D,PLUT E. FoRTu :-~ P , RE POLUSK - V.DROZG 
REGIONALNO GEOGRAFSKA PROBLEMATIKA r-1A~JJ RAZVITE 
KRAJEVNE SKUPNOSTI NA PRIMERU VINICE V BELI KRAJINI 
Petrografska scatav~ je v 3eli kr,j ini eden o<l p revladujo~i ~ 1ej •vnikov , ki 
_m--go juje '.1 i uro loskt? , :ledolo.š,~e in vese t:-ic ijske razmere ter s:1mo usmerjenost 
izrabe zemlj e . Prevladujejo na~re~ kar.uonatne, vodo~re2ustne kamenine , na kate-
rih se uvelj•vljajo zna~ilne JOteze znKr•sevanja. Izjemo ~redstavljajo zlasti 
v dindrs~i smeri pot ekajocie ~ro1e delo~• p repustneqa dolonita med Suhorjem 
in ~etliko, ~ri Stare~ trqu ter v severozahodne~ delu Bele krajine . Južno od 
~rnomlja , pri Kanižarici , ~revladujejo zgornjeterciarni sedinenti , ? ri urašičih 
)a kredni flis. uo vecj in tokovih so aluvialne ravnice, ki pa so raz:neroma 
ozke. 
Slavni nosilec krasa je ~o svojin lastnostih in razširjenosti a p nenec, ki v aeli 
krajini pokriv• več ji del ~ovr sja v osrednjem delu aelokranjske kotline. Tudi 
zahodni obronki Gorjancev in vačina Poljanske gore je v osnovi grajena iz kred-
nih in jurskin a ?nencev, :nesto~a prekritih z nesklenjeno rlastjo p repereline. 
l\t;niako ?OvrJje je kamnito, pr •~preženo s številni mi vrtačami, ki onemogočajo 
večjo in smotrnejšo uporai:Jo ·T\ehanizacije. Tudi v južnem delu Bele krajine ? re-
vladuje apnenec, ki je po Strmoletu kredne starosti. ~ izjemo Bojancev z okoli-
co ter pasu med Preloko in Zilja~i pokr i vajo apnenci večji del Velikega Bukovja , 
ki ~ripada ~rajevni skupnosti Vinica. Uveljavlja se tipično kraško površje, ki 
nudi slabe naravne osnove za razvoj kmetijstva. Podzemeljski odtok onemogoča 
zanesljivo oskrbo naselij z vodo , zaradi gostote vrtač in drugih kraških globe-
li pa je otežkočena gradnja prometnin poti . 
Tudi del Polj:,.nske gore z izjemo okolice Špeharij ter pasu ~ed Sinjim vrhom in 
Uciakovci prekriva apnenec. NJive in travniki so zlasti v dnu kotlastih in skle-
das tih vrtač , kjer je ~rst bol j debela , le izjenorna p a so obdelovalne površine 
na ozkin in Ka~nitin hrbti.1 ned posaneznimi vrta~ami. Marsikje se apnenci in 
dolomiti ~edsebojno p rep leta jo . V področ ju KS Vinica se dolomit širi v pasu od 
Beleč vrha do Vinice , s everozahodno in jugozahodno od aojancev ter okoli Sinje-
rya vrha. Na dolomitnih povrJinah je k•mnitost manjša , prst pa je bolj debela 
in sklenjena, saj je nitrej~e nehanicno preperevanje . Na teh površinah je obde-
lan svet tudi na roložnejJi,1 h rbtih med vrtačami . Zlasti velja to za obvisele 
sune doline na dolomitih ~ri Starem trgu in Sinjem vrhu. Manjše aluvialne rav-
nice so pod naseljem Špehar j i, Vu~ovci in Učakovci . Najnižji , poplavni svet se 
nekoliko razširi le pod Učakovci in med Vinico ter Podklancem. Aluvialne nap-
lavine ter ra„no površje sta solidni osnovi za tvorbo rodovitne prsti. V bli-
žini Hrasta pri Vinici in Perudini se pojavljajo manjše krpe boksita, ki pa 
nimajo vecjeqa 1os~odarskeqa ponena. 
Pregleu prostorski h urbanističnio in razvojni:1 načrtov je pokazal potrebo po 
)Odrobnej3i ooravnavi reliefnih ~o tez. Za ~S Vinica so bile izdelane karte vi-
~inski~ ~asov , strmi ne poboc ij, ekspozicije in ~ostote vrta~ . Navedene relief-
ne znacilnosti b i b ilo tre0a ustrezno vključiti v p rostorske na~rte ter jih 
soociti z ostalimi lokacijsKimi dejavniki. 
*) Poglavitni izs l':!dki <JeoJrafske sku:Jine m . 1-Ua<li nske,n razisKovalne., ta!.x>ru Vinica 7 9 . 
