HA JURJEVIČI Sl PORAJA
tekstilna industrija
Tekstilna industrija v Ribniški dolini? Da, napovedi so postale resnica. Jurjeviča pri Ribnici postaja pojem nove industrije v naši Ribniški dolini. Doslej odmaknjena vasica bo postala središče tekstilne industrije. Le-ta bo spremenila dosedanjo podobo kraja in ljudi, ki so imeli doslej z industrijo malo vezi.
V prostorih nekdanjega zadružnega doma v Jurjeviči že valovi novo življenje. V prostorni dvorani so razvrščeni tekstilni stroji — novi in svetli, ob njih pa se sklanjajo telesa mladih delavk. V teh dneh gre h kraju poskusna proizvodnja in čez nekaj dni bo začel tekstilni obrat Jurjeviča, podjetja tovarne »Sukna« Zapuže na Gorenjskem, z redno proizvodnjo.
Prvi metri tekstila so na novih strojih v Jurjeviči že stekli. Tem se bodo v kratkem pridružili novi, tisoči in stotisoči metrov. Z novimi metri tekstilnega blaga pa se bodo izurili tudi prsti mladih delavk, ki do še pred kratkim niso imele pojma o tekstilnih strojih in tkanju.
Tekstilni obrat na Jurjeviči je obrat bodočnosti. Delovnemu prostoru v dvorani se bodo pridružili še prostori v neposredni bližini, ki so doslej služili za druge namene. Pesem strojev bo odmevala na tem kraju, strojev, ki bodo prinesli prebivalstvu v tem kraju zaposlitev in zaslužek.
Iz polproletarske in kmečke mladine se bo tu izoblikoval nov sloj — delavci. Marsikateremu mlademu dekletu, ženi in delavcu
NAGRADNI NATEČAJ
OB 20-LETNICI VSTAJE
Odbor za proslavo 20-letnicc vstaje in uredništvo »Novic« razpisujeta nagradni natečaj za najboljše črtice ali sestavke iz partizanskega življenja. Prednost imajo črtice ali sestavki, ki bodo opisovali^ narodnoosvobodilno borbo na Kočevskem in ribniškem
okolišu.
Dogodki naj bodo povzeti iz resničnega življenja, ki jih je doživel avtor sam oziroma njegova vojaška enota (patrulja, vod, četa, aktivisti, bolničarji itd.). Avtor sc lahko izogne imenovanju oseb, ki nastopajo v opisanem dogodku.
Opisovanje naj ne bo dolgovezno. Ena črtica ali sestavek naj opiše samo en dogodek, obsega pa naj 3 do 5 razprto tipkanih strani.
Kandidati naj pošljejo svoje Prispevke na uredništvo »Novic«, Ljubljanska cesta 14-a, Kočevje, »a spodnji levi rob kuverte pa naj napišejo:	»Partizanski spo-
jini«. Avtorji prispevkov morajo biti podpisani s celim naslovom. Prispevek bomo objavili pod nji-
hovim naslovom, če pa želijo drugače, naj to sporoče.
Za najboljše črtice ali sestavke bodo podeljene naslednje nagrade:
I.	nagrada........ 20.000	din
II.	nagrada........ 15.000	din
III.	nagrada........ 10.000	din
IV.	in V. nagrada po . 5.000	din
Natečaj bo trajal do 22. decembra 1961.
Avtor ima pravico do največ dveh nagrad.
Po objavi črtice ali sestavka v »Novicah« bo prejel avtor tudi običajni honorar.
V primeru, da bomo prejeli večje število kvalitetnih črtic ali sestavkov, jih bomo izdali v posebni knjigi.
Borci in aktivisti: Sodelujte v tem natečaju. Prepričani smo, da boste s tem dali bogat prispevek k zbiranju zgodovinskega gradiva o razvoju in poteku vstaje in borb na Kočevskem in ribniškem okolišu.
Odbor za 20-letnico vstaje in uredništvo »Novic«
bo z tekstilnim obratom zasigu-rana eksistenca. Za številne bo pomenila zaposlitev v obratu prvi kruh, prvi zaslužek.
Poleg tega pa bodo tekstilni stroji prinašali dohodek vsej naši skupnosti.
Ustanovitev tekstilnega obrata na Jurjeviči je bila zelo dobra zamisel, ki se bo bogato obrestovala. Matično podjetje v Zapužah in vsi, ki so se zavzemali za ta tekstilni obrat, zaslužijo vso pohvalo.
