kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino NOVO ODKRITA RIMSKA PLASTIKA V EMONI ljudmila plesnicar-gec Antičnemu statuaričnemu gradivu iz Emo- ne, ki ga je leta 1958 objavil J. Sašel/ sta se v letu 1964 pridružila še dva primera antič- nega kiparstva. Kakor večina že objavljenih antičnih emonskih plastik, sta bila oba naj- dena povsem slučajno, v sekundami legi in uporabi, zato je njuna kronološka opredeli- tev tem težja. Razmeroma skromnemu gra- divu antičnih emonskih plastik sta se tako pridružili še dve, ki pa v bistvu ne izpolnju- jeta vrzeli pri poznavanju in analizi že zna- nega gradiva, temveč samo ponovno potrju- jeta, da sta se na emonskih tleh mešala in hkrati dopolnjevala dva elementa, v svojem izrazu enako močna in prepričljiva: domo- rodni element, ki je znan iz večine primerov emonske kamnoseške umetniške dejavnosti,^ ter klasična tradicija izrazne umetnosti, ki je črpala motive iz zakladnice grško-rimske plastike. Z romanizacijo domorodnega prebivalstva (Iliri, Kelti), ki je imela prvotno svoj pouda- rek predvsem na političnoekonomski osnovi, se je sčasoma pridružU vpliv, ki je imel svoj odmev tudi v umetniškem odrazu prebival- stva in s tem tudi kamnoseških mojstrov. S prevzemom religije se še posebno pojavi nov izraz umetniškega podajanja, ki je soroden in posnema klasični način upodabljanja svo- si. 1. jega časa in tako različen od včasih bolj ali manj posrečenih, včasih naturalistično, rusti- kalno izdelanih portretov, ki nas nehote zave- dejo na misel, da so bili izdelek domorodnega kamnoseka. Pri analizi emonskega statuaričnega gradi- va se nam, če natančneje pregledamo moti- viko upodabljanja, samo od sebe pojavi vpra- šanje: koliko plastik razen tistih, ki so rusti- kalno izdelane in iz materiala lokalnega izvo- ra, lahko smatramo za izdelek emonskega kamnoseštva? Kratek pregled doslej znanega gradiva nam bo potrdil domnevo, da rustikalni izdelki plastik ne iščejo motivov v vrstah rimske mitologije, temveč se omejijo na bolj ali manj posrečene upodobitve emonskih mešča- nov, medtem ko predstavljajo tako estetsko, kakor tehnično bolje izdelane plastike izbor iz grško-rimske mitologije. Primer rustikalnega, domorodnega izdelka je majhna upodobitev moške glave iz temno sivega podpeškega apnenca na si. 1 (mere: višina 15 cm, širina 16 cm). Najdena je bila leta 1964 na dvorišču Akademije za glasbo v Gosposki ulici št. 12 pri adaptaciji zgrad- be.ä Verjetno je ležala v sekundami legi, ker naknadno ni bilo mogoče preveriti strati- grafskih plasti, kjer so glavico našli. Vse ka- že, da je služUa kot gradbeni material za zi- danje Akademije za glasbo in bila pri kakšni poznejši adaptaciji zavržena in zasuta. Težko je reči, čemu je glavica služila. Prav tako je težko reči, kdaj je delo nastalo. Glavica je okrogla (oval le rahlo nakazan), izdelana v tehniki plitkega urezovanja. Nos je pri korenu ozek in se proti nosnicam moč- no razširi v obliki trikotnika. Nos je obtol- čen in pri konici odbit. Ušesa so plastično nakazana, s tem da se obrazni oval zaključi v polkrožno odebelitev. Obrvi so nakazane z izboklimi orbitami. Celo je nizko, lasje va- loviti, prav tako izdelani v tehniki plitkega urezovanja ali izpraskanja. Brada je močna, nekoliko navzven štrleča, podbradek viseč. Vrat