17 
. 1 
Posebno re l i e fno enoto pomenijo že omenjene aluvialne ravnice ob Kolpi. Ozka , 
deloma kanjonska dolina Kolpe se pod Špeharji, Učakovci, Vinico in Preloko me-
stoma razširi. Aluvialen svet je raven, prekrit s prstjo in praktično brez 
vrtač , Možna je siroka uporaba mehanizacije, oviro za smotrnejšo izrabo ~a pred-
stavljata razparceliranost in polikulturna usmerjenost. Polja se zgoste na ne-
koliko dvignjenih robovih aluvialnih ravnic . Ob spomladanskem kopnjenj~ sne~a 
in jesenskem deževju Kolpavečkrat prestopi bregove in poplavi spodnje dele alu-
vialnih ravn!c. Bregovi Kolpe so namreč nizki , zaradi rahle izbočenosti aluvial-
nih ravnic pa so poplavljeni le spodnji deli. Sicer kratkotrajne poplave onemo-
gočajo gojitev kmetijskih kultur, na vrednost sena pa bistveno ne vplivajo . 
Naselja ležijo na zgornjem robu aluvialnih ravnic in nimajo večjih težav g lede 
oskrbe z vodo. 
Iznad aluviane ravnice se svet vzpne proti Poljanski gorim Velikemu aukovju . 
Pobočni pas ~ad Kolpo je le mestoma širši od 500 m, vendar ima svojstvene re-
liefne značilnosti, saj se strmina in ekspozicija spreminjata na kratke razda-
lje. Najhitrejši je prehod med Špeharj i in Otokom, kjer je strmina pobočij 
tudi preko 55°, v povprečju pa znaša okoli 40°. Nekoliko manjše strmine so na 
črti med Viniško goro in Ziljami, kjer znaša povprečni strmec 25° . Ob vstopu 
v ožjo sotesko pod Jakovim pa se strmina zopet poveča na vrednosti nad so0 • 
Prevladujejo prisojne lege , zlasti med dregom in Otokom ter v širnem področju 
Viniške gore do Zilj in Preloke. Vrtač praktično ni, večjo obdelavo p a onemo-
goča strmina z nevarnost jo erozije prsti . Posamezne južne, jugozahodne in jugo-
vzhodne ekspozicije, kjer so tudi ugodnejše pedološke razmere , zasedajo v ino-
gradi. Večje površine vinogradov so lena Viniški gori in segajo od Vinice do 
Zilj in Preloke. Pas pogoste megle sega nekako 30 - 50 m nad strugo Kolpe. 
Tudi temperaturni obrat je eden izmed vzrokov, ki skupaj z ostalimi prirodno-
geografskimi dejavniki označuje pobočja nad aluvialnimi ravnicami. Strmejša, 
prisojna pobočja so skoraj brez vrtač, le na nekoliko položnejšem pobočju pri 
Ziljah so posamezne skledaste vrtače. 
Veliko Bukovje, obsežen kraški ravnik,zajema vzhodni in severovzhodni del KS 
Vinica. Strmo pobočje nad Kolpo se prevesi v rahlo valovito in s številnimi 
vrtačami posejano kraško pokrajino. Na apnenčasti osnovi je prst nesklenjena. 
Med steljniki in slabšimi gozdovi so redki pašniki in travniki. Prevladuje 
nižinski gozd gradna in belega gabra, ki je optimalno razvita združba nižin-
skega vegetacijskega pasu, z večletnim steljarjenjem pa je prišlo do degrada-
cije gozda . Kamnitost površja in številne vrtače skupaj z družbeno-geografskimi 
vzroki onemogočajo večjo poselitev Velikega Bukovja . Edino naselje so Bojanci, 
ki ležijo na samem stiku apnenca in dolomita. Večina površja je v v išinskem 
pasu med 200 in 300 m, posamezni vrhovi pa se dvigujejo do 400 m visoko . Dokaj 
enolično površje pokrivajo skledaste in kotlaste vrtače . Tudi v dnu vrtač je 
prst neenakomerno debela, na pobočjih vrtač in na vmesnih hrbti h pa so skale 
neredko na površju. 2Povprečno je na km2 okoli 50 vrtač , severno od ZilJ pa je nad 1 00 vrtač na km. čeprav povprečna strmina ni velika (med 5° in lo ), pa 
meritve na terenu dokazujejo, da so dejanske vrednosti višje, saj moramo upo-
števati tudi pobočja vrtač . Pomanjkanje vode omejuje možnosti za gos te jšo 
naselitev in kmetijsko izrabo. Na celotnem površju ni nobenega vodnega t oka . 
Ob suši, ki povprečno vsako drugo leto prizadene prebivalce Bojancev , si mora-
jo pomagati s Cisternami ali z dovozom vode iz oddaljene Kolpe. Posamezni kali 
ob suši presahnejo , vodovod p a ima le Vinica z okoliškimi naselji. Zaradi rre-
votljenosti a~nenca in njegove ? reoustnosti voda hitro 2onikne pod površje . 
Po pripovedovanju domačinov slana v dnu vrtač večkrat uniči kmetijske pridel-
ke , toča pa prihaja s severne s~eri. 
