cinsKi__ poročevalec GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodiaj,stva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Holhar, Matjaž Brojan, Nada Humar, Štefan Markovič, Jože Skok, Franc Tekavec, Vera Vojska, (veta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.:721-359,odgovorni urednik: Matjaž Hrojan, tel.: 721-6K6, tehnični urednik: Franc Mazovcc, tel.: 721-082. Glasilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov in ga tiska Delavska univerza Domžale. Rokopise sprejema odgovorni urednik, ljubljanska 94, Domžale, naročene oglase sprejema Delavska univerza Domžale, Kolodvorska 6. Rokopisov ne vračamo, fotografije pa le izjemoma. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne 26. 1 1. 1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24. 4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. DOMŽALE, 2. 2. 1984, LETO XXIII, št. 2 >klic občinske kandidacijske konference i •redsedstvo občinske konference SZDL Domžale je na 2.seji 20.1.1984 členilo, da se za občino Domžale skliče občinska kandidacijska konferenca za ji 16. FEBRUAR 1984 ob 7,30 uri v Kinodvorani v Domžalah tj redlaga se naslednji dnevnired: ji ■ Seznanitev z določili poslovnika o delu občinske kandidacijske 0 konference in sprejem poslovnika ož. uporablja se poslovnik, ki je bil b sprejet ob volitvah 1982 '•• Obravnava in sprejem poročila KO za kadrovska vprašanja in volilne 1 komisije pri Predsedstvu OK SZDL o opravljenih kandidacijskih I. postopkih v temeljnih kandidacijskih konferencah ter določitev kandidatov za nosilce delegatskih funkcij v skupščini občine in j< skupščinah SIS v občini. n Razprava o predlogu evidentiranih možnih kandidatov za: ~ predsednika, podpredsednika Skupščine SRS ter predsednike zborov skupščine SRS, ~ predsednike skupščin in predsednike zborov skupščin SIS v republiki, ~ predsednika (in člana) iz SR Slovenije, 1( - Člana delegacije Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ, - delegate v DPZ Skupščine SR Slovenije (nadomestne volitve). Izvolitev delegatov za republiško kandidacijsko konferenco Razno Predsedstvo OK SZDL Domžale i Pred javno razpravo v programu IV. samoprispevka: S poštenimi obračuni v nov samoprispevek čas, v katerem živimo, vedno bolj zahteva od vseh nas, da ;jJ'cenjujemo izvrševanje sprejetih sklepov in njihovo resnično Pfovajanje v praksi. Prišli smo na tisto prelomnico, ko Moramo polagati obračune za vse, kar smo uspeli uresničiti z ijdruževanjem denarja na različnih področjih. Ti obračuni pa norajo biti stvarni, konkretni in osvetljeni tako, da bo iz njih azvidno, kaj vse je vplivalo na realizacijo sprejetih programov, W kaj so vplivale objektivne danosti in koliko je bilo pri tem prisotnih tudi subjektivnih pogledov. Stvarna ocena mora biti thodišče za realizacijo tudi tistega dela srednjeročnega >r°grama, za katerega smo se že opredelili, vendar pa istočasno i Prejeli sklep, da se bomo o njem ponovno opredeljevali na najbolj demokratičen način: na referendumu. Dejstvo je, da se •oncem meseca aprila izteče obveza, ki smo jo sprejeli 8.aprila P?<°. leta, ko smo odločili, da bomo v obliki samoprispevka e tretjič za dobo petih let združevali 2 odstotka od osebnih lohodkov in drugih p ejemkov za gradnjo in obnovo šolskega },rostora v naši občini. Ta velika solidarnost je omogoči/a, da 10 v občini gradili nove šole, posodabljali starejše in *rnogoča/i približno enake pogoje za vstop v življenje našim Urokom skoraj na celotnem območju občine. V petnajstih g'tih smo veliko zgradili, na kar smo lahko upravičeno donosni in kar je največ vredno: pokazali smo vso veličino °Hdarnosti, razumevanja in moralne odgovornosti, da smo vsi oklicani sodelovati pri razreševanju problemov tam, kjer je posebni interes izenačen z družbenim. cn Po/eg tega mirno lahko trdimo, da smo zbrana sredstva 3rnoprispevka načrtno in pametno vlagali, da smo se drža/i arnembnosti, da smo skuša/i dosledno uresničevati — z voljo *eh de/ovnih ljudi in občanov — sprejete programe, da smo W. Pošteni pri vseh obračunih in da smo javno povedali, zakaj ,Jsmo uspeli uresničiti vseh postavljenih nalog. ^udi o sredstvih III. samoprispevka bomo še veliko pisali in ? Pogovarjali, saj se zavedamo te dolžnosti in skupne ■^9ovornosti. Mirno pa lahko rečemo, da smo v obdobju velike rasti gradbenih *in drugih stroškov, predvsem pa visoke ^flacije ter novih zakonskih predpisov veliko naredili. Popolna snovna šola Venclja Perka, dograjena pčsebna osnovna šola, adaptacije in dograditve v Dragom/ju, Blagovici, Ihanu, Krtini, Vrhpolju in Jaršah in začetno vlaganje v Trzinu so dokaz, da nismo ostajali na začetku poti, ampak da smo veliko postorili ob zmanjšanih virih. Kot že rečeno: obračun bo podan in ob njem bo povedano vse, kar nas zanima in kar moramo vedeti.. In kako naprej, v prihodnje? Večkrat smo že rekli, da bomo mora/i s to solidarnostjo še nadaljevati in to smo zapisali tudi v srednjeročni program za obdobje 1981-1985. To pomeni, da smo se ob pripravi tega dokumenta zavedali, da moramo postoriti še tisto, kar smo že sicer načrtovali, pa nismo uspeli realizirati. Res pa je tudi to, da ob tem nismo pomislili na sedanjost rm takšne družbene tokove, ki bodo bistveno vplivali na družbeni in osebni standard, skratka, nismo razpravljali o stabilizaciji in o vseh problemih na družbenoekonomskem področju. Danes je vse to prisotno in zavedamo se, da je pred Komisijo za pripravo programa za referendum o glasovanju za IV. samoprispevek velika in odgovorna naloga: kaj je tisto, kar moramo na področju šolskega prostora še zgraditi, kaj je nujno potrebno na področju vzgoje in kaj je tisto, kar je najbolj pereče v krajevnih skupnostih. Predlogov in razmišljanj je veliko, pred nami so številne potrebe in tudi marsikatera želja, pa vendar tudi veliko realnosti. In prav to bo morala biti merilo solidarnosti in ne nazadnje zaupanje in odkritosrčnosti: da smo v občini že veliko storili in da se bomo morali tudi za sredstva IV. samoprispevka dogovoriti, kje jih moramo in kje bi bilo smotrno, da jih vlagamo. Solidarnost zahteva odkrito in pošteno besedo, demokratičnost pa soočenje z realnostjo! Če bomo tako razumeli osnutek programa, ki bo šel še ta mesec v javno razpravo, v kateri se bomo do njega opredeljevali vsi, potem velja že danes poudariti: samoprispevki so v naši občini bili vedno dokaz, da smo za solidarnost, da smo pripravljeni pomagati graditi tisto, kar bo v korist nam in našim otrokom. In čeprav se bo ob ■padanju življenjskega standarda težje odločati za združevanje 2 odstotkov od naših dohodkov, bi moral biti v naši zavesti prisoten pregovor „Zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača". In če je to hram učenosti, če je to vrtec, če je to takšen ali drugačen objekt v krajevni skupnosti, potem je to moje, naše, družbeno, potem je to denarno vrednoten interes vseh delovnih ljudi in občanov, potem je to resnični izraz pripadnosti k naši samoupravni družbi, k svobodi in suverenosti. Trdno sem prepričan, da se bomo dogovorili za naš skupni program, da se bomo pošteno od/očali na samem glasovanju, da bomo potrdi/i že znano visoko stopnjo solidarnosti in še vnaprej gradili objekte, ki bodo pomniki naše zavesti. Karel KUŠAR 8. februar slovenski kulturni praznik Vsako leto, ko znova pričakamo 8.februar, ki nam pomeni tudi datum slovenskega kulturnega praznika, vsak od nas vsaj hipec svojih misli nameni tudi razmišljanju o kulturi, razmerah v njej, morda življenju in delu kulturnega društva, v katerega je vključen. V časopisih, televizijskih, radijskih ali drugih medijih v teh dneh vsakdo izmed nas sliši nemara vsaj eno razmišljanje, prispevek ali komentar o slovenski kulturi ta čas. Pa vendar je treba ob vseh teh priložnostih, ki se zberejo vse tja okrog 8. februarja priznati, da kultura niso le take priložnosti, da so predvsem celoletno zavestno, hoteno in dobrovoljno kulturno delovanje. S prepričanjem lahko ugotovimo, da je ustvarjalno hotenje v kulturi naše občine, tako na glasbenem, likovnem, dramskem in drugih področjih doseglo izredno širino tako. da smemo ugotoviti, kako so kulturne aktivnosti vendarle tisti delež v našem družbenem nehanju. ki ga - četudi bi kdo hotel - ne bi mogli spregledati. Pa vendar se kultura ne začne in neha le pri ustvarjanju ali poustvarjanju. Kultura je tudi naše znanje, je ljubezen, s katero želimo uresničevati in volja s katero uresničujemo skrb za materin jezik, je skrb za dobre medsebojne odnose med vsemi nami. je odgovornost, ki jo nosimo pri ravnanju in poseganju v naravo, je občutljivost za vse tisto, kar ne nosi le pečat materialnega, pač pa še česa: za koncert pevskega zbora, ogled dramske predstave, likovne razstave, mladih na šoli. produkcijo najmlajših glasbenikov ter še česa. Vse to so kvalifikatorji naše kulturne zavesti, brez katerih bi si težko prevzeli prilastek - kulturni ljudje. Mnogo je takih zahtev, ki bi jih morali izpolnjevati ne le v želji prislužiti si pridevek kultura. Preveč jih je celo. ki bi jim morali zadostiti, da bi upravičeno težili k poimenovanju ljudje, ljudje, ki se razumevajo med seboj, ki so pripravljeni razumeti in občutiti trpljenje , stiske bližnjega, ljudje, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z nekom ob njih ... ... žive naj vsi narodi ... prepir iz sveta bo pregnan ... ... ne vrag. le sosed bo mejak ... Ko bi le bilo tako ... Zelja? DA! Najhuje ob tem pa je to. da le ob kulturnem prazniku; ne prej in ne potem ... Brojan a m • V * -mi "... . /t * za novo mandatno obdobje (Predsedstvo OK SZDL Domžale oblikovalo predlog evidentiranih možnih kandidatov za najodgovornejše delegatske dolžnosti v občini ter predlog kandidata za predsednika