manjka, verjetno je bil sekundarno od- bit. V profilu je glava četverokotne oblike (si. 2) in lasje obdelani le do ^/s glave. Očes- ne dupline so plastično izdelane, okrogla zrkla polkrožno štrleča, veke plastično obli- kovane. Usta so ravna, ustni kotički neizde- lani, ustnice oblikovane s horizontalnim ure- zom dleta in nekoliko odebeljene. Množini doslej v glavnem slučajno najde- nih rustikalno izdelanih plastik v Emoni se 98 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika je tako pridružil še en primer, za katerega pa, kakor sem že prej omenila, prav tako nimamo stratigrafskih podatkov ter ga kro- nološko in tipološko lahko opredelimo le po analizi izdelave in pa analogij, ki nam bodo v tem primeru pomagali glavico več ali manj točno opredeliti. Podobnosti tako v stilni iz- delavi, kakor tudi v materialu samem z lah- koto najdemo na že znanih emonskih prime- rih rustikalnega, domorodnega izvora. Prese- netljiva podobnost pri oblikovanju obraznega dela glave je zlasti vidna na nagrobniku iz temno sivega apnenca z reliefno upodobitvijo moža in žene, ki je datiran v III. stol. n. e.* Podobnost je predvsem opazna pri trikotno oblikovanem nosu, nizkem čelu, z razliko le, da je reliefna upodobitev glav na nagrobniku nekoliko bolj ovalne oblike kakor naš pri- mer, kar daje misliti, da je morda glavica, najdena na dvorišču Akademije za glasbo, nekoliko starejšega datuma, kajti znano je, da je za rimsko kakor tudi za provincialno umetnost značilno, da so upodobljene glave na reliefih skoraj vedno okrogle in šele počasi prehajajo iz te oblike v oval, ki je tipičen za zgodnji srednji vek.' Nagrobnik iz Emone je na osnovi napisa datiran v III. stol. n. e., na njem opazimo, da se oval obraza pojavi v polnem razcvetu antike, kar pa nam ne brani predpostavljati, da je oval oblika, ki se prič- ne pojavljati v kasni antiki in da v našem primeru sodimo, da je glavica nastala v ne- kem starejšem obdobju. Presenetljivo podob- nost lahko opazimo pri glavi, prav tako iz temno sivega apnenca,' nastali pod vplivom portretov konstantinskega obdobja s to razli- ko, da je glava podolgovate oblike in globoko na čelo segaj očo pričesko, ki pri naši glavici manjka. Druži ju isti način masivnega obli- kovanja nosu in tehnika pri oblikovanju ustnic. Številne paralele tako v tehniki oblikova- nja kakor tudi v izraznem efektu najdemo v tako imenovani »keltski plastiki^^.'' Prese- netljivo oblikovno in izrazno podobnost lahko zasledimo pri reliefu s 4 upodobitvami mo- ških glav iz Entremonta,^ ki je datiran v III. ali II. stol. pred. n. e. Zanimiva je prav tako podobnost z glavico iz Netherbyja, ki jo hra- ni Tullie Museum v Carlisle.* Čeprav gre za glavico keltskega božanstva, verjetno z odbi- timi ostanki rogovja (Cemunnos?), je podob- nost očitna. Zanimiva je tudi podobnost naše glavice s skupino primitivno izdelanih kam- nitih votivnih glavic iz Temple de la foret d'Ahalatte iz Belgije." Nazadnje ne smemo prezreti še enega važnega spomenika v Slo- veniji, to je nagrobnik iz Bele krajine s pred- Sl. 2. stavo keltskega božanstva Cemunnosa." Po- dobnost v oblikovnem izrazu najdemo na čel- ni strani nagrobnika pri upodobitvi pokojni- kov. Ko tako glavico iz Akademije za glasbo primerjamo z že znanimi emonskimi spome- si. 3. 