Obronki Poljanske gore segajo v zahodni del KS Vinica . Svet nad strugo Kolpe 
se vzpenja proti severu vse do nadmorske višine 700 m. Višinska slojevitost 
se odraža tudi v vegetaciji. Svet se dviga p reko posameznih obvi selih suhih 
dolin in v~esnih hrbtov . Višji hrbti se menjujejo z nižj imi, zakraselimi podo-
lji. Kmetijsko so suhe doline okoli Špeharij in Sinjega vrha zelo pomembne, 
saj so ravne, enakomernej ša pa je tudi debelina prsti . Vrta~e so bolj plitve 
in sk l edaste. Na a~nenčastem povr šj u v višini med 200 in soo ·m je ~os tota 
vrtač okoli 120/km. Tudi temperaturne razmere zmanj šujejo ~olnosti za polje-
de l stvo. Množ ina padavin je za okoli 200 ~m večia kot v osrednjem delu KS 
(1400 - 1600 m.~).·oo Poljanski ~orise vla~ni zahodni in jugozahodni vetrovi 
dvig~jejo in oddajo moco. V višini nad 400 m so kvalitetnejsi , zlasti bukovi 
gozdovi . 
18 
Strmina pobocij se spreminja nn kratke razdalje , v ~ovprecJu ?a je 10° i n 20°. 
Vrednosti za strnino nnrašcajo z nadnorsko v i š ino. v skrajnem zahodnem delu p re-
vladujejo prisojna pobočja , ~roti severu pa osojne, z l asti severovzhodne lege. 
l - Zaradi izrazite"jšiil kraških potez in večje nad:norske višine za intenzivno kne -
tijsko proizvodnjo ustrezajo le ~anjse površine. Usmeri l o bi se lahko le določe­
no število k~etij, ki imajo ustrezno starostno strukturo t er posestne razmere . 
uepopulacijo bo :no~oče zavreti z l asti s prepotr ebno modernizacijo ces t e Stari 
trg - Sinji vrh - Vini ca . S tem bi omo~oči li zaslužek v kmetijstvu in industri-
ji ter prepre~ili izseljevanje mlajšega prebivalstv~. 
Osrednji del KS p ripada nadaljevanju podolja, ki se prične J~zno od Črnomlja 
in se preko Dragatuša , Stare Lipe in Hrasta nadaljuje proti Vinici. Dol omitna 
osnova je vtisnila površju osnovni pečat. Področje je skoraj brez vrtač , 
le-te so na obrobju , v nekoliko višjem svetu. P r st je dokaj enakomerno debela, 
skale s o l e redko na površju. Raven svet l eži pretežno v nadmorski višini med 
160 min 200 m. V drobnem je svet rahlo razg iban, vendar so prehodi enakomerni . 
Le na obrobju in okoli Vinice ter Drenovca je strmina večja od 5° . Ugodne po-
krajinsko-ekol oške razmere pon,oj ujejo u5mer jenost kmeti jstva. Prevl adujejo 
n jive in travniki, gozdovi in steljniki pa so na bol j kamnitem, zakraselem 
obrobju. Debe l e j ša prst zadržuje vlago , zato suša ni tako po~osta, kot n a ap-
nenča5tem Velikem Bukovju . Kl jub dolomitni osnovi pa ni površinskih vodnih to-
kov. Oskrba z vodo ~i urejena , zato so kmetj& ob suši odvisni od kapnice, s 
pomočjo c istern pa po potrebi pripeljejo vodo še iz Ko l pe . Nase l ja ležijo na 
stiku med različnimi kameninami in na ozemlju , k i je za kmetijstvo manj ustrez-
no. Kljub ugodnejšim pr ironni:n pogojem za po l jedel stvo in živinorejo se kmetje 
množičn-O-poklicno preusmerjajo . Zaradi ugodnih prometnih zvez do zaposlitvenih 
središč (~rnomelj, Semič , Vinica) se delež nekmečkega prebivalstva hitreje 
ve~a kot v dru~ih delih KS, ceprav so pogoj i za razvoj kmetijstva ugodni. 
Posamezne pokrajinsko ekol oške poteze ter pokrajinski tipi tudi danes vplivajo 
na izrabo zemlji šča , vodno oskrbo , izseljevanje, u r ejanje ž ivljenjskega okolja , 
prometno povezanost ter na splošno gospodarsko usmerjenost. Nazoren p rimer spr e -
membe v vrednotenju naravnih značilnosti predstavljajo spremembe v izrabi Kolpe . 
Propadanj e številnih obratov na vodni pogon (mlini, žage) spremlja poudarjan je 
vloge Kolpe v turizmu. Do Damlja teče Kolpa v r azmeroma ozki soteski, kar je 
ugodno za čolnarjenje. Pod DaI11ljem in Učakovci pa se dolina odpre i n se voda 
hitreje segreva . Razen kopanja in colnarjenja nudi Kol pa še možnosti za večji 
razmah ribo l ova, saj je voda d ista in bogata z ribami . z e nergetsko krizo pa 
je zope t naraslo zanimanje z a Kol po kot e nergetskim v irom, oživl jajo pa tudi 
načrti za g r adnjo plovnerya kanala Karlovac - Vinica - Ri jeka . številni načrti 
zahtevajo vsestransko p r eteht anje , saj se :norajo upoštevati tudi naravovarst-
veni ukre?i , zlasti pa interes i ,irebivnl cev , ki živi jo ob Kol pi. Nj i hova vloga 
t'ri izde l avi razlic nih načrt0v je bila večkrat le simbolična, določeni načrti, 
sicer š irše1a družbene~a )Ome nn , pa so bili i zdalani celo brez njihovega sode-
lovanja. 