Izvršnega sveta SO Domžale) Letos poteče — skladno z ustavnimi amandmaji — dveletni mandat na najodgovornejših delegatskih mestih tako v občini, kot republiki in federaciji, zato smo že ob koncu lanskega leta začeli z izdelavami ocen delovanja delegatskega sistema v vseh sredinah. Na osnovi teh ocen so bili v mesecu januarju evidentirani možni kandidati za najodgovornejše delegatske dolžnosti v občini. Pri ocenjevanju njihovega dosedanjega dela kakor tudi pri evidentiranju novih kandidatov so se upoštevala že uveljavljena načela in merila kadrovske politike, ob tem pa je bila posebna skrb namenjena zlasti naslednjim načelom in merilom: - da evidentirani kandidati s svojim delom in načinom življenja izpričujejo idejnopolitično in konkretno opredeljenost za socializem, za dosledno uresničevanje zgodovinskih interesov delavskega razreda, za razvijanje samoupravne socialistične demokracije ter posebej delegatskega sistema in odnosov. - da aktivno sodelujejo pri uve- ljavljanju izvirnih interesov delovnih ljudi in občanov, samoupravne organiziranosti in samoupravnih odnosov v združenem delu in v temeljnih samoupravnih skupnostih, - da imajo pozitiven odnos do pridobitev NOB in socialistične revolucije, da prispevajo h ' krepitvi in razvijanju bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, uresničevanju politike aktivne in miroljubne koekstistence in politike neuvrščenosti, da si prizadevajo za uresničevanje koncepta SLO in DS, - da uživajo ugled in zaupanje v svojih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in da bodo Komisija za odlikovanja Skupščine občine Domžale na podlagi 10. člena Odloka o podeljevanju priznanj Skupščine občine Domžale in Sprememb in dopolnitev Odloka o podeljevanju priznanj Skupščine občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, štev. 17/80), objavlja Poziv za dostavo predlogov za podelitev Listine o priznanju in Plakete občine Domžale Listina o priznanju Listina o priznanju se podeli občanom, delovnim ljudem, OZD, skupnostim in društvom za dosežene uspehe pri delu, za prizadevanja v korist družbene skupnosti, za reševanje človeških življenj, za preprečevanje škode na premoženju ali za aktivno udeležbo v drugih humanitarnih akcijah. Plaketa občine Domžale Plaketa občine Domžale se podeljuje v treh stopnjah za uspehe na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, razvoja samoupravljhja, delegatskih odnosov, družbenopolitičnega dela in dela v skupnostih in društvih. Plaketa občine Domžale se podeljuje, ko je preteklo od prejšnje podelitve praviloma 10 let, vendar ne manj kot 7 let, s tem, da se upošteva postopnost pri podeljevanju in da je v predlogu opisana aktivnost opravljena po prejetju zadnjega priznanja. Predlogi morajo biti obrazloženi v skladu z navedenimi kriteriji. Tako obrazložene predloge pošljite najkasneje do 23.marca 1984 na naslov: Komisija za odlikovanja Skupščine občine Domžale, Ljubljanska 94, Domžale. Predlogov, ki ne bodo vsebovali naslednjih podatkov: točen naslov predlagatelja, priimek in ime predlaganega, rojstnih podatkov, stanovanja, zaposlitev, dosedanja prejeta občinska priznanja, popolno obrazložitev predloga ter za katero priznanje se predlaga ali pa bodo prispeli po 23.marcu 1984, komisija ne bo upoštevala pri oblikovanju predloga za podelitev priznanj ob občinskem prazniku — 23.maju 1984. Komisija za odlikovanja obvešča, da preko celega leta sprejema predloge za podelitev zveznih oblikovanj. Predlogi morajo biti t3meljito obrazloženi; uporabljajte obrazce OD—1 (obrazec DZS 0,18) za posameznike ter OD-0 (obrazec DZS 0,17) za OZD in druge organizacije; obrazce dobite v vseh prodajalnah Državne založbe Slovenije. Pri dajanju pobud za zvezna odlikovanja predvsem upoštevajte: - delavce v združenem delu — neposredne proizvajalce - inovatorje — izumitelje - ženske, glede na njihovo število zaposlenih in njihov prispevek k razvoju in napredku naše družbe - mlajše delavce - prosvetne, zdravstvene delavce itd. Predlagateljem ponovno priporočamo, da na podlagi pravilnikov o priznanjih in nagradah uredijo podeljevanje priznar.j za svoje delavce, če tega še nimajo, ter da ustanovijo komisijo za odlikovanja. Komisija za odlikovanja Skupščine občine Domžale dejansko zastopniki izvirnih interesov delovnih ljudi, katerih delegati bodo, da so" na podlagi meril i pooblastil sposobni te interese šiišc usklajevati in povezali, da so že s svojim dosedanjim družbenopolitičnim in strokovnim delom dokazali svoje sposobnosti in znanje ter ustvarjalno zavzetost pri graditvi socialističnega sistema, da so zgledni in uspešni delavci na svojem delovnem mestu in občani v življenjskem okolju in da odgovorno izpolnjujejo sprejete naloge, da imajo odgovoren odnos do dela ter sodelavcev in sposobnosti organiziranja dela skupščine oz. drugih organov in da so sposobni demokratično, učinkovito prispevati k usklajevanju posameznih, posebnih, in splošnih družbenih interesov, - da so sposobni demokratično usmerjati in sodelovati pri izmenjavi mnenj in stališč delegatov v skupščinah, drugih telesih, da imajo ustvarjalen odnos do pobud delegatov in so v okviru teh pobud sposobni in pripravljeni voditi demokratično soočanje mnenj in stališč, - da imajo dovolj znanja in ustvarjalnih sposobnosti za izpopolnjevanje in utrjevanje političnega sistema socialistične samoupravne demokracije ter za razvijanje in krepitev demokratičnih odnosov in demokratične prakse. Na osnovi rokovnika, ki je bil sprejet na predlog Izvršnega odbora in volilne komisije na predsedstvu OK SZDL Domžale, je bil predlog evidentiranih kandidatov predhodno obravnavan v vodstvih vseh družbenopolitičnih organizacij in dokončno usklajen na seji Koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja. Od 1. do 11. februarja pa bodo v vseh temeljnih okoljih potekale temeljne kandidacijske konference, katerih nosilci so KK SZDL in Osnovne organizacije sindikata. Potekale bodo v skladu s poslovnikom, kije bil sprejet v letu 1982, na njih pa naj bi obravnavali: - poročilo družbenopolitičnih organizacij o poteku aktivnosti v pripravah na volitve za nosilce odgovornih družbenih funkcij v naši občini. - evidentirani kandidati za te funkcije tako v okviru občine (gradivo so prejeli vsi predstavniki KK SZDL oz. OOS, objavljeno pa je tudi v današnji številki Občinskega poročevalca) v okviru republike (objavljeno v DELU dne, 25.1.1984), - izvolili naj bi delegata za občinsko kandidacijsko konferenco (iz vrst delegatov za zbor krajevnih skupnosti oz. zbor združenega dela), - ter obravnavali tudi konkretno aktualno problematiko posamezne temeljne sredine. Na posvetih predsednikov KK SZDL oz. OOS je bilo tudi dogovorjeno, da naj bi se na teh konferencah obravnavale tudi delovanje delegatskega sistema v posamezni temeljni sredini in proučila potrebo po izpeljavi nadomestnih volitev. Predsedstvo OK SZDL Domžale poziva vse delovne ljudi in občane ter njihove organizirane socialistične sile. da se odgovorno vključijo v naloge, ki jih je treba opraviti v zvezi z volitvami nosilcev delegatskih dolžnosti, ki jim v letu 1984 poteče mandat. Ob tem posebej opozarja na odgovornost zlasti Krajevnih konferenc SZDL in Osnovnih organizacij sindikata, ki imajo pri izvedbi temeljnih kandidacijskih konferenc, ki morajo biti zaključene najkasneje do 11.2.1984, kajti le tako bomo zagotovili dosledno izpeljavo vseh kandidacijskih postopkov in jih uspešno zaključili predvidoma 26.marca 1984 na zasedanju zborov skupščine občine ter zasedanjih skupščin SIS. PREDSEDSTVO OK SZDL DOMŽALE Predlog evidentiranih možnih kandidatov za nosilce delegatskih dolžnos v republiki: či "i Evidentirani možni kandidati za člana Predsedstva SFRJ iz S Slovenije oz. za predsednika Predsedstva SR Slovenije in člana Predsed stva SR Slovenije so: Sf FRANC POPIT, roj.1921 na Vrhniki, član ZKJ od 1941, člai predsedstva SRS, STANE DOLANC, roj.1925 v Hrastniku, član ZKJ od 1944, zvezi ro1 sekretar za notranje zadeve in član ZIS, p-JANEZ STANOVNIK, roj.1922 v Ljubljani, član ZKJ od 1944, zvezif( svetovalec v ZIS. Evidentirani nosilci funkcij v Skupščini SR Slovenije: predsednik: VINKO HAFNER (dosedanji) podpredsednika: SILVA JEREB, JOŽE ŠUŠMELJ (dosedanja) predsednik zbora združenega dela: MARTIN MLINAR (dosedanji) predsednik zbora občin: MAJDA POLJANŠEK, roj.1938, profesoric« Ljubljana, predsednica Rep. komiteja za vzgojo, izobraževanje in telesnr ' kulturo, VIKTOR SEITL, roj.1932, gozdarski tehnik, Radlje, predsednicL MS SZDL Koroške regije, predsednik družbenopolitičnega zbora: dr. CIRIL RIBIČIČ (dosed^ nji). Za nosilce funkcij v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti republiki so v večini primerov evidentirani dosedanji funkcionarji. Za izpraznjeni mesti v delegaciji Skupščine SR Slovenije v Zbor republik in pokrajin Skupščine SFRJ so evidentirani: JANEZ DRNOVŠEK, roj.1950 Zagorje, magister poslovno organiz! cijskih znanosti, IPO Ljubljanska banka, Temeljna banka Trbovlje, FRANCI GERBEC, roj.1943, dipl.pravnik. Domžale, predsedni odbora za samoupravljanje v združenem delu pri Gospodarski zbornfj Slovenije, JOŽE SLOKAR, roj.1934, dipling.gradbeništva, Ljubljana, predse nik skupščine SIS za ekonomske odnose s tujino. Evidentirani kandidati za izpraznjena mesta v Družbenopolitične' zboru Skupščine SR Slovenije: \~. JANEZ DRNOVŠEK, član RS ZS Slovenije (podatki so že zgoraj) " LOJZE FORTUNA, roj.1927, dipl.politolog, sekretar RK ZSS, FRANC GERŠAK, roj.1927, višji upravni delavec, upokojenec Trbovelj, član RO ZZB NOV Slovenije, M>i BOZENA OSTROVRŠNIK, roj.1932, predm.učiteljica Brežtfazv podpredsednica RK SZDL, »p* JOŽE ULČAR, roj.1925, metalurški tehnik, Železarna Jesenice, čl: RO ZZB NOV Slovenije. »AJ _;_m Itaj tai ttai - 1 Pj. Na podlagi 2. člena Pravilnika o podeljevanju srebrnega znan^ sindikatov Slovenije i Razglaša ičit ! Uju 7. predsedstvo Občinskega sveta ZSS Domžale rok in pogoje podelitev srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije v le • 1984. ap< 'reš Predsedstvo OS ZSS razpisuje za leto 1984 podelitev f . srebrnih znakov članom sindikata in 2 srebrna znaka osnovni ! organizacijam sindikata. 