Vizija bodočnosti tekstilnega obrata nam govori, da bo v bližnji bodočnosti dobilo v njem zaposlitev več sto ljudi. Zgrajeni bodo tudi novi tovarniški objekti. Tovarna bo preoblikovala miselnost ljudi in jih vzgojila v upravljalce v pravem pomenu besede. Zato ima tekstilni obrat globlji pomen kot zgolj nudenje zaslužka. Delavke in delavci bodo postali nosilci naprednih idej v okolju, v katerem živijo.
Vsekakor se bodo investicije vložene v ta obrat bogato obrestovale. Moderni tekstilni stroji so garancija za kvalitetno izdelavo tekstilnega blaga. Garancija za uspešno obratovanje je tudi matično podjetje v Zapužah, ki se s svojimi proizvodi vedno bolj uveljavlja na tržišču. Skratka, če še enkrat ponovimo: ustanovitev tekstilnega obrata Jurjeviča bo rentabilna z vseh plati.
Mlademu kolektivu tako po letih in izkušnjah želimo, da bi sc
| v prihodnjih dneh, ko bo začel obrat z redno proizvodnjo, s krepko voljo zagrizel v delo ter da bi čimprej do podrobnosti osvojili strokovno znanje.
Pesem tekstilnih strojev na Jur-| jevici je pesem napredka in napoved boljšega življenja za ta kraj in okoliške vasi.
Petletni načrt
V PRETRESU
Pretekli teden so imeli Sveti pri ObLO Kočevje seje, tako Svet za gospodarstvo, Svet za kmetijstvo in gozdarstvo, Svet za komunalne in stanovanjske zadeve ter Svet za delo in delovna razmerja, na katerih so obravnavali osnutek petletnega gospodarskega razvoja občine Kočevje. Na sejah so temeljito pretresali vso problematiko v zvezi s petletnim načrtom in predlagali k osnutku nekatere spreminjevalne predloge.
V četrtek, 26. januarja pa je zasedal zbor proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora. Na dnevnem redu seje je bila obravnava predloga perspektivnega načrta gospodarskega razvoja kočevske| občine za obdobje 1961—1965. Na dnevnem redu je bilo tudi poročilo komisije za potrjevanje zaključnih računov.
V prostorih nekdanjega zadružne ga doma na Jurjeviči že valovi novo življenje. Poskusno proizvodnjo bo kmalu zamenjala redna
Prodaja motornih vozil
Na vprašanje, kako je bilo lani z prodajo motornih vozil, predvsem mopedov in motorjev, nam je odgovoril šel »Tehnike« tovariš Briški.
»Lani je bilo v Kočevju veliko povpraševanje po motornih vozilih. V naši trgovini smo prodali v lanskem letu 70 mopedov Co-libri, 10 motorjev »Prima«, 3 motorje NSU—»Maxi« in 2 motorja Panonia v skupni vrednosti nad 23 milijonov dinarjev.
dobiti niti enega.
Kupci so postali izbirčni, tudi glede barve. Želijo predvsem modre, zelene in črne motorje in le manj rdeče. Na žalost ne moremo vsem ustreči.«
»Kako pa s »Fičoti«? smo ga še povprašali.
Nasmejal se je in odgovoril: “S temi je pa težko, ni jih mogoče dobiti.«
Sicer so pa Kočevarji zelo znajdljivi. »Zvrtajo jih v Beogra-
Zbori volivcevv 0BčlMI
KOČEVJE
HE^...L;■ - vi:'..:...
Predvsem v sezoni motorjev Primanjkuje. Kupci vprašujejo po Tomosovih motorjih 175 in 250 Lani bi jih prodali najmanj
*• '-'“*** jih pruuail najmanj vc, uu uu Uc
kom., vendar nam ni uspelo | ga bo dobil.«
du, Novem Sadu, Sarajevu in celo v Skoplju. V Ljubljani skoraj nihče več ne vpraša zanje, ker ve, da bo čakal dve leti predno
Zbori volivcev so oblika sodelovanja državljanov v delu ObLO in imajo vse pravice sprejemati sklepe in dajati predloge za rešitev posameznih vprašanj.
V	decembru lanskega leta in januarju letos, so bili zbori volivcev skoro že po vseh volilnih enotah občine Kočevje, na katerih je bilo prisotnih lepo število volivcev, ki so sodelovali v obravnavi gospodarskih, socialnih in zdravstvenih problemov občine. Volivci so dali nešteto predlogov za ureditev posameznih zadev, ki so važna za posamezne kraje in vasi.
Na Trati v Kočevju so govorili o popravilu ceste na Trato in javni razsvetljavi. Za popravilo ceste naj bi prispevala svoj del tudi podjetja, Tekstilana, Elektro in Rudnik, ki to cesto uporabljajo. Komunala pa naj bolj skrbi za ureditev pokopališča, so predlagali volivci.