II . 
Po podatkih krajevnega ur,1da je imela XS Vinica junija 1979 2371 prebival cev, 
ki so živ:li v 27 , ved inom~ ·,~njsih naseljih . ~ajveč p rebivalcev ima centralni 
kraj Vini~a - 246, s l ede Pr~loka 191, Zilje 175 in Hrast z 173 ? rebival ci . 
~ekater a n~selja , npr. Dalnje nJive, Špeharji , Dre~nik, ?a so zelo majhna , 
saj štejejo ~anj Kot 50 rrebivalcev . 
Naseljs v KS laie v različnih prirodno- geo~rafskih enotah . Te so: 
- aluvialni svet ob Kol p i s ~ri5ojnimi ~oboč ji ; 
- hribovito obMočje Polja nske gore n a zahodu z vrnovi nad GOO~ ; 
- južni de l 3elokranj ske kotline ; 
- razqiban kra~Ki 2re<lel Velikerya Bukovja . 
Š tiri osnovne prirodne e n o t e v M~rsičem vnlivajo na sedanjo izrabo tal , vodno 
oskrbo , i.=>rometn o funkcijo posamezni:1 obmo~ij in možnosti za nadaljnji razvoj 
kmeti jstva . 
19 
Največ večjih naselij je v bolj ravnem, pretežno dolomitneM svetu, v ju~nern 
delu kotline ali pa ob Kolpi . Vzrokov za največjo naselitev ob Kolpi je več . 
Prav gotovo je na prvem mestu sicer ozek aluvialni svet z bolj ugodnimi yedolo-
škimi in reliefnimi razmerami. KraJe ob Kolpi sušna ~bdobja mnogo manj prizade-
nejo kot kraško zaledje brez stalnih vodotokov. Pomemben dejavnik vecje gostote 
naselitve pa so prav gotovo še mlini in žage ob Kolpi. 
Zgostitev v južnem delu kotline pa je tudi odraz izrazite prometne funkcije 
tega prirednega dela. Predstavlja naravni prehod iz osrednjih predelov Belo-
kranjske kotline proti Hrvaški. Zadnja leta pa to pomeni boljšo prometno pove-
zavo z zaposlitvenimi središči (Semič, Črnomelj, ~1etlika, Vinica). Dnevna rnigra-
1 cija delovne sile tudi v Beli krajini kot po vsej Sloveniji ~ostaja vsakdanji 
pojav. 1 
Podoben demografski razvoj, kot ga sledimo v celotni Beli Krajini, je značilen 
tudi za KS Vinica. Tudi tukaj število _.2rebivalstva pada . Od l. 1 869 do 1979 se 
je število prebivalcev zrnanjšaro-kar ža 1931 oziroma za 44,6 odstotkov.~-
treje se je število prebivalcev zmanjsevalo v letih med 1830 in 1948, kar je 
p~le~ica uničenja vinogradov, slabih letin in množičnega izseljevanja v ttrjino 
Po l. 1948 je zmanj ševanje števila prebivalcev bolj umirjeno. Od l. 194 0 cfo 
1978 se je število prebivalcev v KS zmanjšalo za 475 ljudi (17,1 odstotek). 
Ljudje so odhajali predvsem v razvitejše dele Slovenije , v Crnomelj, ~etliko 
in Semič, kaŠneje pa tudi v zahodnoevropske države. Okoli l. 1953 se je -število 
prebivalcev malo povečalo, nato ya znova ?adlo. Rahlo naraščanje je med~ti 
1973 in 1976, kar je posledica zmanjšanega izseljevanja v tujino oziroma gospo-
darska kriza v Evropi, ki je omejila število emigrantov. Po letu 1974 se š te-
vilo prebivalcev znova zmanjšuje. Vzrok takemu razvoju prebivalstva je že prej 
omenjena odmaknjenost Bele Krajine od razvitejšega dela Slovenije in povsem 
agrarni značaj pokrajine. Nekako do l. 1960 v Beli krajini ni bilo industrije, 
ki bi vzpodbqdila razvoj, dala l j udem zaposlitev in omejila njihovo izseljeva-
nje. 
Bela krajina je poleg Prekmurja tista pokrajina, od koder se je izselilo največ 
Slovencev. Prvi veliki val migracij se je za~el v leti;1 18 69 - 1910, nato pa 
še po 1. 193"3. Te migracije so bile usmerjene i?redvsem v t)rekomorske dežele. 
