obravnavaš po tej inačici, čez dan ali dva pa po drugi, le da je ime sklicatelja različno. Veliko časa izgubimo tudi zaradi neusklajenih nalog.' Danes neki republiški organ zahteva to, čez dva ali tri tedne pa drugi skoraj enako. Poročila za občinski odbor, poročila za komisije in odbore, poročila za različne službe. Preveč je papirnatega dela. Poleg tega je ogromno gradiva razvlečenega. Potrebujemo kratke, jedrnate predloge in mnenja, ki jih lahko hitro dojameš in obdelaš. Tako pogosto nekaj ur izgubimo samo za to, da se pretolčemo skozi gradivo. Najhuje je še to, da ga dobivamo pozno, celo z ekspresno pošto. Kako naj potem o tem gradivu v enem popoldnevu razpravlja 900-članski kolektiv, ustrezno ukrepa in sprejme dobra stališča. To je nemogoče. Zato so tovrstna poročila in mnenja neustrezna, ker niso odraz delavca. O njih enostavno z delavci ni časa razpravljati.
Poleg težav z informiranjem članstva, bo vodstvo sindikata v »Metki« začelo z reševanjem nediscipline. Dani Smodej meni, da je disciplina osnova za dobro delo in pogoj za uveljavljanje delavčevih pravic.
»Nesprejemljivo je namreč prepričanje nekaterih, da je družba dolžna urejevati vse, za počutje in potrebe delavca uzakonjene pravice. Res je, polovico našega kolektiva se vozi na delo iz drugih krajev.-Zaposlujemo večino žensk, mater, toda vse to ne opravičuje nezainteresiranosti nekaterih, ki menijo, dit se njihova samoupravljavska vloga neha v trenutku, ko ustavijo stroj. Drugače je seveda takrat, ko nastopijo težave. Vse to je človeško in razumljivo, vendar vselej ni sprejemljivo. To tem bolj ne, ker po eni strani vsi mahamo z zakonom o združenem delu in iz njega izhajajočimi pravicami, po drugi strani pa zaradi različnih razlogov prepuščamo samoupravljanje drugim. Seveda vse do takrat, ko sam nisi prizadet. Takrat se spomnimo, da je bila naša samoupravljavska pravica okrnjena...«	i-
iz albuma
sindikalnih dela vte v
DANI SMOLEJ, predsednik konference sindikata Tovarne perila Metka, Celje
LETNA SEJA REPUBLIŠKEGA ODBORA SIN-DIKATA OBRTNIH DELAVCEV SLOVENIJE
Temeljito o težavah panoge
Na obrt letijo večkrat tudi neupravičene kritike — Obrtne delovne organizacije bodo morale letos več storiti za boljšo samoupravno organiziranost, racionalnejše poslovanje, pridobivanje večjega dohodka, varčevanje, stimulativnejše nagrajevanje po delu, združevanje dela in sredstev z drugimi organizacijami združenega dela
Enoletno delo RO Sindikata obrtnih delavcev Slovenije in njegovih organov je dobilo največjo potrditev v akciji za uresničevanje ustave na vseh področjih samoupravljanja delavcev v obrtnih organizacijah združenega dela. Pri tem seveda ne moremo mimo široko zasnovane aktivnosti RO za razvoj družbenoekonomskega položaja delavcev v dopolnilnem delu pri samostojnih obrtnikih, za krepitev delegatskih odnosov, nalog v zvezi z resolucijo o družbenoekonomski politiki republike za leto 1976. Akcija odbora je v celoti izhajala iz sklepov celjskega kongresa slovenskih sindikatov, 4. kongresa Sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Jugoslavije in drugih sprejetih družbenih dokumentov.
Najprej je bilo treba oceniti glavne probleme, ki ovirajo hitrejši razvoj samoupravnih odnosov v obrtnih dejavnostih. Pri tem delu je RO izhajal iz spoznanja, da v minulem letu — tako kot v prejšnjih — ni bilo organiziranih dovolj konkretnih akcij sindikata, predvsem takih, ki bi morale biti usklajene z drugimi družbenopolitičnimi dejavniki na vseh ravneh. Tu lahko iščemo glavne razloge za prepočasno uveljavljanje ustavnih določil na področju obrti v Sloveniji.
Čeprav je bilo doslej opravljenega precej dela pri dograjevanju samoupravnih odnosov v združenem delu, so za razliko od tistih obrtnih delovnih organizacij, ki so se odločile zaradi slabega ekonomskega položaja za ureditev samoupravnih odnosov, marsikje to nalogo opravili bolj ali manj formalno. Tako niso sprejeli konkretnih ukrepov za boljšo samoupravno organiziranost, za racionalnejše poslovanje, za pridobivanje večjega dohodka — potrebe po obrtnih storitvah so namreč večje kot ponudbe storitev — za stimulativnejše nagrajevanje po delu, varčevanje, povezovanje ipd. Prav tako v večini obrtnih delovnih organizacij še niso začeli z načrtovanjem razvoja marsikje, kjer sicer razvoja niso pustili ob strani, pa se delavci niso uveljavili kot nosilci celovitega samoupravnega planiranja, torej kot nosilci oblikovanja svojih in splošnih pogojev dela v združenem delu, premalo so storili tudi za združevanje dela in sredstev z večjimi organizacijami združenega dela. To velja v največji meri za obrtne proizvodne organizacije, ki niso poskrbele za povezovanje z neposrednimi uporabniki obrtnih storitev v krajevnih skupnosti in prek svobodne menjave dela.
Obrt, ki je pogosto deležna tudi neobjektivnih kritik, tare veliko problemov. Ne gre samo za neustrezno splošno
politiko njenega razvoja, pri čemer mislimo predvsem na cene obrtnih storitev, poslovne prostore, najemnine itd., pač pa tudi za delegatski sistem delovanja sindikalnih organizacij, zato le-te še vedno .iščejo pravo vsebino svojega dela.
Na področju dograjevanja samoupravnega delovanja in sporazumevanja med uporabniki in izvajalci obrtnih storitev v smislu 23. in 28. člena zakona o združenem delu pripisujejo obrtni delavci velik pomen sodelovanju SZDL in sindikatov pri organiziranju potrošnikov. Sindikat obrtnih delavcev je za dobro organiziranost potrošnikov v krajevnih skupnostih in v družbenopolitičnih skupnostih zelo zainteresiran, saj bodo le skupnim dogovorom sledile konkretne akcije samoupravnega sporazumevanja med uporabniki in izvajalci obrtnih storitev.
Delegati RO so na četrtkovi letni seji sprejeli po izredno bogati, razgibani in konstruktivni razpravi letošnji delovni načrt. Temeljna naloga bo uresničevanje zakona o združenefh delu, pri čemer bo posebna pozornost veljala doslednemu organiziranju in uveljavljanju TOZD v organizacijah združenega dela, načrtnemu organiziranju dela in poslovanja, nadaljnjemu razvoju dohodkovnih odnosov z organizacijami uporabnikov obrtnih storitev, načrtnemu razporejanju dohodka temeljnih organizacij, ki naj bo odraz dobrega gospodarjenja z družbenim dohodkom. Tudi sindikat je dolžan zagotavljati skladno rast sredstev za osebne dohodke, skupno in splošno porabo, skrbeti za širjenje materialne osnove obrtnih delovnih organizacij. Zlasti pri delitvi sredstev za osebne dohodke pa bo treba doseči, da bo delavčev osebni dohodek dejansko odvisen od rezultatov njegovega živega in minulega dela.
LETNA SEJA RO SINDIKATA DELAVCEV V PROMETU IN ZVEZAH SLOVENIJE
Sejemo zato. da bi želi
Uresničevanje zakona o združenem delu ni v ospredju pozornosti le zaradi splošnega družbene-ga pomena, ampak kot učinkovito zdravilo za dosedanje slabosti
Sindikat delavcev v prometu in zvezah Slovenije povezuje delavce kar devetih dejavnosti, ki so teritorialno tudi močno razdrobljeni in z majhnimi možnostmi, da bi se zbrali v celoti in se pogovorili o svojem delu ali o problemih. Mimo tega značaj dela stopnjuje število tako imenovanih specifičnih vprašanj, pri katerih razreševanju sodeluje ali naj bi sodeloval tudi sindikat. Ne glede na take, nedvomno otežkočene pogoje delovanja, pa se je sindikat lani v glavnem uspel pri svojem delovanju organizirati tako, da je še zadovoljivo opravljal tudi zadeve oziroma naloge, ki so skupne vsem sindikatom
Po ugotovitvah, ki smo jih lahko slišali na letni seji republiškega odbora sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije, pri tem še zlasti gre za potek in vsebino javne razprave o osnutku zakona o združenem delu, za dograjevanje samoupravne organiziranosti in nekatere zadeve s področja družbenoekonomskih odnosov, delitve po delu, lastne organiziranosti, kadrovske politike in skrbi za urejanje delovnih in življenjskih razmer.
Glede na tako vsebino delovanja seveda ne preseneča, da tudi delovni program za letos ne vnaša vanjo bistvenih novosti, ampak gre za težnjo nadaljevati delo tam, kjer se je lani končalo, skratka za napore, ki naj bi pripomogli k čim večjim sadovom že vloženih prizadevanj. Uresničevanje zakona o združenem delu bo seveda v središču pozornosti. Te naloge si ne zastavljajo »na splošno«, ampak jo razumejo nadvse resno. Tako bodo s povečano aktivnostjo skušali vplivati na utrditev že oblikovanih temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter pospeševali procese oblikovanja samoupravnih interesnih skupnosti prometnih dejavnosti, njihovega povezovanja v zvezo SIS in ustanavljanja SIS v prometu in
zvezah v celotnem jugoslovanskem prostoru.
Če naj bi taka pot prispevala k bolj enotnemu pristopu k razreševanju problemov prometa in zvez kot dejavnosti posebnega družbenega pomena, ne le v Sloveniji, marveč tudi v Jugoslaviji, bi— nemara najprej ali vsaj obenem — morali veliko storiti tudi kolektivi sami. Mislimo tako na utrjevanje delegatskih odnosov kot na urejanje dohodkovnih odnosov in delitev dela med posameznimi dejavnostmi.
Prve ocene gospodarjenja v minulem letu razkrivajo zelo podobne rezultate kot v letu 1975: akumulativna sposobnost prometa in zvez se je poslabšala, obseg dela stagnira ali nazaduje, višja realizacija je odraz višjih cen storitev, ne pa večje produktivnosti dela. Če so take in njim podobne ugotovitve same po sebi povod in vzrok za akcijo, »pospešek« prihaja še s strani, ki je doslej nismo upoštevali. Leta in leta nazaj smo namreč govorili, da prometa in zvez ne bomo mogli smotrno urediti in organizirati, dokler si vsaj približno ne bomo na jasnem o tem, kakšna bo slovenska oziroma jugoslovanska prometna politika. Vzroke za nera-
Z LETNE KONFERENCE REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV TRGOVINE SLOVENIJE
Preživelo bo treba odrezati
Vsebinska strnitev lanskega dela republiškega odbora sindikata delavcev trgovine in njegovih organov pokaže, če na kratko rezimiramo poročilo za letno konferenco — da je odbor največ skrbi posvetil javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu, ob tem pa zlasti povezovanju trgovine in proizvodnje, preskrbi mest, razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke v temeljnih organizacijah združenega dela trgovine in družbenemu planiranju.
V	razpravi o poročilu in o letnem načrtu dela pa so delegati spregovorili največ o urejanju samoupravnih odnosov v delovnih in sestavljenih organizacijah združenega dela, o položaju delavcev, ki so zaposleni v dislociranih obratih zunaj matične občine ali republike in še posebej o družbeni vlogi trgovine v socialistični samoupravni družbi.
V	večini primerov so delavci v poslovnih enotah zunaj občine, kjer je sedež delovne organizacije, neustrezno samoupravno organizirani. To velja tako za predstavništva in poslovne enote slovenskih trgovskih organizacij v drugih republikah kakor tudi drugih v Sloveniji. Samo v Sarajevu je 21 slovenskih trgovskih poslovnih enot, ki samoupravno niso povezane z drugimi deli kolektiva. V Ljubljani pa zasledimo celo primere, ko predvsem industrijske trgovine in delavci v njih nimajo urejenega samoupravnega položaja zato bo potrebno temeljito analizirati vse poslovne enote in odnose v njih, nato pa opredeliti konkretno politiko sindikata, kako dosedanje pomanjkljivosti odpraviti. Doslej so razmere in odnose v takšnih delovnih enotah »posneli« le v ljubljanski občini Center, kar pa seveda ni dovolj, če želimo dobiti celotno podobo razmer.
Večina razpravljavcev je na letni konferenci republiškega odbora govorila tudi o družbeni vlogi trgovine in še posebej o družbeni kritiki razmer v trgovini. Opozarjali so
predvsem na to, da je ta kritika pres-plošna, saj so premalokrat imenovani tisti kolektivi, ki se ne vedejo v skladu z našo samoupravno usmeritvijo. Zato tudi celotno trgovino mečemo v en koš, čeprav so med delovnimi organizacijami velike razlike.
Vzroke za negativen prizvok pri obravnavanju trgovine pa moramo iskati tudi v resnici — kot je poudaril eden od razpravljavcev — da pogosto tudi trgovski delavci sami niso pripravljeni razčistiti svojih odnosov, se spoprijeti s svojo organiziranostjo in s svojim preživelim odnosom do proizvodnje in potrošnikov. V sestavljenih organizacijah združenega dela trgovina še vedno ne nastopa kot soodgovoren člen v družbeni reprodukciji in v združenem delu, zato tudi ni udeležena pri skupno ustvarjenem dohodku in udeležbi pri riziku. Marsikje pa bo treba spremeniti ne le odnose, temveč tudi kadrovsko postaviti piko na i in tiste vodilne delavce, ki ne dojemajo ali pa nočejo dojeti duha zakona o združenem delu, postaviti na druga delovna mesta.
Tako so razpravljali na letni konferenci delegati republiškega odbora sindikata delavcev trgovine. Sprejeli so tudi letošnji načrt dela, ki ga lahko na kratko označimo tako: v spreminjanju samoupravnih odnosov, v povezovanju in tudi v uresničevanju družbene funkcije trgovine se morajo sindikalne organizacije in vodstva maksimalno angažirati.
M. HORVAT
cionalno delo in poslovanje, katerih posledica je tudi krepitev tovornega cestnega prometa na račun manjših prevozov po železnici, so mnogi kolektivi prometa in zvez torej lahko iskali tudi ali predvsem »zunaj sebe«, čeprav so ob tem skušali dosegati tiste »najboljše« rezultate, kakršni so se jim kazali s stališča najožjih ali podjetniških interesov. Zdaj so razmere drugačne: v razpravi je prvi osnutek dogovora o enotni prometni politiki. Zdaj se bo treba zares dogovoriti o delitvi dela v tovornem prometu, kar je v bistvu največji kamen spotike, seveda pa še o marsičem drugem.
Čeprav so na letni seji sindikata nekateri razpravljavci malodane udarili »plat zvona«, češ da bo po novem dobesedno ogrožena socialna varnost 7000 delavcev, zaposlenih v cestnem transportu, pa so na seji prevladali zmernejši toni. Gre za to, da bi o ogroženosti kolektivov smeli govoriti le tedaj, če bi na vsak način
hoteli zadržati sedanjo organiziranost in način dela v cestnem transportu. Velik ali celo pretežen del tega transporta pa opravimo na račun tako imenovanih režijski!1 prevozov. Železnici torej ne »odžira« tovorov le javni cestni transport-ampak tudi tovornjaki, katerih lastnik je gospodarstvo. Bržčas v preteklosti gospodarstvo ne bi krepil0 svojega transporta, če bi javni cestni transport in železnica zagotavljala vsestransko ustrezen, racionalen i0 kakovosten transport. Spoznanja i2 preteklosti in »slika« sedanjih razmet torej jasno povedo, kdo in kako se mora v prihodnje pogovarjati ter na kakšnih osnovah. Odgovor na t° vprašanje je samo en: vsj prizadetii vsak pri sebi in vsi skupaj moraj0 ► aktivno in pospešeno uresničevati zakon o združenem delu, predvsem pa dohodkovne odnose in samoupravno sporazumevanje kot osno'’0 vseh snovanj.
M. G-
[
OSNOVNIM
ORGANIZACIJAM
SINDIKATA!
. Iz zbirke KNJIŽNICA SINDIKATI:
št.	2:	Slavko Grčar: Organiziranost in delovanje Cena:
sindikatov	20.— din
št.	3:	Olga Bručan in Slavko Grčar: Finančno
poslovanje v sindikatih	20 —din
št.	6:	Samoupravno urejanje dohodkovnih
odnosov v združenem delu	40,—din
št.	7:	Aktualne družbenopolitične naloge
sindikatov danes	30,— cfin
št.	8:	Ljudska obramba in družbena samozaščita — temeljna naloga sindikatov	30.— din
št.	9:	Bogdan Kavčič: Samoupravljanje
v združenem detu	40.— din
št. 10: Roman Albreht: IMov korak pri graditvi temeljev socialistične samoupravne družbene ureditve	20.—din
II. SINDIKALNA LISTA 1977
III. PRILOGA SINDIKATI ŠT. 1 v DELAVSKI ENOTNOSTI št. 5, p r i n a š a :
1.	Stališča, kriterij in postopek za presojanje upravičenosti do regresiranja prehrane med delom v obliki vrednostnih bonov za živila
2.	Nekatere obrazložitve in dopolnitve postopka za uveljavitev sindikalne liste za leto 1977
3.	Enotne osnove in merila za dodeljevanje družbenih stanovanj delavcem v organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih
4.	Osnove dodeljevanj stanovanjskih posojil delavcem v or-organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih
5.	Zagotavljanje pogojev za hitrejši razvoj kmetijstva, uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov in preobrazba vasi v srednjeročnem razvoju 1976 — 1980.
Cena PRILOGE SINDIKATI št. 1 5 din (brez časopisa DE)
Navedene publikacije in priloge lahko naročite na naslov CGP Delo - TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, ali kupite v naši trgovini na Tavčarjevi 5 v Ljubljani.
^odreži in poš/ji-
NAROČILNICA
Nepreklicno naročam pri ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana..izvodov .........................■
(naslov, oziroma številka brošure)
.......izvodov SINDIKALNA LISTA 1977
.......izvodov PRILOGA SINDIKATI ST. 1
Naročene izvode mi pošljite na naslov: ...........•
Poštna številka, kraj: ..........................■
Datum:......................
Čitljiv podpis naročnika:
(z žigom)
Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu blaga.
Na območju celjske regije so delovne organizacije v zadnjih dveh letih seznanile skupnost za zaposlovanje s podatki, da se pri njih pojavljajo tolikšni presežki delavcev, da jih same ne morejo reševati. Gre predvsem za štiri dejavnosti, od katerih izstopa tekstilna industrija. Ta je, kot je znano, prav lani doživljala svoje najbolj kritično obdobje. Po omenjenih podatkih je osem delovnih organizacij, ki skupaj zaposlujejo 4865 delavcev, označilo kar 1197 delavcev kot presežek...
Po zakonu o zaposlovanju, so OZD v začetku vsakega leta dolžne obvestiti skupnost za zaposlovanje o podatkih v zvezi z zaposlovanjem, prekvalifikacijo in uresničevanjem drugih pridobljenih pravic v primerih, ko delo defavcev v OZD ni več potrebno. Čeprav te naloge OZD ne izpolnjujejo dosledno, je iz predloženih podatkov razvidno, da OZD pohite s podatki šele takrat, ko so razmere že tako kritične, ko bi jih morale rešiti v nekaj tednih. To v praksi seveda ni možno, saj samo prekvalifikacija traja nekaj mesecev. Pri tem seveda ne smemo pozabiti, da bi najprej sploh morali vedeti, kje so prosta delovna mesta.
V zadnjih dveh letih so na območju celjske regije pri skupnosti za zaposlovanje v Čelju zabeležili naslednje tehnološke in ekonomske presežke: Jugotanin iz Sevnice 135; Tovarna lesne galanterija Rimske Toplice 10(1, Metka Celje 180; Juteks iz Žalca 250; Volna Laško 220; Tekstilna tovarna Prebold 220; Tovarna nogavic Polzela 82 in Keramična industrija Liboje 10 delavcev.
V TT Prebold, Tovarni nogavic Polzela in Keramični industriji Liboje bi se presežek delavcev pojavil v primeru, če bi morali takoj dosledno uveljaviti določila resolucije o prepovedi opravljanja nočnega dela žensk v industriji. Omenjene OZD iz ekonomskih razlogov ne bi mogle zagotoviti zaposlitve delavk. Vse druge OZD, ki so nakazale presežek delavcev. ta je nastal pretežno iz ekonomskih razlogov, so sprejele sanacijske načrte.
Illllllllllllllllilllllllli!lllll!lll!lllilllllllll!lllllll!llllllll!lllllllllllil!llllillllllll|||||||||||||ill|[||||!lllllllllllll|||||||||||||||||||||||||illlill|||!l||||||||||
Kot smo v DE že pisali, v Juteksu poskušajo sami z reorganizacijo rešiti svoj problem in vse dela zmožne delavce obdržati; v celjski Metki so skupaj s skupnostjo za zaposlovanje in drugimi OZD prekvalificirali in drugje zaposlili kakih 120 delavk, 90 pa jih je ostalo v Metki, kjer so medtem uvedli novo proizvodnjo ter tako začasno težave rešili. Kljub temu pa ostaja vprašanje, kaj še s 600 delovnimi mesti, zvečine so to tista, kjer se. zahteva nekvalificirane ali priučene delavce. Največ jih je v tekstilni stroki, in to tistih, ki jih zaposlujejo ženske. Nekoliko uspešneje so težavo rešili v Jugotaninu. Toda kljub temu ostaja pereče vprašanje, kako lahko' do takšnih anomalij pride, saj ne gre za pet ali deset, temveč za nekaj sto delovnih mest!
Dejstvo je namreč, da prekvalifikacija ene priučene delavke za ustrezno Zaposlitev v drugi OZD traja vsaj tri mesece. Stroški za zagotovitev osebnih dohodkov teh delavk pa znašajo vsaj 10.000 din za vsako delavko. Skupnost za zaposlovanje v Celju je samo v letu 1975 porabila za priprave delavk in delavcev na zaposlitev, deloma pa tudi za prekvalifikacijo kar 2,220.000 dinarjev. Letos pa bo v te namene na voljo le 350.000 din, čeprav je že zdaj jasno, da bi samo za
prekvalifikacije potrebovali 6 milijonov dinarjev.
Po drugi strani je ostalo brez odgovora vprašanje načrtovanja kadrovske politike. Iz srednjeročnih programov OZD in TOZD v isti regiji, ter istih programov občin sledi, da bo zaposlovanje naraščalo (najlepše to zveni v odstotkih pa tudi oprijemljivo I ni) iz leta v leto. Po drugi strani pa	'
podatki o gospodarjenju v minulem	’
letu kažejo, da bo imelo le malo de- j lovnih organizacij denar za razširjeno j in drugo reprodukcijo, za odpiranje ; novih delovnih mest.
Ob koncu pa nam ostane nepojasnjeno še eno vprašanje; največ odvečnih delovnih mest je tistih, ki so jih doslej zasedale ženske! Zvečine gre za mlade delavke, ki so šele začele delati, se priučevati in kvalificirati ter si tako ustvarjati svoj osnovni življenjski standard. To pa je ena tistih bistvenih okoliščin, ki bi načrtovalcem in napovedovalcem novih in »odvečnih« delovnih mest morala dati misliti bolj kot odstotki in papirnato načrtovanje.
O tem je bilo doslej vsaj na glas le malo izrečenih besed.
-ez
MMllIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlllUIIIIIIBIHIIIIIIIIIIIM	......................................
'DRIJSKI RUDARJI! NISTE SAMI!
Vsi smo z vami!
Kratek zapis in razmišljanje ob pogovoru, ki ga je z rudarji rudnika živega srebra v Idriji te dni pripravil republiški odbor Sindikata delavcev kovinarske industrije Slovenije
~~ Cena za jeklenko živeg; Srebra je na newyorški borzi gnujih desetih letih padla z te. ernkrat in je danes na najnižj °cki v vsem povojnem obdobju S koncem letošnjega let; v? se 'zgube idrijskega rudnik;
e.8a srebra povzpele na deve s anh milijard in še naraščajo Nobenih kazalcev ni, da b e kfivulja cene živega srebra, k !e sicer vedno nihala, utegnil; jnorda že v naslednjih dveh, tre! etlh obrniti navzgor.