V	Mozlju so med drugim predlagali, da je potrebno urediti prevoz otrok v osemletno šolo v Kočevju. Tudi prodajalno mesa je potrebno urediti.
V	Banja loki in dolini Kolpe so volivci povsod postavljali vprašanja, kdaj bodo elektrificirane posamezne vasi. Gradnja vodovodov je problem v Papežih, Osilnici in Fari za nekaj vasi. Tudi gradnja ceste iz Kočevja do Broda je problem, v Čolnarskem klancu je stalna nevarnost, da pride lahko do nesreče, posebno v zimskem času. Na Vrhu je potrebno urediti veterinarsko službo, kakor-tudi v Fari. V Vasi je osemletna šola, ki jo je treba popraviti, v Kužlju pa most in prosvetno dvorano. Tudi obrtne delavnice bi radi ustanovili.
V	Stari cerkvi vlagajo vse napore za gradnjo prosvetnega doma. Tudi otroški vrtec bodo ustanovili. V Ložinah so problem ceste, voda in avtobusna postaja. V Strugah, Dragi in Predgradu imajo spet svoje krajevne probleme, o katerih so razpravljali.
V Kočevju so volivci govorili o ureditvin komunalnih, stanovanjskih in ostalih problemih mesta. Na Rudniku, Salki vasi in Željnah je cesta izredno slaba, velik tovorni promet iz Roga je cesto popolnoma uničil.
Vsi ti problemi zahtevajo aktivnost vseh volivcev. Pred novoizvoljenimi KO je veliko nalog, če hočejo, da se bodo rešila ta vprašanja. KO bodo napravili programe dela, poiskali krajevne vire, sredstva pa bo prispeval tudi ObLO za ta dela.
-S
Mladina v,Inštalaciji'
Na letni občinski konferenci mladine v Kočevju smo med drugim razpravljali tudi o mladinskem aktivu v »Inštalaciji«, ki je eden najboljših v občini.
Mladinski aktiv v podjetju »Inštalacija« Kočevje je bil ustanov-jen 8. oktobra lani na pobudo Obč. komiteja LMS. Že v treh mesecih delovanja aktiva so mladinci opravili nad 150 prostovoljnih delovnih ur pri ureditvi prostora okoli svoje delavnice. Ta uspeh je še toliko pomembnejši, ker so zaposleni večji del na terenu.
Kljub objektivnim težavam so pokazali lepo aktivnost na vseh področjih dejavnosti LMS. Lepe uspehe so dosegli tudi v kulturno-prosvetni dejavnosti. Mladinci imajo svoj zabavni ansambel »Ve seli slavček«.
Poskrbeli so tudi za finančna sredstva. Zbrali so jih na ta način, da so organizirali samopomoč.
Dve mladinke tega aktiva obiskujeta mladinsko politično šolo, dva mladinca pa so prijavili na seminar za predsednike in sekretarje mladinske organizacije. Seminar bo organiziral Obč. komite LMS Kočevje. Želimo, da bi aktiv tudi letos uspešno delal.
Z. Z.
WASHINGTON. - Demokrat John Kenedy je 20. januarja prevzel mesto predsednika Združenih držav Amerike. Ob tej priložnosti je novi predsednik sporočil »prijateljem in sovražnikom«, da je »baklja zgodovine prišla v roke nove generacije Američanov, rojene v tem stoletju, prekaljene v vojni ter v hladnem in vročem miru.« Ko je govoril o problemih razorožitve, je Kennedy izrazil mnenje, da dve veliki in močni skupini narodov ne moreta biti zadovoljni s sedanjim potekom dogodkov, ker sta obe strani obremenjeni s stroški za moderno orožje. Od novega ameriškega predsednika ljudje po vsem svetu veliko pričakujejo, predvsem pa to, da se bo utrdil mir, ki je precej razrahljan in to po precejšnji1 krivdi tudi dosedanjih ameriških gospodarjev v Beli hiši.
LEOPOLDVILLE. — V Katangi ustanavljajo »tujsko legijo«, sestavljeno iz Belgijcev, Francozov, j Angležev, Nemcev, Italijanov in Ircev. V Bruslju je že dalj časa' glavno središče za novačenje legionarjev, ki bi se »prostovoljno' in ob vsaki plači« bojevali za se- ! paratista Combeja in belgijsko družbo »Juonir Mineere«, glavne gospodarje v Južni Katangi. Po poročilu radio Katanga, je v zaporu umrl Mpolo, član zakonite j kongoške vlade. Umrl je zaradi ■ mučenja. Ob istem času so po- [ ročali, da je predsednik Kasavubu povišal polkovnika Mobutuja v čin generalnega majorja in ga postavil za »vrhovnega poveljnika kongoške vojske«. Po najnovejših vesteh pa so oborožene sile zakonite kongoške vlade prodrle iz vzhodne province v severovzhodne dele ekvatorialne province.