Po l. 1948 pa je nastopila doba notranjih mi~racij (v razvitej še dele Sloveni-
je, večja mesta v Beli krajini, Karlovac), kasneje tudi v zahodnoevropske dr-
žave (največ v ZRN). Po l. 1970 je iz KS odšlo 66 ljudi na delo v tujino. 
194 se jih je ?reselilo drugam v Slovenijo (on te0,a 76 v Ljubljano), 32 v 
Hrvaško, 142 drugam v Belo krajino, 62 pa jih je menjalo bivališče znotraj KS 
Vinica. 
Gibanje števi la prebivalcev je odraz priredno in dru žbeno~eoqrafskih ~načilno­
sti pokrajine. Vasi, ki ležijo osamljene v Velikem ~ukovju in v hribovite~ 
območju na zahodu, so torej daleč vstran od ?rometne ?Oti in imajo slabše 
prirodne pogoje za kmetijstvo. Te vasi so hitreje iz~ubljale prebivalce kot ti-
ste, ki ležijo ob Kolpi ali ob prometni ~oti, ki povezuje š rno~elj s Karlovce~ . 
Tako je npr. v naselju Sinji vrh število prebivalcev padlo od 319 (l . 1 369) na 
105 (l. 1979), tj. za 68 ,1 odstotek,podobno v ~orici od ~l (l. 1869) na 20 
(l. 1979) - za 67,3 odstotke , v Bojancih za 65,6 odstotkov, v Podklancu 66 , 3 
odstotkov, v Pundini 43,9 odstotkov. Resda so to ekstremni rrimeri , vendar 
tudi slika v krajih z u1odnejšo lego, bolj šimi ,)rirodni~i ?O~oj i, skr~tka bolj-
šimi možnostmi za razvoj„ni bistveno u~o~nejši . Vasi , kot so n ? r. Stara Li~a , 
Oqulin, Sečje selo, ~olek, izkazujejo ~očasno u~adanje š t~vila ~reoivalcev 
(Stara Li?a 33,6 odstotkov , Ogulin 23,2 odstotka , Sečje selo 16 odstotko1/ , 
,:;olek 22 , 2 odstotka). ::e )ri:nerjamo <J ibanje ,?rebivalcev med l eti 1948 in 1')7 9 , 
se slika nekoliko spreMeni. dalj od~aknjene vasi še vedno i z1ubljajo prebival-
ce (Sinji vrh od 153 l. 194 3 na 1 05 l. 1979 - 31,4 odstotke, Preloka 29,8 od-
stotkov, Damelj 52 , 6 odstotkov) , vasi, ki so p rometno bolj dosto:HJe ;ia kažejo 
na staqnacijo in slabo ?Ovečanje š tevila ~rebivalcev (Vinica 7 , 3 odstotkov, 
Stara Lipa 9,5 odstotkov, Sečje selo 6 ,1 odstotek , i)OVeč~nja š tevila o rebival-
cev; Hrast 13,1 odstotek, Oqulin 14,7 odstotkov u?adanjn š tevila J r ebiva lcev) . 
Med leti 1961 in 1971 sicer opazino s ~lošno nazadovn:1je ;>rebivalstva ~)O ,,seh 
naseljih. Vendar se je med l eti 1971 in 1979 š tevilo pre~~vnlcev v Vinici in 
okoliš kih naseljih s~et nekoliko dvignilo , ~ri če~er iara va~no vlOCTO nova to-
varna v Vinici in ra7.voj terciarnih in kvartarnih ~ejavnosti (tabel~) . 
20 
StaroGtna struktura ? r ebivalcev je ze l o neugodna, Starostne p iramide imajo 
namreč ?Ovscm nepravilne , deformirane oblike. Delež ostarelega prebivalstva 
je nenormalno visok, uelež mladega pa zelo nizek . V nekaterih vaseh kategorije 
~ladega prebivalstva (do 15 let) s~loh izpadejo (Draga , Damelj, Dalnje njive, 
S . Suhor, :<ovačj i r.rad , Drežnik) . Tudi pri tem velja, da imajo bolj odmaknjene 
vasi slab~e r azmer je med nladim in starim p rebivalstvom kot tiste, ki izkazuje-
jo večjo mobilnost t>rebivalstva . Izseljevanje prebivalstva ter s tem tesno po-
vezano zmanjševanje števila mlajše0a prebivalstva se kaže tudi v upadanju š te-
vila šoloobveznih otrok v v iniš~i šoli (l. 1 971 - 3 30 učencev, l . 1977 -
257 učencev) . 
S staranjem in od~iranjam ~rebiva l s tva je povezana tudi neugodna ekonomska 
struktura . Bela krajina je b ila do nedavnena povse~ agrarna pokrajina in v KS 
Vinica je l. 197 9 še vedno 36 odsto t kov prebivalstva zaposlene~a v p rimarnem 
sektorju, 16 odstotkov v sekundarnem, 8 odstotkov v terciarnem, vzdrževanih 
?a je kar 40 odstotkov prebivalcev . Od 27 naselij je še vedno 1 ~ takih, ki ima-
jo več kot 4o odstotkov aktivne~a prebivalstva za~os l e nega v primarnem sektorju. 