Ne v Idriji ne drugod pr bržčas ni človeka, ki bi dvo v pravilnost priporočila slo ^nskega izvršnega sveta sa °Upravnim organom rudnik; Vega srebra v Idriji, da čim pre Prejmejo sklep, da rudnik zača bTvZaPro. Ne drugod ne v Idrij p Cas tudi ni človeka, ki ne b izv Priporočila slovenskega rsnega sveta upravljavcerr doh V P3*’ republiki, da i;
- °dka bank po zaključnen vjrCUna ali iz kakega druget
Imenskega gospodarstva, pt sreh^0 iz§ubo rudnika živej; je ra’ saj je rudnik zaradi sve & Velikeea nrisnevka h posm
dar^^kuga prispevka h gosp t° 2S^nlu razvoju v minulih lel
SvJe dni mineva deset let, k; Del S kolegom, novinarjem p •p avski enotnosti, Zdravkoi
i2kuaŽejem’ bila v Idriji- O študsen novinar in jaz takr; Pe>n'fnt.’ ,na obvezni novinarsl Idrj- ški praksi, sva obiskal po J0’ v direktorjevi pisan ske80varjala z vodstvom idri ttaše^ rudnika o perpsktivah teg Srei£a edinega rudnika živeg So ' sedmih debelih letih, l tem /^Pričakovano prišla in kra; l1" spremenila življenj ležkih >>®e ' kot sirovke«, o streb delovnih razmer, živeg organ'3 'n nie8a škodljivosti z ni,	vendar dobro plačt
0Pisal ■ ravko Tomažej takr; svojp .Idrijske rudarje. Zarat razdj z’vosti, neposrednosti i strancv 6 narna je takrat cek nesia a rePortaža iz Idrije pr novin Ponvalo vsega uredništvi lam; rskih kolegov, ki s pohvt sva rjSlC?r skoparijo. Napisal tako ? k'!* še nikoli niso žive rudarj ro k°t takrat. Zasluže od pile J6. bi' razmeroma velil kisop^ n' ostal° nekaj solde Vaniemln° Za v 8ostilno, z varčt s’ takrat” S Pomočjo rudnika s
P0stavh m?Vilni idrijski rudar kje K; ,n’se- Zrasle so v brej 01 drugje, saj je v dolu
Idrijce komaj prostora zanjo in rudnik, bele in lepe, znanilke novega časa, blagostanja, ki se je po petih stoletjih revščine, kopanja in predelovanja rude v živo srebro za tujega gospodarja, kot nekaj pravljičnega, kar je drugod morda resnica, v Idriji pa ne, preselilo k njim.
Kolega Zdravko Tomažej dela kot sodnik že leta drugje pa tudi sam sem usodo Idrije in idrijskih rudarjev, svoje prve reportaže, vsa leta spremljal po novinarskih vesteh. »Cena živega srebra v svetu pada«, »idrijski rudarji ne vedo, kdo bo kril izgube«, so se zlovešče nizali naslovi člankov. Po desetih letih, skoraj na dan natanko, se je moje srečanje z Idrijo ponovilo. V isti pisarni, ki deset let ni spremenila svoje opreme, s kosom polivinila pod včasih razkošno, danes pa od časa obledelo direktorjevo pisalno mizo, vitrino, ki sem jo v spominu ohranil kot bogato, pa ni taka, se je pogovor te dni ponovil.
Kot na sedmini je bilo: priprava pred sestankom s kolektivom, kdo bo kaj povedal, kdo bo bolje razložil, kdo je tisti, ki mu bo beseda ob koncu idrijskega rudnika, kajti za to gre, stekla laže, čigava naloga je to? Za konec idrijskega rudnika živega srebra gre, možje, ki so kopali živosrebmo rudo, se bodo zaposlili drugje in, ko bodo (če bodo in kdaj spet?) posvetili svetlejši časi, koliko sedanjih idrijskih rudarjev bo ponovno prižgalo rudarsko svetilko, vzelo kramp in se vrnilo v danes konzervirani in kdo ve kdaj spet odprti idrijski rudnik živega srebra?
Sama likvidacija rudnika ni bila več sporna. Nihče ne more zahtevati od slovenskega gospodarstva, ki z žulji delavcev na neenakopravnem svetovnem tržišču konkurira z velikimi in industrijsko močnejšimi državami, da subvencionira ameriško gospodarstvo. Američani so največji porabniki živega srebra. Ker ga sami pridelajo le tretjino, ga morajo drugi dve uvoziti. Cena, ki jo trenutno : priznava svetovni trg v Idriji, pa komaj krije čiščenje rude: kje so še stroški izkopa, transporta, prodaje in drugi? Sedem debelih let, ki sem jim bil pred desetimi leti priča v Idriji, je bilo hitro konec, v letu, dveh. Sedemsto dolarjev za jeklenko živega srebra je bila pretirana cena, to so vedeli pred
desetimi leti vsi. In zakonitost kapitalističnega gospodarjenja, ki temelji na ponudbi in povpraševanju, je v pridelavo živega srebra pritegnila takrat vse, ki so za to imeli še tako slabe možnosti. Za Idrijčane je rentabilna cena nekje med tristo in štiristo dolarji, za države v razvoju, ki imajo vrhu tega še dnevne kope, pa je tudi današnjih sto deset dolarjev cena, za katero se jim, kot kaže, splača proizvajati in prodajati.
Karte so na sestanku ležale na mizi. Pogovor je potekal mirno, kot se za sedmino spodobi. Nobenih neprijetnih vprašanj. Tovariši z republike, ki so bili povabljeni, da idrijskim rudarjem pravzaprav petdesetim njihovim predstavnikom predstavijo perspektive, so očitno dobro opravili delo. Če ga ne bi — rudarji so zmerom znali udariti po mizi — lagati si ne pustijo! Tokrat pa so vsi že poznali argumente in vsi smo bili na isti strani: delavci, ki smo spoznali, da ne moremo več v nedogled kriti izgub idrijskega rudnika živega srebra, za katere so rudarji sami prav tako nič krivi kot mi drugi.
Bržčas ni v Sloveniji delovne organizacije, ki bi lahko takoj zagotovila zaposlitev vsem osemsto idrijskim rudarjem v kakem novem tovarniškem objektu. Za petsto rudarjev so drugo delo našli Idrijčani sami. Tristo rudarjev čaka na solidarnost, ki se je samo lani izkazala v Kanižarici, Posočju, zbiranju sredstev za vrtce, šole in ceste...
Ne gre za številke: za ljudi gre! Za tristo rudarjev z ženami in otroki, ki so vsi del Idrije in del naše samoupravne socialistične družbe!
To je nekaj misli, ki smo jih slišali na pogovoru v Idriji, kjer so se na pobudo republiškega odbora sindikata delavcev kovinske industrije Slovenije zbrali predstavniki ustreznega republiškega sekretariata, gospodarske zbornice, sklada skupnih rezerv, slovenskih bank in petdeset idrijskih rudarjev, članov delavskega sveta, sindikata in zveze komunistov, ki bodo v teh dneh nosili težo političnega pojasnjevanja, zakaj je treba idrijski rudnik začasno zapreti.
Postavljena diagnoza zahteva radikalen poseg — operacija bo boleča, ni pa se ji moč izogniti!
Kdaj spet rudarski srečno v Idriji?!
In razmišljanje: če pišem čustveno obarvano' o Idriji in idrijskem rudniku živega srebra, je to zavoljo neke navezanosti nanj, na začetke svojega novinarskega
dela, in tale zapis je kot govor, ki bi ga povedal dragemu prijatelju v slovo. In idrijski rudarji? »Nihče ni otok zase, vsak je del celote,« začenja svoj veličastni
vojni roman pisatelj Heming-way. In če kdaj, in za koga ta misel še posebej velja, velja za našo samoupravno socialistično družbo. MATJAŽ VIZJAK
dogodki in odmevi
5. februarja 1977
stran
Čeprav naj bi CK ZK Slovenije šele na prihodnji seji, ki bo sicer predvidoma še ta mesec, imenoval odbor za pripravo osmega kongresa slovenskih komunistov, lahko že ugotavljamo, da se že kar resno pripravljamo na kongres. To so tudi dokazale prve ocene, ki smo jih lahko slišali na tradicionalnem seminarju za sekretarje komite-
mehanizme socialistične demokracije, temveč tem potrebam prilagajati tudi organiziranost in metode svojega dela. To pa seveda pomeni, da mora ZK ne le potrjevati svojo organsko vcepitev v družbo, temveč tudi skupno in predvsem z vsemi subjektivnimi silami zagotavljati bistvene premike v naši vsakodnevni praksi in sprožati ustvar-
Komunistza
DE
jev občinskih, konferenc in medobčinskih svetov, čeprav predvsem na podlagi obiskov predsednika CK ZKS Franceta Popita in članov izvršnega komiteja na obali in v revirjih.
Prihodnji kongresi bodo, kot nam je že dolgo jasno, imeli značilno akcijsko usmeritev, kar je tudi za zvezo komunistov ne le razumljivo, temveč nujno. Njena ustvarjalnost, ki jo je dolžna zagotavljati kot avantgarda delavskega razreda, je v pičlih treh letih, ki so minila od zadnjih kongresov, sprožila takšna revolucionarna gibanja v jugoslovanski družbi, ki jim zagotovo ni primere v svetu. In zdaj mora svojo revolucionarnost dokazati predvsem z uresničitvijo zastavljenih idej in kot notranja gibalna sila našega sistema ne le neprestano spodbujati vse
jalnost delovnih množic, ki morajo uveljavljati svoje življenjske interese na podlagi frontne usmerjenosti predvsem samostojno, čeprav ne stihijino, brez znanih formul in receptov in brez klasičnega agitiranja. In v tem mora pomeniti, je dejal Franc Šetinc, vsaka akcija nov korak za uveljavljanje položaja delavskega razreda, kar je edino veljavno merilo za uspešno delo ZK in drugih družbenopolitičnih organizacij.
Osrednje naloge v tem obdobju so že dolgo znane in segajo od organizacijske krepitve ZK za zagotavljanje njene avantgardne vloge prek vprašanj stablizacije in dohodkovnih odnosov do zagotavljanja vsega tistega, kar z eno besedo imenujemo samoupravljanje. Vse to smo že povsem nedvoumno opredelili v
številnih dokumentih in tudi resolucijah zadnjih kongresov. Toda ostaja bistvo akcije: treba je onemogočiti neskladje med teoretičnimi opredelitvami in prakso v življenju.
Kakšne metode so nujne in potrebne, so vsekakor že pokazali pogovori na obali in v revirjih-, ki so s svojo odkritostjo, sproščenostjo, željo po poglobljenosti, s samokritičnostjo in neposrednostjo doživeli ugoden odmev posebej med delavci, hkrati pa tudi dokazali, da je ZK včasih še premalo prodorna in preveč strpna do slabosti na glavnih frontah, pa tudi organiziranost subjektivnih sil še vedno ne ustreza povsem zahtevam časa in nalog. Zato moramo obdobje do kongresov, kot je poudaril France Popit, posvetiti predvsem praktičnim in konkretnim dogovorom in se zavedati, da bo treba do kongresov zagotoviti predvsem konkretne rezultate naših prizadevanj za socialistične samoupravne odnose. Le tako bodo kongresi, je nadaljeval tovariš Popit, dogovor o izkušnjah in problemih, ne pa filozofiranje o nečem, kar bi že morali narediti. Predvsem se moramo zavedati, da moramo razmišljati po novem in ne več v starih šablonah ter se dogovarjati o problemih, ne pa o splošnih zadevah, ki ne segajo v življenje in do ljudi, saj je le v takem načinu političnega dela podlaga za idejno in akcijsko enotnost. Danes se namreč še marsikje ne
zavedamo bistvenega spoznanja, da se mora sleherna družbenopolitična in kakršnakoli druga dejavnost začenjati pri delavcih v temeljnih organizacijah in krajevnih skupnostih in da pri tem stari pogledi niso več možni. In pri reševanju vsake zadeve se moramo predvsem vprašati, ali je naš predlog v skladu z usmeritvijo, in neprestano ugotavljati, do kam smo v resnici prišli. Zato je prav danes odnos do uveljavljanja ustave in zakona o združenem delu ne le izhodiščno vprašanje uspešnosti sleherne organizacije ZK, temveč tudi vsakega posameznika posebej.
In če v tem trenutku pozorno spremljamo razprave v organizacijah ZK na vseh ravneh, se predvsem soočamo z velikim poudarkom napak in slabosti, za katere nismo imuni in na katere je opozorila tudi znana peta seja CK ZKS, prav tako pa tudi zadnji kongresni dokumenti. Toda prav to je, ob siceršnjem upoštevanju velikih dosežkov zveze komunistov in vseh drugih subjektivnih sil, edina pravilna pot, ki pomeni željo za napredkom in potrebo po resnični in objektivni analizi razmer, nikakor pa ne podiranje tistega, kar smo že dosegli. In prav v odkriti kritičnosti in samokritičnosti je moč ZK in naše družbe, ki se je pokazala kot edina pravilna pot v vsej preteklosti, še posebej pa v pripravah na tako pomembne dogovore, kot so kongresi.
JANEZ KOROŠEC
KAKO POVEČATI UČINKOVITOST DELEGATSKEGA SISTEMA
Prvi sadovi nove ustave
Analize razvoja samoupravnih in delegatskih odnosov v zadnjih dveh letih kažejo, da je uresničevanje ustave vključilo nove elemente v graditev federacije kot socialistične samoupravne skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti, republik in pokrajin. Z doslednim uresničevanjem načela delegacije, paritete in z usklajevanjem stališč smo obogatili prakso .graditve samoupravnih odnosov v federaciji na osnovi sporazumevanja in dogovarjanja. Dosegli smo tudi zelo pomembne rezultate pri poenotenju pogledov o osnovnih vprašanjih družbenoekonomskega razvoja dežele in odnosov v federaciji, pri čemer se vse očitneje izraža zavest delovnih ljudi o njihovi popolni enakopravnosti na vseh življenjskih področjih ter o odgovornosti za svoj in za skladen skupen družbeni razvoj. Postalo je očitno, da sleherni človek lahko prispeva k skupnemu razreševanju problemov samo toliko, kolikor se z delom v lastnem okolju bojuje za nove odnose, za odkrito in neposredno soočanje različnih mnenj, stališč in interesov ter za njihovo reševanje na osnovi enakopravnega sporazumevanja in dogovarjanja. Brez resničnih samoupravnih in demokratičnih rešitev v posamezni republiki ali pokrajini tudi ni mogoče uveljavljati optimalnih rešitev v federaciji. Delovni ljudje so začeli odkrito izražati svoja stališča in poglede: vse manj je prizadevanj, da bi svoj posebni interes uveljavili s kompromisi, pogajanji, izsiljevanji in podobnim ravnanjem.
MANJ FRAZ
Za razvoj enakopravnega sodelovanja v federaciji je tudi zelo pomemben zavesten ter odgovoren odnos delovnih ljudi do graditve skupne politike in dosledno uresničevanje dogovorjenega. Močno se je okrepila zavest najširših plasti delovnih ljudi in občanov o zgodovinskem pomenu naše samoupravne poti in o vrednosti naših demokratičnih ustanov za posameznika, za skupnost in za vso prihodnost naše dežele. V tem smislu potrjuje delegatski sistem svojo upravičenost in prednosti v boju za nove odnose na vseh področjih družbenega dela ih življenja. Lahko bi celo dejali, da pripravljenost delovnih ljudi, da bi prispevali h hitrejšemu samoupravnemu preoblikovanju jugoslovanske družbe, presega sedanjo učinkovitost delegatskega sistema. Delegati so vnesli v skupščino nov način razmišljanja, ki smo ga pogosto pogrešali v prejšnjih skupščinah. V njihovih razpravah ni fraz.
Zgodi se, da kateri od delegatov obravnava problem zgolj s stališča svojega delovnega kolektiva ali okolja, toda tudi to je koristno, ker opozarja druge na konkretna življenjska vprašanja in jih sooča s problemi drugih. Hkrati je to najboljši način, da bi se dokopali do rešitev, ki so v interesu združenega dela in samoupravne baze.
MENJAVA DELA
Kljub velikim uspehom pri razvoju delegatskega sistema pa v dosedanji praksi še nismo ure-
sničili menjave dela in storitev kot bistva samoupravnega interesnega organiziranja. Materialna proizvodnja se ne more že vnaprej — na osnovi nekakšnih izračunavanj odstotkov — odpovedati delu svojega dohodka in potem šele v skupščini SIS sodelovati pri sprejemanju odločitev, kako bodo sredstva porabljena. Delavci v materialni proizvodnji bi nujno morali vnaprej izraziti svoje potrebe po izobraževanju, znanosti, kulturi, zdravstvu in podobno za določeno obdobje in se v SIS enakopravno in samoupravno dogovoriti z delavci iz družbenih dejavnosti o pogojih in načinu zadovoljevanja teh
llll!l!lllllllllll!lllllllilll!lllllllllllll!llllllll!!!l!l!llllllll!!
potreb ter sredstvih zanje. Interesne skupnosti niso kraj, kjer bi glasovali in se preglasovali; v njih je treba doseči sporazum brez zunanjih posegov in razsojanja, kaj je prav in kaj ne. Zastavlja se torej vprašanje, kje in kako zagotoviti. da bo odločanje v SIS dobro in resnično avtoritativno. Tega še nismo dosegli, zato si še vedno prizadevamo usklajevati nesoglasja s pomočjo zakonskih določil. Prav zato jc tako pomembno, da družbenopolitične organizacije še vedno opravljajo svojo usmerjevalno vlogo na tem področju, da bi ne prihajalo do napak in do nestvarnih zahtev.
V. B.
mili
EDVARD KARDELJ, član predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ, v intervjuju z nizozemskim publicistom VVillemom Oltmansom za zbornik »Bodočnost Evrope«;
Jugoslovanske meje so odprte in Jugoslavija ni podpisala sporazuma o ukinitvi vizumov le z Nizozemsko, temveč z mnogimi evropskimi in drugimi državami, ki so bile pripravljene na tak korak. Vsak jugoslovanski državljan ima, z zelo redkimi izjemami, pravico do potnega lista za tujino. Jugoslovanske meje najbrž danes sodijo med najbolj odprte meje v Evropi.
Če se nismo bali vohunov ali provokatorjev? Na to vam bom odgovoril naslednje: Jugoslavija je neuvrščena in socialistična država in hkrati tudi država s socialističnim samoupravljanjem. Kot taka ima po svetu veliko prijateljev pa tudi takih, ki se z njo ne strinjajo, vendar spoštujejo njeno neodvisnost in pravico, da sama odloča o poteh svojega razvoja in zunanje politike. No, so pa tudi take sile, ki nadaljujejo z intenzivnim vmešavanjem v naše notranje zadeve.
Sicer pa vsi vemo, da so se v sodobnem svetu izoblikovali mehanizmi z velikansko močjo,
ki obstajajo zgolj zato, da organizirajo vmešavanje v notranje zadeve drugih držav in da si tako pridobijo določene pozicije v globalnem razmerju svetovnih sil. »Odprta meja« v tem smislu vsekakor otežuje naš boj proti takim akcijam iz tujine. Vendar smo ocenili, da je naša socialistična samoupravna družba, čepra1' mlada, sposobna vzdržati tak pritisk in da ob odprtih mejah celo postaja čedalje močnejša. Praksa je takšno oceno potrdila.
DUŠAN PETROVIČ-ŠANE, predsednik zvezne konference SZDL Jugoslavije, na zasedanju zvezne konference:
Vsa naša dejavnost na področju vseljudske obrambe in samozaščite v zadnjih letih kaže,
kako zelo so delovni ljudje zainteresirani za vsa ta vprašanja. S široko akcijo, ki jo izvajamo v socialistični zvezi kot fronti organiziranih sil, smo napravili pomemben korak k podružblja-nju vseljudske obrambe in samozaščite. To pa je tisto najdragocenejše, kar smo dosegli. Z različnimi oblikami usposabljanja za te naloge, ki so jih organizirali sindikati, se je usposobilo veliko delavcev, samo v sindikalnih komisijah za ta vprašanja pa dela skoraj 300 tisoč članov sindikatov. Velika množičnost in aktivnost se je razvila pri zvezi socialistične mladine, tako na šolah in na fakultetah kot v tovarnah in na vasi. V zadnjem letu je več kot 500 tisoč mladincev obiskovalo posebne sminarje, posvečene tem vprašanjem. Pri tem veliko prispevajo organizacije borcev, rezervnih starešin, žensk ter družbene organizcije, zlasti tiste, v katerih se zbirajo mladi ljudje.
DR. ANTON VRATUŠA, podpredsednik ZIS, na seji sekretariata predsedstva ZK SZDL Jugoslavije:
Tudi pri organiziranju mednarodnih znanstvenih posvetovanj bi morali uvesti več reda. Sestanke te vrste bi morali sklicevati zavoljo spodbujanja raziskav ali na podlagi že raziskanega. Sedaj mi napovemo sestanek o določeni temi, avtorji preberejo dela — in to je vse! Rezultati takšnega sestanka pa so ponavadi podrejeni ad hoc interesu in ne prodro do znanstvene javnosti, da o širši javnosti niti ne govorimo. Minili
so časi, ko je bilo treba neko temo popularizirati zaradi teme same.
VLOGA AKTIVOV DELAVCEV KOMUNISTOV
NEPOGREŠLJIVE SPODBUDE
Nekateri podatki kažejo, da v mnogih občinah aktivi delavcev komunistov, še vedno deluje jo samo formalno in se vse preveč ukvarjajo z organizacijskimi težavami, ki bi jih. lahko kaj hitro uredili ne le na podlagi številnih dokumentov, temveč tudi z nekaj dobre volje .■ Tak podatek še toliko bolj bode v oči, ker ne gre le za uresničitev kongresnih nalog, temveč tudi številnih nalog, kjer bi morali imeti glavno besedo predvsem delavci. Prav na peti seji CK ZKS pa je bilo tudi jasno povedano, da občinske konference ZKS ne bi smele sprejemati nobenih pomembnejših sklepov, če o njih ne bi pred tem razpravljali aktivi delavcev komunistov.
V pripravah na kongrese ZK se bodo morali v vseh občinah, kjer še niso uveljavili vloge teh aktivov, predvsem vprašati, zakaj tega niso storili. Uveljavljanje zakona o združenem delu, stabilizacijska prizadevanja, novi dohodkovni odnosi, poudarek na produktivnosti, usmeritev mnogih gospodarskih panog in podobno so vsekakor vprašanja, pri katerih bi morali delavci imeti še kako pomembno besedo. Zdaj pa še vedno ugotavljamo, da ponekod, čeprav na srečo ne gre za splošen pojav, delavci praktično niso imeli možnosti spregovoriti niti o življenjsko pomembnih zadeva — od investicij do integracij, ker so bili pogovori omejeni predvsem na ozke skupine vodilnih ljudi, ki
so delavce šele potem seznanili s tem, kaj je sklenjeno in dogovorjeno. Zagotovo je marsikatera ideja prav zaradi takih postopkov padla v vodo.
Še posebej pa se je treba zamisliti ob nekaterih, čeprav na srečo osamljenih izjavah, da so bile nekatere seje aktivov na preveč nizki strokovnopolitični ravni oziroma — da so se pristojni ljudje spraševali, kakšen je sploh njihov smisel. Take izjave so, kot kaže, letele predvsem na račun neurejenih oziroma nerazčiščenih zadev v posameznih organizacijah združenega dela, kar je (seveda) marsikoga motilo. Toda po navadi prav na taka vprašanja elani aktivov niso dobili zadovoljivih odgovorov, čeprav so neredko podrezali v zadeve, o katerih bi morali razpravljati .samoupravni organi ali celo organi delavskega nadzora ter organizacije ZK in sindikatov.
Ob vsem tem je očitno, da imajo mnogi izgovori na organizacijske slabosti povsem vsebinski pomen in včasih tudi precej »globlje« vzroke. Nesporno pa bo treba še veliko storiti, da bodo aktivi predstavljali enega najvažnejših dejavnikov ne le življenja v ZK, temveč v družbi sploh. Gre za nepogrešljive spodbude, ki morajo rasti — kot vse naše družbenopolitično življenje — predvsem iz delavskih vrst.
J. K.
illllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllll!!llll!!llllllllllll!l!l!lllllillll!lllllllllllillllllll!lin
POVEZOVANJE INDUSTRIJSKE TRADICIJE IN GRADBENIŠKIH IZKUŠENJ
i	______
llllllll!lllllllllllllllll!llllllllllllllllllillllllllllll!llllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|
USPEŠNA PROIZVODNJA MLEKA V EMONI
V korak z razvo- j Krave molzemo ! jem industrije j z izgubo
Povezovanje GP Vegrad, TOZD Gradbeni elementi TGO Velenje in | v Emoni saniranjem hlevov povečujejo proizvodnjo mleka in | Lesne Šoštanj in Gradbenika iz Ljubnega ob Savinji korak naprej v in- 1 znižujejo proizvodne stroške, kljub temu pa zavoljo sistema cen | dustrializaciji gradbeništva v tem delu Slovenije	1 Pri vsakem litru mieka prigospodanjo dinar izgube - Delna re- |
•  -------------------------------—------ H rešitev težav nove odkupne cene	m
Že v kratkem bodo zaposleni v Gradbenem industrijskem podjetju Vegrad Velenje, v temeljni organizaciji združenega dela Gradbeni elementi TGO Gorenje Velenje, v Lesni industriji Gorenje — Lesna Šoštanj ter v temeljni organizaciji združenega dela gradbeništvo gradbenega podjetja Gradbenik Ljubno ob Savinji odločali o združitvi dela tn sredstev v novi organizaciji združenega dela Gorenje — Vegrad Gradbena industrija v okviru SOZD Gorenje. Ustanovitev te nove organizacije združenega dela pomeni prvi korak v prizadevanjih za uresničitev gradbenega programa Dom, za razvoj katerega se je odlo-
c’lo Gorenje.