VREME
Pretežno oblačno vreme z manjšimi snežnimi padavinami. Temperatura se bistveno ne bo spremenila.
LIZBONA. — Na portugalski potniški ladji »Santa Maria« je prišlo do upora. Ladja je vozila med glavnim mestom Portugalske Lizbona in pristanišči ob Karibskem morju. Skupina upornikov okrog 70 ljudi, se je vkrcala skupaj z ostalimi potniki v pristaniščih La Gvaira in Kuraso, kjer je ladja kot običajno pristajala. Vodja upora je kapetan Galvao, ki je bil prej na Portugalskem obsojen na 16 let zapora, ker se ni strinjal s Salazarjevim režimom. Uporniki so z ladjo, na kateri je okrog 600 potnikov, odpluli z vso brzino. Ladjo iščejo britanske in ameriške ladje. Napadalci so zagrozili, da bodo ladjo potopili, če se jim bo katera teh ladij približala.
MADRID. — Vojaško sodišče v Madridu je obsodilo na zaporne kazni od 4 do 8 let devet oseb, obtoženih članstva v prepovedani Komunistični partiji.
KAIRO. — Arabske države bodo v kratkem predložile skupno izjavo, naj bi ukinili sedanjo komisijo za premirje v Palestini. V njej so predstavniki Velike Britanije, Turčije in Francije. Obenem bodo predlagale ustanovitev nove komisije za premirje v Palestini, v kateri bi bilo devet članov, med njimi tudi Jugoslavija.
WASHINGTON. - V Washing-tonu so objavili, da je bilo v začetku tega leta 3,3 milijone brezposelnih Američanov, ki so zaprosili za ugodnosti, ki jih uživajo brezposelni.
LONDON. — Politični voditelji južne in jugozahodne Afrike so sporočili v London, da proučujejo načrte o okrepitvi svoje kampanje proti južnoafriški politiki rasnega razlikovanja. Zaradi tega nameravajo preprečiti, da bi v južnoafriških zlatih rudnikih delala afriška delovna sila.
DUNAJ. — Na Dunaju so aretirali Franza Novaka, bivšega visokega funkcionarja SS in sodelavca nacističnega zločinca Eich-manna. Obtožnica ga dolži, da je neposredno sodeloval pri množični likvidaciji Židov med drugo svetovno vojno.
(9 Q
taoni gon Lti tutus.rh.iL
O prizadevni dejavnosti Turističnega olepševalnega društva v Sodražici smo že večkrat slišali, zato smo se odločili, da obiščemo Sodražico in predsednika TOD Janka Mikuliča. Kot naročen se je omenjenega dne, ko smo se mudili v tem kraju, mudil tudi upravnik turističnega doma na Travni gori Alojz Kordiš. Naš razgovor je hitro stekel.
»Prav sedaj,« je pripovedoval tov. Lojze, imamo najavljeno skupino iz gimnazije Ljubijana-Beži-grad (okrog 60), ki bodo pri nas preživeli sedem dni, za njimi pa bo prišla druga skupina iz iste gimnazije. Tako bodo semestralne zimske počitnice najlepše preživeli v našem planinskem svetu. Nasmučali se bodo lahko kolikor se bodo hoteli. Poleg tega imamo
O domu na Travni gori je segel glas že zelo daleč
Najprej je prišel na »red« dom na Travni gori. Upravnik Lojze je pripovedoval, da so Zabeležili v lanskem letu nad 1.200 nočnin tujih gostov. Le-ti so bili iz Ljubljane, Zagreba, Beograda, Splita, Reke in drugih krajev. V domu se je mudilo tudi nekaj Nemcev. Večje število delovnih kolektivov je organiziralo skupinske izlete na Travno goro. Pozabiti ne smemo omeniti tudi številne obiske šolarjev ter seveda domačinov in prebivalcev iz bližnje in daljne okolice, ki zelo radi prihajajo v ta planinski svet.
najavljene tudi nekatere družine iz Ljubljane, Postojne in nekaterih drugih krajev, ki bodo z otroci v domu na Travni gori preživeli šolske počitnice.«
Dom na Travni gori se je že dobro uveljavil. Tudi finančno stoji na trdnih nogah.
»Kako pa z načrti za leto 1961«, smo bili radovedni.