'ro1 enj Srebrni znak ZSS se podeli osnovni organizaciji ZVe> \ sindikatov za večletno vzorno, učinkovito in napredt -politično delovanje pri uresničevanju neposrednih interesi9* članstva upoštevaje skupne, dolgoročne in celovite intere^ delavskega razreda. , Predlog za podelitev srebrnega znaka osnovni organizač n ZS poda konferenca osnovnih organizacij delovne ali dru\ , organizacije združenega dela ali predsedstvo Občinskex>^ sindikalnega sveta na lastno pobudo ali na pobudo drutj, \ organov Občinskega sveta ZSS oz. drugih družbenopO tičnih organizacij. ?. Srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije se pode/i čla^H Zveze sindikatov, ki je z večletnim družbenopolitični i delom v naprednem delavskem gibanju oz. sindiki uresničeval delavske interese s tem, da je dosleden pomembno in učinkovito prispeva/ k uveljavljanju, razvC in razredni naravnanosti sindikata. Predlog za podelitev srebrnega znaka Zveze sindikat Slovenije posamezniku lahko poda osnovna organizac ZS, če so tako sklenili njeni člani na sindikalni skupini \^ izvršnem odboru. Podelitev srebrnega znaka posameznh lahko predlaga tudi odbor za organizacijsko in kadrovsl politiko pri OS ZSS, občinski odbor dejavnosti sindikata ^ predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta, če je taiVi sklenil na svoji seji. ku Predlog za podelitev srebrnega znaka Zveze sindikat Slovenije je treba posredovati najpozneje do 10.marca 1984 naslov: Občinski svet ZSS Domžale, Ljubljanska 70. L, Tiskovine za predlaganje kandidatov so na voljo pri Občinsk j svetu ZSS Domžale. ! 2. S i RAN OBČINSKI POROČEVAto Evid< nosil« 1984 preds h. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE predsednik Skupščine občine: KAREL KUŠAR, (dosedanji predsednik skupščine občine) roj.1934. stan. V.Vlahoviča 2 D Domžale, zaposlen SO ponižale, podpredsednik Skupščine občine: PETERNEL EDVARD, (dosedanji podpredsednik skupščine občine) roj.1937, stan. Domžale, Slomškova 5 a, zaposlen Tosama Domžale, predsednik zbora združenega dela: i GNIDOVEC FRANC (dosedanji podpredsednik zbora fdruženega dela), roj.1938, stan. Ihan 96, zaposlen Agroemona pOZD Prašičereja Ihan, podpredsednik zbora združenega dela: LOGAR VIKTORIJA (novoevidentirana), roj. 1953, stan. elog 20. zaposlena Univerzale Domžale, predsednik zbora krajevnih skupnosti: KERČ FRANC (dosedanji predsednik)^ roj. 1932, stan. Podrečje 17, zaposlen Tosama Domžale, podpredsednik zbora krajevnih skupnosti: i CIČEROV ALEKSANDER (novoevidenfirani), roj. 1949, stari Trzin Bregantova 1, zaposlen Skupščina SR Slovenije, f predsednik družbenopolitičnega zbora: i KOS ANTON (dosedanji predsednik), roj. 1925, upok., i{an. Prapreče 17, Lukovica, , i podpredsednik družbenopolitičnega zbora: JERMAN MARICA (dosedanja podpredsednica), roj. 1939, |tan.Radomlje, Šlandrova 16,\zapos. Induplati Jarše 'ZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE možni kandidat za predsednika IS: MAROLT MILAN (dosedanji član IS - predsednik komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski tezvoj), roj. 1949, stan. L.Šercerja 2, Domžale, dipl.oec, Uposlen SO Domžale. li |aMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI J*črnska izobraževalna skupnost: 1 predsednik skupščine: LIDIJA OVEN (novoevidentirana), višji upravni delavec, £)• 1952, zaposlena SIS želez, in luški promet SRS Ljubljana, '>an. L.Šercerja 4, Domžale, podpredsednik skupščine: , STOPAR STANA (dosedanja podpredsednica), roj. 1943, lč'teljica, zaposlena OŠ J.Kersnik Brdo, stan. Lukovica 33, predsednik zbora uporabnikov: DEJANOVIČ LADO (novoevidentirani), roj. 1943, strojni MU£M zaposlen Helios TOZD Oljarna, stan. Lukovica 20, podpredsednik zbora uporabnikov: 6 ZVER JOŽE (dosedanji podpredsednik), roj. 1943, učitelj, aposlen Dom gradbenega šolskega centra Lj., stan. Trzin, 'rešernova 46, I predsednik zbora izvajalcev: 1 MIZERIT SILVA (dosedanja predsednica), roj. 1939, 'rofesor, zaposlena Center srednjih šol Domžale, stan. Simona er*a 8, Domžale, ?; podpredsednik zbora izvajalcev: 'i ZlERNFELD MARIJA (dosedanja podpredsednica), roj. tf94L učiteljica OŠ M.Blejca Mengeš, stan. Potrčeva 16, grJubljana. ckupnost otroškega varstva predsednik skupščine: Ji- GOLOB STANE (dosedanji pred. zbora uporab.), roj. ^947, galant. tehnik^ zaposlen TOKO Domžale, stan. T.Zajca 0- Mengeš, 0 podpredsednik skupščine: 'GLIČ JOŽE (novoevidentirani), roj. 1953, poslovodja, »/•apredek Domžale, stan. Dob 18, 7/ Predsednik zbora uporabnikov: 1 SLATNAR MARJAN (novoevidentirani), roj. 1941, '|snjar.teh. Helios, Domžale, stan. Peternelova 17, Domžale, 0 podpredsednik zbora uporabnikov: KUHAR MOJCA (novoevidentirana), roj. 1958, ekon. ffhnik, Termit Domžale, stan. Selo 35, Domžale, C> Predsednik zbora izvajalcev: r j SATLER NADA (dosedanji pred.), roj. 1939, vzgojiteljica, JV Domžale, Enota Radomlje, stan. Dermastjeva 1, Radomlje, J podpredsednik zbora izvajalcev: ZALOKAR IVANKA (dosedanji podpredsed.), roj. 1946, ^gojiteljica, VVO Domžale, enota Rodica, Domžale, Fajfar-a*va 7 kupnost socialnega varstva ,A predsednik skupščine: KRALJ J ANKO (dosedanji pred.), roj. 1943, višji upravni el-> Papirnica Količcvo, stan. Vodovodna 9, Domžale, »" podpredsednik skupščine: STIFTAR LEON (dosedanji podpredsed), roj. 1929, višji upravni delavec, zaposlen DSSS občinskih SIS zdrav.social., varstva Ljubljana, stan. Partizanska 9, Domžale Skupnost za zaposlovanje predsednik skupščine: JANEŽIČ IDA (dosed.preds.), roj. 1944, pravnik, Napredek Domžale, stan. Murnova 27, Mengeš, podpredsednik skupščine: SMERKE ZVONE (novoevidentirani), roj. 1952, ekonomist, Helios Količevo, stan. M.Blejca 20, Kamnik, Skupnost socialnega skrbstva predsednik skupščine: DROLC IVAN (dosedanji preds.), roj. 1948, tekstilni tehnik, Tosama Domžale, stan. Količevo 50, podpredsednik skupščine: PLAZNIK JELKA (dosedanja podpreds.), roj. 1943, gimnaz.mat., Helios Domžale, Trdinova 34, Mengeš, predsednik zbora uporabnikov: PEVEC JANEZ (dosedanji preds.), roj. 1943, papirni tehnik, SO Domžale, stan. Kamniška 11, Domžale, podpredsednik zbora uporabnikov: ZUPANEK METKA (novoeviden.), roj". 1942, socialni .delavec, DU Domžale, Kovičeva 27, Domžale predsednik zbora izvajalcev: HABE MARIJA (dosedanja preds.), roj. 1942, PTT Manipulant, Dom upokojencev. Domžale, Prešernova 45, Domžale, podpredsednik zbora izvajalcev: ZORKO ZGONEC LJUBICA (dosed.podpreds.), roj. 1953, socialna delavka, SIS, soc.skrbstva Domžale, Prešernova 32, Domžale, Zdravstvena skupnost predsednik skupščine: REPIČ MARINKA (novoevidentirana), roj. 1942, dipl. ekon.. LB Banka Domžale, stan. Vlahoviča 4 D, Domžale, podpredsednik skupščine: ŠPOLJARIČ SONJA (novoevidentirana), roj. 1955, dipl. pravnica, Helios Domžale, Kamniška 13, Domžale, predsednik zbora uporabnikov: KOROŠEC CIRILA (dosed. pred.), roj. 1939, viš.upravni delavec, Hidrometal Mengeš, Miševa 17, Domžale, podpredsednik zbora uporabnikov: CIGLAR SLAVA (novoeviden), roj. 1940, učiteljica, zaposlena FAM Predstavništvo Domžale, stan. Domžale, Peternelova 7, jpredsednik zbora izvajalcev: STARBEK MARIJA (novoevid.), roj. 1948, Dob 178, zdravnik. Zdravstveni dom Domžale, podpredsednik zbora izvajalcev: SERIANZ ROMAN (novoeviden.), roj. 1937, stomatolog, ZD Domžale Moravče, stan. Partizanska 5/A, Moravče Raziskovalna skupnost predsednik skupščine: ST1PLOVŠEK MIRO (dosed.pred.), roj. 1935, Filozofska fakulteta, Vodopivčeva 8, Domžale, dr.znanosti, podpredsednik skupščine: PODOBNIK BOGDAN (dosed.podpred.), roj. 1933, drkemijskih znanosti, Helios Domžale, stan.Polje, Cesta XXX/19, Ljubljana. Telesnokulturna skupnost predsednik skupščine: BANKO VERA (dosed.pred.), roj. 1945, usnjarski tehnik, Termit Domžale, stan. Aškerčeva 1, Domžale, podpredsednik skupščine: ZAKRAJŠEK BORIS (novoevid.), roj. 1949, dipl.pravnik, Stol Kamnik, Prečna 2, Domžale, predsednik zbora uporabnikov: LIPOVŠEK FRANC (novoeviden.), roj. 1952, dipl.ing. kemije, stan. C.Radomeljske četa 40 podpredsednik zbora uporabnikov: RUČMAN ALOJZ (novoeviden.), roj. 1941, orodjar, Svit Kamnik, Muljeva 4, Mengeš, predsednik zbora izvajalcev: ' IVAČIČ VLADO (novoeviden.), roj. 1936, metalur.tehnik, Tovarna dušika Ruše, obrat Črnuče, stan. L.