V naši republiki razvoj gradbeništva v celoti še ne sledi ra-zvojni dinamiki industrijskega gospodarstva. Ne gre samo za dokajšnjo razdrobljenost opera-dve in industrije gradbenega diateriala, pač pa tudi za različ-n°st tehnologije, ni enotnega sistema gradenj itd. Industriali-Zac*ja gradnje je torej nujnost, Posebej še, ker je bila ob poudar-•ier|i usmerjeni stanovanjski gradnji in vedno večji stopnji industrializacije vseh oblik in Vrst gradnje posebej poudarjena zahteva po čim hitrejši racionali-Zaciji stanovanjske gradnje, večji kvaliteti in krajših rokih gradnje. Pogoj za industrializacijo pa je Velikoserijska proizvodnja tako elementov kot celotnih objektov.
Z ustanovitvijo nove organi-zacije združenega dela Gorenje T~ Vegrad, gradbena industrija
delež za uspešnejšo realizacijo družbenega plana razvoja SR Slovenije ter za izvajanje sprejete politike in sistema na področju stanovanjske gradnje in drugih gradenj. Seveda pa bo potrebno načrtovanje stanovanjske in druge gradnje celovito vključiti v kompleksen sistem samoupravnega načrtovanja ter gradnjo teh objektov predvsem upoštevati pri prostorskem načrtovanju. Sicer pa mora potekati načrtovanje stanovanjske graditve hkrati z načrtovanjem razvoja tudi vseh tistih dejavnosti, ki spremljajo ali so povezane s‘ stanovanjsko gradnjo.
Ustanovitev nove organizacije združenega dela Gorenje — Vegrad, gradbena industrija pomeni povezovanje industrijske tradicije in gradbeniških izkušenj za hitrejšo uresničitev zastavljenih nalog. Napovedujejo, da se bo celotni dohodek z
\
R

PO DVEH LETIH DEL NA GRADBIŠČU TE ŠOŠTANJ IV
Velikanka nared kljub zamudam
TEŠ IV bo že letos proizvedla 106 milijonov kilovatnih ur energije, kolikor jih je Predvidenih v elektroenergetski bilanci
Velenjski Rudarsko elektroenergetski kombinat si s temeljno organizacijo združenega dela termoelektrarna Šoštanj prizadevajo, da v dogovorjenem roku uresničijo nalogo, sprejeto ob začetku gradnje nove termoelektrarne Šoštanj IV. Od I. februarja 1975. leta, torej od vgraditve temeljnega kamna pa doslej, so na gradbišču našega največjega termoenergetskega objekta opravili že blizu 90 % vseh gradbenih del, nameščene pa je 13.000 ton oziroma nad 70% vse opreme.
Čeprav je bilo v primerjavi z gradnjo drugih tovrstnih objektov v dveh letih opravljeno veliko del, vendarle v Šoštanju niso izpolnjeni vsi roki, pogodbeno in družbeno dogovorjeni, Trenutno znaša zamuda pri gradnji termoelektrarna Šoštanj IV poltretji mesec. Na to so vplivale še Posebej kasnitve dobav opreme ter kadrovske in organizacijske težave raontažnih podjetij. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da so pri gradnji termoelektrarne Šoštanj IV dosegli najvišjo stopnjo udeležbe jugoslo-vsnske industrije pri gradnji tovrstnih objektov. Dobave kooperantske industrije so povezane s sorazmerno velikimi težavami zavoljo po-manjkanja določenih vrst reprodukcijskih materialov, premajhnih Proizvodnih zmogljivosti ter prepočasnega osvajanja nove tehnologije. Zavoljo teh slabosti so nekateri zamujali z dobavami opreme tudi do 6 mesecev. Največ težav pa je pri montažnih delih. Skupaj z glavnim dobaviteljem so investitorji sprejeli več ukrepov za pospešitev teh del, rned drugim angažiranje dodatnega števila delavcev, tudi iz tujine. Pritegnitev novih izvajalcev — nekatera dela je dodatno prevzela ^nriborska Hidromontaža — ter dodatno premiranje del. ysem tem ukrepom navkljub pa zamude do konca del ne bo mogoče nadomestiti, pač pa si bodo prizadevali, da se ne bi še povečala. ahko torej pričakujemo, da bo začela termoelektrarna Šoštanj IV °bratovati ob koncu letošnjega leta. Tako bo možno izpolniti letošnjo Proizvodno nalogo, saj je za novo termoelektrarno Šošanj IV z elek-.r°energetsko bilanco predvidena za letos proizvodnja prvih 106 mili-J°nov kWh električne energije.
C>o konca leta 1976 so za gradnjo tega našega termoenergetskega jekta porabili milijardo 520 milijonov dinarjev. Sredstva za gradnjo zagotovljena, pričakujemo pa lahko, da bo investicija uresničena s ^nančnimi viri, kot so bili zagotovljeni ob odobritvi gradnje 1973. leta. e'a naj bi tako veljala 3 milijarde 700 milijonov dinarjev.
P. O.
vključitvijo novih programov, z dopolnjevanjem obstoječih, boljšim izkoriščanjem obstoječih zmogljivosti, boljšo tehnologijo, industrializacijo proizvodnje ter enotno poslovno politiko in enotnim nastopom na tržišču, povečal v letu 1980 na 2 milijardi 400 milijonov dinarjev.
Glavne naložbe v prihodnjem srednjeročnem obdobju so v okviru nove organizacije združenega dela Gorenje — Vegrad, gradbena industrija predvidene v gradnjo tovarne za industrijsko proizvodnjo stanovanj in objektov družbenega standarda, v modernizacijo obstoječe proizvodnje ter v izpopolnitev opreme za proizvodnjo novih sestavnih elementov za stanovanjsko gradnjo.
M. L.
Lani je ljubljanska Emona na svojih dveh mlečnih farmah v Vodicah in na Pšati, kjer ima 1031 krav molznic, pridelala in prodala Ljubljanskim mlekarnam 4 milijone 431 tisoč 470 litrov mleka. Farmi, ki so jih zgradili v letih 1962 in 1963 sta pred rekonstrukcijo. Gre za odprte hleve, neasfaltirana stojišča in lesena korita, kar je bilo pred leti pogoj za bančno posojilo. V takšnih razmerah ni bilo moč doseči visoke mlečnosti, saj je kravam poleti prevroče, pozimi pa jih zebe, zato požro veliko več zgolj za lastno ogrevanje. Lesene zgradbe zahtevajo tudi dražje vzdrževanje in več stelje, kar stroške še povečuje.
Čeprav so predlani obe farmi sanirali, nameravajo zdaj še zgraditi novo molzišče v Vodicah, kasneje pa še dva
illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!
sodobna hleva z zmogljivostjo 520 stojišč. Skupna naložba bo znašala 10,500.000 din. V Vodicah grade tudi dva velika korita-sta silosa za travno in koruzno silažo z zmogljivostjo po tisoč ton. Stroške te gradnje bodo pokrili z dotacijo občine Ljubljana-Šiška (420.000 din) in lastnim denarjem ter namensko premijo (900.000 din). Eden pomembnih podatkov, na katerega so v Emoni ponosni je, da jim pogine najmanj živine med slovenskimi govedarji. Lani so imeli le 10, predlani pa JI poginov. Če upoštevamo stalež živine, pomeni to le 1 odstotek.
Pohvalijo se lahko tudi s tolščo v mleku, ki dosega stopnjo 4,07. Glede na zahtevano stopnjo tolšče 3,6 odstotka, se tako poveča mleč-
nost od 4602 litrov na 4907	g
litrov. Vrednost tolščobne	n
enote je bila do sedaj 0,78	=
din, sedaj pa znaša 1,06 din.	š
Lani so povečali mlečnost za	H
3,67 odstotka, kar pripisujejo	g
uspešnemu križanju živine in	§§
prehodu na črno-belo pasmo,	=
ki daje več tolšče in višjo	s
mlečnost.
Splošna ugotovitev je, da so	^
v Sloveniji rejci krav zaklju-	s
čili leto z izgubami. Krave	If
torej molzejo z izgubo,	š
Emonina TOZD poljedel-	M
stvo-govedoreja, je morala	s
regresirati več kot 4 milijone	S
litrov mleka, kar pomeni, da	šl
je pri vsakem litru imela 1,00	š
dinar čiste izgube, kar pred-	s
stavlja precejšnje breme za	^
kolektiv. Z novimi odkupnimi	s
cenami mleka bodo vsaj zača-	=
sno splavali iz izgub; reja krav	g
bo postala donosnejša.
ZVONE GJURIN §f
lll!il!llll!llllllllllll!!illlllllll!!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllll=
METALURŠKI KOMBINAT SMEDEREVO IMA PERSPEKTIVO_
POGOJ: DOGRADITEV
Nedograjeni kombinat ustvarja velike izgube, ki bodo trajale do leta 1980, ko bo gradnja dokončana — Kolektiv naj rešuje tudi notranje težave
Gradnja metalurškega kombinata Smederevo se je začela že pred 15 leti, vendar še ni končana niti prva faza. Zaradi nedograjene jeklarne in hladne valjarne proizvodne zmogljivosti niso izkoriščene. Lani je imel kombinat 360 milijonov dinarjev izgube, letos pa pričakujejo dvakrat večjo izgubo. Od prejšnjih 8000 delavcev jih je 500 že
zapustilo delo. Bankam plačujejo letno 670 milijonov dinarjev obresti za kratkoročne kredite. Vsa ta dejstva so našteli člani osnovne organizacije ZK tudi članom delovne skupine IK predsedstva CK ZKJ in CK ZK Srbije, ki jih je pred dnevi obiskala. Na razgifvoru je prevladalo mnenje, da bi se komunisti nikakor ne smeli predati pesimi-
zmu zaradi objektivnih težav, marveč morajo poiskati odgovor na vprašanje, kako naj kolektiv normalno živi v sedanjih nenormalnih ekonomskih razmerah, ki bodo trajale do leta 1980, ko bo kombinat zgrajen in bo proizvajal 1,600.000 ton surovega železa ter posloval brez izgub. Že prihodnje leto bo dokončana prva faza gradnje, ko bodo proi-
zvajali 800.000 ton surovega železa. Kolektiv se mora obrniti k svojim problemom — od tega, kako se dela na delovnih mestih, do boleznin, varstva pri delu itd. Pred tremi leti so za dograditev železarne primanjkovale še štiri milijarde dinarjev, zdaj pa manjka le še ena, kar priča, da sedanje težave smederevskega kombinata niso nepremostljive.
O. B,
NEIZKORIŠČENE MOŽNOSTI VOJVODINSKEGA KMETIJSTVA
Nepovezana
veriga
reprodukcije
Proizvodnja žita in koruze večja kot kdajkoli, vendar še preveč ekstenzivna, samoupravna organiziranost proizvodnje pa šele na začetku
Podatki kažejo, da je bila proizvodnja pšenice v Jugoslaviji na hektar (in v skupni količini) v zadnjih dveh letih večja kot kdajkoli prej, glede pridelka koruze in sladkorne pese pa smo že tako dosegli razvite dežele. Produktivnost v družbenem sektorju kmetijstva raste po 4 % na leto in v zadnjih petih letih hitreje kot v industriji. Vendar je vojvodinsko kmetijstvo še vedno preveč ekstenzivno in enostransko usmerjeno v žitarice, ki zahtevajo manj živega dela in dajo precej nižji dohodek kot industrijske rastline in povrtnine. Tudi veriga reprodukcije je še dokaj razdrobljena, na tržišču s hrano pa prevladuje stihija. Proizvajalci in predelovalci kmetijsko-živilskih proizvodov še niso sklenili dolgoročnih dogovorov o sodelovanju. Čeprav je v Vojvodini že združenih več kot 10% kmetijskih proizvajalcev, več kot 67 % pa jih je vključenih v različne oblike kooperacije, so procesi samoupravnega proizvodnega organiziranja šele na začetku. Takšne razmere pa bo treba korenito spremeniti, sicer bo oskrba občanov z živili še naprej negotova in draga.
Uspešno leto Metalne
Mariborska Metalna je v preteklem letu poslovala zelo dobro. Presegla je tako načrtovani obseg doseženega celotnega prihodka — namesto načrtovanih 954 milijonov din je dosegla milijardo dinarjev, več, kot je načrtovala, pa je dosegla tudi ostanka dohodka (6,9 odstotka od celotnega prihodka). Zavoljo ugodnih gospodarskih kazalcev se je kolektiv odločil, da bo v letošnjem letu povečal proizvodnjo za približno 20 odstotkov po vrednosti, od tega pa bo kakih 26 odstotkov izdelkov izvozil. Čeprav kolektiv pestijo različne težave, kot so premajhna sredstva za kreditiranje prodaje investicijske opreme, cene
reprodukcijskega materiala in dobavni roki, zmanjšan uvoz opreme in ; reprodukcijskega materiala ter druge težave, je vendarle z notranjo samoupravno reorganizacijo, prečiščenjem proizvodnih programov, večjo prizadevnostjo in drugimi ukrepi uspel s svojimi izdelki enakopravno konkuri-	F
rati tujim prbizvajalcem tako na	t
tujem, kot na domačem trgu. Na sliki: Segmentna zapornica za jez Tarbela j Dam v Pakistanu, eden največjih iz- * delkov Metalne. Zapornica je široka 15,2m, visoka pa 18,5m; v omenjenem jezu je vgrajenih 16 takšnih Metalninih zapornic.
R. B.

V. O.
DE
ljudje med ljudmi
5. februarja 1977 stran
8
DE
ljudje med ljudmi
5. februarja 1977 stran
s-

Elan je s svojim »dirkalnim konjem,« kot pravijo Stenmarku, dobil med najbolj uglednimi svetovnimi proizvajalci smuči zavidanja vredno mesto — Tehnologijo se bo dalo še izpopolniti
Pritrditi moramo poznavalcem »begunjskih razmer«, ko zatrjujejo, da morajo imeti v Elanu v zadnjem času veliko elana, da zmorejo vse delo. Teden je podoben tednu: telefoni zvonijo, kupci prihajajo, delavci Elana pa malodane ne poznajo počitka. Dela je čez glavo, kajti vsi bi se radi dričali, vsak pač po svoje in po svojem okusu. Nekateri na smučeh, drugi na sankah. In na srečo letos skoraj nikjer ne manjka snežne odeje, to pa je za Elan dejstvo, ki se ga vsako leto po otroško veselijo.
NAVAL, DA ZLEPA NE
recesije postali varčnejši, kar zadeva nakup ne povsem nujnih stvari za življenje, je pri nas taka eksplozija manj razumljiva.
Manjših razlogov je bržčas več, največji pa je bržčas Ingemar Stenmark. Zlasti vsi mladi bi bili radi taki smučarji, kot je simpatični švedski Laponec. Seveda ne, da bi mu hoteli biti resnejši tekmeci na tekmovanjih za svetovni pokal, pač pa za vsako ceno skušajo Ingemarja kopirati, kjer se le da.
»DIRKALNI KONJ...«
Je že tako, da v Elanu, k jer so za prejšnjo sezono delali smuči 11 mesecev, jih za letošnjo delajo že 13 mesecev. Pri vsej stvari je najbolj razveseljivo za begunjske mizarje, da bi jih lahko to zimo prodali
50 do 60 tisoč parov več, kot so jih napravili. Njihova zmogljivost je namreč 320.000 parov na leto. Več ne ljudje ne stroji ne zmorejo.
Delajo v dveh izmenah, ker za tri nimajo dovolj delavcev. V treh izmenah delajo le tam, kjer se v proizvodnji pojavljajo ozka grla in kjer so zaposleni samo moški.
Ker v minulo koledarsko leto sodi tudi del letošnje sezone, povejmo brez ovinkarjenja, da so v letošnji zimi doslej izvozili že 306.000 parov smuči, doma pa prodali 67.000 parov. Za primerjavo: pozimi pred dobrim letom, ki je s svojo muhavostjo krepko zagodla Begunjčanom, so prodali komaj 46.000 parov. Kolikšna razlika...
Resnica je ena sama: takega navala ljubiteljev bele opojnosti letos niso pričakovali niti največji optimisti. Pa ne samo izdelovalcev smuči in športne opreme, presenetil je tudi čevljarje in konfekcio-narje. Ce si ta pojav na Zahodu znajo še nekako razložiti, saj so ljudje v popuščanju ekonomske
Ponoviti moramo tisto, kar smo zapisali doslej že najmanj tisočkrat: Elan je postal zadnja leta, v največji meri predvsem med ljubitelji zimskih športov, ne samo na evropski celini, marveč tudi v Aziji (Japonska bo slej ko prej postala prvi azijski partner Begunjčanov) veliko ime. S svojimi proizvodi lahko enakovredno tekmuje z največjimi svetovnimi proizvajalci smučarske opreme. Medtem ko so bili dolgo Fischer, Kneissl, Rozignoli in drugi proizvajalci tako rekoč nedosegljivi, se jim je Elan postavil sedaj ob bok in priložnosti, ki jo ima, gotovo zlepa ne bo izpustil iz rok. Tako je danes....
...Toda niso tako daleč časi, ko so morali v Begunjah počakati, kakor sami radi pravijo bolj v šali kot zares, na pravega dirkalnega konja, takega, ki je vsem nejevernim Tomažem dokazal, da izdeluje Elan izredno kvalitetne smuči, ki se danes v smučarskem svetu enakovredno merijo z vsemi. Cene Elanovih smuči se zato merijo s cenami zahodnih proizvajalcev, predvsem pa stopajo vštric z avstrijskim Fischerjem. Z njim se merijo domala v vsem — v kvaliteti in možnostih izbire. Zanimivo pa je, da ta čas v Evropi samo Elan in Fischer izdelujeta vse vrste smuči, od tekmovalnih, otroških do tekaških in skakalnih.
»NAŠ« STENMARK
Kakšna pa je sploh »tehnološka pot« pri izdelavi smuči. Kako iz desk dobimo smuči, kako iz begunjskega tekočega traku pridejo smuči do velikanov svetovnega smučarskega športa. Do Stenmarka in njegovih tovarišev v švedski alpski reprezentanci, do Cehoslovaka Zemana in številnega jugoslovanskega zastopstva na čelu z Bojanom Križajem?
O tem nam je zadnjič pripovedoval inž. Andrej Robič, raziskovalec-projektant v razvojnem inštitutu Elana:
»Kako bi vam povedal,« se skuša rešiti zagate pred novinarjevim vprašanjem inž. Robič, ki dela v Elanovem inštitutu že 15 let, »da proizvodnja smuči, od tistih manj kvalitetnih do vrhunskih ne pozna neke znanosti, kot velja to za druga področja. Skratka, v Elanu ne poznamo branžne teorije. Našo tehnologijo smo z leti razvijali, dopolnjevali, jo skušali čimbolje izpopolniti, tako kot vsi naši konkurenti na svetovnih tržiščih. Ko smo se lotili izdelovanja smuči, nismo veliko razmišljali o funkcionalnosti izdelka. Na vse to in na marsikaj, kar nam je manjkalo, da bi prišli s kvaliteto do vrha, smo resneje pomislili pred petimi, šestimi leti. Zakaj bi skrivali, naše smuči so bile doslej deležne številnih kritik iz bolj ali manj razumljivih razlogov, saj vemo, da ljudje različno uporabljajo smuči. Veliko je odvisno od telesne teže smučarja, njegovega smučarskega znanja in drugih dejavnikov. Zato so nas z leti naši testni smučarji vseskozi pri nujno potrebnih popravkih v tehnološkem procesu opozarjali na pomanjkljivosti. Šele potem smo se dokopali do tega, kaj mora imeti dobra smučka ...«
SPRVA ZA MANJ ZAHTEVNE SMUČARJE
»Morda pri nas marsikdo ne ve, da smo sprva v Elanu delali smuči za široke množice manj zahtevnih smučarjev. Zaradi tega nismo prišli takoj v krog najbolj znanih svetovnih proizvajalcev smuči. Doma smo bili tista leta na nakovalu mnogih kritikov, ki so nam očitali, da naše smuči še zdaleč niso za vrhunske tekmovalce,« nadaljuje inž. Robič.
»Spoznanje o nujni funkcionalnosti smučk, s prihodom Stenmarka z njegovimi izrednimi uspehi in z dosežki Križaja, ki ga nikoli ne puščamo v senci velikega Šveda, smo tako rekoč čez noč docela spremenili koncept naše tehnologije in proizvodnje. Prav Stenmark je bil tisti, ki nas je s svojimi visokimi uvrstitvami v nastopih za svetovni pokal spodbudil, da smo se glede kvalitete smuči lotili nekaterih, za naše pojme revolucionarnih sprememb. Poglejte, vrhunski smučar ne more povedati, ali so smuči dobre ali slabe, ampak ve, ali ustrezajo za moker ali suh sneg. Vse drugo je bila skrb Elanovega razvojnega inštituta, ki je z najsodobnejšo tehnologijo v proizvodnji smuči dosegel za zdaj največ, kar se je dalo. Seveda bo možno z leti še marsikaj izboljšati. Kaj, je zaenkrat še težko reči... Na to nas bodo opozorili tisti, ki jih danes pozna ves smučarski svet in še kateri, ki bodo prišli za njimi.«
IVO VIRNIK
V zadnjem času je v kolektivih in javnosti vse več razprav o tem, kako vrednotiti strokovnjakovo delo — na osnovi opravljenega dela ali na osnovi šolske izobrazbe. Med prizadetimi je vse več pritožb iz vrst prosvetnih delavcev. Točneje iz vrst učiteljev z dokončano srednjo šolo ali z višjo šolo, ki opravljajo delo, za katerega se zahteva višja izobrazba in zato prejemajo nižje osebne dohodke. Gre za nekaj sto prizadetih, ki zdaj pritiskajo na vodstva šol ali na sodišča združenega dela, da jim priznajo z ustavo uzakonjeno pravico do plačila po vloženem delu.
BOJ ZA RESNIČNO IN NE SAMO DEKLARATIVNO VREDNOTENJE
Takoj moramo povedati, da so nekatera vodstva šol že po sprejemu družbenega sporazuma o izplačevanju osebnih dohodkov prosvetnim delavcem v nekaterih primerih sama spremenila ta sporazum. Šlo je za očitno krivico do starejših učiteljev, ki so učili že dvajset in več let, pa bi naj po novem dobivali enake osebne dohodke kot učitelj začetnik. Te spremembe so napravili v dogovoru s člani kolektiva, ki so bili seveda zato sami prikrajšani, ker po veljavni zakonodaji daje družba denar za delo prosvetnega delavca na osnovi izobrazbe.
Med mnogimi pritožbami prosvetnih delavcev, ki upravičeno zahtevajo plačilo po vloženem delu, smo izločili primera šol v Šentjurju in na Planini pri Sevnici, kjer kaže, vsaj po našem mnenju, da prizadeti skupaj z vodstvom šole težave rešujejo strpno in po samoupravni poti.
»Ne gre za spore z vodstvom šole, temveč za spor z »družbo«,« pravi Martin Ozis, sekretar osnovne organizacije zveze komunistov, učitelj v šoli na Planini pri Sevnici. »Do sporov prihaja, ker niso usklajeni ustava in samoupravni akti. V glavi mi nenehno odzvanjajo besede tovariša Špiljka, ko je odgovarjal na vprašanje, kaj bomo plačevali — diplome ali delo? Tovariš Spiljak je tedaj jasno povedal: Samo delo! Diploma je le pogoj za sprejem na delo... V tem je bistvo težav. Zaradi
pomanjkanja prosvetnih delavcev so vodstva šol na pobudo političnih organizacij novačila v prosveto različno usposobljene delavce; ki so imeli vsaj srednjo šolo. Tudi sam sem ekonomski tehnik, vendar sem že dvanajst let v prosveti. Kot slišim, so z mojim delom zadovoljni, poučujem pa kot predmetni ugitelj. Po veljavni zakonodaji dobi vam za moje delo zaradi pomanjkljive izobrazbe skoraj tisoč din manj, kot če bi imel diplomo katerekoli višje šole. Nesprejemljivo je, da sta v prosveti samo dve kategoriji delavcev: učitelj in ravnatelj. V gospodarstvu je teh kategorij več, tam je tudi možnost napredovanja.