~eugodna zeml1iika razdrobljenost , ?OManjkanje vode in neugodni kraški relief 
so ?OVzročili , da kmetijstvo n i mog l o prehranjevati prebivalstva . Agrarna p re-
naseljenost je zaradi s~ro·~nci industrializacije sprožila dnevno mi gracijo ter 
izse l jevanje zl'lsti !ril:1j.je'}<1. ;)re!:>i valstva v mes t a ;::i li pa v tujino . To je pO<J-
lavit~i vzrok , da je v nasclii~ delež vzdr ževanega , v <J l avnem ostarelega pre-
bivalstva izred~o visok. 
V neanrarnih JanoJah , zlasti v sekundarne~ in terciarnem sekto rju, je delež 
zaposleni!1 največj i v naseljih ob osrednji pro:netni žili, v Vinici in v n jeni 
bližnji okolici (Drenovec , 01ulin , Sečje selo). Največj i delež zaposlenih v 
terciarne~ in kvartarne~ se~torju ima Vinica kot centralno naselje (19 odstot-
kov) . Preseneča visok de l e1 vzdrževanega preb ivalstva v osrednjem predelu 
(nad 40 ods t otkov ), k i ka~ejo re l at ivno bolj ugodne populaci jske in ekonomske 
r~zmere , kar ?a je posledica vecje<Ja š tevila ml ajših družin z otroki. Taka na-
selja so Vinica, Sečje selo , Drenovec, Ogu lin , Stara Lipa in Nova Lipa . 
Analiza gospodinjstev po izvoru dohodka nam pokaže , da je tudi v tem predelu 
aele krajine industrializaci ja spremenila ekonomsk~ osno ve prebivalstva . 
Vnesla je 3tevilne spr~membe v način ž i v lj e nja ljudi. Veča se de lež mešanih 
delavsko-kmečkih qos~odinjstev. Najmočneje sta industrializacija in urbaniza-
cija vplivali na Vinico in okoliska nasel j a (Drenovec, Ogulin , Sečje selo) . 
f 
\ še vedno pa so zelo a1rarna nekatera bolj odmaknjena nasel j a, n pr. Sinji vrh, 
Preloka, Damelj, Perudina , Učakovci, Vukovci, Breg, Gornji Suhor, Draga in 
Ovrica . Tu še vedno ? r evl~dujejo čista kmečk~ <JOspodinjstva pred mešanimi in 
nekmečkini . 
J 
Leta 1 974 so odprli v Vinici oziroma v sosednjem Oqulinu industrijski obrat 
~ovoteks Vinica z namena~, da bi pospešili razvoj tega območja in ustavili 
praznenje pokrajine. Ta tovarna ima močan vpliv tudi na sosednja hrvaška 
naselja , saj od t am prihaja na de l o okrog 80 de lavcev , največ iz Bosiljevega , 
Pribanjcev, Sal, Liplja, Severina in Oso jnika . Dnevna migracija je močna tudi 
iz ostalin naselij v KS in iz nekaterih krajev v Beli krajini (Črnomelj, 
Samič , l~tlika, Dragat us) , saj iz t eqa območja dnevno migrira na delo okrog 
110 delavcev . Skupno tovarna zaposluje 232 ljudi , Vendar je ta obrat le delno 
resil Jroblem zaros l ovanja ~rajanov, saj z apos luje večinoma nižje kvalificira-
no žensko delovno silo. Struktura delovnih mes t v KS Vinica je tudi sicer pro-
ble~atična , saj ni vecjih ~oznosti za zaposlitev moških in delovne sile z višjo 
izobrazbeno strukturo. 
Sden od vzrokov depopulacije v KS je tud i nezadostno razvita pr o~etna mreža. 
Cestna ?Ovezava v osrednjen delu KS je zadovoljiva, medtem ko sosednja naselja , 
npr. Sinji vr:1 , dojanci ali Preloko veže z Vinico in ostalimi zaposlitvenimi 
sredisči l e ozka makadamska cesta . Sicer pa i ma Vinica zelo va~no p rometno 
vlogo zara,li mostu ?raka Kolpe in pove zave s ces t o Karlovac - Rijeka . Bolj raz-
vito je cestno omrežje v smeri sever- jug , ~anj pa v smeri vzhod-zahod, kar 
neugodno V?liva na rast naselij in podobo kulturne pokrajine. Avt obusna ~oveza-
V'l Vinice z ostalini večjimi kraji 3el e krajine je zadovol j iva, medtem ko je 
avtobusna Jovezava znotraj KS zelo slaba . 
21 
Vsa nase1ja so elektrificirana, vendar je električni tok prešibak. Telefon je 
samo v Sečjem selu, Vinici, Drenovcu, Ogulinu in P~eloki. Vodovod ima samo 
Vinica s sosednjimi naselji. Oskrba z vodo v drugih vaseh je zaradi kraškega 
površja navezana na zbiranje deževnice. Spremljanj e p rogra ma TV Ljubljana je 
praktično nemogoče. 