»Letos smo predvideli 5 milijonov dinarjev za ureditev vode, napeljave telefona, nadzidavo prostorov nad garažo pri domu, kjer bomo pridobili šest tujskih sob. Zgraditi nameravamo tudi raz-
Posvetovanje
O DELITVI DOHODKA
V sredo 25. t. m. je Predsedstvo Občinskega sindikal. sveta skupno s sindikalnim aktivom organiziralo razgovor o aktualnih družbeno političnih in ekonomskih problemih, s katerimi se ukvarjajo sindikati. Razgovora se je udeležil tudi predsednik Republiškega sindikata rudarjev, metalurgov in kemikov tov. Plevnik Jože, ki je tudi uvodoma razložil pomen posvetovanja oz. razgovora. Osnovna tematika, ki so jo obravnavali je bila: delitev dohodka med podjetjem in skupnostjo, ter oblike stimulativnega nagrajevanja. Tov. Plevnik je dejal, da je dosedanja progresivna obdavčitev prispevka iz dohodka v neki meri destimulativno delovala na stremljenje kolektivov k ustvarjanju čim večjega dohodka. Novi družbeno-ekonomski inštrumenti bodo to pomanjkljivost odpravili, saj bo določena stalna stopnja tega prispevka in sicer 15 %. Ostali del dohodka pa bo podjetje delilo na osebni dohodek, na sklade podjetja in sklade komune. Ta sistem bo omogočal, da se bo ostanek čistega dohodka dejansko odražal kot rezultat večje produktivnosti dela v podjetju. Podjetja bodo v bodoče imela tudi večjo komercialno samostojnost za svobodno nastopanje na trgu. Spremenile se bodo tudi plafonske cene za nekatere artikle, oziroma se bodo morale približati povprečju evropskih cen. To velja predvsem za metalurgijo. Ta ekonomska sprostitev bo nudila podjetjem mnogo pobud za uspešnejše ekonomsko uveljavljanje. — Z novim sistemom je izrecno poudarjeno, da naj se v bodoče razvijajo le tiste gospodarske panoge, ki bodo rentabilne, ne pa tiste, ki naj bi reševalne socialne probleme. Tudi kategorija minimalnega osebnega dohodka bo odpravljena. Ta je imela dosedaj neko socialno obeležje, saj je zajamčila delavcu osebne prejemke, ne glede na to, ali je za to ustvaril ustrezno količino opredmetenega dela ali ne.
Spričo tega, da dobivajo delovni kolektivi čedalje večje ekonomske samostojnosti se s tem tudi čedalje bolj povečuje vloga druž-beno-upravnih organov v podjetju. Tu se sedaj ne gre za to, katere funkcije odministrativnih organov v podjetju naj se prenese na organe delavskega samoupravljanja, temveč za to, da pride čim Več pobud od neposrednih proizvajalcev samih in da se krog upravljalcev razširi na ves kolektiv in ne samo na DS ali UO. Centralni delavski sveti naj bodo le koordinacijski organi obratnih DS.
Po teh uvodnih besedah tova-
riša Plevnika, se je razvila živahna razprava iz katere povzamemo naslednje: Povprečje osebnih dohodkov v nekaterih podjetjih v Kočevju je še dokaj nizko. Obratnim DS naj se v tem oziru daje večje kompetence v pogledu dajanja pobud za dvig storilnosti in večjo pristojnost pri odločanju o delitvi dohodka znotraj podjetja. DS naj se v svojem odločanju naslanja na mnenje vseh članov kolektiva in naj ne odloča o važnih zadevah mimo ostalih članov delovnega kolektiva. Sprožila se je tudi debata o stimulativnem nagrajevanju v podjetjih z obrtno in uslužnostno dejavnostjo in v podjetjih, ki zaposlujejo manjše število delavce*. V teh podjetjih naj se osnuje le ena ekonomska enota, uvede pa naj se nagrajevanje po učinku. Razpravljali so tudi o spremembah v socialnem zavarovanju in o ukinitvi prispevka za kadre ter uvedbi prispevka za šolstvo.
Prisotni so bili z posvetovanjem zelo zadovoljni saj so se pri tem razčistila tudi nekatera aktualna vprašanja o katerih dosedaj še ni bilo popolne jasnosti. Tov. Plevniku se lepo zahvaljujemo.
gledni stolp na primerni razgledni točki na pašnikih na Travni gori,« sta razlagala tovariš upravnik in tovariš Mikulič.
Potem smo govorili o ureditvi cest, ki vodijo na Travno goro. Z razumevanjem pristojnih krogov se bo tudi to uredilo.