Javnost si prizadevamo opozoriti, da morajo ustrezne strokovne službe slednjič le ovrednotiti delo prosvetnega delavca in sporazume ter dogovore skladih z ustavo ter z zakonom o združenem delu.«
»Nihče noče korak nazaj pri naporih za reševanje težav v prosveti,« trdi CVETKA TRŽAN, ki je v prosveti že 24 let. Največ od tega je prebila na podružnični šoli v Šentvidu pri Planini. »Ko sem začela, je bil pogoj za sprejem končano učiteljišče. Učila sem na šoli, kjer je bilo nenehno pomanjkanje učiteljev. Kako bi se naj ob delu in družini še dodatno izobraževala? Obiskovala sem različne seminarje in dopolnilne tečaje, za kaj več ni bilo časa. Strinjam se, da mora biti prosvetni delavec usposobljen za pouk v sodobni šoli, toda samo diploma tega ne zagotavlja. Priznam, da bi izenačenje pomenilo oviro pri izobraževanju, toda to se da rešiti drugače, ne pa da nam družba ne prizna plačila po vloženem delu. Gre za to, da družba v resnici vrednoti naše delo, ne pa da ga priznava samo deklarativno. Borimo se za to, da bi v prosveti odpravili veljavnost papirja in priznali vrednost opravljenega dela«. Med pogovori s 23 prizadetimi delavci na različnih šolah — pri tem smo ugotovili, da so razlike v osebnih dohodkih pri prosvetnih delavcih v posebnem in strokovnem šolstvu še večje — smo slišali, da prizadeti učitelji in vodstva težave poznajo, vendar jih sami ne znajo rešiti. Zavedajo se, da ne gre za izenačevanje, da mora biti razli-
Večkrat smo že srečali podatke o dogodku s konca minulega leta, ko je iz velenjskega Gorenja steklo v Pako več kot 100 kubičnih metrov strupenih snovi. Kot zanimivost in v opozorilo posredujemo še nekaj podrobnosti, ki nam jih je napisal Darko Naraglav:
Zaradi uničenja flore in favne v Paki in Savinji je bila najbolj prizadeta ribiška družina Šempeter, ki sodi po številu članov med največje ribiške družine na Slovenskem. Družina si je s prostovoljnim delom zgradila lep ribiški dom in ob njem dva ribnika, v katerih so skrbeli za ribji zarod. Z najnovejšo zastrupitvijo rib s koncentracijo cianida, ki je bila kar 15 mg v litru vode, bo Savinja po mnenju strokovnjakov mrtva reka najmanj pet let.
In kaj, če bo še dlje, saj zadnja zastrupitev nikakor ni bila edina, le tako
hude ni bilo prej? O kakšni katastrofi bi šele govorili, če bi se to zgodilo poleti, ko v Savinji mrgoli kopalcev? Zadnje dni je slišati tudi za alarmantna poročila, da so z analizo ugotovili cianid tudi v nekaterih studencih s pitno vodo. Vsekakor se je ob Paki in Savinji nabralo že toliko svarečih opozoril, da bo res treba učinkovito in hitro ukrepati, da do podobnih katastrof ne bi več smelo priti.
Seveda lahko razumemo zaskrbljenost in ogorčenje občanov v Savinjski dolini, da o ribičih, ki so v vzgojo ribjega zaroda vložili veliko truda in veselja, sploh ne govorimo.
Prav gotovo pa je tudi res, da se ob svarečem »signalu« lahko zamislimo kar v vsej Sloveniji in ne samo na sorazmerno omejenem področju ob bregovih Pake in Savinje.
ka, ki h| ^ tudi spodbuda za študij, vendar F' t'Sretlnji problem le v po-manjkljiv‘. vrednotenju dela prosvetnih d^ev.
* n(p.NAj VREDNOTI Df lO UČITELJA
»Liudje ^ na različne načine prišli do izobta °e:« pojasnjuje FERDO ŽAGAR' al vršilec dolžnosti ravnatelja osi^ 6 čole na Planini. V prosveti je 2' ®t, v^ kot desetletje je bil ravnatelj' se je tej funkciji odpovedal, ker()^eni' da zaradi neurejenih vprašanj1 . rednotenju dela učiteljev ne more ^ >z dneva v dan reševati težav. ki° i?1 nastajajo v kolektivu. »Jasno je- a brez izobrazbe in študija v
znano, da že zdaj višji strokovni kadri silijo v večje centre, bega kolektivi šol sami ne morejo zavreti.«
»Prvi sporazumi niso bili dovolj obdelani,« . trdi MIRKO VREČKO, ravnatelj osnovne šole v Šentjurju. »V njih je bilo veliko pomanjkl jivosti, ki so jih morali gladiti kolektiti sami. Vsak po svoje in po najbol jši moči. Mi .smo; denimo, sami zmanjševali razlike med učitelji z neustrezno izobrazbo, so pa dobri pedagogi.
V manjših krajih premalo strokovnjakov
V razpravah o zaposlovanju strokovnjakov v manjših krajih so v Srbiji ugotavljali, da nihče ne gre rad na delo iz večjega kraja v manjšega. Zato so se odločili, da bodo materialno spodbujali odhajanje strokovnjakov na nerazvita področja. Republiški zavod za družbeno planiranje je v zvezi s tem izdelal program sklepov, kamor sodijo davčne olajšave, za 20 do 30 odstotkov višji osebni dohodki itd.
V naši državi primanjkuje največ strokovnjakov v gospodarstvu in zdravstvu. Po podatkih zagrebškega zavoda za zaposlovanje je na seznamu tistih, ki prosijo za delo, tudi 77 zdravnikov, 80 stomatologov. 13 srednjih farmacevtskih tehnikov in 6 medicinskih sester. Drugih strokovnjakov je zelo malo. To priča, da število nezaposlenih medicinskih strokovnjakov ni tako veliko in da bi tudi pri nas lahko začeli razpravljati o načinu spodbujanja zaposlovanja zdravstvenih delavcev v manj razvitih krajih. To bi bilo morda bolj koristno kot uvajanje zakonskih predpisov o obveznem stažiranju na deželi.
M II -
-
Kako zagotoviti pravice manjšinam
Na nedavni seji odbora sabora SR Hrvatske za mednarodne odnose so poudarili, da občine, v katerih živijo Madžari, Čehi, Italijani, Slovaki, Rusini in Ukrajinci, dosledno uresničujejo ustavne določbe o enakopravnosti jezika in pisave narodnosti, da pa je treba v prihodnjem obdobju še mnogo storiti za popolnejše uresničevanje pravic drugih narodnostnih manjšin, ki žive v Jugoslaviji.
Predvsem bo potrebno te pravice bolj jasno opredeliti v občinskih statutih. V 22 občinah Hrvaške, kjer živi večje število narodnosti, je samo občina Buje uvedla dvojezičnost na celotnem svojem' področju. Gre za dvojezična imena ulic, trgov, državnih in upravnih ustanov, uradnih glasil, obrazcev, žigov in podobno.
Vendar pa se pri uveljavljanju
pravic narodnostnih manjšin v Jugoslaviji ni mogoče zaustaviti le pri uvedbi dvojezičnih žigov ali dvojezičnih imenih ustanov, ulic in trgov. Lahko je namreč postaviti dvojezične napise in izdelati takšne formularje in žige, toda, kaj to pomaga, denimo, Slovaku, ki pride v zdravstveni dom in se ne more sporazumeti z zdravnikom v svojem jeziku? Ta ugotovitev pa se, razumljivo, nanaša v enaki meri tudi na družbene in upravne organe, kulturne in šolske ustanove ipd.

V teh organih in ustanovah je treba torej zaposliti ljudi, ki lahko pripadnikom manjšine dejansko pomagajo. To pa je zapleteno in dolgoročno vprašanje, ki ga je treba reševati v širšem krogu — od republike do občine, v šolskem sistemu in drugod.
!


h


prosveti ^ Doreš delati. Do zdaj smo r ,	-i: hote	•
izborili ^alo. Dobili smo učitelja.
ki pouču)e 0 četrtega razreda osnovne šole 'n.Pr),j!ne,tnega učitelja. Zavoljo pomanjk‘1..J kadrov smo pred leti zaposlo^. .azl>čne ljU(ji. Praviloma pa so	srednjo šolo. Toda
zaposlo''3 v1*10 tudi take, ki niso imeli niti sre^,1(l j ? e- Ti so z delom dokazali, da so j davci, se pedagoško izo-braževal'. ®.stali v prosveti. Kdo naj zdaj ovr1-., 1 njihovo delo? Kolektiv?
Ravnatelj.
Veria To ‘n vem, da meril ni lahko določiti- .a moramo jih imeti. Ta vprašanji1 eta vnašajo v kolektive nezauplJČj - - nestrpnost. Vsi vemo. da je stimnl'1 ■ v prosveti pomanjkljiva, rešitve PJ se ne nakaže. Prav tako je
Nujno je, da tudi v prosveti pridemo do nagrajevanja po vloženem delu. Toda niti v Sloveniji niti v državi nimamo izdelanih meril za vrednotenje učiteljevega dela. Ali naj ta merila določim jaz ali katerikoli ravnatelj? Družba pač plačuje učitel ja na Osnovi izobrazbe. Tako ne more kolektiv svojemu članu okrniti pripadajočega dela na račun drugega. Prav zaradi vsega tega prihaja med šolniki do nestrpnosti in negodovanja. Najenostavneje bi seveda bilo, če bi imeli več denarja. Toda nihče nam ga ne bo dal kar tako. Službe, ki bi morale ponuditi smernice in zadeve urediti, pa leta in leta sestan-karijo, se dogovarjajo, usklajujejo. Rezultati? Se zdaj nimamo meril, prosvetni delavec še vedno ni plačan po vloženem delu.«
Vsekakor pa ni le igra naključja, da šolniki vse bolj in bolj »pritiskajo« na ustavno sodišče in sodišče zdručenega dela.
JANEZ SEVER
Inovacijska dejavnost ne samo v tehniki
Z doktrino ned bolniške?
zar«1
v oči:
ega staleža izgubljamo Sloveniji
vsa-slani, V Sloveniji in Jugoslaviji ncM " jmilijard dinarjev! Ob tem nemoči, za katero na smo
"“Izloči
čaj0**	na diagramu boleznin, se
vprašamo, ali ie takšno
naf^pl^bolniškega staleža sploh
uptjito0- So roui P°? morHPOn,a,,ik|iiv
cijah združenega dela ob strokovni pomoči izdelata okvirno doktrino za vso Slovenijo.
Mariborčani so še predlagali, naj bi se v regionalnih zdravstvenih skupnostih lotili raziskav specifičnih problemov bolniškega staleža in pritegnili k sodelovanju zdravnike — specialiste, ki najbolje poznajo zdravstveno analitiko oziroma statistiko.
tolikšne
Poman
del*L,J?,a neustreznih
boleznine
morda	varnosti Pri
m«hih ne“streznih razmer na PoS8'kli>Vov« <*elovn>h mestih ali po-
Jgih ^bahVdrav^eni’ socialni ln
^efu vzt^.nekaj let domala na vseh 8vl,e „r„. lam0, da bi slednjič dobili
jdhr« P^habf8 *a vPrašania'vsi tisti'ki
d0**	izmere soglašalo v tem.
, »pAobiU razmere soglašajo v tem, ^au riPreni.ne^a<< odgovora ni možno dob' adeva ?s*0 zato, ker pri nas — vsaj kar pimanto 0 ezn*ne i« razloge zanje —jiliz-	znanstveno utemeljenih
^on8,heBa*U,n*Pva odločitev članov te&!honi zdravstvenega sveta v ^ razisk«Se bodo pridružil
razisk, ,,0{,o pridružili sociolo-šk' skiinn Va.m rePobliške razisko-V ji”čilev Pozdraviti velja tudi of^tven “..edsednika mariborskega
j aVsPaieo n,ka manborskega
Morda se bo kdo vprašal, zakaj vse to? Prav gotovo ne brez vzroka! Zadnja leta namreč po »tekočem traku« spoznavamo, da zdravstvena služba v Sloveniji sama ne more dovolj učinkovito vplivati na gibanje bolniškega staleža. Še vedno se dogaja, da prihajajo v ambulante poleg resničnih tudi številni namišljeni bolniki, da v organizacijah združenega dela izostajanju z dela ne posvečajo potrebne pozornosti. Marsikje celo mislijo, da je to le stvar zdravstvene službe in da je problem v zvezi z naraščanjem boleznin vsako leto večji, dovolj zgovorno priča dejstvo, da je v republiki malo podjetij, ki imajo zaposlene bolniške kontroloije. Seveda je tudi vprašanje, ali so doslej v organizacijah združenega dela dovolj storili za varno delo zaposlenih.
u‘- in preb travniškemu druš-*.Vhia"ske i,«*88 medicinski fakulteti iJ^notae prePobudo, naj zavo-
_ .Je Zmožnosti za delo »bolniške« izkoriščajo v breme drugih
Mariborska pobuda potemtakem ne prihaja zato, da bi bolniški stalež omejevali v upravičenih primerih, pač pa zato, da s prstom pokažemo na vse, ki
ins*tupine'e,aPosameznebole- in za svoje zasebne zadeve.
zehs ,ne in poškodbe v organiza-
I. VIRNIK
ČGP DELO -
TOZD DELAVSKA ENOTNOST
bo konec februarja izdala knjigo avtorja Radovana Vuka-dinoviča
Knjiga zajema problem varnosti in sodelovanja v Evropi, potek priprav na konferenco o evropski varnosti in sodelovanju (Helsinki 1975), stališča skupin držav (vzhodnih in zahodnih) o posameznih vprašanjih, o katerih so razpravljali ter zaključni akt helsinške konference in popolne podatke o oborožitvi na svetu.
Knjiga je zlasti bogat pripomoček pri ugotavljanju izvajanja sklepov helsinške konference, ki bo tudi temeljna tema razgovorov na II. konferenci o varnosti in sodelovanju junija letos v Beogradu. Skratka, gre za knjigo, ki po aktualnosti zadeva vse nas, borce za mir, neuvrščenost in aktivno sožitje med narodi.
Cena 200.— din.
Knjigo lahko naročite pri ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, ali kupite v naši trgovini na Tavčarjevi 5 v Ljubljani.
------------------——---- odreži-------------------------
NAROČILNICA
Nepreklicno naročamo pri ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4... izvodov knjige EVROP-
SKA VARNOST IN SODELOVANJE.
Knjigo mi pošljite na naslov: .......................
Poštna številka, kraj: ..............................
Datum: ..............................................
Čitljiv podpis naročnika:
(z žigom)
Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu knjig.
Priče smo široki družbeni aktivnosti za vzpodbujanje nova-torstva in racionalizatorstva. Tehnične inovacije so vsekakor osnova za hitrejši napredek v vsej proizvodnji in potrošnji. Pri tem pa ne bi smeli zanemariti drugega, manj »tehničnega« področja človekovega udejstvovanja, in sicer področja organizacije vseh človekovih aktivnosti.
Mislim tudi na področje pretoka informacij, delovanja administracije, funkcioniranja države, zdravstva, izobraževanja itd. Skratka, gre za široko pahljačo dejavnosti, v katerih se človek pojavlja kot objekt ali subjekt.
Tehnična inovacija je hitro definirana in vidna predvsem zaradi izmerljivih učinkov; učinke inovacij na ostalih področjih pa je težje kvantificirati in jih zato sploh ne vrednotimo.
Naša samoupravna socialistična družba z neposrednim odločanjem potrebuje nešteto oblik informiranja, dogovarjanja, soočanja stališč. Dobra organizacija tega področja lahko bistveno vpliva na kvaliteto odločitev in na ekspeditivnost dela.
Neredko se srečujemo s slabo pripravljenim sestankom, poslušamo komplicirano, slabo razumljivo poročilo, sprejemamo sklepe z neproučenimi posledicami; poplava poročil nam ne nudi osnovne, jedrnate informacije, ki jo potrebujemo. Neprou-čen predpis terja včasih kopico dodatnega administrativnega dela ali mnogo nepotrebnih poti. Mnogo je slabe organizacije v delovnih organizacijah; delo s knjigovodsko dokumentacijo na primer ne poteka enakomerno in se zato število administrativnih delavcev ravna po »špicah«, kar vse povečuje stroške režije.
Tudi v zdravstveni dejavnosti in v občinskih administracijah se srečujemo včasih z nedodelenimi organizacijskimi oblikami dela, ki povzročajo občanom mnogo nepotrebnih poti in izgubo časa.
To so le drobci življenja s.kate-rimi se srečujemo vsak dan. Če bi našli raziskovalca, ki bi narisal vse poti informacij, dokumentov in ljudi, izračunal zapravljeni čas
in vse skupaj ovrednotil, bi njegovo ime moralo med zaslužne občane. Še bolj bi bilo pomembno, da bi kdo posamezne delce tega mozaika proučil in narisal krajše poti, odpravil nepotrebne aktivnosti ter stvari poenostavil na nujna opravila. Takemu bi morali priznati novatorstvo.
Včasih slišimo, da je nas družbeni sistem tako razvejan, da terja več administriranja. To naj bi bilo opravičilo za inertnost. Naš sistem terja racionalnost, ne pa obratno! Če smo oblikovali družbeni red, v središču katerega je človek, potem je temu sistemu tuje vse, kar človeku po nepotrebnem otežuje življenje, pa naj gre za njegovo proizvodno aktivnost ali za vsa področja njegovega udejstvovanja.
Koristno bi bilo, če bi napore za racionalizacijo v netenničn sferi podružabili, toda ne >■ ozke specializirane okvire, temveč jil vtkali v sam družbeni sistem. N; vseh ravneh od temeljne organi zacije združenega dela in kra jevne skupnosti do organo' federacije, bi morali oblikovat mehanizem, ki bi spodbujal ra-cionalizatorstvo na področji organizacije dela in življenj; sploh. Proučevanje predlogov, b moralo postati obveznost. Dobre predloge bi morali nagrajevati dogovorjeni sistem pa naj b dopuščal obvezno uvedbo racionalne rešitve določenega problema. Tako bi dosegli široke mobilizacijo, ki bi nujno rodil; sadove prav tako, kot jih taieje družbena prizadevanja za teh nične izboljšave.
Da bi do takega pospeševal nega mehanizma prišli, bi miopi mojem mnenju potrebno'
1.	Zainteresirati za obravna vano tematiko pristojne organi in raziskovalce (pri tem bi -ahk največ prispevali delavci iavr. občil s svojo angažiranostjo).
2.	Uvesti stalno obliko (ru brika v določenem časopisu itp) kjer bi o problematiki razprav Ijali in objavljali konkretni predloge inovacij.
3.	Pristojni organi bi mora, sestaviti predloge za dopolnite' predpisov, ki bi razširili zakono dajo o tehničnih inovacijah tud na to področje.
FRANC TOMŠIČ NOVA GORIC?
novice iz organizacij
JEKLOTEHNA MARIBOR
SAMOUPRAVA V ZAOSTANKU
Trgovska delovna organizacija Jeklotehna Maribor je z nekaj manj kot 1500 zaposlenimi dosegla v zadnjih letih pomembne uspehe pri razvoju in modernizaciji trgovine in povečanju prometa, vendar so pri tem zanemarili razvoj samoupravnih in medsebojnih odnosov. Tako so ugotovili minulo soboto na letni skupščini osnovne sindikalne organizacije, na kateri so več kot šest ur razpravljali o problemih podjetja.
Iz uvodnega poročila in razprave sledi, da nekateri vodilni delavci v Jeklotehni pri svojih sklepih niso vedno upoštevali odločitve samoupravnih organov, poskrbeli pa tudi niso za pravočasno in celovito obveščanje zaposlenih. Na skupščini so prebrali poročilo UJV Maribor, ki je pri pregledu poslovanja ugotovila več gospodarskih prestopkov in
predlagala, naj bi lanske rezultate gospodarjenja pregledala tudi služba družbenega knjigovodstva. Eden od delegatov je v imenu članov sindikalnih organizacij predlagal, da se uvede postopek za razrešitev glavnega direktorja Draga Voliča. Predloga pa skupščina ni sprejela, saj so člani sindikata menili, da bi morali pred odločitvijo temeljito preveriti navedbe mariborske UJV.
Po mnenju razpravljavcev so medsebojni odnosi v Jeklotehni dosegli kritično točko. Ugotoviti bo tudi treba, ali so vsi primeri, pri katerih gre za prekoračitev pooblastil, kršitev samoupravnih pravic in druge nerednosti, resnični ali ne. Če bo krivda dokazana, so menili na skupščini, bo treba zaostriti odgovornost vodilnih delavcev.
ŽITO - TOZD MLINI DOMŽALE
DOBRO DELO
Pred dnevi so se na letni skupščini zbrali člani osnovne organizacije sindikata Žito, TOZD Mlini Domžale. Ugotovili so, da jim je dobra informiranost zaposlenih prispevala k reševanju problemov, s katerimi se je lani srečeval njihov sindikat. Tako so delavci lahko aktivno sodelovali pri vseh pomembnejših akcijah, denimo, pri obravnavanju osnutka zakona o združenem delu, vpisu posojila za ceste, oblikovanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov v republiškem in občinskem merilu ter pri pripravi samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov kombinata
Žito. Precej pozornosti je lani sindikalna organizacija posvetila tudi razvoju kombinata. Ker so v zadnjih 15 letih v Žitu namenili največ skrbi razvoju drugih področij, je bilo nujno potrebno misliti tudi na perspektivo mlev-ske industrije, ki ima v kombinatu pomembno mesto.
Največji problem so v TOZD Mlini kadri. Izkušnje zadnjih let govore, da je za mlinarski poklic med mladimi premalo zanimanja. Razloge za to, da se mladi stežka odločajo za ta poklic, lahko iščemo v zastareli miselnosti in slabem poznavanju sodobne mlevske proizvodnje.
REK VELENJE - TOZD RLV
Vključevanje mladih
Na 26-letnih skupščinah osnovnih organizacij sindikata v temeljnih organizacijah združenega dela rudnika lignita Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje so poudarili nujnost, da letos vključijo v vodstva družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov več mladih, ki jih bo treba stalno izobraževati in usposabljati.
Na skupščinah so se zavzeli za to, da bi v bodoče bolj spodbujali zaposlene za dobre rešitve na
področju racionalizatorstva in novatorstva, kar je eden glavnih pogojev za uresničitev zahtevnih delovnih načrtov. Bolj bo treba, kot so rekli, okrepiti tudi delegatske odnose in poživiti delo poverjenikov sindikalnih skupin.
Rekreacija mora postati bolj množična, na dopust naj bi šlo kar največ rudarjev, poskrbeli pa bodo tudi za klimatsko zdravljenje invalidov in delavcev, ki so se izčrpali pri delu v rudniku.
P. O.
CELICA POD DROBNOGLEDOM - CELICA POD DROBNOGLEDOM - CELICA POD DROBNOGLEDO
SINDIKAT, KAKRŠEN
NAJ NE BI BIL
Pred dnevi sem se pogovarjal z nekaterimi člani izvršnega odbora sindikata v ljubljanski Vegi, ki se je pred leti pridružila Iskri — Elek-tromehanika Kranj. Zanimalo me je, v kolikšni meri je 450—članska osnovna organizacija sindikata in njeno vodstvo tvoren dejavnik pri gospodarjenju TOZD Vega in seveda pri razvijanju novih samoupravnih odnosov; kakšna je lanskoletna bilanca prizadevanj in kaj bo treba storiti, da se sindikat uveljavi kot resnična organizacija delavcev, ki bodo v njej našli možnost za urejanje vseh vprašanj v temeljni organizaciji združenega dela.
Vega je temeljna organizacija združenega dela. Delavci so organizirani v štirih proizvodnih enotah in v delovni skupnosti skupnih služb. To sicer niso samoupravne skupine, pač pa so, vsaj formalno, sindikalne skupine.
JAVNO RAZPRAVO O ZAKONU O ZDRUŽENEM DELU SO ODPRAVILI Z ENIM PREDAVANJEM
Skoraj vse osnovne organizacije sindikata na slovenskem so se javne razprave o osnutku zakona o združenem delu lotile s polno mero odgovornosti.
In kako so to dolžnost opravili v Vegi?