Oskrbe in uslužnostne dejavnosti so v večini naselij slabo razvite, le v Vinici 
so zastopane •številne centralne .funkcije, kot so trgovine, gos tinski obrati , 
uslužnostna obrt, . osnovna šola, zdravstveni dom, krajevni urad , pošta in banka. 
V bližini je tudi urejen avtok~p. Ostala naselja g l ede oskrbe močno zaostajajo 
Le na Sinjem vrhu in Preloki sta manjši trgovini, kjer se okoliško p r ebivalstvo 
oskrbuje z najnujnejšimi predmeti, vendar je založenost zelo skromna. 
V Vinici in sosednjih naseljih naletimo na večje š tevil o novii1 stanovanjski h 
hiš in stanovanjskih blokov, kar kaže na ve~jo populacijsko d inami ko in central 
nost naselja.· Obnavljajo tudi številne kmečke hiše, ki dajejo drugačno podobo 
staremu vaškemu jedru. š t evilni ~redelani hlevi in seniki služijo kot garaže. 
Vinica je p reš ibek centralni kraj z e nostransko možnostjo zapos litve v tekstil -
ni industriji,zatol se številni krajani d nevno voz i jo v večja naselja , zlasti 
v Črnomelj in Semič . Vinica daje možnosti za vsakodnevno oskrbo, medtem ko so 
;:>r2bivalci glede srednjeročnih in dolrroročnih nakupov vezani na ČrnOTllelj , Met-
liko in Karlovac . 
III. 
Opirajoč se na že podan e demografske značilnosti, lahko KS Vinico uvrsti~o ~ed 
depopulacijska območja. Odročnejši deli KS sodijo med absolutno demografsko o~-
rožena, osr ednji predeli pa med relativno demografsko ogrožene dele SR Sloveni-
je . Tudi v okviru Bele krajine je KS Vinica eno od manj razvitih območij. Z iz-
boljšanjem infrastrukturne opremljenosti nasalij, zlasti konunikacij in oskrbe 
ter z večjim številom delovnih mest, bi KS l a~e sledila sodobnemu družbeno-
ekonomskemu razvoju. Tudi v okviru same KS bi bilo potrebno večjo ~ozornost po-
svetiti enakomernejšemu gospodarskemu razvoju vseh naselij. Zlasti naselja v 
obrabnin h ribovitih predeli h KS imajo izredno slabo p rometno povezavo z Vinico 
in ostalimi centri zaposlitve v Beli k r ajini . Nujna je ~odernizacija ceste 
St a ri trg - Sinji vrh - Vinica - Pr eloka . Kmetijstvo ima zelo neenakomerne 
možnosti za razvoj zaradi bolj a li manj poudarjenega kraškega značaja površja 
in višinske pasovitosti. Vsekakor bi bila potrebna širša družbena ;:>omoč , saj 
kmečko prebival~tvo nima dovolj finančnih sredstev za modernizacijo kmetijs tva , 
neurejene so posestne razmere, nizke cene kmetijskih pri de lkov in odkup. Preu-
čiti bi bilo potrebno možnosti za ~azvoj turizma, tudi kmečkeCTa. Analiza demo-
geoqrafski h podatkov nam kaže, da je tova rna zavrla izse l jevanje iz naselij 
okoli Vinice . Tudi naselja ob cesti Vinica - Dra~atuš - ~rnome l j i majo ugodnej 
Jo demogeografsko podobo . Poleg Vinice bi bilo potr ebno razviti še nekat ere 
centralne funkcije v Sinjem vrhu in Preloki, z l asti pa je nujna posodobitev 
p rometnih poti . Izseljevanje prebivalstva iz odmaknjenih vasi in zaselkov , 
neugodna starostn~ struktura, opuščanje obdelave zemlje so poteze , ki so ne~a-
tivne tudi z v i d i ka SLO . Soodvisnos t in p rep letanje součinkovanja naravnih in 
družbenih dejavnikov se nazorno kaže v g i banju prebiv~lstva po '21šinskih paso-
vih. Leta 1369 je v višinskem pasu KS Vinica (100 m - 200 n ) ž ivelo 35 ,7 odsto 
kov vseh prebivalcev, leta 1979 pa 41 odstotkov p rebivalcev. V višinskem pasu 
ned 200 m in 300 m se opazi določena stalnost v de l ežu p rebivalcev (okoli 
50 odstotkov) , v pasu med 300 min 40 0 m pa se je delež prebivalstva glede 
na celotno š tevilo občutno zmanj šal (od 1 2 , 1 na 8 , 1 odstotek) . š tevilo 2 rebi-
valcev v KS Vinica se je zmanjšalo od 4.325 prebivalcev v letu 1869 na 2.372 
v letu 1979, torej skoraj za polovico. V nase ljih, ki ležijo v nadmorski višin' 
nad 300 m, je ostala l e še tretjina prebivalcev v 2ri merjavi z letom 1869 
(indeks 33) . Tudi po l etu 1965 se i zse l jevanje ni ustavilo . Rahel poras t prebi 
valstva beležimo le med letoma 1973 in 1974, kar je brez rlvoma ? Osledica obrat 
r~voteksa v Vinici. Vendar je po letu 1 974 število p r ebivalcev zopet začelo 
u2adati (l. 1974 - 2 .4 92 p r ebivalcev , junij 1 979 - 2.372 prebivalcev). Odhajan 
je 2 r ebivalcev , zlasti iz višjega, hriboviteqa predela KS 'Vinica ?R nima l e 
omeje:1ih jel"lografskih in ekonomskL1 posledic. Izku š nje iz NOB ter S? rejeti vi-
diKi SLO poudarjajo izjemen ~amen višjih odročnih vasi , zaselkov in sa~otnih 
22 
l 
k;neti j i n ob<le l oval ni h S)OVr.Šin KS Vini ce i n celotne ~art izanske i3ele k r ,3.j i ne, 
ki v i,) r imeru na.Jada r ost,inejo sr.ediJčn in oskr.oova l ne ba:i:e ;1artizanskega nači-
na bojevanj ,3. . 