Šercerja 1. Domžale, podpredsednik zbora izvajalcev: GREGORIČ JANKO (novoeviden.), roj. 1955, prodajalec. Emona, TOZD Prehrana Javna skladišča, Ljubljana, Prelog 28. Kulturna skupnost predsednik skupščine: LENIČ JERNEJ (dosedanji pred.), roj. 1921, upok., Domžale, T.Tomšiča 5, Domžale, ■ podpredsednik skupščine: MARINIČ MILAN (novoeviden.), roj. 1951, predmetni učitelj, RS ZSS Ljubljana, Prelog 16, Ihan, predsednik zbora uporabnikov: ^ HABJAN BOŽA (dosed.pred.), roj. 1926, upok., Vodo- £ vodna 5, Domžale, % podpredsednik zbora uporabnikov: ^ ZALOKAR ORAŽEM CVETA (dosed.podpred.), roj. > 1960), absolvent FF., OK ZSMS Domžale, Ljubljanska 93, 5 Domžale £ predsednik zbora izvajalcev: ^ PIŠEK SLAVKO (dosed.pred.), roj. 1923, ekon.tehnik, ^ I JERAJ FRANC (dosedanji pred.), roj. 1921, ing.org.dela, 5 i TRAK Mengeš, Murnova 15, Mengeš, podpredsednik zbora izvajalcev: LOVŠE ADA (dosed.), roj. 1939, gost.delavec, privatni sektor, Mlakarjeva 8, Trzin Mengeš Skupnost pokojninsko invalidskega zavarovanja predsednik skupščine: upokojenec, Tovarniška 61, Preserje, podpredsednik skupščine: ZIBELNIK JANEZ (dosedan.podpred.), roj. 1928, ekon tehnik, upokojenec, Zavrti 5, Mengeš Slovenijales Radomlje, Murnova 27, Mengeš, predsednik zbora izvajalcev: tehnik, Komunalno podjetje, Vojkova 2, Domžale, podpredsednik zbora izvajalcev: tehnik, Biro 71, Domžale, Marokova 6, Domžale. Stanovanjska skupnost predsednik skupščine: HABJAN VITO (dosedanji pred.), roj. 1951, dipl.pravnik, Delo Ljubljana, Kidričeva 18, Domžale, £ podpredsednik skupščine: ZEVNIK MAJDA (dosedanji podpred.), roj. 1941, ekono- $ mist, Papirnica Količevo, Rojska 23, Domžale £ predsednik zbora uporabnikov: J KALIMAN MARJAN (dosed.), roj. 1949, dipl. £ pravnik, ZD Domžale, T.Tomšiča 10, Domžale, ? podpredsednik zbora uporabnikov: ^ JANEŽIČ PETER (novoeviden.), roj. 1939, elektrotehnik. * i DROFELNIK NADA (dosedanji pred.), roj. 1942, gradbeni $ PETERCA MARIJA (novoeviden.), roj. 1954, gradbeni * Samoupravna komunalna interesna skupnost predsednik skupščine: HABJAN FRANC (novoeviden.), roj. 1923, upokojenec, Vodovodna 5, Domžale, podpredsednik skupščine: GRANDOVEC PAVEL, (novoeviden., dosed .predsednik *» skup.), roj. 1927, Dob 20, dipl.ing.stroj., Mlinostroj Domžale, $ predsednik zbora uporabnikov: PENGAL PETER (novoeviden.) roj. 1946, V.Vlahoviča 2 £ C, dipl.ing.gradb., Železniško gospodarstvo Ljubljana DSSS % Sektor za infor., Ljubljana, J podpredsednik zbora uporabnikov: > RAVNIKAR ALOJZ (dosed. pred. zbora uporabnikov),roj. t* 1938, delavec, Stol Kamnik, Podsmrečje 2, Blagovica, predsednik zbora izvajalcev: KREVS SREČKO (novoeviden.), roj. 1952, elektroing. Kom.podjetje Domžale, Kajuhova 15, Domžale, podpredsednik zbora izvajalcev: TROBEVŠEK TINE (novoeviden,), roj. 1944, stroj, tehnik, Hidrometal Mengeš, Suhadole 18, Komenda . Požarna skupnost predsednik skupščine: PLEŠKO JANEZ (dosedanji pred.), roj. 1938, varnostni mg. Papirnica Količevo, Trubarjeva 1, Domžale, podpredsednik skupščine: JENKO PETER (novoeviden.), roj. 1949, varnostni ing., LEK Mengeš, stan. Kotnikova 2, Ljubljana, , predsednik zbora uporabnikov: "STARIN FERDINAND (novoeviden.), roj. 1937, stroj, tehnik, Agroemona Ihan, stan. Ihan 98, podpredsednik zbora uporabnikov: BRECELJNIK JANEZ (novoeviden.), roj. 1949, stroj, ključ., Slovenijales Radomlje, stan.Pelechova 3a, Preserje, predsednik zbora izvajalcev: URBANC MIRO (novoeviden.), roj. 1952, dipl.ing.stroj., Energetika TOZD Plinarna Ljubljana, stan. Mengeš, Kamniška 40. podpredsednik zbora izvajalcev: LENČEK MIHA, roj. 1950, živilski tehnik, samostojni obrtnik, Železniška 4, Domžale. Na osnovi 16. in 17. člena pravil občinske organizacije SZDL Domžale je predsedstvo OK SZDL Domžale na 2. seji, dne, 20. januarja 1984 sprejelo SKLEP o sklicu problemske konference na temo: AKTUALNE NALOGE NA PODROČJU NADALJNJEGA RAZVOJA DROBNEGA GOSPODARSTVA V OBČINI DOMŽALE. Problemska konferenca bo v ponedeljek, 13. februarja 1984 ob 12. uri v restavraciji Slamnik Napredek Domžale. Vabljenil Predsedstvo O K SZDL Domžale Mesec dni od imenovanja začasnega organa v Avtoservisu in vendar se premika . . . Vsi podatki kažejo, da gre v Avtoservisu na bolje Domžalski Avioservis na vhodu v mesto V domžalskem Avtoservisu so lani že večkrat opazili različne oblike nezadovoljstva delavcev, to nezadovoljstvo pa se je nekajkrat rezultiralo v prekinitvah dela, dolgotrajnem prerekanju in brezplodnem sestankovanju, da bi ob razpoložljivih vodilnih kadrih prišlo do ustrezne rešitve. Ob vseh teh težavah, izhajale so v največji meri iz nezadovoljstva zaradi slabega, nestimulativnega, (delavci so povedali naglas:) krivičnega sistema nagrajevanja. Prišlo je še do padanja poslovne uspešnosti, grozile so takoimenovane rdeče številke. Ni torej čudno, da- se družbenopolitične organizacije, predsedstvo in skupščina občine podvze/e vse, da se tako stanje preide. Na podlagi vsega tega je skupščina občine ocenila, delegati pa od/oči/i, da se uvede ukrep družbenega varstva. S tem v zvezi je imenovala začasni organ, ki ga sestavljajo: Peter Kvas, dip/.oec, Božidar Velkovrh, strojni inženir, ter Janko Gedrih, dipl.pravnik. Z njimi je potekal razgovor. Težave organiziranosti Kot se je pokazalo že takoj sprvaje bila v dobršni meri neustrezna že sama organiziranost podjetja. Ob treh ločenih delovnih enotah - proizvodnji ALU nadgradenj za tovornjake, remontu avtobusov in avtomobilskem servisu, so bile v podjetju tudi strokovne službe; finančno-računovod-ska, kadrovsko -splošna, vzdrževalna in komercialna. Dejavnost slednje je bila organizirana in praviloma opravljena le za potrebe proizvodnje ALU nadgradenj, v ostalih pa so jo po nekakšni logiki opravljali vodje enot. jejo delavci sami — tudi potrebni. .. Kako iz zagat organiziranosti? Kot je ugotovljeno, narava dela servisne dejavnosti v Avtoservisu narekuje tesnejšo organizacijsko povezanost od dosedanje. Zato bosta doslej dejavnosti remonta Avtobusov in servisa avtomobilov skupaj, s čimer bo lažje zadostiti potrebam tako enih kot drugih. Računajo, v ta namen pa so v podjetju tudi že opravili mnogo prostovoljnega dela, da se bo v poletni sezoni v servisu avtomobilov ta povezanost remonta in servisa še kako Proizvodnja ALU kesonov je osnovna dejavnost, ki tudi findnčno nosi največjo težo v Avtoservisu... Težko je bilo to, da te- službe med seboj niso dobro sodelovale. V zadnjem času pa se je v čedalje večji meri kazala tudi potreba tudi po strokovnih ljudeh, ki jo je bilo nemara še najbolj opaziti na področju razvoja. Nagrajevanje -doslej neurejeno in krivično Domala vse konfliktne situacije v podjetju so izhajale iz neurejenega nagrajevanja, saj je bil osebni dohodek zaposlenih (ob koncu leta 1983 je bilo v kolektivu 179 delavcev) domala izključno vezan na normo. Norme pa žal niso bile točno opredeljene, oz. enotno dogovorjene. Ker je mnogokrat prihajalo do sprememb teh norm s strani vodstva, so bili stalni nesporazumi na dlani. Ob vsem tem je bila v podjetju razumljivo tudi slaba delovna klima, očitna je bila nedisciplina, delovni prekrški, poseg oz. ukrepi družbenega varstva pa nujni in kot danes ocenju- pokazala kot upravičena; zaradi večjega povpraševanja po servisnih storitvah pač. V podjetju opažajo, daje s tehnološkega vidika marsikje opaziti, da proizvodnja ne more potekati tako, kot bi bilo treba in to zaradi pomanjkanja prostora. Ogromno je čakalnih ur, mrtvega neproduktivnega delovnega časa, neracionalnosti v transportu, premikih avtobusov. Odtod se slejkoprej kaže potreba, da dejavnost ALU proizvodnje avtomobilskih nadgradenj premaknejo na novo lokacijo. To je tačas seveda bolj želja, kot realna vizija bližnje prihodnosti. K točnejšim normam ... V Avtoservisu so takoj, ko so se lotili urejanja razmer, postavili novo analitično oceno. Vanjo so vnesli 10 % variranje osebnega dohodka glede na delovno uspešnost oz. glede na to, kako delavci povprečno prese- gajo normo v konkretni delovni enoti. S tem so se izognili različnemu tretmanu norme, ki jo želijo kot osnovno postavko nagrajevanja še vnaprej kar najbolje opredeliti. Seveda pa se ob normi možnosti stimulativnega nagrajevanja kažejo zlasti še v sistemu nagrajevanja delovne uspešnosti. Potrebna razvojna usmerjenost ... Kot smo že povedali, je temu kolektivu že v preteklosti primanjkovalo strokovnjakov, posebno strokovnjakov v razvojni službi. Tod so primanjkovale zatorej tudi proiz-vodno-poslovne perspektive. Res, da se strokovnjak za to področje še izobražuje, vendar pa so posegi na področju razvoja in poslovnih perspektiv potrebni takoj. Denimo na področju menjalnih oz. snemljivih kesonov, ki so v Evropi že znani, medtem ko pri nas za to še nimamo proizvajalca. Razvoj na tem je v Avtoservisu popolnoma zastal in je to tista naloga, kije tačas neodložljiva. Delavci na strani začasnega organa Delavci so razumeli vso potrebnost imenovanja začasnega organa in njegovega ukrepanja. Večina teh delavcev, vodij različnih služb, delovodij in obratov je sprejela ukrepe in program začasnega organa, pomaga s predlogi, sodeluje. Morda je zelo simboličen že prostovoljni poseg na vhodu v podjetje, koder so delavci s prostovoljnim delom na prosto soboto postavili nova vrata v podjetje, prostovoljno so prestavili dvigala za avtomobile, da bi povečali površine za avtomehanične storitve, predlagajo novitete, dajejo ideje: kako dodatno priti do dohodka, vpeljati pralnico avtomobilov, zaščito, tehnične preglede in drugo. Delavci so začutili, da se z vsemi ukrepi, ki so bili potrebni, skriva njihov interes, le zato smo lahko zapisali to, kar smo v naslovu: In vendar se nekaj premika . .. Matjaž Brojan KAJ PRAVIJO DELAVCI? Franc Keržan: - Ugotavljam lahko, da se je v našem podjetju disciplina zelo popravila, urejeni so dohodi, sistem prihodov v tovarno in odhodov iz nje: stvari se urejajo, kot se spodobi za urejeno delovno organizacijo. Bo pa treba v večji meri poskrbeti za dohodek DO, za sredstva za osebne dohodke, to pa ni le naloga začasnega organa, pač pa skupnega hotenja, prizadevanja in volje celotnega kolektiva. Kot dolgoletni delavec lahko rečem, da perspektive so. V kolektivu se premika na bolje, to je gotovo in očitno vsakomur izmed nas. Glede na kratek čas je težko pričakovati nenaden uspeh prizadevanj, vendar lahko rečem, da se uspehi ukrepanja začasnega organa že vidijo. Franc Čič: Ze ko prideš v tovarno, lahko vidiš, da skušamo v Avtoservisu nekaj urejati,' da stvari izboljšujemo. Vsem nam je očitno, da se začasni organ zelo trudi. .Rezultati so tudi med delavci. Vsi so bolj „strogo" na svojem delovnem mestu, delavnici, saj je dela veliko. Tudi finančno se nam ' delovni akciji na prosto soboto so delavci Avloservisa s proslov dokazali, da želijo po svoje prispevati k stabilizaciji razmer ™.......»mim.....