Jože Zajc, član IO osnovne organizacije sindikata: »Pred letnimi dopusti so nas na sestanku kolektiva seznanili z zakonom o združenem delu. Vsi niso bili na sestanku in še kratek je bil. Najbolj pa pogrešam analizo samoupravnih razmer v naši delovni organizaciji, saj bi lahko na osnovi take analize odpravili dosedanje napake in neustrezno samoupravno organiziranost.«
Dragica Breznik, član IO osnovne organizacije sindikata, dodaja: »Takrat,_ ko smo se združevali z Iskro, smo tudi govorili o možnostih za organiziranje več temeljnih organizacij združenega dela v Vegi. Moja delovna enota — steklopihaštvo — je tehnološko in gospodarsko zaokrožena celota. Bržčas obstajajo vsi pogoji, da bi postala TOZD, vendar pa je za to potrebno pripraviti analize in predvsem predvideti sistem dohodkovnih odnosov pri gospodarjenju in razporejanju dohodka med temeljnimi organizacijami v Vegi. Na predavanju o osnutku zakona o združenem delu o tem nismo govorili, saj tudi razprave ni bilo.«
SLABA OBVEŠČENOST
»O gospodarskih rezultatih in o dogajanjih v drugih TOZD Iskra — Elektromehanika,« pravi predsednik IO OOS‘~ Ivan Vrbovški, »nas obvešča informativni bilten in častnik, ki ga izdajajo v Elektromehaniki. V njem so objavljeni tudi naši poslovni rezultati. Po delovnih enotah pa ne spremljamo rezultatov gospodarje-
nja, vendar jih bomo v bodoče morali, kajti če skupina delavcev ne ve, kakšne rezultate dosega iz meseca v mesec, se težko odloča za odpravljanje pomanjkljivosti v proizvodnji in za iskanje skritih rezerv, za povečanje produktivnosti in za boljšo organizacijo dela.«
Slavko Černec, član IO OOS: »V naši temeljni organizaciji bi morali nekoga zadolžiti, da bi stalno spremljal gospodarska gibanja v posameznih enotah in TOZD kot celoti. Sin-
Lidija Hočevar: Sindikat se mora odločiti o vsem, kar je pomembno za delavce
dikat na področju obveščanja ni opravil mnogo, lahko bi rekli skorajda nič. Tudi sindikalne skupine se niso uveljavile. Navsezadnje smo velika TOZD s 450 zaposlenimi, kar tudi zahteva, da izvršni odbor posveti več skrbi pismenim oblikam informiranja in organiziranju kratkih sestankov v skupinah, da bi se lahko pogovorili o vsem in zvedeli vse, kar nas zanima.«
Marjan Majerič: Osnovne organizacije sindikata moramo preseliti med delavce
VEGA JE SPLAVALA
Z rezultati javne razprave in obveščenostjo niso zadovoljni niti člani izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata. Sklepamo lahko, da so delavci zato še manj zadovoljni.
Kako pa je v gospodarjenju?
»Lani smo v naši TOZD stalno skrbeli, da ne »prigospodarimo« izgube,« je dejal Ivan Vrbovški, predsednik IO OOS.
Direktor Vege inž. Lovro Močnik med drugim pravi: »V zadnjih treh letih je znašala rast fizičnega obsega proizvodnje od 20 do 25 odstotkov letno. Lani smo v primerjavi s predlani povečali proizvodnjo in prodajo za 26 odstotkov ter ustvarili kakih 90 milijonov celotnega dohodka. Vsem so še znane peripetije iz začetka tega desetletja, ko je bila Vega na dnu, kolektiv pa je štel 800 zaposlenih. Danes nas je 450 in ustvarimo za 60 odstotkov več, kot je ustvarjal nekdanji kolektiv.
Sicer pa smo tudi lani imeli precejšnje težave. Ob tričetrtletju je bilo izgube za blizu 9 milijonov dinarjev. Z osebnim zgledom pri delu in z nekaterimi organizacijskimi prijemi je komunistom in članom izvršnega odbora sindikata uspelo mobilizirati vse delavce za boljše gospodarjenje. V zadnjih dveh mesecih minulega leta smo prodali za blizu 30 milijonov dinarjev naših izdelkov, poslovno-leto pa zaključili brez izgube.«
Resnici na ljubo moramo povedati, da so v Vegi uspeli uresničiti stabi-
lizacijski načrt, ki so ga sprejeli v sredini minulega leta, vendar povejmo še to, da po sindikalnih skupinah niso temeljito obdelali bilančnih kazalcev, vsaj tako ne, kot smo se dogovorili v skupni akciji.
Člani izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata so bili v razgovoru kritični do svojega dela. Zanimalo pa nas je, kaj menijo delavci iz neposredne proizvodnje o sindikatu in njegovih nalogah.
Najprej smo za mnenje vprašali Lidijo Hočevar, finomehanik—optika: »Več skrbi bi morali v sindikatu posvetiti urejanju življenjskih in delovnih razmer delavcev. Sindikat bi morali čutiti povsod, tedaj bi bil resnično naša organizacija.«
Marjan Majerič, optik-polirec pa je dejal: »Zelo slabo smo obveščeni o delu izvršnega odbora sindikata. Pogosto ne vemo, kakšne sklepe sprejemajo, kaj se dogovarjajo in za kaj se izvršni odbor zavzema. Sindikat bi se moral v prvi vrsti lotiti izpopolnjevanja samoupravnega sistema v Vegi in obveščanja, ob tem pa tudi urejanja socialnih in stanovanjskih zadev delavcev. Predvsem pa je treba sindikat preseliti med delavce, saj moramo sami odločati.«
NUJNA JE NOVA ORGANIZIRANOST SINDIKATA
Vsi razgovori v Vegi jasno pričajo o potrebi, da v skladu s statutarnim dogovorom o organiziranosti in delovanju sindikatov ustanovijo osnovne organizacije sindikata povsod tam, kjer^o za to pogoji. Na to se v Vegi že pripravljajo. Predsednik izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata Ivan Vrhovskj pravi: »Prihodnji teden bomo imeli letno skupščino, na kateri bomo ocenili delo izvršnega odbora in se dogovorili o novi organiziranosti. Dosedanje sindikalne skupine se bodo konstituirale v osnovne organizacije sindikata, ki bodo delegirale tudi člane v konferenco osnovnih organizacij v Vegi.
Nova organiziranost bo omogočila, da se bodo osnovne organizacije sindikata lahko resnično ubadale s problemi delavcev v delovnih enotah in prek delegatov s problemi TOZD in delovne organizacije. Veliko bomo morali spremeniti tudi v načinu dela, vendar pa moramo letos predvsem zagotoviti, da bo sindikat resnično opravljal svoje družbeno poslanstvo v Vegi.«
M. HORVAT
NAŠI PRIJATELJI
JANKO KRALJ, Lesce
Poguma vam ne manjka
Janko Kralj sodi v Radovljici med tiste sindikalne delavce, ki ne poznajo počitka. Trdili bi lahko, da ne mine dan, ko ne bi delal od jutra do večera. Dopoldne v delovni organizaciji Veriga, kjer je zaposlen že od prvih povojnih let, popoldne pa na sindikalnih sestankih. Šele ob koncu tedna si privošči počitek v družinskem krogu, sem in tja pa rad v družbi pokramlja z mnogimi svojimi znanci in prijatelji. Toda besedičenje mu je bilo vedno tuje. Že od takrat, ko se je pridružil družini leskih kovinarjev. Zadnja leta dela v temeljni organizaciji združenega dela Vijakarna kot samostojen tehnolog.
Nekaj let je bil v matični delovni organizaciji predsednik osnovne organizacije sindikata, sedaj pa je predsednik občinskega
odbora sindikata delavcev kovinske industrije Radovljica, član številnih občinskih komisij, tajnik krajevne skupnosti Lesce... Skratka, družbenopolitičnih in sindikalnih funkcij ima precej.
»Toda, kdor jih jemlje tako mimogrede,« pravi, »dela več škode kot koristi. Koliko ljudi uživa v kopici funkcij, ko pa je treba prijeti za delo, bi jih lahko z lučjo iskal ob belem dnevu. Zase vem, da funkcije prevzemam drugače. Če so mi v radovljiških sindikatih in v tovarni zaupali odgovorno sindikalno in družbenopolitično delo, potem je razumljivo, da moram opravičiti ■aupanje svojih delavcev.«
Že od osvoboditve naprej je Janko Kralj tudi med rednimi bralci našega časnika. Lahko bi rekli, da sodi med kritične bralce,
vendar ne varčuje s pohvalami na račun nove vsebine lista.
»Priznati moram, da je vašemu uredištvu v dobrem letu dni uspelo opraviti veliko dobrega za časopis. To opazimo pri kakovosti člankov in reportaž, pri boljši izbiri tem, predvsem pa sem zadovoljen, da pišete o vseh tistih aktualnih problemih iz življenja in dela temeljnih in drugih organizacij združenega dela, ki zaslužijo vso pozornost. Zelo sem zadovoljen z rubriko Ljudje med ljudmi. Ti dve strani sta najbolj zanimivi v časniku. Pohvaliti moram novinarje DE za preprosto, vsakomur razumljivo pisanje, kar ni vselej odlika drugih časnikov. Zdi pa se mi, da bi lahko kdaj pa kdaj odmerili nekaterim zanimivim temam še več prostora kot sicer, čeprav se stri-
njam s tistimi, ki sodijo, da morate novinarji in uredništvo dati • bralcem celovito informacijo o dogajanjih doma in v svetu. Bržčas ne bi bilo odveč, če bi se nekaterih tem lotili bolj polemično, saj sem prepričan, da dobri intervjuvi, reportaže, feljtoni in druge novinarske zvrsti dvigujejo ugled slehernega časopisa.«
Nekako tako nam je svetoval naš dolgoletni prijatelj iz Lesc. K temu je še dodal, da bi morali biti v tistih zapisih, ki obravnavajo samoupravo v nekaterih delovnih okoljih, biti še bolj konkretni in odkriti.«
Potem je Janko Kralj nadaljeval:
» Lani ste precej pisali o zakonu o združenem delu, tudi o rezultatih javne razprave. Sedaj pa bi rad kot bralec zvedel, ali zakonska in ustavna določila že uresničujejo v vsakodnevni samoupravni praksi. In to ne samo v Sloveniji, pač pa v vsej državi. Pišite o tem, kje so odpori in želje, da bi ohranili stare odnose, kdo ovira povezovanje v gospodarstvu in družbi? Prav pri razkrivanju teh pojavov je lahko naš časnik močno orožje delavcev, da dejansko postanejo samoupravljavci in da povsod, kjer živijo in delajo, odločajo o vseh pomembnih družbenih predlogih in rešitvah. Poguma, da odkrito spregovorite tudi o tem, vam gotovo ne manjka, tudi znanja ne, le vztrajati je treba.«
L VIRNIK
Radgona
KULTURA PRODIRA V PODJETJA
V radgonski občini so v domala ; yseh večjih delovnih organizaci-| jah, zlasti pa še v Elradu, Radenski in Avtoradgoni doumeli, kako Potrebno je kulturno življenje za I hitrejši vsestranski razvoj delovnih organizacij. Zato ni čudno, da so v radgonskem Elradu že na Pomlad lani ustanovili DPD »Svoboda«, da bodo tako društvo v kratkem ustanovili v Avtorad-- goni in da so za ustanovitev druš-tva vse možnosti tudi v Raden-; ski, kjer imajo dva pevska zbora, stalno organizirajo kulturne pritrditve, med njimi več takih, ki , Presegajo pomurski okvir. Kljub ; temu pa se zlasti delavci v tej . največji delovni organizaciji v tadgonski občini premalo zani-niajo za kulturne prireditve in sodelovanje v kulturnih dejavno-
t V radgonskem Elradu pa je 1 značilno, da so predvsem nepo-j sredni proizvajalci vključeni, v kulturna dogajanja, saj jih je zdaleč največ v pevskem zboru, nted izposojevalci knjig v lastni knjižnici, med recitatorji in li-j kovniki ter literati. Kultura je v tej delovni organizaciji že postala ttel vsakdanjika.
> V Avtoradgoni so se na pobudo sindikata odločili za usta-\ novitev kulturno-prosvetnega : društva, ker se nadejajo, da bo tako kulturno življenje bolj pe-;i stro, načrtno, prizadevanja pa I I Usklajena. Zadnji čas so zabele-2|li lepe uspehe na likovnem pod-r°čju, pri organiziranju proslav ln nastopu drugih skupin v podjetju. Že nekaj časa urejajo knjižnico, ki bo, kot vse kaže, dobro založena.
r Seveda je še treba omeniti, da jSo domala vse večje delovne, organizacije v radgonski občini na pobudo ZKPO dokaj ustrezno ppredlile razvoj kulture v letnem 'n srednjeročnih razvojnih programih.
TONE ŠTEFANEC
1LUKA KOPER
, V prostorih koprskega Caprisa je minulo nedeljo 21 luških delavcev dobilo diplomo in naziv delovodje. Ta skupina je obiskovala sedemmesečni tečaj, ki ga je i 0rganizirala Luka Koper.
Z. VLAJIČ
ŠTIPENDIRANJE MED SCILO IN KARIBDO
SE VEDNO V SLEPI ULICI?
Dvojno znižanje cenzusa in drugi sklepi 6, seje izvršnega odbora skupne republiške komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju ostanejo v veljavi do nadaljnjega, saj bi nove spremembe med šolskim letom še bolj zapletle že tako težak položaj
Pričakovali smo, da bo po nedavnih političnih ukrepih za učinkovitejše reševanje problemov na področju štipendijske politike v Sloveniji dala zadnja seja izvršnega odbora skupne republiške komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov odgovore na nekatera aktualna vprašanja, vendar odgovorov ni bilo. Predvsem zato, ker so z velikimi težavami zbrani podatki še dvomljivi in jih za zdaj ni mogoče uporabiti kot osnovo za informiranje in nujno potrebno ukrepanje, ne da bi jih poprej ustrezno strokovno dopolnili. Tako še zdaj, po sprejetju znižanega cenzusa, ni znano, kakšne so posledice zadnjih sprememb pri štipendiranju iz združenih sredstev, kaj šele da bi imeli na voljo podatke o potrebnem in razpoložljivem denarju.
Pa še na nekaj moramo opozoriti. Na seji izvršnega odbora skupne komisije je predstavnik republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije ponovil stališča osrednjega vodstva slovenske mladine — podprl jih je tudi izvršni odbor RK SZDL Slovenije —- da bi morali za učinkovitejše in dosled-
nejše uveljavljanje štipendijske politike čimprej opredeliti kratkoročne in dolgoročne naloge udeležencev štipendiranja in ustreznih strokovnih služb in da bi do konca minulega meseca pripravili temeljit pregled finančne realizacije družbenih dogovorov o štipendiranju za vso republiko. Hkrati slovenska mladina za-■ hteva takojšnjo izdelavo dolgoročnega enotnega sistema zbiranja potrebnih podatkov o štipendijah, ki bo poenotil delo skupnih komisij podpisnic samoupravnih sporazumov o štipendiranju v občinah. Obenem je predsedstvo RK ZSMS terjalo uvt'dbo enotnega cenzusa v višini 2000 dinarjev.
Zahteve mladih pa so ostale brez odmeva med člani izvršnega odbora skupne republiške komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov. Skoraj vsi člani IO so vztrajali, naj do nadaljnjega ostane v veljavi dvojno, znižanje cenzusa (2000 in 1000 dinarjev dohodka na družinskega člana mesečno), saj bi po njihovi presoji nove spremembe na področju štipendiranja med šolskim letom še bolj zapletle že tako izjemno težak položaj. Izvršilni odbor je tako zavrnil
predlog za uvedbo enotnega cenzusa, obenem pa sprejel sklep, da občine za saniranje finančnega položaja na področju štipendiranja ne smejo najemati premostitvenih kreditov brez poprejšnjega soglasja IO skupne republiške komisije podpisnic samoupravnega sporazuma.
IO skupne republiške komisije ugotavlja, da so bili njegovi člani premalo strokovno usposobljeni, da bi bili kos temejiti analizi finančnega položaja, zato se ne moremo čuditi, ker je prišlo v zadnjem času do pogostih in ne vselej najbolj učinkovitih sprememb na področju štipendiranja. To so na zadnji seji IO skupne republiške komisije priznali skoraj vsi člani. Zato naj bi jim zdaj priskočili na pomoč finančni strokovnjaki, ki bi analizirali zaključne račune delovnih organizacij za 1976. leto in ocenili dejansko stanje. To pa bi bila tudi podlaga za poročilo zboru podpisnikov štipendijskega družbenega dogovora o lanskem' poslovanju skupne republiške komisije, hkrati pa osnova za nadaljnje ukrepe na področju štipendiranja ter za morebitno najemanje premostitvenih kreditov za izplačilo zaostalih štipendij.	I. V.
VELENJE: NOVE MOŽNOSTI ZA SEZNANJANJE Z MARKSISTIČNO MISLIJO IN PRAKSO
Bogata zakladnica
V kotičku marksistične in družboslovne literature v velenjski Knjižnici, v katerem so zbrana dela s področja marksizma, marksistične filozofije, sociologije in politične ekonomije ter dela domačih in tujih klasikov marksizma, je že blizu 1.100 knjig
Pred približno letom dni so v Knjižnici Velenje, enoti tamkajšnjega Kulturnega centra, uredili prvi kotiček marksistične in družboslovne literature. S tem so dobili tudi delovni ljudje, občani in mladina Šaleške doline možnost, da neposredno spoznajo Socialistične in komunistične ideje ter zamisli in izkušnje revolucionarne prakse. Že ob otvoritvi prvega kotička marksistične in družboslovne literature je bila poudarjena naloga knjižnice, da z izborom zbrane marksistične in družboslovne literature resnično spodbuja revolucionarno družbeno aktivnost prav vseh občanov Šaleške, doline, posebej še mladine.
Po letu dni so zdaj obogatili odde-
lek marksistične in družboslovne literature, in to z namenom, da bi povečali zakladnico, v katero so vtkane misli in akcije revolucionarjev preteklosti in sedanjosti. Obogatitev, razširitev in novo ureditev oddelka pa so pogojili tako okrepljeno družbenopolitično izobraževanje komunistov in članov drugih družbenopolitičnih organizacij kot tudi razmah različnih oblik rednega in izrednega izobraževanja na vseh stopnjah ter vse bolj razgibana dejavnost velenjskega kluba samoupravljavcev ter tamkajšnje delavske univerze.
V kotička marksistične in družboslovne literature je zdaj blizu 1.100 knjig. Dela so zbrana v štirih oddel-
kih, in sicer: narodnoosvobodilni boj in delavsko gibanje; Tito, Zveza komunistov Jugoslavije in samoupravni socializem; marksistična filozofija ter neuvrščeni. Socialistična federativna Jugoslavija in svet.
Ob otvoritvi obogatenega kotička marksistične literature je izdal velenjski Kulturni center poseben katalog, ki bo v prihodnje v pomoč pri izboru marksistične in družboslovne literature. Katalog bodo izdajali v prihodnje vsaj enkrat letno. Izdaja kataloga pa je le ena od oblik, ki naj tudi pripomore, da bi obogaten kotiček marksistične in družboslovne literature spodbudil med mladino, med delavci in občani Šaleške doline kar najširše zanimanje za marksistično misel ter prakso ter za njuno prepletanje in medsebojno bogatenje.
P. O.
Svetli zgledi
Že dolga leta si sindikati prizadevajo spodbuditi akcijo, da bi vse aktivne prebivalce brez osnovnošolske izobrazbe vključili v osnovno izobraževanje. Osnovne organizacije sindikata imajo nalogo, da se zavzemajo za to. da bodo v samoupravnih aktih TOZD podrobneje opredeljene pravice in dolžnosti delavcev za osnovnošolsko izobraževanje. Za uresničenje tc naloge pa seveda niso dovolj samo pravice na papirju. Sindikalni delavci bi se morali dogovoriti z delavskimi univerzami ali z drugimi izobraževalnimi inštitucijami o organizaciji in poteku izobraževalnega procesa. Skupaj s temi inštitucijami naj bi tudi zagotovili prostore, dodatna finančna sredstva, učbenike in podobno. Pri tej pomembni družbeni akciji tudi ne smemo pozabiti na vlogo delavskih univerz, ki vsako leto zajamejo poprečno 4000 ljudi v osnovno splošno izobraževanje. Toda to je veliko premalo, število odraslih učencev se celo zmanjšuje.
Kljub vsemu pa je le nekaj delovnih organizacij, kjer so odlično organizirali osnovno šolo za svoje delavce. Obiskali smo dve od njih, Energoinvest — TOZD transformatorji v Črnučah in Tobačno tovarno v Ljubljani.
Pobudnik za organiziranje osnovnega splošnega izobraževanja v Energoinvestu je biia-OO ZŠMS, ki pa so jo podprle vse družbenopolitične organizacije.	-
Priprave so potekale dobre tri mesece, pripoveduje Dušan Drobež, ki je bil v minulem šolskem letu, ko se je izobraževanje v Energoinvestu začelo, predsednik OO ZSM. Pregledal sem kartoteko delavcev in ugotovil, da 92 delavcev nima dokončane osnovne šole, 46 od teh jih je glede na starost prišlo v poštev za šolo, od h ga jih je bilo kar 32 mlajših od 28 let. Vse delavce sem potem obvestil o pobudi OO ZSM in na informativnih sestankih, ki se jih je udeležil tudi direktor Dopisne delavske univerze Univerzum. smo delavce seznanili z načinom dopisnega izobraževanja.
Seminarji so se začeli v decembru 1975. leta v prostorih naše tovarne. Vsi prijavljeni so se sobotnih seminarjev redno udeleževali. V 5. in 6. razred je bilo vpisanih 21 učencev, v 7. in 8. pa 25 učencev. Tudi izpite so naši delavci kar redno opravljali in nekateri so kljub delovnim obveznostim končali dva letnika že v juniju lani. Pohiteli so predvsem tisti iz skupine 7. in 8. razred, da so se jeseni že lahko vključili v strokovno izobraževanje.
Ker smo v prejšnjem šolskem letu naleteli na razumevanje kolektiva, saj je TOZD —- transformatorji prispevala za izobraževanje 64.000 din, smo tudi v tem šolskem letu objavili razpis za seminarje. Tokrat je bil odziv manjši, predvsem je bilo premalo kandidatov za 5. in 6. razred. Deloma je to razumljivo, saj so predvsem starejši ljudje in se ne nameravajo več izobraževati. Kljub temu pa so seminarji stekli 17. decembra. Obiskuje jih poleg naših delavcev še deset delavcev iz sosednje tovarne Elma in štirinajst iz drugih delovnih organizacij iz Ljubljane.
Posebno zanimiv je primer Tobačne tovarne Ljubljana, kjer v letošnjem šolskem letu sicer nimajo organiziranega osnovnega splošnega izobraževanja, pač pa so na tak način izboljšali kadrovsko strukturo v tovarni, ko so dve leti zapored organizirali tovrstno izobraževanje.
Doslej so bile v neposredni proizvodnji predvsem priučene delavke. Veliko jih ni imelo dokončane osnovne šole. Toda z modernizacijo proizvodnje so se pokazale potrebe po strokovno usposobljenih delavcih, razlaga tovariš Burnik, vodja kadrovske službe. Za opravljanje dela v tobačni stroki bodo potrebni v bodoče verificirani poklici: obdelovalec tobaka, strojni obdelovalec in embaler tobaka ter prodajalec in galanter.
Po temeljiti presoji v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih Tobačne tovarne smo se odločili, da bi se za te poklice lahko usposabljali pri nas že zaposleni delavci. Seveda pa je bilo potrebno za tiste, ki so hoteli napredovati in niso imeli dokončane osnovne šole, najprej organizirati splošno osnovno izobraževanje. V šolskem letu 1974-75 je uspešno končalo osnovno šolo 19 delavcev, v naslednjem šolskem letu pa naslednjih 22. Obiskovali so seminarje 2-krat tedensko po delu, naleteli so na razumevanje kolektiva in na pomoč sindikata.
Letos pa že teče izobraževanje za tri nove poklice po dopisno konzul-tativni metodi. Za prva dva poklica imajo razgovore in predavanja vsakih štirinajst dni v torek in četrtek, za poklic prodajalca in galanterja pa vsako drugo nedeljo. Plačnik izobraževanja je Tobačna tovarna.
Tudi delavska univerza Tomo Brejc v Klanju ima več primerov, ko velike delovne organizacije za večje skupine svojih delavcev organizirajo osnovno izobraževanje. Tako ima na primer Sava skupno 27 delavcev, v Iskri jih je 22, v Tekstilindusu 11.
Uresničevanje načrta, da se vsi aktivni prebivalci z nedokončano osnovno šolo vključijo v osnovno splošno izobraževanje do leta 1980, poteka vse prepočasi. Zakaj svetli zgledi ne potegnejo za sabo tudi drugih-?
STANKA RITONJA
Kako sem se izobraževal?
Od sirote do nagrajenca
tat,
^ teh dneh, ko sta pritisnila mraz i>
'e8, ga ni videti pred hišo. Vse drug.
'“JO. KJC uruS:
' eve pa se je Vinko Vipotnik vsake °Poldne po končanem delu prelevil \ LZaka, zidarja, fasaderja, tesarja, v vse za^teva novogradnja. Pravzaprav k 8re za novogradnjo. Staro, razpo ano in vlažno hišo, ki je v skoraj dve! r°letjih povila nekaj rodov, je Vinke ^■kopal in nadzidal. V njej je ostal ; teat.eri0> drugi štirje otroci pa so se raz-Pu po svetu.