99 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino niki in primerki tako imenovanega >->keltske- ga kiparstva«, se sprašujemo, če lahko glavi- co in vse sorodne primerke iz Emone lahko prištevamo etnično definirani skupini prebi- valstva, to je Keltom. Keltski živelj je v Emoni izpričan tako na osnovi napisnih kam- nov kakor ostankov materialne kulture.'^ Po- dobnost z doslej znanimi primerki keltske plastike je očitna. Rustikalno izdelani prime- ri emonskega statuaričnega gradiva imajo enoten stilni poudarek, zaradi česar lahko emonsko plastiko tretiramo kot izdelek dolo- čene etnične skupine, vendar je množina sta- tuaričnega gradiva nasploh v primerjavi z drugimi centri (Celeia, Poetovio), po številu tako majhna, da iz razpoložljivega materiala ne moremo prispevati zanesljivih zaključkov. Prav tako je težko določiti čas nastanka glavice. Kot najbližja stilna paralela nam brez dvoma lahko služi nagrobnik iz Emone z upodobitvijo moža in žene in s tem tudi približna datacija spomenika.Nagrobnik je datiran v III. stol. n. e. Glede na poudarjeni oval reliefa, z razliko na okroglino glavice iz Akademije za glasbo, lahko sodimo, da je naš primerek morda nekoliko starejšega da- tuma. si. 4 Drugi primer klasične tradicije izrazne umetnosti je marmornata glavica, najdena jeseni 1964.''' Kakor za glavico iz Akademije za glasbo tudi za ta primer nimamo strati- grafskih podatkov. Zanimivo je dejstvo, da so obe glavici našli v sekundami legi in kar je še pomembnejše: izven mestnega območja in v neposredni bližini. Glavici sta služili se- kundamoi kot gradbeni material. Iz tega lah- ko sklepamo, da so bile ob zidavi Akademije za glasbo in stavbe SAZU emonske ruševine in vmes tudi skulpture na površju, saj nam še Linhartov načrt Emone priča,'^ da je bilo območje rimske naselbine le parcialno zazida- no in da so bili zaradi tega celi arheološki kompleksi popolnoma nedotaknjeni od časov, ko so zidovi obzidja in stanovanjskih hiš služili kot neizčrpen vir stavbnega gradiva srednjeveški Ljubljani. Glava je iz debelozmatega pohorskega marmorja (si. 3); mere: višina 29 cm, širina 23 cm. Na zatilju je ravno odbita, vendar je težko dognati, ali je to reliefna upodobitev, ali je ta oblika nastala sekundarno zaradi manjše odpornosti materiala na tem mestu, kajti ob desnem sencu je vidna sled marmor- nate žile. Odlomek spomenika predstavlja idealizirano podano moško glavo z izrazom božanske zamišljen osti. Nos in del čela sta odbita, levo oko je prav tako poškodovano. Obraz je skrbno in mehko oblikovan, usta so valovita in nekoliko razprta. Celo je nizko, lasje kodrasti, obdani z lovorjevim vencem, ki se nad sredino čela zaključi z upognjenim okroglim predmetom. Maloštevilnim doslej znanim skulpturam, ki ponazarjajo tako imenovano klasično tra- dicijo oblikovanja, se je pridružila še mar- mornata glava iz SAZU. Nadnaravna veli- kost glave priča, da gre za velik spomenik v obliki reliefa ali pa samostojne skulpture, verjetno božanstva. Najbližja stilna paralela je brez dvoma že znana plastika iz Emone, reliefna glavica boštva iz prve pol. I. stol. n. e.'" Mehko oblikovan oval obraza in valovito izdelane ustnice spominjajo na znane kopije grške plastike.'" Tudi v zakladnici rimske provincionalne umetnosti ne manjka analo- gij, tako po stilni kakor po tehnični obdelavi materiala. Izredno podobnost v oblikovanju obrazne- ga ovala, predvsem pa ustnic in oči, najdemo pri glavi Apolona iz Mintuma (Traetto) v Ita- liji, sedaj v Narodnem muzeju v Zagrebu.'