Pogovor je nanesel tudi na ceno penzijona. V domu na Travni gori stane dnevni penzijon 650 din, kar je sorazmerno nizko. Kuhinja v domu lahko postreže dnevno z 200 obroki hrane. Da je dobra postrežba in oskrbovanje na sploh, potrjujejo tudi pohvalna pisma, ki jih pišejo upravi doma obiskovalci, ki so se nahajali tu na odmoru.
Tovariš Janko nas je naprosil, da zapišemo tudi, da je upravnik Lojze zelo prizadeven in dom zelo skrbno in vzorno vodi.
Pa še ena zanimivost, o kateri je razpravljal odbor TOD in bi bilo prav, da bi se uresničila. Turistično društvo je namreč razpravljalo o tem, da bi podjetja zgradila na Travni gori weekend hišice in podobne počitniške domove. Interesenti dobijo zemljo brezplačno v uporabo. Prepričani smo, da bo v bližnji bodočnosti okolica doma na Travni gori dobila weekend hišice in nove pre-
Sindikalne podružnice v Kočevski občini so sredi priprav za izvršitev občnih zborov. Le-ti naj bi bili za člane sindikata v uradih, zavodih in ustanovah javnih služb zaključeni do 15. februarja, v gospodarskih organizacijah pa do konca marca.
Menimo, da je prav, da nanizamo nekaj misli, o čem naj bi razpravljali člani sindikata na svojih zborih.
Sindikalne podružnice naj predvsem politično ocenjujejo delo v tekočem obdobju, analizirajo naj
USPEŠNO DELO ZB
V RIBNICI
osnovne probleme kolektiva v katerem delajo. Programi dela, ki jih bodo sprejeli na občnem zboru, naj ne bodo načelni, samo kopica lepih besed, temveč konkretni, iz katerih bodo izhajali politični zaključki in konkretne akcije za reševanje vprašanj v podjetjih in komuni, ki so za delavce najbolj življenjsko pomembni.
Prav tako naj bodo tudi poročila na občnih zborih čim kon-
, ,	...	. . .	„ kretnejša. Zategadelj naj bi sin-
hodne prebivalce	turiste. O likalne podružnice pred občnimi
gradnji weekend hišic na Travni gori naj bi razmišljala tudi naša podjetja.
Predsednik turističnega društva nas je potem seznanil z načrtom o »olepšavi« Sodražice in okolice. »Sodražico in okolico bomo spomladi spremenili v velik cvetličnjak. V ta namen smo nabavili večjo količino cvetličnih gomoljev«, je pripovedoval.
Zvedeli smo tudi, da pripravlja TOD napisne table, le-te bodo postavljene v Žlebiču in na Vinicah, ki bodo služile obenem kot kažipot na Travno goro in reklamo za turizem v tem predelu.
Tovariš Mikulič nas je seznanil tudi z ostalim delom Turističnega društva. Društvo ima tudi pododbore in komisije, tako na primer pododbor za olepšavo trga v Sodražici, gospodarski pododbor, pododbor za dom na Travni gon, komisijo za propagando in še nekatere druge komisije.
Iz vsega kar smo nanizali si lahko ustvarimo sodbo, da je turizem v Sodražici na najboljši poti ter da so ljudje, ki se bavijo s temi stvarmi, dosegli pri tem že lepe uspenhe. Uspehi pa bodo iz leta v leto večji, ker so zato dani vsi pogoji.	K. O.
zbori sklicale konference članstva, na katerih naj bi v vsestranski in demokratični razpravi govorili o vseh važnejših vprašanjih, ki ljudi teže, ter o problemih, za katere rešitev bi dala prav tako razprava veliko pobud in predloge. Vse pobude in predloge, ki bodo sprejeti na teh konrefencah, naj se upoštevajo v bodoči programski politiki sindikalnih podružnic. Te konference naj bi dale prispevek k pomladitvi bodočih vodstev, da bodo še bolj učinkovita in vitalna na vseh področjih dejavnosti sindikatov.
Preden zaključimo, naj poudarimo še tole: Občni zbori naj bodo odraz reševanja lastnih problemov, ki naj bodo konkretni pri urejanju in analiziranju občutljivih vprašanj kot so gospodarjenje, družbeni standard, razdeljevanje osebnih dohodkov v skladu s produktivnostjo dela, politika investiranja, nadaljni razvoj delavskega samoupravljanja in krepitev materialnih odnosov tako v gospodarstvu in javnih službah. Hkrati naj bodo letošnji občni zbori pobudnik novih idej in akcij za še hitrejši razvoj in krepitev medsebojnih odnosov tako v podjetju kot v komuni.