-s, voljnim delom je položaj v tovarni nekoliko popravil in mislim, da bo vendarle moč položaj Avtoservisa tudi utrditi. Prvi korak je bil disciplina, sedaj pa naprej ... Jure Pečnik: Pozna se. V proizvodnji se pozna in tudi nasploh, saj imam občutek, da delamo več in da naredimo več. Težav z delavci, kakršne so bile prej preprosto ni. Tovariši iz začasnega organa skušajo urediti nagrajevanje, osebne dohodke imamo že nekoliko večje. To, da so razdelili delavce v tri grupe je v redu, tudi tisto z variabilnim delom je v redu, pripomb je le nekaj na razpone med grupami. V sindikatu z začasnim organom dobro sodelujemo, tako da upam na boljše čase Avtoservisa. Ne smemo namreč pričakovati, da bo prišlo vse takoj, saj težav, nikoli ne zmanjka. Gre pa na bolje in to lahko javno povem. Janez Ošaben: Delam v Remontu avtobusov kot ličar. Ugotavljam lahko, da se je tudi v naših.delavnicah marsikaj premak- nilo. Najprej disciplina, nagrajevanje se, izboljšuje, uredili pa bodo tudi stvari v režijskih službah. Razdelitev delavcev v tri grupe je v redu, vendar bi ob tem poudaril, da bodo bolj morali upoštevati kvalifikacije, šole. Na tem področju bo treba odpraviti še mnogo nepravilnosti, paziti, da se ne bodo krivične razlike vnovič razraščale. V tem pa vidim veliko nalogo, ki jo mora opraviti začasni organ. Vinko Lunar: Začasno opravljam naloge vodje splošno kadrovskega sektorja. Delovna disciplina v kolektivu se je zelo izboljšala, delovna prizadevanja tudi, vse to se mora pokazati na poslovnih rezultatih. Sprejeli smo nov pravilnik nagrajevanja, vendar se moramo zavedati, da vsi nikoli ne bodo zadovoljni. Tudi v prihodnje bomo težili k temu, da bomo dobre delavce skušali nagraditi bolj za dobro delo kot one. ki imajo slabše rezultate. Kar zadeva moje delo lahko rečem, da se mi je namnožilo, vendar sem zadovoljen, da gre vendarle v Avtoservisu na bolje ... JANUAR 1984: FEBRUAR 1984: MAREC 1984: APRIL 1984: MAJ 1984: JUNIJ 1984: JULIJ 1984: A VGUST 1984: SEPTEMBER 1984: OSEBNE IZKAZNICE Čimprej po »osebne«_ Zamenjava osebnih izkaznic v letu 1984 bo potekala v krajevnih skupnostih po naslednjem razporedu: KS PREVOJE IN KS RAFOLČE KS DOB IN KS VIR KS IHAN IN KS DRAGOMELJ KSROVA VSE KS DOMŽAL KS HOMEC - NOŽICE IN KS PRESERJE KS MENGEŠ KS TRZIN KS RADOMLJE POZIVAMO VSE OBČANE, DA GREDO PRAVOČASNO K FOTOGRAFU! DA NE BO VRST NA OBČINI SE V ČIM VEČJEM ŠTEVILU UDELEŽUJTE SPREJEMU VLOG V SVOJI KRAJEVNI SKUPNOSTI. Z DENARNO KAZNIJO DO 500,00 din ali z zaporno do 15 dni se kaznuje za prekršek vsak: — kdor ne zahteva zamenjave v predpisanem roku — če fotografija ne kaže prave slike imetnika — če osebni izkaznici preteče rok njene ve/javnosti — če ima imetnik poškodovano ali obrabljeno osebno izkaznico — če v predpisanem roku po 18. letu ne vloži zahteve za izdajo — kdor v 15 dneh ne naznani izgubo osebne izkaznice... (Ur.list SRS, št. 16/74). Ne glede na starost (od 18 leta dalje) morajo vsi občani zamenjati osebne izkaznice, vsak se mora oglasiti sam zaradi oddaje prstnega odtisa. Kljub temu, da gremo v vsako krajevno skupnost, je odziv na terenu premajhen, zato vas ponovno opozarjamo, da bo moral do oktobra 1984 IMETI VSAK POLNOLETEN OBČAN NOVO OSEBNO IZKAZNICO. Sekretariat za notranje zadeve .J 'mi n občina domžale zavod za geodezijo 4.\ 1 010 Delo na geodetskih opravilih je steklo leta 1968, ko je bil na osnovi elaborata ustanovljen katastrski urad. Leta je nastal iz medobčinskega geodetskega zavoda Kamnik. Tedaj so prišli v Domžale trije delavci in sicer Vida KOMPAN, Mirka MAGERLE in Ivan OREHEK. Organizator tega novega upravnega organa Zmago ČERMELJ je prišel iz Geodetskega zavoda SR Slovenije in je uspešen vodja geodetskih dejavnosti Občinskega zavoda za geodezijo v Domžalah še danes. Z njim je ob petnajstletnici obstoja te službe tudi stekel pogovor: Kakšni so bili začetki?* V začetku je bilo v katastrskem uradu zaposlenih 5 delavcev, vendar' se je število zaradi vedno številčnejših,-in novih nalog povečevalo in naraslo na 12 zaposlenih delavcev. Čeprav se je ime še dvakrat spreminjalo, leta 1970 v geodetsko upravo, lani pa v Zavod za geodezijo občine Domž ale, je vsebina dela enaka, razvoj pa je pogojeval tudi njegovo večjo širino m zahtevnejša opravila. Ob vsem potrebnem je bilo treba za vso občino kupiti tudi ves geodetski instrumetanj. organizirati delo ter začeti vse aktivnosti, kijih predpisuje zakon o geodetski dejavnosti. Katera so ta geodetska opravila? Občinski geodetski organ opravlja geodetske posle iz svoje občinske pristojnosti in sicer: - planira in koordinira izvajanje geodetske službe na območju občine, - vodi in vzdržuje katastre, načrte in druge evidence, za katere je pristojna občina. Tako opravlja parcelacije zemljišč, mejne ugotovitvene postopke, spremembe vrste rabe. določitve posestnih meja. meritve za potrebe lokacijske dokumentacije, zakoličbe objektov in drugo. vodi in vzdržuje geodetsko -prostorsko dokumentacijo za območje občine, - opravlja druge zadeve iz občinske pristojnosti, ki so mu naložene po zakonih in drugih predpisih tjr po sklepih občinske skupščine. Domžalska občina je ena izmed onih. koder se odvija intenzivna grad- bena dejavnost. Ta dejavnost je bila zlasti intenzivna v preteklem deset- Zmago Čermelj letju. Kako se je to kazalo v vašem delu? Povem naj, da število parcelacij ne kaže na število gradenj, saj gre za mnogo delitev zamljišč po opravljenih dednih postopkih, za druge parcelacije, vsekakor pa te številke zgovorno kažejo na količino našega dela. Nekaj primerov: Leta 1980 smo opravili 480 parcelacij zemljišč, leta 1981 596 parcelacij, leta 1982 628 parcelacij, leta 1983 pa 536 parcelacij. Ob pridobivanju gradbenih dovoljenj pa seveda lahko ugotavljamo tudi število gradenj. Tako lahko ugotavljamo tudi število gradenj. Za potrebe lokacijske dokumentacije je bilo opravljeno leta 1980 - 260 posegov, leta 1981 - 210 posegov, leta 1982 - 197 posegov, lani to je leta 1983 pa 145 posegov. Kako vidite probleme različnega zajemanja istih ali enakih podatkov v različnih strokovnih službah? Glede na enako zbiranje podatkov in podobnost dela bi bila smotrna Ob kartah —najnovejši in najstarejši instrument Ob 15 letnici geodetskega dela v Domžalah in 40 letnici Geodetske službe Slovenije Zanimiva geodetska razstava V občinski matični knjižnici so v dneh od 18.1.1984 - 24.1.1984 delavci Zavoda za geodezijo občine Domžale pripravili zanimivo razstavo, ki je prikazala kronološko rast kakovosti in obsega geodetskega dela v občini, pa tudi vse kartografske in druge pridobitve, ki jih je navrglo 15 letno strokovno delo občinske geodetske službe, ki jo že ves čas vodi Zmago Čermelj. Mali 12 članski kolektiv Zavoda za geodezijo občine je pokazal vso širino svojega dela. V tem pregledu so bile razstavljene katastrske mape od najstarejše do najnovejše, katastrske mape (1 : 5000) s parcelami z razdelitvijo teritorialnih enot, evidenca hišnih številk, kataster komunalnih naprav, več preglednih kart občine Domžale v različnih merilih ter 10 različnih občinskih publikacij. Ob vsem tem, koder najbolj padeta v oči najstarejši in tudi najnovejši geodetski inštrument za merjenje, pa je treba podčrtati pomen publikacije ..OBČANOV PRIROČNIK", ki je doživel že 6 ponatisov ter je kot taka edinstvena v Jugoslaviji. Razstava, ki si jo je ogledalo izredno veliko število šolarjev in dijakov, je pomambna predstavitev ene od strokovnih služb občine. tesnejša delovna ali kakršna drugačna povezava Občinskega zavoda za geodezijo ter Zemljiške knjige, saj oboji vodimo ene in iste podatke. Pri nas podatke o parcelah, kulturah na njih, razredu, na zemljiški knjigi pa ob tem še podatke o lastništvu. Žal podatki obojih niso enaki. To je velika škoda, ki zmanjšuje njihovo vrednost . . . Kakšna je kadrovska sestava vašega zaveda? Trenutni sestav vključuje 7 geo-metrov, 1 risarsko dokumenta-ristko, 1 administratorko, 1 referentko za sprejem strank, 1 referenta za AOP, tu je še vodja. Mislim; da smo kadrovsko ustrezno zasedeni glede na količino in vrste'geodetskih opravil. Delo vašega zavoda je zelo afirmirala tudi založniško - publicistična dejavnost .. . Ob našem delu smo spoznali, da je cela vrsta podatkov, ki so za občane zanimivi, vendar po običajnem delu in logiki stvari teh podatkov nikoli ne bi predstavili občanom. To bi bila vsekakor velika škoda, saj bi vsi ti podatki z različnih področij (objavljeni so v Občanovem priročniku) prezentni le delavcem Zavoda za geodezijo. S publikacijami podružbljamo naše strokovno delo, navsezadnje pa preko njih ljudje zvedo marsikaj o našem delu, najdejo podatke o svojem* delovnem ali bivalnem okolju itd. Pri teh zamislih - to moramo pritrditi — najdemo vedno veliko podporo pri ustreznih organih, posebej pri Izvršnem svetu, na skupščini občine, predsednikih, predstojnikih .. . Kaj pripravljate? Do občinskega praznika želimo oz. nameravamo "vnovič izdati publikacijo ..Občanov priročnik", ki bo spet dopolnjena ter obogatena z novimi temami. V tej publikaciji želimo pokazati še tista področja, ki doslej še niso bila obdelana. Spomin na tragedijo v Rudniku Krajevna organizacija ZZB NO V Ihan Krajevna skupnost in ostale družbenopolitične organizacije v KS Ihan V A BI L O Ob 40-letnici bitke na Oklu nad Ihanom vabimo vse borce, aktiviste, preživele udeležence' bitke, svojce padlih in mladino ter ostale na spominsko svečanost, ki bo v soboto, 25. februarja 1984 ob 10. uri pri spomeniku na Oklu. Odhod mladine in borcev bo ob 8. uri od Osnovne šole Ihan k grobišču padlim, kjer bomo položili venec, nato pa krenili peš do Dobovelj, kjer ho zbirališče za vse udeležence. Iz Dobovelj bomo odšli ob 9,30 uri na