(e stoji dober streljaj iz Žalca, n c njgf.tranb °b cest' v Ljubljano. Okrog
je ZlVa meja z brajdo. Do pred nekaj let p, Lot oaza med hmeljišči. Tu se jt
C*° tr' leta Pred vojno rodil, tu je pe 'etn - 0sta^° z materjo, tu je odrašča! h of' Jepripeljal ženo, tu vsak dan čaki 1' hčeri, da se vrneta iz šole in vrtca
Takrat, kmalu po vojni, se je mora! Vinko kot partizanska sirota po končani osnovni šoli hitro odločiti za poklic. Materi s petimi otroki je sicer občina pomagala, toda za šole ni bilo denarja na pretek. Zato so odločili in Vinko se je strinjal, da se bo izučil za pleskarja. To je bilo, tako so mu vsaj dopovedovali, skoraj toliko, kot biti slikar. Tri leta je pridno mahal s čopičem po tujih stenah in dobil spričevalo, da je postal pleskar in črkoslikar. Toda to je bilo daleč od tistega, o čemer je sanjaril, ko je gnetel suho savinjsko zemljo, da bi jo oblikoval v plastiko. To je bilo še dlje od tistega, kar je doživljal, ko je brkljal po Savi-njinem grušču, iščoč raznobarvno kamenje, ki je speto s smolo predstavljalo čudovit mozaik. Zato je odrinil v Ljubljano, v šolo za oblikovanje. Kri ni
voda, nekaj je pridal brat, nekaj sestra, mati si je odtrgala od ust, primaknila je tudi občina in Vinko je končal srednjo šolo.
»To je bilo že nekaj,« pripoveduje' žarečih oči, sedeč v prostorni kuhinji, medtem ko na kolenih pestuje najmlajšo, ta pa mačko.
»Šola mi je dala polet, ki je zdaj uokvirjen v praktične možnosti, dobil svoj smisel. Zaposlil sem se v Libojah, v tovarni keramike. Kmalu sem ugotovil, da tu zame ni kruha. Vse je bilo utečeno, mojster je bil mali bogec, vsevea, zato je bil vsak oblikovalec odveč. Ko sem'se v tovarni začel dušiti, sem doma razkopal hlev in siga preuredil v delavnico. Naredil sem si lončarko vreteno, mizo, vse, kar potrebuješ za delo z glino in začel z oblikovanjem gline. Pri tem sem prišel Že skoraj do tistega, o čemer sem sanjaril, ko sem spoznal, da je treba te izdelke tudi žgati. Toda kje? Končno sem preprosil dva lončarja, najdlje me je prenašal oni v Mozirju. Kaj zato, če mi je od petih velikih vaz v peči ostala cela le ena, največ dve...««
Ob tem je Vinko spoznal še eno resnico. Ni dovolj samo to, da si plastiko izoblikoval, vazo ožgal ali v mavec odtisnil podobo. Izdelek je bilo treba tudi prodati. Tega, prodaje pa se, kot s trpkostjo ugotavlja, ni nikoli naučil. Tudi takrat ne, ko je bil v žalski Zarji ali pri celjskem Izletniku, kjer je spet risal črke
na avtobuse in ob praznikih kitil gostinske lokale.
>> Vse življenje se učimo, so mi govorili. Kaže, da res. Če zdaj o tem razmišljam se mi dozdeva, da sem se največ naučil med delom v celjskem Muzeju. Tam sem, prišel do globin različnim materialom, spoznaval stare oblike, veziva ' in umetnost stoletij, tisočletij. Toda žilica mi ni dala miru, zato sem šel za oblikovalca v celjsko zlatarno. Skoraj leto in dan sem opazoval stare mojstre, kako obdelujejo in oblikujejo zlato. Ta kovina ima poseben pomen, posebno vrednost in posebno ceno. Zato delo z njo ni kar tako. Potem sem začel vnašati svoje zamisli... Nakit mora biti nakit našega časa. Cvetlice, kroglice in popki so preživeli. To je utrujajoče razkošje redkih...«
Spn’a so njegove oblike naletele na nerazumevanje. Toda bil je vztrajen. In glej, na prvi mednarodni zlatarski razstavi v Celju je med nagrajenci. Na drugi spet in na tretji kar dvakrat. Kaj zato, če so bili drugi, tudi tisti naši oblikovalci, ki so se uvrstili za njim, v časopisih on pa ne. Osrečil ga je stisk rok njegovih sodelavcev. In dela naprej. Gladke, preproste oblike, za mladost, za vsak žep.«
js
itA»Nim N«yiNE
»Ženska« pravica do dela
Približujemo se marcu in praznovanju mednarodnega dneva žena. To je čas, ko bomo govorili o ženskah in o njihovih problemih. Tako se govori mesec dva o marsičem — da ni »ženskega vprašanja«, da je ženska integralni del sil združenega dela, delavskega razreda, da enakopravno sodeluje v vseh družbenih spremembah in v drugih zadevah itd.
Da pa je resničnost povsem drugačna in da mnogi ta gesla pozabijo takoj po praznovanju dneva žena, lahko pokaže, dejali bi, povsem obroben primer. Če vam pride po naključju v roke poročilo mestnega odbora sindikata gradbenih delavcev Zagreba o opravljenih razpravah v temeljnih organizacijah združenega dela o družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v delovnih organizacijah gradbeništva in industrije gradbenega materiala, boste lahko med drugim prebrali:
»Poudarjeno je, da je mnogo žensk nezaposlenih. Treba pa je ugotoviti pri evidentiranju, ali so te osebe resnično brez materialnih sredstev za življenje, ali so gospodinje, ženske brez otrok, katerih možje prinašajo v hiše visoke dohodke in da le zaradi »dolgočasja« iščejo zaposlitev«... In, naprej: »Treba je proučiti problem nezaposlenih in s tem socialno ogroženih, da bi jih zaposlili na tista delovna mesta, ki jih zasedajo, denimo, štirje člani neke družine, od katerih ena oseba (žena) ne bi bila ogrožena, čeprav ne bi bila zaposlena.«
Torej, zakaj bi ženske, če niso socialno ogrožene in če njihov mož prinaša domov precej denarja, hotele delati, zakaj bi uresničevale vse te dolgočasne samoupravne pravice, zakaj bi bile dejavniki družbenih sprememb, zakaj bi uresničevale ustavno vlogo dela in delovnih ljudi? Čemu, se sprašujemo, saj lahko gospe sedijo doma in pijejo kavo in se ne vmešavajo v moške zadeve. Zakaj bi svojo človeško bit izražale z delom, ko pa se lahko ukvarjajo s hišnimi zadevami in uživajo v lepih plačah svojih mož. Niso socialno ogrožene!
Pri vsem tem pa prav gotovo zaboli dejstvo, da ta misel ni bila izražena kar mimogrede, v kavarni ali krčmi, ampak da gre za uraden sklep javne razprave o družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike, ki je bila izvedena v vseh organizacijah združenega dela gradbenikov v Zagrebu. Vprašanje je samo, ali so bile na zborih delovnih ljudi, na katerih so razpravljali o teh problemih, tudi ženske? Ali je bil na sestanku kdo (saj ne bomo razpravljali o tako imenovanem »ženskem vprašanju«, ampak o pravici do dela, ki je z ustavo zagotovljena vsakemu občanu), ki bi kaj rekel o takšnem načinu razmišljanja, ki sega v mednji vek in nikakor ne ustreza našemu socialističnemu samoupravnemu duhu.
DUŠANKA GULAN
URESNIČEVANJE DOGOVOROV 0 RAZPOREJANJU DOHODKA V ČRNI GORI
Delijo več, kot ustvarjajo
Vsak tretji kolektiv med kršilci dogovorov in sporazumov o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke
Ustvarjeni dohodek v Črni gori se je lani povečal glede na leto poprej za 14 odstotkov, razporejeni dohodek pa za 17 %. To pomeni, da so v tej republiki več razdelili kot pa so ustvarili. Samo v gospodarstvu so razporedili 377 milijonov dinarjev več, kot pa so dosegli dohodka. To in struktura razporejanja dohodka sta v marsičem vplivala na akumulativno sposobnos) gospodarstva.
Očitne so tudi neustrezne težnje v razporejanju čistega dohodka. Medtem ko je lani narastel čisti dohodek za 8 odstotkov, so se osebni dohodki povečali za 26 odstotkov. Ti in mnogi drugi podatki, ki smo jih slišali v Zvezi sindikatov Črne gore med razpravo na skupni seji odbora za izvajanje družbenega dogovora in komisije za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, kažejo, da osebni dohodki v glavnem niso bili odvisni od sadov dela niti v gospodarstvu niti v negospodarstvu oziroma da v mnogih organizacijah niso spoštovali dogovorjene politike na tem področju.
Po nepopolnih podatkih 400 organizacij in delovnih skupnosti oziroma 35 odstotkov organizacij združenega dela, ki so bile zajete v analizo, ni spoštovalo določil družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov. Vzrok za to je neizdelan sistem načrtovanja v organizacijah združenega dela. Odstopanje od predvidevanj je zlasti očitno v organizacijah, ki so poslovale z izgubo. V večini teh organizacij težijo za tem, da bi zagotovili osebne dohodke in zavarovali standard delavcev ne glede na rezultate dela. So pa tudi organizacije, ki svoje planske naloge prilagajajo trenutnim razmeram. Pomanjkanje planov je eden od vzrokov spontanosti v razporejanju čistega dohodka. Zato se dogaja, da najprej zagotovijo sredstva za osebne dohodke in šele potem razporejajo preostanek dohodka.
Po večurni razpravi na tej skupni seji so delegati sprejeli sklepe, ki opredeljujejo nadaljnje naloge sindikatov na tem področju. V glavnem temeljijo na sprejetju samoupravnih sporazumov v OZD, kjer tega doslej niso storili, in zagotavljanju pogojev za njihovo dosledno uresničevanje.
V dosedanji praksi so bili tudi primeri, da so mnoge organizacije sprejele sporazume samo zato, da bi lahko razdelile osebne dohodke, saj je bil to pogoj za izplačilo. Nujno je hitreje razvijati tudi učinkovitejši sistem načrtovanja, saj brez tega ne more biti dobre delitve. Zato bo dejavnost organizacij sindikata Črne gore v prihodnjem obdobju usmerjena k dopolnjevanju vseh teh dokumentov v skladu z določili zakona o združenem delu.
VLADO GOJNIČ
Kdor z vragom buče sadi...
Pritožba Staneta Zupančiča, komercialista iz 9 Maribora, je verjetno dogodek brez primere: S med drugim se pritožuje zaradi lastne nezako-| nite dejavnosti. Težko je verjeti, ali je človek B prepričan v to, da ima prav, ko krši zakon, ali pa | preprosto misli: treba je poskusiti, morda bo vžgalo. Zdi se nam, da gre za drugo plat.
Od prvega januarja leta 1975 je Zupančič pol leta delal v Sloveniji kot trgovski potnik industrijske klavnice Topola v Bački Topoli. Na delo sta ga, kot pravi sam, sprejela šef prodaje Levče Simenovski in komercialni direktor Žarko Nenadič. Z njima je sklenil pogodbo, na podlagi katere so ga po treh mesecih poskusnega dela sprejeli v delovno razmerje za nedoločen čas.Tn tako je z velikim zaslužkom in malo dela čakal, da mu vročijo sklep o sprejemu v delovno razmerje.
Medtem pa se je Zupančič spričkal z omenjenima uslužbencema industrijske klavnice in odpovedal. Sporna sta bila enomesečni zaslužek in potni stroški (skupno 13.149,25 dinarjev), nato pa se je razjezil še zato, ker mu Topola ne priznava pol leta delovne dobe. Zaradi varstva svojih pravic (!) se je obrnil najprej na svet Zveze, sindikatov občine Bačka Topola, na zahtevo sveta je kmalu sledila intervencija
družbenega pravobranilca samoupravljanja in inšpektorja dela. Primer Zupančič je tako prispel pred zbor delovnih ljudi Topole. Stane Župančič ni bil navzoč, čeprav je bil pravočasno obveščen in zdaj po letu dni trdi, da njegov primer ni rešen. S tem seveda najverjetneje misli na odločitev zbora delavcev, ki je njegovo zahtevo (!) zavrnil kot neutemeljeno.
Ker pa je prepričan, da ima prav, se še naprej pritožuje: pokrajinskemu svetu Vojvodine, zatem pa svetu Žveze sindikatov Jugoslavije. Prosi tovariša Špiljka ali pristojne organe, »naj posredujejo, da bi mu nadomestili škodo za izgubljenih 6 mesecev delovne dobe in mu izplačali pošteno zasluženi denar«.
Sicer pa se ta komercialist s 24. leti delovne dobe »ni obnesel« niti v kolektivu 29. november iz Subotice, s katerim je prav tako imel spore. Treba pa je priznati, da je vztrajen, pritoži se, če meni, da bo imel od tega kaj haska. Kar zadeva Topolo, ima nekje prav: njegov primer so zakrivali in nikogar niso poklicali na odgovornost. Sicer pa je težava prav v tem. Nekdo, predvsem pa sindikat bi se moral »spomniti«, da bi primer v celoti izročil sodišču združenega dela.
Z. JOVANOV
SINDIKAT GRADBENIH DELAVCEV SRBIJE O GOSPODARJENJU LANI
»Ustreznejša delitev« — kje si?
Vzroki za nizek dohodek so povsem v lastnih slabostih
O storilnosti, gospodarnosti dela in merjenju rezultatov dela v organizacijah združenega dela gradbeništva in industrije gradbenega materiala so razpravljali na seji republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Srbije.
Delegati so poskušali oceniti uresničevanje sklepov prve konference Zveze sindikatov Srbije o učinkovitejšem gospodarjenju in delitvi po rezultatih dela. Na voljo so imeli devetmesečne obračune delovnih organizacij v minulem letu. Čeprav so bile možnosti gospodarjenja v gradbeništvu boljše kot v gospodarstvu v celoti, so ponekod v gradbeništvu ugotavljali dokaj škodljive pojave. Tako so, denimo, še organizacije, v katerih obstajajo znatne razlike v višini dohodka, storilnosti in učinkovitosti izkoriščanja dela in sredstev, to pa ni posledica objektivnih okoliščin, marveč v glavnem subjektivnih pomanjkljivosti. So tudi primeri podvajanja zmogljivosti, razdrobljenosti in premajhne povezanosti pri izvajanju del in nastopanju na tržišču. Tako se je, denimo, razlika v dohodku na delavca v 30 projektant-
skih TOZD gibala v razmerju 1:14,8, v 75 organizacijah za visoke gradnje v razmerju 1:8,3, v 26 organizacijah za nizke gradnje pa je to razmerje 1:3,3, čeprav so bile možnosti gospodarjenja za vse enake.
Razloge za nizek dohodek na delavca velja iskati, kot so ugotovili, v glavnem v lastnih pomanjkljivostih:	nezadostni izkoriščenosti
zmogljvosti, počasnem izboljševanju organizacije dela, delovni disciplini in izostankih. Prav zato je ena najvažnejših nalog sindikata, da prouči, kaj ovira povečevanje dohodka in da, drugič, prispeva k odstranjevanju pomanjkljivosti v organizaciji dela. Vztrajati je treba pri povezovanju dohodka in delitve z doseženimi rezultati ter stalno dopolnjevati merila za individualno delitev. Analize kažejo, da je v gradbeništvu skoraj štiri petine neizkoriščenih ekonomskih zmogljivosti v TOZD posledica slabe izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti. Če bi opravili samo to napako, bi bil dohodek na delavca za tretjino večji.
Zelo pomembna naloga za sindikalne organizacije je vsekakor pove-
čevanje dohodka z zmanjševanjem stroškov proizvodnje, skratka z varčevanjem. To pa se mora poznati tudi pri osebnih dohodkih. Žal takrat, ko gre za delitev, v nekaterih TOZD ne spodbujajo storilnosti, kakovosti in racionalnega poslovanja, saj nimajo meril za takšno vrednotenje dela. Tako je analiza samoupravnih sporazumov o pridobivanju in delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke v 88 delovnih organizacijah gradbeništva v Srbiji pokazala, da kar 40 odstotkov delavcev dobi osebne dohodke glede na čas, ki ga prebijejo na delu, medtem ko ima 60 % delavcev kot merilo dela v glavnem startno osnovo in delno normo. Uporaba skupinske norme je pravzaprav najbolj razširjeno merilo individualnega dela v gradbeništvu, vendar se vse bolj kaže potreba, da bi te norme izpopolnili. Pozitivni- primeri na tem področju so že znani. Takšne izkušnje je treba samo uveljaviti, torej med seboj izmenjavati najboljše rešitve, saj samo stimulativna delitev lahko da rezultate pr) povečanju storilnosti in dohodka.
Z. B.-V-
LENOBA ZA KULISO
Izbira letnega dopusta v drugi organizaciji
VPRAŠANJE
V naši organizaciji se je 4.10.1976. leta zaposlila nova delavka. Čeprav je šele prišla v organizacijo, je zahtevala, da ji odobrimo izrabiti ves letni dopust ter izplačamo tudi regres za dopust. Zanima nas, ali ima navedena delavka pravico do tega, kar zahteva, saj je bila pred prihodom v našo organizacijo zaposlena do 26. 3. 1976 leta v nekem drugem podjetju, od tega podjetja pa je odšla še k neki organizaciji, kjer je bila zaposlena od 20.4. do 30.10.1976 leta.
O. Š. ŠKOFJA LOKA
sodelavcev in ljubezen do svojega dela ter delovne skupnosti so pogoji, brez katerih si težko zamislimo uspešno delo kateregakoli kolektiva. Vendar pa tudi tovarištvo ima svoje meje.
Skrbno je treba paziti, da ohranimo vse vrline, na katere se spomnimo, ko slišimo to besedo in da se ta lep in sila pomemben odnos ne prelevi v familiamost.
Tako kot v kolektivih poznamo tovarištvo, poznamo tudi familiamost. Na primer: nekdo je dober s šefom in le-ta dovoli, da njegov sodelavec dela doma na njivi ali na vikendu, in to v času, ko bi po vseh postavah moral delati na svojem delovnem mestu. »Izmaži me nekako!« pravi prvi. »Bom!« odgovarja drugi. Toda v kolektivu se da
redkokdaj in kaj skriti. Tretji vidi, kako vse »lepo« gre pa si misli, zakaj tudi jaz ne bi odšel danes dopoldne z ljubico na izlet? In gre — in v takšnih razmerah se mu tudi resnično ne zgodi nič. Ljubimec med delovnim časom natanko ve, kdaj in kje je bil šef, ko bi moral biti v službi, ve da šef zamiži, kadar ni na delo njegovega prijatelja —-sodelavca... Šef pa tudi ve, da vse to ve tudi ta »ljubimec« in ugotovi, da je najbolje molčati. Poznam primere, ko so nekateri večkrat telefonirali šefu: »Včeraj smo ga preveč dali na zob, bučo mi bo razneslo, uredi, da mi ne bodo pisali plavega. Bom že naredil svoje!« In šef to dobro razume, zakaj tudi on je bil včeraj v isti prijetni družbi in tudi njega neznansko boli glava. Stopi k tajnici in reče: »Ah, da, pravkar sem se spomnil! Tova-
riša Franceljna sem včeraj poslal nemudoma na teren!« Tajnica modro prikima, reče nič (»najbližji sodelavci bomo pa ja držali skupaj!«), misli pa si, uf, ko bi še stari kam hotel, ko je danes tako siten.
Krog familiarnosti pa se širi kot epidemija, dokler ni le preveč tistim, ki namesto »dobrih prijateljev« delajo. Takrat pa so hude debate, pe-rejo umazano perilo, dovčerajšnji prijatelji postanejo namah najhujši sovražniki — in vse splava na dan. Nekje prej, ponekod pozneje, vendar zagotovo splava.
Najpogosteje je slišati: »Če šef rega ne bi odobraval, mi tega ne bi počeli!« Šef pa kima z glavo in polglasno ponavlja: »Dobrota je sirota in ljudje so...« (no, saj veste kaj!)
Vsi ljudje pa še zdaleč niso enaki. Nekateri so vestni bolj, drugi manj. Med nami so tudi lenuhi in prav ti največkrat iščejo v kolektivu fami-liarne odnose. Zakaj? Zato, ker je familiamost zanje najboljša kulisa.
ODGOVOR
Glede na to, da je delavka v vaši organizaciji šele od 4. K). 1976, ji pri vas letni dopust ne gre. Po členu 35 zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in
zasebnimi delodajalci, ki še velja, ima delavec pravico in dolžnost, da letni dopust izrabi v organizaciji, kjer je pridobil pravico do njegove izrabe. Možno je, da delavec izrabi letni dopust tudi v drugi organizaciji, čeprav je pridobil pra-
vico do dopusta v prejšnji, vendarle, če sta se obe organizaciji o tem izrecno dogovorili. Če torej med vašo organizacijo in med organizacijo, iz katere je delavka prišla, takega dogovora ni bilo, ji letni dopust pri vas za leto 1976 ne gre. Glede na to, da je pravica do regresa za letni dopust odvisna od pravice do letnega dopusta, ji ne gre tudi regres.
X	kupon
O
PRAVNIK SVETUJE
KAJ PRAVIJO DRUGI?
Razpoka na trdnjavi proizvajalcev
V članku s tem naslovom je tednik »Jeune Afrique« med drugim tudi takole spregovoril o razkolu, ki je v OPEČ nastal po uvedbi različnih cen nafte: Zmanjševanje moči OPEČ je teliko manj razumljivo, če vemo. da so petrolejske države danes veliko bogatejše, kot so bile pred tremi leti in da je njihov vpliv v svetu veliko večji kot v decembru 1973. leta, ko so članice OPEČ uspele, po seriji stalnih povečanj, doseči petkrat višje cene, kot so Veljale dvanajst mesecev pred
dunajskim sestankom.
Tretji svet je v petrolejskih državah gledal nekakšno avantgardo, sposobno zabeležiti točke tam, kjer so industrijsko razvite države najbolj ranljive. Povečanje cen nafte je sprejel kot uvod v svetovne spremembe cen...
Na razočaranja pa ni bilo treba dolgo čakati... Tretji svet je pričakoval, da mu bo OPEČ prodajal nafto ceneje, kot pa jo nudi razvitim. Pojasnili so mu, da ni mogoče določiti dvojnih cen. ker bi to koristilo zgolj velikim
petroljeskim družbam... Zakaj ne bi potem ustanovili takega sistema, ki bi kupcem iz tretjega sveta omogočal, da povrnejo — v obliki darila — presežek cene, ki so jo morali plačati? Vendar se niti po treh letih razprava o tem še ni premaknila z mrtve točke ... OPEČ sicer želi ustanoviti take (namenske) sklade, vendar tudi vselej najde možnosti, da za dlje časa zamrzne svojo akcijo. Samo primer iz najbližje preteklosti: ker so razvite dežele odklonile, da bi svoj delež k pomoči za
^Remembe v politiki zaposlovanja na madžarskem____
Misli danes za jutri
jp° leta 1980 se mora število administrativnih delavcev zmanjšati za 5% O Pedagogi, pravniki, zdravniki, farmacevti in stomatologi se mo-rajo zaposliti tam, kjer jih najbolj potrebujejo
■,0 sv°bodni ponudbi delovne de in povpraševanju po njej na udžarskem ne bi mogli govori-■ Ze nekaj mesecev namreč e|ja popolna prepoved zaposlo-anJa administrativnih delavcev, s tem letom pa so začeli izvajati redbo, po kateri se pet kategorij 'Plomiranih strokovnjakov ^Pedagogi, pravniki, zdravniki, Uuni zdravniki in farmacevti) ne °re zaposlovati tam, kjer želite’ ampak prek natečajev, kate-1,1 izid jih lahko privede na de-. ''no mesto, ki ga sami sicer niso orali. Omejitve so vsekakor dne in javnost o tem mnogo Opravlja.
n„f^radniška zapora«, kot neKateri •	. .	,
7 n , imenujejo prepoved
Poslovanja administrativnega ?. ja, je bila kot trdijo uradno. Učinkovita in jo bodo izvajali (udi v prihodnjih letih. Ker pa v zadnjem času nikakor niso mogli Spraznjeno mesto popolnih z Uovim uslužbencem, tudi v pri-meru smrti	ali upokojitve,
arnpak so morali v okviru podje-1 najti rešitev, so zdaj namesto Prepovedi zaposlovanja uvedli Prepoved povečanja administra-nvnih delavcev. Ta bolj prožen krep praktično pomeni, da za daj predvidevajo na Madžar-.. ern ohraniti število administra-^vnega osebja na enaki ravni, - enem pa predpisujejo zmanj-anJe za 5 odstotkov do leta 1980. Tistim podjetjem in ustano-, arn, ki bodo to znižanje dosegle,
. 0 omogočeno, da bodo ustvar-tem prihranek v denarju izkori-e za dopolnilno povečanje
plač delavcev in uslužbencev.