Si .Janje Jtavila nreDivalcev KS Vinir::a (1369 - 1979) 
število ?rebivalcev i n 1 e k s 
Nase l je 1 '369 1948 I97 I 1979 19797 19797 19797 
B69 1943 1971 
.3al kovci 139 105 7 .) 67 48,2 63 , 9 95 , 7 
dojanci 273 139 105 94 34 , 4 67 , 6 19 , 5 
J r •:!'J (IlriJJ) 136 57 50 39 27 , 9 66 , 7 76,0 
Oal nj.3 Njive 103 49 44 3S 36,9 77 , 6 16 , 4 
Damel j 20 il 137 91 65 31, 3 47,4 71,4 
;)ol enji Suhor. lll9 64 53 44 40,4 63 , 8 33,0 
Jr'lga 96 34 39 25 26 , 0 73 , 5 64,l 
Dr•3novec 104 103 101 139 113 , 7 135 , O 135 , O 
Drežnik 79 'i=:i 51 38 48 ,l 69 , l 74 , 5 
r;ol ~k 12 90 73 63 76 , 8 70,0 96 , 3 
';orica 61 l'3 20 20 32 , 8 111 , l 100 , 0 
';ornji Suhor 126 GO 32 43 34 , l 71,7 82 , 7 
,!rast 239 196 135 173 72,4 88 , 3 93 , 5 
Kova.čji ~rac 12 34 24 1 6 38 , l 47,l 66,7 
:~ova Lipči 235 B9 174 123 54 , 5 67, 7 73 , 6 
O<Julin 4:5 41 47 35 11 , a 85 , 4 74 , 5 
rarudina 145 93 72 63 43 , 4 67 , 7 S7 , 5 
Podkl anec 262 151 125 93 35 , 5 6::J , '.3 74 , 4 
Pre l oka 3!39 27 2 23 4 1 91 49 , l 70 , 2 81 , 6 
Sečje se l o 139 106 130 117 84, 2 110 , 4 90 , 0 
Sinji vrh 319 153 120 102 32 , 0 65,7 35 , 0 
3 t ar1 Li?a 11\3 1:)2 95 103 72 , 0 1 01, 0 lOB , 4 
Jpenarji 106 42 47 17 34, 9 39 ,l 78 , 7 
Učakovci 290 B4 173 159 54,5 35 , 9 91., 3 
Vinica 246 227 221 246 100 , 0 l OR,4 111 , 3 
Vukovci 130 65 49 54 39 , 7 33 ,1 11 0 , 2 
Zil je 346 240 1137 175 5 :l , 6 72,9 93 , 6 
s k u i? a j 4325 2:J69 2427 2372 54 , 3 82 ,7 97 , 7 
VIRI 
F , Fortun , Geogr'lf.ska ?roblem~tika turizma v Be l i kraj i n i, Di?l,del o na PZE 
za <Jeoqrafijo Fr, Ljubljana 1 975 ; 
I . Gams, Kras , str . 353, Liubl 7ana 1974 ; 
Kr ajevni l eksikon Slovenije II , Ljubljana 1971; 
:1 . K lemenčič, Socialna in ~kono;nska sdr uktura delavsko-kmečkih gospodi njstev 
na kmečkih gos~odarstvih , GV XLI V, Ljuol jana 1974 ; 
V . K lem-:!nči:.;, Geo1rafija ;.'.)rebival stva Sl ovenije , GV XVII , Ljubl jana 1972 ; 
u . Plut , Jela krajina - spre~embe v gospouarski in družbeni strukturi, r,o 4, 
Ljubljana B74; 
J . Plut , Preobrazba 1eo0rafske1a okolja v Beli krajini - I.faza , Inštitut z3 
1eo~rafijo Univerze v Ljubljani, str . 72 , 197q ; 
Proryr am dol~oročnec:ra r~zvoja občine ":rnomelj , Zavod SRS za produkti vnost 
dela , LjubljAna 197 3 , str. 225 . 
?odatki krajevne sku~nosti Vinica , junij 1971. 
23