RIBNICA, 22. januarja. Danes jc bil v Ribnici občni zbor krajevne organizacije Zveze borcev NOV, ki združuje z Ribnico skupno 10 vasi. Organizacija šteje okrog 300 članov. Po poročilu predsednika Jožeta Kušlana in ostalih funkcionarjev odbora je bila živahna razprava, ki je osvetlila številne naloge, s katerimi se ukvarja ta organizacija. Zboru sta prisostvovala tudi predsednik in tajnik Obč. odbora ZB NOV.
Odbor je opravil lani veliko delo. Poleg sedmih sej odbora, je bil med letom množični sestanek, na katerem so bili člani seznanjeni z delom odbora ter z drugimi aktualnimi vprašanji. Uredili so evidenco članov. Pri odboru so delovale tudi nekatere komisije. Člani so aktivno sodelovali ob proslavi državnih praznikov in drugih manifestacijah; v lepem številu so se udeležili proslave v Starem logu, v Grčaricah 22. julija itd.
Pomanjkanje stanovanj je zelo pereče. Nekaj bivših borcev ima zelo slaba stanovanja. Pri dodeljevanju stanovanj naj bi imeli borci prednost.
Na sejah odbora so obravnavali med drugim o socialnem stanju članov, in za nekatere izposlovali priznavalnine. Vloženo je bilo tudi večje število prošenj za priznanje aktivnega dela v času NOV. Odbor jih je po temeljitem pretresu odstopil v nadaljno rešitev občinski komisiji za priznanje delovne dobe.
To so nekatere najpomembnejše misli, ki smo jih povzeli iz predsednikovega poročila.
V razpravi so ugotovili, da se je politično delo članov odvijalo potom političnih organizacij. Letos bomo praznovali 20-letnico vstaje jugoslovanskih narodov. V tej veliki obletnici bo tudi ribniška organizacija ZB prispevala lep delež. Proslave v jubilejnem letu bodo največja naloga organizacije v tem letu.
Iz območja organizacije je bilo precej ljudi v raznih taboriščih. Zato bi bilo prav, da se v okviru organizacije ustanovi sekcija bivših internirancev. Na zboru sklenili, da naj se izvrši dokončen popis vseh internirancev.
Tajnik Obč. odbora ZB NOV Vinko Kersnič je seznanil člane o nekaterih problemih, ki zadevajo vse člane v občini. Tako med drugim o zdravstveni skrbi za borce, priznavalninah, delu komi-
iz Preilgrada
Pred kratkim je bila v Pred-gradu seja zadružnega sveta, na kateri sta bila tudi predsednik KZ Kočevje tovariša Matija Zobec in Jože Lavrič. Po izvolitvi predstavnikov, ki bodo zastopali bivšo KZ Predgrad v združeni KZ Kočevje, so razpravljali o raznih gospodarskih vprašanjih.
V nedeljo 22. januarja je bil v Predgradu zbor volivcev. Zboru sta prisostvovala tudi predsednik ObLO Drago Benčina in Drago Aupič. Predsednik občine je poročal o delu Občinskega ljudskega odbora v lanskem letu. Potem so volivci obravnavali razna gospodarska vprašanja in sprejeli razne sklepe. Sprejeli so tudi sklep o družitvi krajevnega odbora Laze s krajevnim odborom Predgrad. Izvolili so tudi nov 12 članski krajevni odbor.
V nedeljo 29. januarja bo imela krajevna organizacija Zveze borcev NOV Predgrad letni občni zbor. Zaradi pomembnega dela, ki ga ima ta organizacija, bi bilo prav, da bi se člani udeležili zbora v čim večjem številu.
V gradnji je moderno skladišča
V mesecu aprilu preteklega leta so ob Roški cesti zarožljali krampi in delavci SGP »Zidar« Kočevje so zasadili prve lopate v vlažno ilovico. Pričeli so z gradnjo novega sodobnega skladišča za grosistični oddelek podjetja »Trgopromet«.
Zdaj ob Roški cesti, tik ob železniškem tiru, že stoji velika trinadstropna zgradba, ki bo v kratkem izročena prometu. V zgradbi je 1.598 m2 uporabne površine, kjer bo mogoče vskladiščiti 5.000 ton blaga letno.
Z novim skladiščem bo trgovina na debelo in trgovska mreža v občini Kočevje veliko pridobila, potrošniki bodo bolje oskrbovani, podjetje pa bo doseglo znatno večji promet, z manjšimi napori. Skladišče je zgrajeno tako, da bo vsestranska manipulacija z blagom praktična, enostavna in racionalna.