Oklo na spominsko svečanost. Vabimo vse, da se spominske svečanosti udeležite v čimvečjem številu, da bomo skupaj obudili spomin na dogodek pred 40leti. Posebnih vabil ne bo! Krajevni odbor ZZB NOV Ihan V začetku januarja je bila v Rudniku tradicionalna spominska svečanost. V kulturnem sporedu so sodelovali mladi iz Volčjega potoka Zbor temeljne banke '-B Domžale: O ni 1C- Pred nedavnim so se zbrali člani LB Temeljne banke Domžale in bančni delavci v Domžalah na rednem zboru banke v nameri, pregledati svoje poslovanje ter naravnati svoja ravnanja za naprej. Prav tako so želeli med članicami banke preveriti pravilnost sicer skupno načrtovanega ukrepanja v različnih dinamičnih trenutkih našega finančnega gospodarstva. Na /.boru so ugotovili, da v Domžalah niso umestni očitki o koriščenju primarne emisije denarja, predvsem pa ne očitki o teritorialni zaprtosti domžalske temeljne banke. Že bežna preglednica je pokazala, da se temeljna banka v Domžalah ne zapira lokali-stično v občinske okvire in da v domžalskem primeru ne moremo govoriti o lokalističnih tendencah. Nasprotno! V preteklem obdobju je v znatni meri vlagala za skupne namene tako v republiki, kot tudi Jugoslaviji ter sodelovala v mnogih oblikah združevanja dela in sredstev, pa najsi je šlo za različne projekte prednostnih dejavnosti, infrastrukturne ali druge potrebe. Znesek teh sredstev znaša 465 milijonov dinarjev, ob tem pa je banka v Domžalah nalagala vse presežke sredstev, ki so bila na voljo zaradi omejitev limita, v finančne in likvidnostne kredite drugim bankam po vsej Jugoslaviji. Teh sredstev je bilo dnevno na voljo od 300 600 milijonov dinarjev. Preglednica potrjuje zgornje trditve. Tako so pri različnih nosilcih bila združena tudi sredstva domžalske banRe: Denimo za odpravo posledic potresa v Črni gori, kreditiranje izvoza ladij in opreme, za Kosovo, letališče Brnik, Luko Koper, za izgradnjo različnih cest, železnice, PTT omrežja, plinovod, premogovnik Kolubaro, različne investicije mnogih tovarn, odpravo elementarnih nesreč, tu pa je še združevanje za razne namene, koder so zajeti objekti in dejavnosti v vsej Jugoslaviji. . Kar zadeva devizno likvidnost naše banke lahko ugotovimo, da je bila vehka aktivnost usmerjena (pa tudi uspešna) v lastno pridobivanje in odkup deviz od občanov. Tako je bilo v letu 1982 odkupljeno 6 milijonov dolarjev deviz, v letu. 1983 pa 3,5 milijonov dolarjev. Tako lahko ugotovimo, da je ob velikem prizadevanju banke uspelopravzapravdoma zagotoviti sredstva za odplačilo deviznih anuitet za Papirnico Količevo, ki ni obstala niti za trenutek in s tem zagotovila kontinuirano delo vsej slovenski papirniški reproverigi, ob tem pa je bilo še poskrbljeno za celoten uvoz repromateriala in surovin domžalskega združenega dela. Ob vsem povedanem velja ugotoviti, da so ti podatki, kijih dopolnjuje velik delež osebnega dela in pridobljenega dohodka na zaposlenega, dovolj velik kvalifikator moči in vrednosti banke v slovenskem bančnem prostoru. V pripravi je namreč družbeni dogovor, s katerim želijo predrugačiti organiziranost bank. V teh prizadevanjih ni moč zaobiti hotenja in volje tistih, kijih bančni zakon postavlja na prvo mesto med onimi, ki naj povedo, kakšna bo banka v njihovem okolju, kjer združujejo denar. To so delavci združenega dela, ki jim administrativno, še najmanj pa le z opcijami strokovnih služb brez dogovorjenih demokratičnih postopkov ne moremo vzeti pravice razpolaganja z njihovimi sredstvi. Vpliv delavca v združenem delu kaže povečevati - to je v svoji diskusiji poudaril tudi predsednik SOb Domžal«. Karel Kušar saj je bančno poslovanje domžalske banke že doslej bilo pogostna in redna tema razprav na delavskih svetih mnogih, predvsem pa največjih organizacij združenega dela. Če je namen preobrazbe bank v tem, da ustvarijo finančno sposobne banke z vsemi najboljšimi denarnimi referencami in pokazatelji, (7. mesto od 23 bank po skupnem dohodku in 4. mesto po prihodku na zaposlenega), potem lahko skupno ugotovimo, da takšno banko že imamo. Brojan TUDI V DOMŽALAH Kooperacija z obrtniki domžalskega Napredka Trgovsko gostinska delovna organizacija NAMREDEK Domžale oskrbuje občane in nekatere organizacije z živilskim in tehničnim blagom. Je največja trgovsko gostinska delovna organizacija v Domžalah, ki šteje 700 delavcev ter ustvari letno približno tri milijarde din prometa. Ima štiri temeljne organizacije združenega dela in je članica SOZDA ABC Pomurka. Z začetkom letošnjega leta je svojo obsežno dejavnost razširila še, na kooperacijo z obrtniki. V okviru svoje temeljne organizacije Grosist je ustanovila poslovno enoto Napredek — Kooperacija s ciljem, da se povezava med proizvodnjo in potrošnjo še razširi in poglobi. Zato obstojajo vsi pogoji saj je znano, da je v občini Domžale in okolici močno razvita obrtna dejavnost. Po zadnjih podatkih je v občini skoraj 1000 obratovalnic, od teh je večina obrtnikov, nad 160 je avtoprevoznikov, 65 je gostincev in drugih. Podatek iz konca preteklega leta tudi govori, da se z obrtno dejavnostjo v občini ukvarja kar 1320 ljudi, kar prav gotovo ni majhna številka. Napredek je že v svojem 35 letnem obstoju ves čas utrjeval odnose s proizvodnjo z namenom, da bi si preskrbel blago za potrebe svoje maloprodajne in grosistične dejavnosti. Ko je vstopil v sestavljeno organizacijo ABC Pomurka so se obstoječe povezave še utrdile tako, da obstojajo velike možnosti dobre oskrbe občanov ter obrtnikov s tehničnim materialom. Napredek želi doseči z obrtniki višjo stopnjo odnosov kot so sedanji. S trajnimi povezavami oz. trajnem poslovnem sodelovanju bo obrtnikom zagotovil dolgoročno skupno nastopanje na tržišču ter boljšo nabavo materiala potrebnega za proizvodnjo. Posebej bo pozornost namenjena potrebam, ki jih imajo delovne organizacije kjer so nedvomno še velike možnosti za vključevanje obrtnikov kooperantov. Poleg nabave in prodaje za kooperanta obrtnika pa je ugodnost tudi v tem, da kooperacija prevzema tudi določene finančne obveznosti, ki se kažejo predvsem v pokrivanju obratnih sredstev v času, ko je material v postopku predelave. S kooperacijsko pogodbo, ki bo sklenjena na osnovi trajnega dogovora z obrtnikom kooperantom se bo določil obseg dela ter drugi elementi potrebni za normalno poslovno sodelovanje. Pričakujemo sodelovanje z obrtniki, ki imajo resen namen dolgo- ročno sodelovati v obojestransko korist za dosego skupnega cilja -boljše preskrbljenosti trga. Napredek želi med svoje kooperante vključiti vse obrtne dejavnosti kot so: predelava kovin in nekovin, izdelava in popravilo elektrotehničnih izdelkov, lesnih in tekstilnih izdelkov, predmetov iz usnja, kozmetičnih in živilskih proizvodov, gradbenih izdelkov itd. V storitveni dejavnosti želi kooperacija povezati gradbenike, mizarje, pleskarje, polagalce vseh vrst podov, keramičarje, pečarje, tera-carje, instalaterje, torej vse izvajalce uslug, katerim bo kooperacija po najboljših močeh zagotavljala in dobavljala reprodukcijski material ter skrbela za prodajo proizvodov in storitev. Napredek kooperacija je začela z delom v začetku tega leta. Poslovne prostore ima v središču Domžal nasproti banke. Ljubljanska cesta 67, telefon 061/721-411. Vse zainteresirane obrtnike, ki bi želeli ekonomsko aplikacijo sodelovanja, vabimo na razgovor o možnostih skupnega sodelovanja. Enako vabimo tudi proizvodne organizacije, da svoje želje in potrebe uresničujejo s pomočjo naše kooperacije. Napredek Kooperacija Mala anketa med šolarji na počitnicah: Hura! Zimske počitnice! Zadnji sneg ni pobelil samo hribov, pobelil je tudi doline v veseljq vsem, najbolj pa otrokom, ki imajo zimske počitnice letos v občini Domžale od 23. januarja do 6. februarja, torej bodo trajale dva tedna. Otroci si želijo, da bi bilo snega dovolj za smučanje in sankanje. Sneg pa naj bi vzdržal, do konca šolskih počitnic, to je ena velika želja vseh akentirancev z osnovne šole .Jurij Vega" Moravče in podružnične šole z Vrhpolja: Jože KOVIC, učenec OŠ „Jurij Vega" iz Moravč: ,,Šolskih počitnic se veselim, posebno na zimskih, da lahko smučam. Odšel bom za nekaj časa k stari mami v Zgornji Prckar. Ker je zopet sneg, se bom tam lahko smučal. Všeč mi je pri stari mami, pomagal bom pri različnih opravilih, krmil krave, morda cepil in nosil drva, kidal sneg, če bo zapadel. Dela nikoli ne zmanjka. Verjetno, da med počitnicami denarja ne bom potreboval, smučarsko opremo že imam; kupili so mi jo starši." Marija KOVIC, učenka 6a. razreda OŠ ..Jurij Vega" Moravče, doma iz Spodnjega Tustanja: „Vesela sem, da je končno zapadel sneg, da se lahko sankam. Rada se sankam, posebno v družbi sošolk. Tudi teren je ugoden tako za sankanje kot smučanje. Mislim, da si bom v teh štirinajstih dneh na sankanju res oddahnila in pozabila na skrbi, ki sem jih imela v šoli. Sicer mi učenje še kar gre, najrajši pa rišem. Preteklo leto sem svoje izdelke tudi razstavljala v Domžalah." Tonko RAVNIKAR, učenec 4. razreda podružnične šole na Vrhpolju, doma z Zgornje Javorščice: „Med počitnicami imam čas, da počnem stvari, ki me veselijo. Privoščil si bom smučanje, treniranje, gledanje televizije, pripravil drv in opravil dela v hlevu. Smučam že od male šole dalje, navdušil za ta šport sem se kar sam. Seveda imam potrebno smučarsko opremo in smuči. Sem član kluba v Moravčah, redno hodim na treninge, moj vaditelj je Janez Prašnikar. Večkrat sem že javno nastopal in prejel že več priznanj in kolajn. Že v začetku letošnjega leta sem nastopal v Adargašu, verjetno bom še kje, če bo le dovolj snega. Smučarski šport me veseli, posebno pa ker dosegam dobre uspehe. Telesnih poškodb še nisem dobil, večkrat pa sem padel." Ciril TRDIN, učenec podružnične šole na