^ Idealizirano podana moška glava prepričuje, da gre za upodobitev božanstva. Lovorov ve- nec daje misliti, da gre za podobo Apolona." Povsem nenavadno pa je oblikovanje tega 100 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika venca, ki se nad sredino čela zaključi z okro- glim, upognjenim predmetom. V rimski pro- vincialni umetnosti so znani primeri skulptur s podobno oblikovanim sončnim simbolom nad čelom (Bruxelles, Bonn).^° Premalo je doslej znanih primerov rimske plastike v Emoni, da bi lahko na podlagi štu- dija v zadnjih letih odkritega gradiva lahko prispevali dokončne rezultate. Prav gotovo pa je zanimivo vprašanje, zakaj je prav Emo- na,^' čeprav je bila na poti iz Aquileie v Ce- leio-Poetovio, po številu plastik tako revna, predvsem v primerjavi s sosednjima Celeio in Poetovio ter vplivom Aquileie? Vprašanje ostane odprto. Prav tako je zanimiva ugoto- vitev, da je bila večina emonskih plastik naj- dena v sekundami legi ali kot gradbeni ma- terial, in da lahko računamo na možnost, da je bilo tako uničenega mnogo gradiva. Morda pa nam bodo prihodnja izkopavanja vsaj del- no osvetlila ta zanimivi problem tako pri proučevanju etnosa kakor tudi duhovne in materialne kulture emonskega meščana. OPOMBE 1. J. Sasel: Kipi in reliefi iz Emone. Kronika, Ljubljana; letnik VI, 1. zv., str. 1. — 2. J. Sasel: 1. C. si. 1, 10, 11, 12, 15, 16 in 17. — 3. Za vse podatke se zahvaljujem ing. arh. Tavčarju, ki je ob priliki, ko je bila glavica najdena, vodil adaptacijska dela na zgradbi Akademije za glas- bo. — 4. CIL III. 3878; AU 200; J. Sasel: 1. c. str. 9, si. 13. — 5. Josip Klemene: Figuralni fragment kasnoantičnega reliefa iz Celja. Arheo- loški vestnik LII/1, 1952 str. 100. — 6. J. Sasel: 1. C. str. 9, si. 16. — 7. P. Lambrechts: L'exalta- tion de la tete dans la pensee et dans l'art des Celtes, 1954. — 8. E. Esperandieu 108; P. Lam- brechts: 1. c. str. 43, si. 2; F. Benoit: L'ärt primi- tif Mediterraneen de la Vallee du Rhone, 1955 pl. XXII, XXIII. —.9. P. Lambrechts: 1. c. str. 78, si. 61. — 10. E. Esperandieu 3877, 3878. — 11. P. Petru: Cemunnos v Sloveniji, Situla 4, Ljub- ljana 1961, str. 31. S. Ferri: L'ärte Romana sul Danubio, Milano 1933, str. 121. — 12. A. Holder, Altkeltischer Sprachschatz II, 115; F. Bezlaj. Slovenska narodna imena, Ljubljana 1956, 34f). 13. CIL III. 3878; AU 200; J. Sasel: 1. c. str. 9, si. 13. — 14. Glavica je bila vzidana v južno fa- sado stavbe SAZU. Našli so jo delavci pri čišče- nju fasade pozimi 1964. Ob tej priliki so nastale tudi poškodbe na čelu in levem očesu. — 15. Linhart: Versuch einer Geschichte von Krain, I. Str. 308, Laibach 1788. — 16. J. Sasel: 1. c. str. 2, sl. 2; J. Sasel: Vodnik po Emoni, Ljubljana 1955, si. 13. — 17. E. Loewy: Arch. epigr. Mitth. 1881, str. 164, sl. 19. — 18. Brunšmid: Kameni spome- nici hrvatskega narodnega muzeja u Zagrebu. Vjesnik Hrv. arheološkega društva 1903/4, str. 213, sl. 2. — 19. Brunšmid: 1. c. str. 213, sl. 2. E. Esperandieu, 7527. — 20. E. Esperandieu, 3994, 6315. — 21. S. Ferri: Arte romana sul Danubio. Milano 1933, str. 105. 101