Mnogo več razprav pa je v javnosti zbudila uredba o obveznih natečajih za pet prej omenjenih strok. Uredbo si predvsem razlagajo kot usmerjanje strokovnjakov na administrativen način. Gre za obveznost vsakega diplomiranega študenta, da se prijavi na natečaj, ki je razpisan za njegovo stroko, in s pogoji, ki jih je določilo pristojno ministrstvo.
Zaposlitev, ki jo ponuja natečaj. je najpogosteje zunaj Budimpešte in drugih večjih mest, saj strokovnjake potrebujejo zlasti v manjših krajih. Težava pa je prav v tem. ker večina diplomantov noče/ zapustiti večjih mest. Domnevajo, da bodo na treh natečajih, kolikor jih bodo ponudili vsakemu kandidatu, rešili problem njegove zaposlitve. Če pa se kandidat sploh ne bo prijavil na natečaj, bo moral leto dni čakati na delo. ker ga ne bo smela zaposliti nobena ustanova ali podjetje v državi.
Računajo, da bodo s tem preprečili dokaj razširjeno prakso, da pedagogi, zdravniki, zobni zdravniki, pravniki in farmacevti, ki doslej niso mogli dobiti mesta v stroki, kakršno so želeli, ali pa so se je izogibali zaradi nizke plače (zlasti pedagogi), bežijo iz svoje stroke in se zaposlujejo v drugih konjunkturnih dejavnostih. V Budimpešti ni redkost, da so natakarji, taksisti, receptorji, turistični vodiči itd. ljudje z visoko ali srednjo izobrazbo. Madžarska pa. kot meni-
jo, nima toliko delovne sile, da bi si lahko privoščila takšno razmetavanje znanja. Prav zato skušajo z usmerjanjem delovne sile na vseh področjih izboljšati možnosti za normalno delovanje posameznih služb.
Madžarska ima zdaj približno 350 tisoč fakultetno izobraženih strokovnjakov, kar je glede na število prebivalcev povsem zadovoljivo. Tako pride na 10 tisoč prebivalcev kar 26 zdravnikov, kar je. v primerjavi z evropskimi merili zelo lep dosežek. Edina napaka je, da so zdravniki pa tudi nekateri drugi strokovnjaki slabo porazdeljeni. Prav zato morajo s posredovanjem višjih forumov iskati boljši razpored. Medtem pa demografske napovedi kažejo, da bo približno čez 15 let nastopilo obdobje, ko se bo v enem desetletju umaknilo v pokoj prav toliko strokovnjakov. kolikor jih je prenehalo delati v minulih dvajsetih letih.
Težko je sicer reči, če bodo na Madžarskem podobne- ukrepe usmerjanja razširili tudi na druga področja. Administrativno usmerjanje namreč tudi v tej državi ni priljubljeno, še posebej, če vemo, da podobni ukrepi v preteklosti niso dali pričakovanih sadov. Pomanjkanje delavcev je tudi tam, kjer se trenutno kaže kot zelo velik problem, samo navidezno, ker izkoriščenost — po nekaterih trditvah — ni odvisna le od pravilnega razporeda, ki ga določijo z vrha, ampak tudi od številnih drugih dejavnikov.
MILOŠ ČOROVIČ
razvoj tretjega sveta povečale od 500 na 600 milijonov dolarjev. OPEČ do nadaljnjega za te potrebe ne bo vložil svojih 400 milijonov dolarjev. Ne gre za to, da bi ugotovili, če se OPEČ do tretjega sveta vede bolje kot razviti svet, ampak za to, ali OPEČ res igra svojo vlogo avantgarde revnih ali pa le uživa v vlogi bogate jare gospode? Vprašanj, ki jih zastavlja tretji svet. je še veliko, odgovori pa so žalostni...
Na zalogi imamo značke Zveze sindikatov Jugoslavije po ceni 15 dinarjev. Naročila sprejema: CZP Delavska enotnost. Ljubljana, Dalmatinova 4-11.
Vendar je še upanje. Morda se bodo članice OPEČ ob spoznanju omejenosti svoje moči, le opogumile in izkoristile izkušnje, pridobljene v zadnjih treh letih, se tako bolj poistovetile s tretjim svetom, katerega revščina je obenem obtožba in opravičilo njihovega bogastva...
TA TEDEN V ŽARIŠČU
Podpredsednik ZIS in zvezni sekretar sinškim dokumentom, nujno pa jih je
za zunanje zadeve Miloš Minic nadaljuje intenzivno zunanjepolitično dejavnost. Po nekaj dneh premora — po obisku v Adis Abebi — se je v začetku tega tedna napotil v Budimpešto. Z gostiteljem Frigvesom Pujom sta v dveh dneh imela res izčrpno izmenjavo mnenj o dvostranskih odnosih in perečih mednarodnih problemih. Za naše sodelovanje z Madžarsko resnično ustreza ugotovitev: trdno in solidno sodelovanje. Ob tem se je v praktično gospodarsko pa tudi politično sodelovanje prelila obojestranska pripravljenost za nadaljnji razvoj odnosov. Prav s sosednjo Madžarsko smo kot s prvo vzhodnoevropsko socialistično državo prešli na konvertibilni način plačevanja in dosegli več kot 810 milijonov dolarjev vrednosti blagovne menjave. Ministra Minic in Puja sta spregovorila tudi o trenutnem položaju v mednarodnih odnosih. Pri tem sta pozornost usmerila predvsem na pospešene priprave na beograjsko srečanje udeležencev helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi.
Z njuno izmenjavo mnenj o teh pripravah se je povsem ujelo tudi dvodnevno srečanje evropskih nevtralnih in neuvrščenih dežel. V Beogradu so predstavniki devetih držav izmenjali poglede in stališča o uresničevanju helsinških dokumentov. Izpovedali so prepričanje, da bodo sklepe konference o varnosti in sodelovanju v Evropi najhitreje in naj-popolneje uresničili s krepitvijo dvostranskega sodelovanja med evropskimi državami. Izogibati pa se je zlasti treba strogo blokovskemu pristopu hel-
obravnavati kot zaokroženo in nedeljivo celoto. Samo takšno obravnavanje lahko zagotovi tudi uspeh junijskega preglednega srečanja 34 držav v Beogradu.
Povdsem na kratko še o dveh temah, ki že nekaj časa zbujata precej pozornosti. Na prvem mestu je Španija in njen boj za dokončno demokratizacijo dežele. V zadnjih dveh letih so napravili velikanske korake, v zadnjih mesecih in tednih pa te procese po vsej sili skuša zadržati desnica, ki izgublja položaje. Desničarji so se zatekli k preizkušenim sredstvom političnega terorja in ustrahovanja, ubojev in ugrabitev. Ob odločnem nastopu vlade se tazarota ni posrečila in vlada v Madridu ima zdaj veliko več možnosti za nadzorovanje in nadaljevanje procesov demokratizacije in normalizacije položaja v deželi.
Na jugu Libanona pa se stvari — tudi po zaslugi tamkajšnje desnice — še naprej zaostrujejo. Desničarji zahtevajo popolno razorožitev vseh naprednih sil v deželi, še zlasti pa borcev palestinske osvobodilne organizacije. Ob nenehnih oboroženih spopadih med sprtimi stranmi tudi Izrael rožlja z orožjem na libanonski meji. Slišati je sicer zagotovila iz VVashingtona, da Tel Aviv ne bo posredoval s četami. Zdaj pa je pravzaprav vse v pričakovanju turneje generalnega sekretarja OZN Kurta Wal-dheima in še bolj turneje ameriškega zunanjega ministra Cyrusa Vancea po deželah Bližnjega vzhoda. Obe politični potovanji naj bi vsekakor dali nove mirovne pobude.
BD
kdo je kdo
VVALTER FREDERICK MONDALE
podpredsednik ZDA
O novem ameriškem podpredsedniku NValterju Mondaleju je javnost prvič slišala pred nekaj meseci, ko ga je Jimmv Carter izbral za svojo desno roko. Komaj dober teden zatem, ko je novi ameriški predsednik 20. januarja letos zaprisegel, se je \Valter Mondale že odpravil na bliskovito turnejo po zahodni Evropi in na Japonsko.
Tako v evropskih prestolnicah kot v daljnem Tokiu so se že seznanili z glavnimi podatki iz življenjepisa novega podpredsednika v Carterjevi administraciji. Tako so izvedeli, da se je 48-letni pravnik, znan politik ameriške zvezne države Minesote, njen poznejši zastopnik v zveznem senatu, počasi a vztrajno prebijal v vrhove demokratske stranke. Za seboj je imel ponesrečen boj za predsedniško nominacijo, v lanski predvolivni bitki pa je stavil prav na Carterja.
Vse to so vedeli ta^co v Bruslju. Bonnu. Londonu, Banzu, Rimu in Tokiu, vendar jih je Mondale presenetil kot previden razlagalec Carterjevih zamisli o zunanjepolitični usmeritvi in zavezniški politiki. Ves čas turneje je bilo še kako očitno, da je VValter Mondale prišel predvsem zato, da bi poslušal, da bi »otipal utrip«.'Na sedežu NATO pakta v Bruslju je sicer jasno povedal, da se bo Washington odločno zavzel za nadaljnje popuščanje napetosti v odnosih z Moskvo, za uspeh pogajanj SALT . obenem pa je pomiril za-
veznike, ko je dejal, da se bodo poslej pogosteje, posvetovali po posameznih pomembnih odločitvah. Dal pa je tudi vedeti, da bodo drugače obravnavali dialog sever-jug.
Mondale je torej prišel, veliko poslušal, zagotavljal nadaljevanje zavezništva, potrdil nekaj novih usmeritev in se vrnil v Washington, da bi poročal o svojih vtisih.
BRANKO DOBRANIČ
Strokovnjak opozarja na pravice in dolžnosti
kaj lahko storimo za boljše okolje?
$ke a^an-)e razmer v življenj-o 111 °kolju neposredno ovira
strS'>u<^arS'CO rast ‘n raven indu-'jske predelave surovin. Vsak vg^teeznik pa kot porabnik
Šen- -le lahko vPliva na izbolj'
ENERrn?683 0k°,lja'
ene .. 'JIJA: z vsako vrsto kkl '8l-6 ravnajrno preudarno!
tecimo razsvetljavo, elek-dry ° radio, televizor in
Uatno! tak°j ko jih ne uP°rab-
a^itoP*otno izolacijo hiš, stano-*ahko *n htealrtih prostorov
5fkih
8oriv°u Znatno Prihranimo pri
svet,?*6116 ’n strope izbirajmo le
danima6’ ker tudi 5 tem pri' Bori umetno razsvetljavo.
iorimo
$e proti svetlobnim
reklamam, ki niso potrebne.
Ne kupujmo pijač (sadnih sokov, piva in drugih) v alu — folijah. Z vsako odvrženo folijo namreč uničujemo precejšnjo količino energije, ki je bila potrebna za izdelavo alu —folij.
VODA: čimprej popravimo poškodovane pipe in cevovode, s tem preprečujemo preveliko porabo pitne vode.
Pri prhanju porabimo petkrat manj vode kot pri kopanju v kadi, tega nikoli ne pozabimo!
Počakajmo, da naberemo dovolj perila za napolnitev pralnega stroja.
Veliko vode prihranimo, če peremo avtomobil z vodo iz vedra, namesto da si pomagamo z vodnim curkom iz cevi.
Skrbno pazimo, da ne razlivamo olja. Liter razlitega olja lahko uniči milijon litrov pitne vode! Skrbimaza redne preglede zbiralnikov.
MATERIAL ZA PAKIRANJE: Že pri nakupu pazimo in kupujmo blago brez embalaže, ki bi jo potem morali odvreči.
Izdatke za nakup plastičnih vrečk omejimo tudi tako, da kupujemo s torbico, čeprav staromodno.
Ne kupujmo obrokov jedil v alu —folijah, da jih ne bo treba odvreči.
Ne kupujmo pijač v nezamenljivih posodah. Le-te so dražje, obenem pa vedno znova obnavljajo vprašanje, kam z odpadki.
Za hrano, ki jo jemljemo s
seboj na izlet ali na pot, vzemimo posebno vrečko za odpadke, ki jo potem odvržemo v smetnjak in s tem preprečimo onesnaženje okolja.
Stare časopise, obleke, krpe in drugo oddajmo v zbiralnike, ki so namenjeni za predelavo odpadkov, iztržki pa naj bodo namenjeni za dobrodelne namene.
Kupujmo le blago v takšni embalaži, ki ne onesnažuje okolja.
Ne kupujmo in ne uporabljajmo brisač, posod in drugega blaga, ki ga moramo po enkratni uporabi odvreči. Stroški za proizvodnjo takšnih vrst blaga niso v razmerju z njihovo uporabno vrednostjo.
sprašujete Odgovarjamo
Prosim za odgovor na naslednje vprašanje:
— V osnutku sindikalne liste 1977 je bilo zapisano, da se pri delovnih jubilejih upošteva vsa delovna doba. Sprejeta sindikalna Usta pa e 35. točki določa, da pogoje za pridobitev, konkretno višino ter obliko nagrade za posamezne delovne jubileje določajo temeljne in druge organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti v svojem samoupravnem splošnem aktu. Zanima me, ali tako oblikovano določilo pomeni, da temeljne in druge organizacije dejansko povsem samostojno odločajo, katero delovno dobo (v organizaciji, v panogi, skupno delovno dobo) bodo upoštevale kot pogoj za dodeljevanje jubilejnih nagrad?
RŽ — POSTOJNA
Za odgovor na vprašanje smo zaprosili v. d. predsednika Odbora za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pri RS ZSS tovariša Emila Šuštarja. Odgovoril je:
Sprejeto besedilo sindikalne liste upošteva pripombe iz javne razprave. V njej je prevladovalo mišljenje, naj bi določilo o jubilejnih nagradah ostalo takšno, kot je bilo v prejšnji listi. Zato lahko pritrdim vprašanju vašega bralca in na kratko povem, da je le od odločitve delavcev v temeljnih in drugih organizacijah odvisno, katero dobo bodo upoštevali pri podeljevanju jubilejnih nagrad.
SAMO
DOBRA ZIMA JE
PREMALO!
Čeprav letošnja zima še vedno ni takšna, kot bi si jo mnogi želeli, je s snegom le nekoliko bolj radodarna, kot pa so bile zadnje. Vsaj glavne slovenske smučarske žičnice imajo dovolj dela. V višjih legah je namreč povsod dovolj snega za prijetno smuko, medtem ko mora večina vlečnic v dolini tudi to zimo počivati, saj je večji del Slovenije brez snežne odeje. Tako kot že leta. doslej.
Kljub nekoliko »boljši« zimi pa upravljavci slovenskih Žičnic še nadalje ugotavljajo, da jih samo sneg ne bo spravil na zeleno vejo. Vprašanj v zvezi Z vzdrževanjem žičnic je veliko. Problemi se kopičijo, suša v blagajnah žičničarjev pa je vse večja. Večina slovenskih žičnic posluje celo z izgubo, o čemer bi se nedvomno veljalo temeljito zamisliti. Mar za naše žičnice, brez katerih si ne moremo zamišljati sodobne turistične ponudbe, res ni drugega izhoda, kot le strma pot navzdol?
Turistični delavci zatrjujejo, da gledajo povsod po svetu na smučarske žičnice kot na dejavnost posebnega družbenega pomena. Tveganja ene ali več slabih zim namreč nikakor ni mogoče naprtiti na pleča maloštevilnemu kolektivu, saj žičnice nikoli niso bile le same sebi namen. Dejstvo namreč je, da predstavljajo Žičnice, take ali drugačne, zelo pomemben del turistične ponudbe in da s tem bistveno prispevajo k zviševanju dohodka mnogih gospodarskih panog in številnih delovnih kolektivov. Pomislimo le na hotele, gostišča, trgovine, bencinske črpalke, promet, obrt in tudi druge, ki jim prinašajo turisti lep dohodek.
. In k temu naj še dodamo, da se ljudje, ko se odločajo za zimske počitnice, najprej
vprašajo, kje se bodo lahko najbolje nasmučali, kje je največ smučarskih vlečnic in, Že dolgo postavljajo vprašanje, kje bodo bivali in kje se hranili, na drugo mesto. Torej, gosti prihajajo zaradi smučanja, zaradi žičnic, svoj denar pa v glavnem zapravljajo drugje. Še najmanj na žičnicah, čeprav so jih zvabile na sneg!
Zato brez izjem povsod poudarjajo, da vidijo rešitev Žičnic v tesni povezavi vsega turističnega in gostinskega gospodarstva z vsemi dejavnostmi, ki lahko pomembno bogatijo turistično ponudbo in ki od turizma tudi črpajo svoj dohodek. Skratka, pri reševanju problema slovenskih žičnic bi morali sodelovati vsi, ki imajo od žičnic tudi koristi, poudarjajo upravljavci žičnic. In nedvomno imajo prav. Smo namreč redka dežela na svetu, kjer nosijo breme gradnje in vzdrževanja žičnic upravljavci sami, brez pomoči drugih.
Ob tem še to: po dolgoletnih razmišljanjih in razpravah, predvsem pa na osnovi izkušenj, lastnih in drugih, bi že morali vedeti, da lahko velike Žičnice dobro poslujejo le z dolgoročnimi krediti ne več kot deset let! Gre namreč za dolgoročne in obenem zelo visoke naložbe, ki v nobenem primeru, tudi v najtesnejši povezavi z vsemi, ki posredno ali neposredno sodelujejo z našim turističnim gospodarstvom, ne morejo že v nekaj letih prinašati dohodka!
Sicer pa ponavljamo znane stvari. Novo je le to, da so problemi iz leta v leto večji. Večji, ker samo govorimo, voz pa še vedno drsi navzdol. In če se bo raztreščil, bo to slaba usluga našemu turizmu, ki se Že tako ne more pohvaliti z kdove kako zavidljivimi rezultati.	m
DELAVCI TOVARNE MURA IMAJO SVOJ ŠPORTNI CENTER
REKREACIJA VSAK DAN
Delavsko športno društvo skrbi za množičnost pa še za marsikaj...
Organizacija združenega dela Mura iz Murske Sobote šteje med najmočnejše v Sloveniji, saj zaposluje že blizu 3500 ljudi. Poleg tega je znan kolektiv Mure tudi po svojih delovnih uspehih in ne nazadnje po tem, da imajo zaposleni razmeroma pestre možnosti za aktivno razvedrilo.
V Muri posvečajo rekreaciji zaposlenih veliko pozornost že več let. Zato so tudi poskrbeli za lastne športne objekte, brez katerih ne bi mogli uresničiti
svojih načrtov. Imajo telovadnico s klubskimi prostori, kjer nemoteno poteka rekreacija skozi vse leto. Ob lepem vremenu pa se delavci presele na prosto, kjer so si zgradili igrišča za odbojko, košarko, rokomet in mali nogomet. Skratka, z objekti, ki predstavljajo marsikje nepremostljivo oviro za delo na športnem področju, . v Muri nimajo problemov. Visoko so zavihali rokave in si omislili lastne športne objekte, saj so ti, pri tako številčnem kolektivu.
pogoj za redno in nemoteno delo.
Seveda si tudi v Muri prizadevajo, da bi prisluhnili željam večine in da bi čim več zaposlenih pritegnili k aktivnemu razvedrilu. Zato dajejo prednost rekreativni dejavnosti.
Na pobudo sindikalne organizacije so ustanovili v tovarni svoje delavsko športno društvo, ki skrbi za načrtno delo ljubiteljev aktivnega razvedrila. Njegova glavna naloga pa je privabiti na igrišča tiste delavke ozi-
roma delavce, ki so doslej stali ob strani. Teh namreč ni malo, saj do nedavnega niso imeli kdove koliko možnosti za rekreacijo. Z novimi objekti pa je seveda veliko več možnosti.
Delo na športnem področju poteka v Muri po programu delavskega športnega društva. Vadba in najrazličnejša športna srečanja so na sporedu tako rekoč vsak dan, saj v Muri želijo, da bi postala rekreacija sestavni del življenja slehernega posameznika in kolektiva kot celote.
Lovorika smučarjem Pletenine
V okviru športnih iger preboldskih tekstilcev je bilo tudi medobratno smučarsko tekmovanje v veleslalomu. Tovariško športno srečanje je bilo na Prvinah, kjer stoji dom Zveze borcev NOV Zagorje ob Savi. Kljub slabim snežnim razmeram se ga je udeležilo več kot 40 smučarjev. Megla in veter sta kalila veselje, kljub temu pa so bili ob koncu vsi zadovoljni.
Tovarniška sindikalna organizacija je smučarsko tekmovanje odlično pripravila, za kar gre velika zasluga tudi športnemu referentu Francu Dobravcu.
Rezultati — Pri mlajših članih je najhitreje prismučal v cilj Franc Markovič (TOZD Tkanine), pri starejših Ivo Dežnikar (TOZD Tkanine), medtem ko je bila pri članicah najuspešnejša Mojca Pečovnik. V skupni uvrstitvi so zasedli prvo mesto predstavniki Pletenin, drugi so bili športniki skupnih služb, na tretje pa so se uvrstili smučarji Tkanin.
Srečanje na Prvinah je bilo obenem tudi izbirno tekmovanje za bližnje zimske športne igre predstavnikov tekstilne industrije Slovenije.	MARKO NARAGLAV
ŠPORTNIKI SOZD ISKRA V LETU 1977
TRADICIJA SE NADALJUJE
Kot vsako leto bodo tudi letos najprej na programu zimske športne igre
Na eni svojih zadnjih sej je športna komisija sestavljene organizacije združenega dela Iskra obravnavala koledar letošnjih sindikalnih tekmovanj. Za vse prireditve v SOZD Iskra je komisija pripravila tudi finančni načrt, pri čemer pa se je omejila na najnujnejše stroške, ki še zagotavljajo solidno izvedbo tekmovanj.
Podobno kot prejšnja leta bodo najprej na sporedu tradicionalne zimsko-športne igre SOZD Iskra, ki bodo letos 25. in 26. februarja v Kranjski gori. Najboljši smučarji se bodo pomerili v veleslalomu in v tekih. Tekmovanja bodo pripravili v obeh konkurencah (moški ir. ženske), in sicer za vse sodelujoče v dveh . starostnih skupinah. Prvi dan bodo na sporedu tekmovanja v tekih, naslednjega pa v veleslalomu. Ženske ’
in tekmovalci starejše skupine bodo tekli na 5, tekmovalci mlajše skupine pa na 10 kilometrov dolgi progi.
Med številnimi tekmovanji, ki jih bodo letos v Iskri organizirali, velja opozoriti na avtorally, ki bo predvidoma 21. maja v nacionalnih tekmovalnih razredih, in sicer v razredu vozil do 785 ccm. v razredu vozil od 785 do 1150 ccm in v razredu vozil z več kot 1150 ccm. Start rallyja bo v Žužemberku, tekmovalci pa bodo morali prevoziti progo do Novega mesta. Dolenjskih toplic, Semiča, Črnomlja, Primostka in Metlike, nato pa se bodo vrnili prek Novega . mesta na cilj v Šentjernej.
Največjo manifestacijo v letu 1977 — 13. letne športne igre, pa planira športna komisije SOZD Iskra za 24.
in 25. junij v Novi Gorici. Tako kot za zimske naj bi tudi za letne igre najprej pripravii izločilna tekmovanja po industrijah oziroma v delovnih organizacijah, tako da bi na igrah v Novi Gorici nastopile le zmagovalne ekipe posameznih temeljnih in drugih organizacij združenega dela.
TRETJI POHOD PRIJATELJSTVA
Ob športnih tekmovanjih komisija ni pozabila na tiste člane delovnih organizacij, ki se navdušujejo za zdravo razvedrilo in oddih v naravi. Zanje bo 17. septembra v Lipici organizirala tretji pohod prijateljstva delavcev Iskre. Prireditelji pričakujejo, da se bodo ene najbolj množičnih rekreacijskih manifestacij udele-
žile ekipe vseh temeljnih organizacij združenega dela.
Letošnji delovni načrt športne komisije SOZD Iskra predvideva med drugim še zimsko-športno srečanje s športniki sestavljene organizacije združenega dela Gorenje-Športniki Iskre so predlagali delavcem Gorenja, da bi poleg smučarskih tekmovanj skupno organizirali tud> srečanja v nekaterih poletnih športih.