Vrhpolju, doma s Spodnje Javorščice: „Solskih počitnic se vsako leto veselim, posebno pa zimskih, da lahko smučam. Saj sem doma iz takega kraja, da je teren ugoden za smučanje. Smučam že od drugega leta dalje, navdušil za to meje oče Ciril. Preteklo leto sem tako nesrečno padel, da sem si poškodoval nogo v gležnju. Zaradi poškodbe nisem hodil v šolo kar veš mesec. Imam kompletno smučarsko opremo in dobre smuči, tako da lahko skačem tudi 1,0 metrov. Med počitnicami bom odšel za nekaj dni na obisk k stari mami na Limbarsko goro, kjer je teren ugoden za smučanje. Ne bom pa ob tem pozabil na učenje med počitnicami." Marko GORTA, učenec 2. razreda podružnične šole na Vrhpolju, doma s Spodnje Javorščice: „Vesel sem počitnic, posebno zimskih, da lahko smučam. Smuči in opremo imam. Treniram doma in trikrat na teden hodim v Moravče, kjer skačem na plastični skakalnici. Največ sem skočil 8,05 metra v Mostecu in prejel diplomo za tretje mesto v Stahovici leta 1983. Učenje v šoli mi gre za silo, slovenščina pa mi dela preglavice. Pri učenju mi pomaga mamica Marija." Foto in tekst: Jože Novak Domžalski sindrom anonimnosti Pravzaprav pisanje anonimnih pisem ni zgolj domžalska posebnost; vsesplošna in obča poteza človeške izkrivljenosti je. Izkrivljenosti tistih, ki niso sposobni ali si ne upajo soočiti in konfrontirati se z določenimi osebami, njihovimi ravnanji, stanji. .. Izraz nemoči je, nemoči, ob kateri si avtorji „crnih pisem" dajejo duška v onemoglem besu gole nevoščlji-vosti. Ob tem ostajajo — ne tako varno kot mislijo — zaviti v plašč svoje prikrivane anonimnosti. Vanj se zavijajo tudi predvsem zategadelj, ker so informacije, ki jih prinašajo zlonamerne, potvorjene, le včasih nosijo kanček resnice. Prav to, da ne operirajo z resnico (ali vsaj praviloma ne!) jim narekuje da se skrivajo v anonimnosti. Ob tem kaj dobro razumejo vso ničevost svojega početja, samo kaj, ko so čustva sovraštva močnejša. Še kako se zavedajo nizkotnosti teh svojih strasti, svoje osamljenosti v teh strasteh, zato si dajejo duška s tem, da četudi so posamezniki, pišejo v množini: mi, nas, nam ... Storiti karkoli za te sužnje njihove lastne nevoščljivosti je zaman, četudi bi jim morali pomagati. Tudi njim namreč ni lahko: živeti morajo s toliko zatajevanega sovraštva v sebi i ob tem, ko se morajo do onih, ki jih žigosajo v anonimnih pismih, sprenevedati v ljubeznivosti, prijaznosti ali vsaj lojalnosti. Kar pravilo je, da največ takih anonimnih pisem prejemajo ugledni družbenopolitični ali skupščinski možje, ki tako kot v uredništvu nepodpisane pamflete mečejo tja, kamor sodijo: v koš.. . Kaj naj jim povem? Morda to, da bi bilo krasno, če bi doumeli, da škode drugim napravijo kaj malo, v prvi vrsti pa s pisanjem vsakovrstnih anonimnih pisem pred svojim lastnim obrazom (če ga imajo) žalijo in ponižujejo le sebe. BROJAN 6. STRAN RAZGLASI, OBJAVE, RAZPISI Mali oglasi Iščem enkrat na teden pomoč pri pospravljanju stanovanja (Radomlje). Naslov v uredništvu glasila. Instrukcije iz matematike in elektrotehnike nudim za vse stopnje srednjega usmerjenega izobraževanja. Otroško posteljico z jogijem prodam. Dragojevič, Ljubljanska 80, Domžale. ZAHVALA Ob boleči, mnogo prerani izgubi sina brata, svaka in strica J02ETA SELJAKA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Iskrena hvala tudi g. kaplanu za obredni pogreb in pevcem za zapete žalostinke. Vsi njegovi IN MEMOR1AM OTMAR LIPOVŠEK V začetku leta, ki bi Otmarju l.ipov-šku navrgli šestdesetletij, je omahnil, boj s hudo boleznijo je bil končan. Ta boj, ki ga je nosil in boril v sebi, pred ostalimi ljudmi ni uprizarjal dramatično. Z ničemer ni obremenjeval soljudi, da bi morali zaradi njegove bolezni prenašati tegobe evidentnega minevanja tudi oni. lak je bil Otmar. Rodil se je v Sevnici, življenjska pot pa ga je že kmalu porinila v svet, koder je študiral tudi medicino in opravljal vsakršna dela, dokler ni v letu 1947 prišel v tekstilno industrijo Induplati kot tekstilni tehnik. Jaršam in tej tovarni se je zapisal ves: od tekstilnega delavca, obratovodje v tovarni, novinarja urednika Konoplana, arhivarja, prevajalca, se zaokrožuje njegov delovni lok, v katerem se je popolnoma razdajal svoji tovarni in kraju, s katerim se je izrecno povezoval; tudi človeško. Spomini njegovih sodelavcev in prijateljev govore, ko sedaj že po njegovi smrti, merimo njegovo pot, delo in življenjski korak, da smo izgubili ludi neutrudnega organizatorja, športnega delavca, predsednika športnega društva v Jaršah, tistega, skratka, ki jc vzel v roke vse niti priprav stoterih prireditev, športnih, družabnih, družbenopolitičnih. Spomini na Otmarja Lipovška sežejo tudi tja v leta med 1963 67, ko je aktivno deloval tudi v uredniškem odboru občinskega poročevalca. Dober sodelavec, prijatelj jc bil. Mnogih pogovorov, konfliktnih situacij v katerih smo se znašli, se spominjam. Vedno je znal z mirno tehtno besedo, razumevanjem, ki ni nikogar žalilo, poniževalo, usmeriti naša skupna prizadevanja. Samo lepi spomini se oblikujejo na delo z njim. Pa ga ni več, Otmarja. Kot mnogokrat je tako tudi tokrat, da se zavemo nečesa, kar je vredno, takrat ko tega ni več . . Brojan ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dobrega moža in očeta ZDRAVKA NOVAKA Javorje pri Blagovici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in g. župniku za opravljeni cerkveni obred. Vsem še enkrat hvala! Vsi njegovi PR1ČETEK NOVIH PLESNIH TEČAJEV ZA STAREJŠE IN MLADINO V DISCO RESTAVRACIJI SLAMNIK V Disco restavraciji Slamnik poleg Veleblagovnice Napredek v Domžalah, se prično novi plesni tečaji v sredo, 1. februarja: za mladino začetni tečaj Rock'n Rolla in Disco Hustla ob 17.30 za starejše začetni tečaj standardnih in latinskoameriških plesov ob 18.30 za starejše m mladino nadaljevalni tečaj standardnih in latinskoameriških plesov ob 20.00 Tečaji so ob sredah l.\ tedensko in trajajo 2 meseca oz. 8 vaj. Prijave so na pričetku vsakega tečaja, to je na 1. in 2. vaji v Disco restavraciji Slamnik. VABILO K SODELOVANJU Gospodarske težave, ki tarejo naše gospodarstvot so zahtevale organizacijske spremembe v organizacijah združenega dela, povezano z zahtevami po dodatnih strokovnih kadrih. Ker takih kadrov ni moč dobiti preko Skupnosti za zaposlovanje, smo se odločili, da koristimo podatke kadrovske evidence (zak. osnova: Odlok o statistični raziskavi za vzpostavitev kadrovske evidence v SR Sloveniji — Ur.l. SRS, štev. 26/75), kjer so popisani vsi kadri z višjo in visoko izobrazbo. V kolikor ste pripravljeni sodelovati oziroma razmišljate, da bi se zaposlili v občini, kjer stalno živite, vas prosimo, da se zglasite na naslov: Sekretariat za kadrovske zadeve Domžale, Ljubljanska 94 — nad Fotostudiem Majhenič ali po telefonu na štev. 721-555 vsak dan v dopoldanskem času, v sredo pa tudi popoldan. Sekretariat za kadrovske zadeve MENGŠANI VABIJO H KARATEJU KARATE SEKCIJA MENGEŠ vpisuje nove člane in članice k treniranju SANKUKAI KARA- TEJA. Vpis je od 14.2.1984 dalje in sicer vsak torej in soboto od 18. do 19. ure v prbstorih TVD Partizan Mengeš (ob ploščadi košarkarskega igrišča). DRUŠTVO INVALIDOV DOMŽALE OBVESTILO Društvo invalidov Domžale obvešča vse svoje člane, da smo sy preselil i v nove prostore v stanovanjski blok Ljubljanska 99, Domžale (nasproti Postaje milice). Uradne ure: vsako sredo od 16. do 18. ure vsak petek od 9. do 11. ure Ob petkih lahko vsi člani dobijo tudi pravne nasvete. Pričakujemo vasi Predsedstvo Društva invalidov Domžale ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očeta in dedka OTMARJA LIPOVŠKA se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo tov. Maroltu in celotnemu kolektivu Induplati, NK Induplati, KS Preserje, HS Pelechova 35, družini Hajdinjak za izkazano denarno pomoč ter tov. Lorbeku in tov. Stro- janu za ganljive poslovilne besede. Se enkrat hvala vsem, ki ste nam v teh trenutkih stali ob strani. Žalujoča žena Olga s hčerkama ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JANEZA KOVAČA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za vso pomoč v težkih trenutkih, za izraze sožalja, darovano cvetje in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Občinskemu odboru ZZB NOV in VVI Domžale, Krajevni organizaciji ZB NOV in VVI Domžale, družbenopolitičnim organizacijam Krajevne skupnosti Slavka Slandra, Nogometnemu klubu Domžale, Godbi na pihala Domžale, Pevskemu zboru Društva upokojencev, govornikom: Jakobu Ćernetu, Bojanu Bogataju in Marjanu Vrtačniku za iskrene besede ob uri slovesa, Marjanu Vidmarju za organizacijo pogreba, vsem nosilcem odličij in praporščakom ter vsem, ki ste ga v takem velikem številu pospremili k večnemu počitku. Prisrčna zahvala tudi osebju Zdravstvenega doma Domžale in Kliničnega centra Ljubljana za zdravljenje. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi, ki ga ne bomo nikoli pozabili IN MEMORIAM JANEZ KOVAČ Na domžalskih Žalah so se številni borci, invalidi, prijatelji, znanci in sosedi 16.januarja 1984. leta zadnjikrat poslovili od Janeza Kovača. Njegova življenjska pot se je začela 29.1.1922 v revni delavski družini v Domžalah. Po končani osnovni šoli se je izučil za krojača in že v rani mladosti okusil krivice tedanje družbe. Vihra Il.svetovne vojne je prekinila njegovo poklicno delo in sredi poletja 1944. leta je odšel v partizane, kjer je bil najprej borec v Vojkovi in kasneje v Prešernovi brigadi. Spomladi 1945. leta je bil ranjen in se zdravil v bolnicah Pavli, Franji in v Gorici ter se vrnil domov kot invalid. Po osvoboditvi je aktivno delal v borčevski in invalidski organizaciji in leta 1948 postal prvi predsednik iri kasneje tajnik Krajevne organizacije Wl Domžale, kjer se je začelo njegovo stalno prizadevanje za obiskovanje številnih krajev in pomnikov iz časa NOB, za srečanja z nekdanjimi borci in aktivisti. Delo v krajevni in občinski organizaciji ZZB NOV in Wl je tako postalo sestavni del njegovega življenja. Poleg tega je bil aktiven tudi v društvih in dolga leta delal v organih NK Domžale ter v samoupravnih organih v DO Univerzale Domžale. Smrt je pretrgala še mnoge načrte, prekinila številne poti, po katerih je želel utrjevati tovarištvo in prijateljstvo. Ob zadnjem slovesu se je v marsikaterem očesu lesketala solza v spomin na Kovačevega Janeza, ki bo ostal v zavesti mnogih kot človek, ki je po svojih močeh doprinašal k graditvi naše družbene skupnosti. Peter Verbič, dobitnik zlate čelade 83 AMZ Jugoslavije podeljuje najboljšim jugoslovanskim športnikom v primeru, ko so trikrat zapored osvojili naslov državnega prvaka v isti kategoriji posebno nagrado „Zlato čelado", ki so jo doslej prejeli v Jugoslaviji le redki športniki. To trofejo je prejel tudi naš občan znani avtomoto športnik Peter VERBIČ iz Jarš. Tu je razgovor s prejemnikom visokega priznanja za športne dosežke: Kakšna nagrada je to in za kakšne uspehe si jo prejel? To je nagrada za tekmovalne uspehe v sc/onah 1981, 1982 in 1983, ko sem zapored 3-krat osvojil naslov državnega prvaka v motociklizmu v kategoriji do 50 ccm. V treh letih si moral zmagati na mnogih tekmah . .. V 3 letih sem moral zmagati v najmanj polovici tekem, saj je' bila konkurenca vedno zelo huda. Za primer lahko navedem, da je bil Zdravko Matulja, sicer drugi, v letu 1982 celo evropski prvak in je lani 1983 osvojil na dirki za svetovno prvenstvo celo 4.mesto- Peter Verbič, eden izmed najboljših domžalskih športnikov z lovoriko »Zlato čelado« Kaj pa republiško tekmovanje? Seveda sem bil v teh letih tudi najboljši na republiških prvenstvih, kjer mi je bil velikokrat najnevarnejši nasprotnik pokojni Domžalčan Mijo Lesjak. Dobe* športnik in človek je bil. Njegova smrt me je zelo prizadela. Kaj pa priznanja? Jih imaš mnogo? Posebej želim poudariti priznanje, ki mi ga je podelila AMZ Slovenije lani, ko sem osvojit naslov športnika leta v vseh panogah avtomoto športa. Med vsemi avtomoto športniki sem zbral največ točk, kar je dejansko velik uspeh. Nemara največji... Kako gledajo na tvoje uspehe v občini? Vključen sem v AMD Domžale, ki nima pravih možnosti, da bi mene in moje sotekmovalce (še trije so) ustrezno materialno podprlo. Tako se znajdemo vsak po svojih močeh; kot kdo ve in zna ... Pa publiciteta? Nekajkrat so moj uspeh zabeležili v oddajah radia Ljubljane, vala 202, Dela, Dnevnika, Antene, tu pa je tudi pozornost, ki ste mi jo ob nekajkrat zabeleženju mojega uspeha namenili tudi v Občinskem poročevalcu. Največji uspeh? Trikrat zapored sem zmagal na mednarodni dirki v Schlcizu, ko je nastopilo v moji kategoriji po 45 dirkačev in več, največ iz vzhodnoevropskih držav. Uspeh trikrat zapored mi je samemu pri sebi kar govoril o tem, da bom zmagal tudi na državnem prvenstvu. Ja to največji mednarodni uspeh doslej? Največji moj mednarodni uspeh je bilo prvo mesto s Sachensringu, kjer sem dosegel 1.mesto in izboljšal rekord proge za 2 km, ki ga je imel španski tekmovalec Angelo Nieto; konkurenca je bila mednarodna, močnejša kot je bila v Schlcizu. Ne moremo tudi mimo uspeha -9.mesta v Hochcnheimu na dirki za svetovno prvenstvo, ko sem osvojil 2 točki za SP. To je bil tudi moj najsrečnejši trenutek v vsej tekmovalni karieri. Ob čestitkah k priznanju „ZLATE ČELADE" mu iskreno želimo: Srečno, Peter Verbič I M. Sestavi) in risi! SVIDENŠEK 00 NEKDAJ LEPE SO t JUBLJAN VRSTA OBUVALA OTROK GLASBENO DELO Z RECITALI KARLOVAC NIKOLA TESLA ENAKI ČRKI PREŠERNOVA PESEM IZVEDENEC ZA DELOVNI PROCES TAJLAND SANITETNI MATERIAL NADA DIM IĆ RAZPOSAJENOST ŽENSKO IME v Febmir AGAMEM-NOV SIN "PANC0I3L SAGAN PRIPADNIKI JUOOVSKE SEKTE DAN V RIMSKEM KOLEDARJU PEVKA FITZ6EBAL0 REAKCIJA NA VPRAŠANJA VAS BLIZU LJUBLJANE SIDRO VZDEVEK R. POLIČA RJAV KONJ PISATELJ IZ DALMACIJE I Ivani VEČANJE MILANO ALBANSKO M. IME JURČIČEV ROJSTNI KRAJ PESNIKOVA BALADA PESNIK ODER STAROSTA KOBALT PREŠERNOVA PESN.ZBIRKA IT IGRALEC VENTUAA IGRA Z LOPARJEM OKOLJE PETAR STAMBOLIC SREDIŠČE VRTENJA CAS PRISLOV VSE V REOU ELEMENT PISMENI AKT S O S S TORINO TITAN SVETOPIS. OSEIA ALŽIRSKA LUKA NOSILNOST VRSTA KITA AKTINIJ SESTAVNI DEL OKNA REZULTAT TV ZASLON NEKDANJI MALUSKI POLITIK r Modtbo) OTROŠKA BOLEZEN EOWARD ALBEE IVAN CANKAR ESTETIKI GLIGOROV ZA6RELEK INDUSTRIJA DODATEK K PLAČILU GORIVA PESNIKOVA PESEM AMEAISK IGRALEC MARVIN BOLEZEN TREBUŠNE STENE JAPONSKO MESTO ALES BEBLER NERED, ZMEDA TEMELJNA BARVA OTOK V V.BRITANIJI SVETLORJA-VA BARVA AM. FILM. IGRALKA (Sindral TABELA CEN DEBELOKOZE ŽIVALI SEVERNOAT LANT PAKT ANGL. PLEMIŠKI NASLOV TUNIS REKTORJEV URAD IGRALEC ALEKSIČ KEM. SPOJINA ZA BARVILA OSEBNI ZAIMEK UDAV PESEM F. P. PEŠČENE PUŠČAVE OBSEG, STISK ZAGR.ORAM. IGRALEC ISienl PERZ,KRALJ VERSKA LOČINA VPRAŠAL -NIČA KROGLASTI KRISTAL FR. MODNI KREATOR JECAJ . . IN JEBRT GLEOALISKA DVORANA TRAVA I DRUGE < KOŠNJE MUSLIM VERSKI POGLAVAR O R A C MAURICE RAVEL R A S RIMSKI POZDRAV VRSTA ANTENE DVOJICA REKA V.SZ JUGOSLOV. STANOARO AVSTRALSKI NOJ I. IN 2«. ČRKA EVROPSKI VELETOK NEMČIJA rebus T = V I DOMŽINFOR AGENCIJA IVAN KRILOV VRTINEC ROLETA JANEZ PESEM F. P. Nova ribarnica v cenim Domžal je le prvi dan ponudila občanom 19 vrst rib OBOGATITEV NAPREDKOVE PRESKRBE_ Ribe tudi v Domžalah_ Ideja, da bi v Domžalah odprli ribarnico, ni nova, tudi poskusov prodaje rib je bilo v občini že nekaj. Ob težavah in zagatah preskrbe z mesom pa je bila naposled ta pobuda uresničena in tako smo prišli v nekdanji Napredkov/'prodajalni, Jagoda" do prepotrebne trgovine, koder prodajajo ribe. S tem je bila ideja, ki jo je zlasti vzbudilo delo sveta za družbenopolitično delo žensk pri OK SZDL in Izvršnega sveta — realizirana. Lignji pravi 410,00 din Lignji celi 258,00 din izbira rib je bila prvi dan velika, drugi dan nekoliko slabša, naslednji dan pa se je stabiliziralo. Pravijo, da nikoli niso brez svežih rib... Kot je bilo povedano na priložnostni krajši otvoritvi prodajalne „Riba" gre za pomembno pridobitev prodajnega programa TOZD Prehrana. Dela na prenovitvi lokala je opravilo podjetje Beton Zagorje TOZD Gradnje, opremo pa so izdelale Loške tovarne hladilnikov, Ljubljanske mlekarne in zasebni izvajalec del. Vrednost opravljenih del na lokalu znaša 2 milijona in pol dinarjev. Ob posredovanju prvih količin rib, ki jih je ponudila nova trgovina velja povedati, da bo te zagotavljala delovna organizacija Droga Portorož, sveže sladkovodne ribe pa bodo dobavljali iz ribogojnice v Dragomlju. - Trgovina z ribami pomeni velik izziv za pestrejšo, z beljakovinami bogatejšo prehrano občanov v Domžalah, Kamniku, Mengšu, Črnem grabnu in na Moravškem, istočasno pa tudi ponudbo obratom družbene prehrane v združenem delu občine. Povsod tod bodo lahko obilno izkoristili ponudbo z .morske njive", to pa bo tudi pomenilo ekonomsko potrditev upravičenosti ureditve posebne ribje trgovine v Domžalah. Pa ob koncu poglejmo, kako po kakšnih cenah so prodajali ribe prvi dan. Devetnajst vrst so ponujali: Takšne so bile cene: Osliči (fileti) 281,00 din Osliči (zglavo) 173,00 din Skuše 157,00 din Drazgose — ekipa tretja Zobatec 342.00 din Brancin 417.00 din Ovčice 297.00 din Tune (cele) 220,00 din Tune (razkosane) 300.00 din Sardele 150.00 din Sardoni 150.00 din Sardelice (male) 130.00 din Listi 600.00 din Menule 100.00 din Sipe 260.00 din Moli 200.00 din in 320.00 din Riboni 150.00 din in 300.00 din B. mm ^ nasa (Ekipa OK ZRVS in OK ZSMS je na 10 jubilejnem pohodu PO POTEH HEROJA KEBETA V DRA2GOSAH zasedla tretje mesto) 8 januarja 1984 je v Dražgošah. na kraju znamenite borbe Cankarjevega bataljona potekalo že 10. tradicionalno tekmovanje, ki ga vsako leto organizirata Republiška konferenca ZRVS in Republiška konferenca ZSMS Slovenije. Med udeleženci je bila tudi tokrat (kot vsa leta doslej) ekipa iz naše občine, katere člani so bili: Janez Gregorič, Zvone Slovnik. Miran Stopar, Stane Vavpotič (za OK ZRVS) ter Jure Markič. Aleš V klic. Peter Resnik, Bojan Savern in Lojze Lenček (za OK ZSMS). Pod vodstvom mentorjev Janeza Grcgo-riča in Dominika Grmeka ter Slavka Dclctiča, ki je sodeloval pri pripravah ekipe OK ZSMS, jc nasa ekipa dobro pripravljena v nedeljo, 8. januarja prispela v Kropo, kjer jc za začetek ekipa OK ZRVS reševala naloge iz topografije. Sledil je preizkus znanja iz reševanja taktične naloge, in odgovori na vprašanje iz zgodovine NOU, ki so jih reševali člani ekipe ZSMS. To je bil teoretičen del tekmovanja, kateremu je sledilo uspešno streljanje z malokalibersko puško, tekmovanje pa se je zaključilo s patruljnim pohodom do Dražgoš, kjer seje zbralo na tisoče tekmovalcev in udeležencev vsakoletnega srečanja. Končni rezultati so pokazali, da je bila med 41 prijavljenimi ekipami najboljša ekipa občine Radovljica (580 točk), druga jc bila ekipa občine Kočevje (575 točk), na odlično tretje mesto pa se jc uvrstila naša ekipa, ki jc dosegla 572 točk in tako kot vrsto let doslej pokazala visoko stopnjo znanja in usposobljenosti za take in podobne manifestacije. Za dosežen uspeh jc ekipa prejela pokal in bronaste medalje. Odlična uvrstitev naše ekipe pa ni le rezultat kratkotrajnih priprav, temveč predvsem prispevek slehernega člana ekipe, kakor tudi njihovih mentorjev ter tudi rezultat u spe snega dela in sodelovanja OK ZRVS in OK ZSMS Domžale. Ob tem naj se zahvalimo tudi delovni organizaciji Termit Domžale, ki je omogočila prevoz tekmovalcev ter vsem. ki so karkoli prispevali k uspešnemu sodelovanju naše občine na 10. jubilejnem „POHODU PO POTIH HIROM KliBL'TA". Vojislav Savkovič