V Iskri pravijo, da se jim leto5 obeta, seveda če bodo na voljo nujn0 potrebna finančna sredstva, tolik0 sindikalnih športnih tekmovanj, ko1 zlepa ne. Športniki Iskre nameravaj0 sodelovati tudi na temovanjih v okviru občinskih trim lig, saj so prepri; čani, da bo letos v njih sodelovalo ve0 ekip kot lani.	I. *■
S§iiiOOiQS^lšlEDE9@
KRANJ
Zimske športne igre
Nekaj dni po novem letu je organizacijski odbor 10. zimskih športnih iger občinskega sindikalnega sveta Kranj poslal vsem osnovnim sindikalnim organizacijam razpis in vabilo za udeležbo na letošnjih jubilejnih igrah. Prireditelji iger bodo tokrat pripravili tekmovanja v treh disciplinah — v veleslalomu, tekih in sankanju. Jubilejne zimsko športne igre bodo 19. in 20. februarja na Jezerskem.
Medtem pa so prizadevni smučarski delavci Jezerskega sredi zadnjih priprav na največjo letošnjo zimskošportno manifestacijo delavcev kranjske občine. Za Jezerjane bodo bližnje igre nova priložnost, da javnost vnovič opozorijo na idealne možnosti, ki so v teh krajih za organiziranje večjih smučarskih tekmovanj, predvsem v klasičnih disciplinah. Z izjemo vsakoletnega Majni-kovega veleslaloma nad Češko kočo
krajani pod Kočno in Grintavcem še niso dobili priložnosti, da bi organizirali večje smučarsko tekmovanje, čeprav sodi smučarsko društvo na Jezerskem že več let med najpriza-devnejša v Sloveniji.
Organizatorji jubilejnih zimskih športnih iger občinskega sindikalnega sveta Kranj pričakujjo, da se bo temkovanj na Jezerskem udeležilo več tekmovalcev kot zadnja leta. Da bi bil »osip« čim manjši, so organizatorji tokrat uvedli štartnino.
I.V.
TREBNJE_________
Zveza telesno-kulturnih
društev
V Trebnjem bodo v kratkem ustanovili zvezo telesnokultumih društev občine Trebnje. Sekretar TKS Darko Krištof nam je o tej odločitvi povedal naslednje:
»Zvezo telesnokultumih društev bi ustanovili že pred časom, vendar
nismo imeli potrebnega kadra. Sedaj je to vprašanje rešeno, zato ni več ovir za ustanovitev zveze. Gre za bolj strokovno organizacijo, ki bo najtesneje povezana s terenom. V delovnem načrtu je med drugim obuditev delovanja društev Partizan in pa tudi ustanovitev novih tovrstnih društev, seveda tam, kjer so pogoji za to. V Mokronogu smo društvo že ustanovili, v Trebnjem pa ga bomo v kratkem ...«,	JANEZ PLATIŠE
KRANJSKA GORA
Nove zimske igre
V organizaciji komisije za šport in športno udejstvovanje pri RO sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije bodo pod pokroviteljstvom Ivana Slamnika, predsednika omenjenega republiškega odbora, 13. februarja v Kranjski gori I. zimske športne igre sindikata delavcev v prometu in zvezah.
Tekmovanja bodo za ženske in moške v veleslalomu in v tekih. Zmagovalci posameznih kategorij bodo prejeli medalje, zmagovalne ekipe pokale, skupni zmagovalec pa lep prehodni pokal. Razglasitev rezultatov bo popoldan ob 16. uri v Gozd Martuljku v hotelu Špik.
IDRIJA__________________
Priprave na maraton
Tradicionalni Trnovski maraton, ki bo 20. februarja na mikavnih smučiščih črnovrške planote, se naglo približuje. Zato ima te dni organizator zares polne roke dela, saj računa na rekordno udeležbo — na več kot 2000 tekačev!
Tudi letos bodo vse proge Trnovskega maratona vodile po poteh, kjer so med NOB hodile in se borile enote slavnega IX. korpusa. Tako poteka proga tudi mimo Brinovega griča, kjer je bil na jesen in zimo 1942—43
leta tabor partizanske čete, ki jo je vodil legendarni narodni heroj Janko Premrl-Vojko.
Poleg številnih Jugoslovanov so poslali svoje prijave tudi že prvi tujci, kar dokazuje, da je dobila ta tradicionalna prireditev že mednarodno priznanje. Lani se je udeležilo maratona več kot 1300 ljudi. Jih bo letos res več kot 2000?
POSTOJNA
Zakaj skromna udeležba
Za letošnje delavske športne igre postojnske občine se je do roka prijavilo le 20 delovnih organizacij. Ženske bodo tekmovale v sedmih, moški pa v dvanajstih športnih panogah. Kljub podaljšanemu roku za prijave pogreša organizator več kolektivov, med njimi tudi takšne, ki imajo tudi večje število zaposlenih!
Letos kažejo predstavniki delovnih organizacij največ zanimanja za
tekmovanja v streljanju in v balio3' nju. Za vsa tekmovanja bodo poskf' beli postojnski športni klubi, nančno pa bo pri organizaciji iž!er priskočila na pomoč tudi TKS P°' stojna.	E.PROGAF
Predstavniki prosvetnih dela*^ imajo tudi letos velike možnost) dobro uvrstitev	:
,17T11T1117T77n,™i7nOTnTTmTmmTO
f RVE STROKOVNE ORGANIZACIJE DELAVSTVA V LJUBLJANI	(II.)
Zadnji so ustanovili svoje strokovno društvo lesni delavci
Piše: Jasna Fischer
MOJSTRI SO V CELOTI ZAVRNILI ZAHTEVE POMOČNIKOV
Pravila -novoustanovljenih društev so določala, da je naloga ln namen obeh društev varovati duhovne in gmotne interese njunih članov. Ne smejo pa člani razPravljati niti o političnih niti o grških vprašanjih. Svoj namen 0do poskušali doseči s pogovo-jd’ Peticijami, prošnjami, pritož-arn> in spomenicami. Temu namenu bodo služili tudi pouk o Poklicnih zadevah, ustanovitev njižnice, petje, tovariške za-ave in podpore članom v po-subnih primerih. Redni člani ahko postanejo vsi krojaški °ziroma čevljarski pomočniki, Podporni pa vsi, ki društvo uhovno ali gmotno podpirajo, v ec*n‘ dlani imajo pravico udele-uvati se vseh dejavnosti društva r g asovalno in volilno pravico, pa ne velja za podporne člane. em so pomočniki preprečili, da 1 •nojstri, ki so lahko postali Podporni člani, dobili večji vpliv ^ društvu. Društvi vodita devet ^ anska odbora, voljena na pol-etluh občnih zborih. Posebej je oločeno, da morajo biti pred-Sednik, zapisnikar, njuna najstnika, blagajnik in računo-odja voljeni poimensko, drugi an' odbora pa skupinsko. V Pnmeru, da sta društvi razpuš-‘n v desetih letih nista ob-jeni, pripade društveno
remoženje delavskemu in inva-"dskemu društvu.
čevljarski pomočniki. V odbor društva so izvolili Ivana Ger-meka kot predsednika in člane Mihaela Bobna, Georga Ha-rauerja, Ivana Schranka, Jakoba Kaučiča, Alfonza Rotha, Franca Wertnika, Pavla Anderkula in Georga Widmarja. Iz seznama, ki ga je poslal ljubljanskemu magistratu Germek, sledi, da je bilo v društvo vpisanih 33 članov.
Zadnji so ustanovili svoje strokovno društvo lesni delavci. Sklep o ustanovitvi so sprejeli na shodu 31. avgusta 1873. leta in že 9. septembra predložili pravila deželni vladi, ki jih je potrdila 19. septembra 1873. leta. Pravila se razlikujejo od pravil strokovnih društev krojaških in čevljarskih pomočnikov le v tem, da sta določeni nekoliko višja vpisnina in članarina ter da društvo vodi 13-članski odbor. Ustanovni zbor društva so imeli lesni delavci 5. oktobra. Vpisalo se je 40 članov, za predsednika pa je bil izvoljen Vincenc Forst.
goldinarje komaj preživljajo. Mojstri so odgovorili mesec kasneje ter v celoti zavrnili zahteve pomočnikov z obrazložitvijo, da bi ogrozili lastni obstoj, če bi ugodili njihovim zahtevam, ter poudarjajo, da ni položaj čevljarskih pomočnikov nič slabši kot pomočnikov v drugih obratih. V strokovnem društvu so se nato posvetovali o dogovoru, sprejeli pa niso nobenega sklepa.
Sicer pa nam društveni zapisniki potrjujejo sliko, ki jo je deležno predsedstvo poslalo notranjemu ministrstvu, namreč, da so društva sicer razvila živahno dejavnost, ki pa ni dala nobenih rezultatov. Posebej to velja za ves čas delovanja strokovnega društva krojaških pomočnikov ter za delo strokovnih društev čevljarskih pomočnikov in lesnih delavcev v drugi polovici leta 1874.
Vprašanje je, kje so vzroki, da društva niso mogla zaživeti,
f>e jo začel krojaški ,strike“, tsi krojaški pomagači so opustili delo. Pomagači so v soboto popoldne povabili svoje mojstre v dogovore k Virantu, pa nikogar izmej mojstrov ni bilo in tako se ni bilo moč pogajati. Pomagači nameravajo napraviti krojaško d r u ž b o (asocijacijo) in imajo tudi potreben kapital v rokah. Čudne pojme o sstriko* pa ima gosp. liutt-
mam. ker je mislil to socijalno vprašanje s tem reiitf, da vso krojaške pomagače done v zapor. O genijalnostj
k rec^ avgusta je ustanovitve k°mite strokovnega drušb glaskih pomočnikov sporoi .^Ze'n* vladi, da je društvo z so ° Z ^e*orn' Ob koncu avgus so S^'Ca*' ustan°vni zbor. Izvol društveni odbor, katere; ^dsednik Je postal Kunc, čla Van Jagrič, Friderik Kinki
bae^TtUrm’Franc Lukežič’M har p °m*tsch’ Anton Knobh
ni. ,vetervKalininFrancNovo
Čjano društvo se je vpisalo 2
UstTed^n dni kasneje so imeli anovni zbor svojega društva
\_______________________________
V poldrugem letu delovanja vseh treh strokovnih društev lahko ugotovimo le en pomembnejši dogodek. V oktobru 1873 leta je strokovno društvo čevljarskih pomočnikov naslovilo na čevljarske mojstre spomenico, sestavljeno po daljših razgovorih, v kateri zahtevajo za svoje naporno delo (14 do 16 ur dnevno, tako, da morajo tudi v visokem poletju delati pri luči) povišanje mezde zaradi draginje. V spomenici ugotavljajo, da se s tedenskim zaslužkom 3 do 4
r
problem poletnih počitnic!
6tu za sindikalne organizacije:
"N
v POREČU POČITNICE Z BIVANJEM PRI ZASEBNIKIH
nudimo:
__ IVAN JE od 50 do 65 din na osebo na dan - HlAc PENZI0N od 125 do din na osebi na dan
E.V NAJEM (manjši počitniški domovi z 10 do 30 postelja-dan Cena Pr' sezonskem zakupu od 45 do 55 din na osebo na
^FORMACIJE IN SKLEPANJE POGODB: t *'ST'CN* BIRO, 52360 Poreč, Trg slobode 3
(053) 86-126 in 86-623, teleks 25186 yu turist
J
____________________________y
čeprav je ob njihovem ustanavljanju kazalo, da bodo zlasti po stavkovno razgibanem letu 1872 uspešna. Verjetno je točna Kunčeva ugotovitev, da delavci niso dovolj osveščeni in da sami ne vedo, kaj sploh hočejo. Kunc je poskusil vnesti več življenja vanje, z vrsto predavanj je opozarjal na velik pomen strokovnih društev, vendar njihovega dela ni uspel razgibati. Strokovno društvo lesnih delavcev se je ves čas borilo s problemom slabe udeležbe na članskih sestankih in občnih zborih, čeprav je imelo največ članov.
Predsednik Forst je bil zelo delaven, vendar.kot je ugotovilo deležno predsedstvo, ni našel podpore med člani. Od meseca aprila 1874. leta — po dvakrat zaradi nesklepčnosti odločenem občnemu zboru — o delu društva sploh ni več podatkov. Podobno je bilo tudi v drugih dveh strokovnih društvih, ki sta sicer imeli v letu 1874 še kar redne društvene sestanke. Že leta 1875 je zamrla vsakršna dejavnost in 29. julija 1875 so sporočili ljubljanskemu magistratu, da društvi, prostovoljno razpuščajo.
(KONEC)
Ne vem zakaj, ampak včasih se mi zazdi, da moj dohodek ni povsem zaslužen...
Karikatura: I. Antič
— Oprostite, vendar ne morem na seminar. Zdravnik mi je prepovedal težko hrano...
Karikatura: M. Alaševič
NAGRADNA
KRIŽANKA
Rešitve pošljite do 16. februarja 1977 na naslov: ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA št. 5. Nagrade so: 200, 150 in 100 din.
DE	LtKlANT »•TNJISTEr ZOA	PRv; SIDtčNSLI	SLOVČMSM H&TTO. . . . NA	SIAMOM). •0LAL7	2'LEC.	Lom ob,u-KA M0?Y 'MEMA	Moš. IMt, A8.W|10U-Mipteiic	CkELSotl, MESOl- 36NOST	K ŠPANI?! S SUKAM! TZ-?ALtOllrilM			
ZSKMSiifc-NA lAPotft »HITE V)												
(teNIČA												
5bC>;cs;; realnost										POŠKOMA		
tBCA1'’ Mrii fci-			•	Benetke			PUSTMA MASKA ZA OPAV.				▼	
				iemeusiA dlast (SlUCiJ+MUHivii)								
							S£l(A V tjAMATU					
ŠPANSKO •Ž&UME					Fn/AUA : sosiashika!	R.LS1L0 ZEU IME						
NIKOLA TESLA			IVICA / KRA0A.C,			ME^ro \i' *OMUWI0 1						MRVATsto M0%, (MC (toVAČltŽ)
			ZA7t-1) LTV OST									
UHRAJiMSU N argon i ^LES						STACoSloV. ?>0GI*J7A						
						zrnb^mi-						
lUDVIGER					M IN NDk					C-HA^LES NIcolLE		
					i'VAL 2_ bDDICAMI					strrm		
nevalma S00OBNA &0LEZEN				MOŠKO IW& tejieSe.)					5			
				KLADA ZA SEKANJE					SkŠKAMI. NtSkeLt			
DE	SAtOMEC	—					SESTAVIL; Ml.*..	NA)«E£)E evr.smsm				
	iREZ- SOitJIl/J							NtSPDScW gledam ja				
PoIAUŠtlL tJA-PRMa.’ fttJHllI							ZAŽlTUtoc.’					STAOcNO ločilo
							KERSNIK JANKO					
REKLA V Rosini, Donave:					&N0V.	KL£-rv,IC.R						
						AM.FILM. '6RALUA						
toMCLAME SIVAn)EW OM.snco										Slmmer EZjo		
										FR. mA (R440NE:)		
IVICA L* DR. LAT			STAficRIPl, pozdrav				SRSLO					
			KOvjjSlU TErK									
PLOJ)				foZDRAM1 Sojo«.1						J		...	
				ir								
PR£5;vA' 1EC TRI-FDUSA										—		
tem HovinA.ni Mzooksi-						'UČM1	| - 1 '					
/
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE ŠTEV. 3
Mitja Ribičič, urbanizacija, Laclos, Kirst, TN, Ur, uk, Se, Air, moč, Aleš, tsunami, alk, Utrillo, RM, E, LK, nevropat, lan, Oton, ido, ANSA, srp, Ernst, ventil, Lao, kaki, Al, GZS, ordonanc, RP, Alain, Noe, elativ, osip, cedika, meter, Otokar, Itala.
\____________________________
N
Izžrebani reševalci 3. nagradne križanke:
1.	nagrada, 200 din: Andrija Trenji, Valvazorjev trg 17, 61270 Litija
2.	nagrada, 150 din: Slavko Sirca, Ledine 143, 65000 Nova Gorica
3.	nagrada, 100 din: Erika Golouh, Malgajeva 16, 63000 Celje
Nagrade bomo poslali po pošti.
_________________________________________y
Kamor pogledaš v Ljubljani zadnje tedne, povsod te zbodejo v oči veliki napisi in reklame: »Znižane cene,« »Posezonska razprodaja,« »Ugoden nakup«, »Tovarniško znižanje«, znižanje, znižanje... Kakor da se je znižala vsa Ljubljana, in to kar za 30 do 50 odstotkov.
Vse to torej pomeni, da je v Ljubljani od 15. januarja do 15. februarja posezonska razprodaja zimske konfekcije in obutve. Ni prvič, saj je postala že kar tradi-
Tudi Marjan Stopar iz Lukovice je iz Centromerkurja odšel z novim plaščem, pri katerem je prihranil kar 710 dinarjev. »Po navadi kupujem na kredit,« se je malce nasmehnil, »če pa zvem, da imajo na razprodaji kaj primernega, seveda izkoristim to priložnost.«
cionalna in vsako leto bolj obsežna. Pa tudi urejena.
Tovarne si z razprodajanjem praznijo skladišča, prav tako tudi trgovine. Znižanje cen pa je tako ali tako vračunano v ceno, ali, kakor pravijo tej postavki v poslovni rizik. Moda je pač moda, ki jo moraš »pošteno plačati«, če pa nisi tako natančen, se lahko oblačiš tudi ceneje.
Tokrat nas niso zanimale dobre poslovne navade, ki ve-
Karmen je študentka in je v trgovini Planike kupovala škornje. »Škornji so 120 dinarjev cenejši in so tudi kvalitetni in še po modi. Vseeno pa mislim,« je dejala njena mama Irena Požun, »je pri razprodaji obutve zelo skromna izbira. Pri konfekciji je drugače. Pred dnevi sem zase kupila plašč in pri popustu skoraj toliko prihranila, da bom hčerki kupila škornje. Sicer res ne bi mogla kupiti obojega.«
Ijajo za razprodajo. Prav tako ne tiste trgovine, ki so jih menda kršile. Nismo povpraševali po povečanem prometu posameznih trgovin. Jasno pa se je videlo, da nekaterim ne koristi še tako velika reklama in da drugim ni niti potrebna. Po zalogah sodeč, nekaj dni pred koncem razprodaje, pa praktično nikjer ne bodo prodali vsega ponujenega blaga.
Bolj so nas zanimali kupci. Če smo si našo razprodajo predstavljali tako kot tiste v Trstu, Celovcu ali drugih nam znanih trgovskih mestih v 'neposredni soseščini, smo bili razočarani. Nobene posebne gneče, nič prerivanja ali celo pretepov. Kot da posamezni artikli niso skoraj za pol cenejši!
Težko je reči, zakaj je temu tako. Smo morda naleteli na slab dan? Morda, če so taki dnevi na razprodajah sploh možni. Nezaupanje kupcev, ker so še pred leti na razprodajah kupovali več let staro ali pa z modo in kvaliteto docela skregano blago? Tudi to ne, saj so izdelki v poprečju stari le nekaj mesecev. Imamo preveč denarja, da bi izkoristili tako ugoden nakup, ali pa so tudi te cene še previsoke? Morda, k toda prej prvo kot drugo!
Sicer pa naj na to odgovorijo kupci sami. Morda odgovori ne bodo dali natančne slike, ker med njimi ni bilo tistih najbolj vnetih iz prvih dni razprodaje. Pa vendar...
»Vedno kupujem obleke na razprodaji, le da redko najdem pravo številko,« je povedal upokojenec Jože Benčina. »Saj pravzaprav ne kupujem na razprodajah iz potrebe, vendar zakaj bi dal za obleko 400 dinarjev več, če lahko počakam nekaj mesecev.«
»Otroka tako hitro rasteta, da jim je obleka vedno premajhna,« je potožila Djurda Latinčič, delavka Lesnine. »Pa še v šolo hodita, k»r tudi veliko stane. Plače pa z možem nimava velike.« In prav zaradi razprodaje oziroma popusta je dekletce dobilo nov plašč.
»Nisem sicer mislila na razprodajo,« je zatrdila Jelka Boboševič, delavka v kamniškem Stolu, »tu pa vidim, da bom poleg plašča za enak denar dobila še jopico. V Ljubljani je veliko izbire, pri nas v Kamniku pa je razprodaja bolj revna. Dohodkov nimam posebno velikih, zato mi bo ta nakup še kako prišel prav.«
llllllillllllllllllillillillilllllllllillllillllllllillllllliillllllllillllllllllllllllllllllllilillllllllillllllllllillllllillllllllilllllllllllllllllM
»Fantje, spet nas čaka težko leto,« je zamišljeno dejal predsednik OO sindikata v TOZD. »Zakon o združenem delu bomo morali spraviti v življenje, če nam je prav ali ne. Usposobljeni nismo za tako odgovorno delo, to je na dlani. Ima kdo kakšen predlog? Nima? Če ne, potem to pomeni, da sprejemate mojega. Še dobro, da se mi je ideja porodila na začetku leta in ne šele ob njegovem izteku, ko bi jih zaradi družbenopolitične nedejavnosti le še sistematično dobivali po glavi. Torej, tovariši, izhod je v kanibalizmu!«
Brez pretiravanja: lahko si predstavljamo, kakšen grozljiv molk je nastal v odločujočem krogu dejavnikov v TOZD ko so slišali tako nevsakdanji miselni proizvod svojega sindi-
kalnega predsednika. Samo dve možnosti za razlago sta bili: ali se mu je zmešalo ali pa se je odločil za provokativno dejavnost na višji ravni...
Kaj kmalu pa se je pokazalo, da je imel predsednik OO sindikata tovariš Sindik za svoj način razmišljanja utemeljene razloge, ki so celo dišali po znanstvenih izhodiščih.
» Kakor veste, so bile najprej razlage, da so ljudje žrli drug drugega zaradi pomanjkanja mesa. Torej, če je preskrba zatajila in ni bilo dovolj kozlov, krav in medvedov, so si pomagali z ubitimi sovražniki ali družbeno neprilagodljivimi člani svojega pleme-
Dobro, sprva sem problem kanibalizma proučeval zaradi zabave, kasneje pa sem postal pozornejši, ker sem
naletel na povsem drugačne razlage. Podprte z logiko in dokazi. Sploh ni šlo za pomanjkanje mesa temveč možganov!
Ne verjamete?
Znanstveniki na Zahodu in Vzhodu so pred nedavnim ugotovili, da je možno prenašati znanje tudi skozi Želodec in ne samo skozi vzgojni sistem. Poskusno podgano najprej na-uče določenih opravil — saj veste, pogojni refleks! — nakar njene zmlete možgane servirajo še »neobdelanim« poskusnicam. Znanstveniki so tako dosegli presenetljive rezultate: druga generacija je očitno z možgani požrla tudi znanje in... Se vam je že začelo kaj svetlikati v glavi?«
Odločujoči krog se še vedno ni prav razživel. Kakor bi v razlagi nekaj
manjkalo... Potem se je zaslišal pritajen vzdih: »Bojim se, da med nami ni pravega človeka za tak odstrel, kot si ga ti, Sindik, zamišljaš?«
Tovariš Sindik pa se ni pustil na hitro vreči iz sedla:
»Med nami mora prav gotovo vladati duh solidarnosti. Torej, ni se nam bati za kožo. Na vsak način pa moramo nekje stakniti pametnega človeka, ki se ga bo res splačalo, no, saj veste kaj.:.«
Potem so s pomočjo množičnega navdušenja napisali oglas:
»Tozd XYZ nujno išče izobraženega in kreativnega strokovnjaka s ■poudarjenim smislom za samoupravno zakonodajo in še prav posebej za zakon o združenem delu. Osebni dohodek sploh ni vprašanje. Kom-
fortno stanovanje za družino zagotovljeno. Naš edini pogoj je, da ima kandidat dobro razvit zgornji del glave.
Še posebej so zaželeni družbeni pravobranilci samoupravljanja!
Tovariš, če si ambiciozen in si želiš temeljitega posredovanja svojega znanja po specialnem pospešenem postopku svojim sodelavcem, pridi k nam!«
Po objavi oglasa, za katerega je tovariš Sindik rekel, da je »prava bomba«, se je začela čakalna doba.
Zaenkrat še nismo dobili obvestila niti namiga iz tozd XYZ, kako je akcija uspela. Niti tega še ne vemo, če se le niso —za vsak primer —odločili tudi za rezervno varianto pridobivanja znanja.	TlG

g
g
I
lfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llll!llllillllllllllllllllll!lllllllllllllllillllllllllllii!llillllilllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllll!lllllllj|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Hill
Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČGP Delo, TOZD Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: ANDREJ AGNIČ, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični urednik), BORIS RUGELJ,
BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov ured-ništva-in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313-VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033; komerciala: Ljubljana. Tavčarjeva 5,
tel.: 312-691. Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-601-11807, deviz"1 račun pri Ljubljanski banki, št. 501-620-7-121100._Posamezna^a,
vilka stane 4,00 din, letna naročnina je 200,00 din. Rokopisov ne
čarno. Poštnina plačana v gotovini. Tisk
»Ljudska pravica«, Ljubija03