Skladišče bo imelo industrijski tir, dvigalne in hladilne naprave. Zato bo podjetje v bodoče imelo možnost v znatno večji meri ustreči odjemalcem ne samo količinsko, pač pa tudi s kakovostnim blagom.
Znano je, da so obstoječa centralna skladišča stara okrog 150 let in v razpadu. Drugih Kočevje nima. Priročna skladišča trgo-
vin so majhna in ponekod zelo na zaradi velikih lokalnih potreb slaba. Z novim skladiščem in in je funkcija skladišča namen j e-
ustreznimi hladilnimi napravami je dana možnost, da se večje zaloge blaga vskladiščijo na enem, zato primernem mestu, kjer bodo odjemalci lahko nabavljali vse
na predvsem lokalni potrošnji, čeprav grosistični oddelek podjetja v precejšnji meri trguje z Gorskim kotarjem, tja do Vrbovškega, preko Delnic in Mrkoplja, Ge-
sije za priznavanje delovne dobe in drugem. Povedal je tudi, da so na eni izmed sej ObLO razpravljali o problemih borcev.
Stane Goršič, predsednik ObLO, pa je med drugim poudaril, da ljudska oblast posveča vso skrb borcem. Le-ti pa so dolžni da prenašajo tradicije NOV na mladino in jo seznanjajo, s kakšnim trpljenjem in žrtvami je bila priborjena svoboda. ObLO se bo pobrigal, da bi v bližnji bodočnosti zgradili v Ribnici stanovanjski blok, v katerem bi dobili stanovanja prvenstveno borci.
Slišali smo tudi, da imajo nekaj primerov, ko bivše borce izkoriščajo. Tako mora delavec M., ki stanuje v Mali Hrovači, lastniku stanovanja odslužiti stanovanje z delom, ker ta noče vzeti denarja. Za stanovanje mora lastniku opravljati razna dela ob košnji in drugih deli. Udeleženci zbora so tak način izkoriščanja kritizirali in zahtevali, da se prizadetemu delavcu in bivšemu borcu čimprej dodeli drugo stanovanje.
Na zboru je bilo predlagano, da bi organizirali partizanske večere. Na takih večerih bi obujali spomine na dni iz narodnoosvobodilne vojne, obenem pa bi taki večeri nudili prijetno razvedrilo.
Govorili so tudi o drugih stvareh. Tako je na primer predstavnik iz Zavoda za socialno zavarovanje Ribnica opozoril, da nekateri borci, udeleženci NOV pred 9. septembrom 1943, niso seznanjeni z ugodnostmi ,ki jih nudi zakon do prejemanja razlike v plači (X. plačilni razred).
Po razpravi so izvolili nov 15-članski upravni odbor 3-članski nadzorni odbor ter 30 delegatov za občinsko konferenco ZB. Zatem so sprejeli v organizacijo nekaj novih članov.
Na prvi seji novoizvoljenega odbora so izvolili za predsednika odbora, prvoborca in nosilca spomenice 1941 Staneta Nosana, za podpredsednika pa Jožeta Češarka starejšega.
£epi načeti a Sodražici
Novo skladišče »Trgopromcta ob Roški cesti
vrste blaga, ob vsakem času in v najboljših higienskih pogojih. Gradnja skladišča je bila nuj-
ČRNI POTOK
V nedeljo 22. januarja so imeli člani Zveze borcev NOV v Črnem potoku letni občni zbor svoje organizacije. Zbora se je udeležilo 90 % članov iz obeh vasi: Črnega potoka in Zajčjega polja, ki so z zanimanjem poslušali poročila funkcionarjev odbora, potem pa so sodelovali v razpravi, ki je bila živahna.
Iz poročil in razprave je razvidno, da se je organizacija trudila pri delu in nudila članom vsestransko pomoč, tako glede priznavanja delovne dobe v zve-
zi z reševanjem zadev pokojnin, invalidnine in priznavalnine. Na zboru so razpravljali tudi o drugih nalogah, ki jih ima ta organizacija.	V
Kakor v drugih krajih, tako so tudi otroci iz Črnega potoka zbirali denarna sredstva za alžirske otroke. Pri tej humani akciji se je posebno izkazal 14-letni Milan Fekstar iz Črnega potoka.
A. P.
rova, Tršč, Prezida in Cabra, ter tudi z Ribniško dolino do Velikih Lašč ter dobršnim delom Suhe krajine.
Za gradnjo skladišča so bili vloženi velik napori Občinskega ljudskega odbora in podjetja, ter precejšnja denarna sredstva, nad 50 milijonov dinarjev. S tem pa za podjetje še investicije niso končane, saj nima avto garaž za motorna vozila, ki so sedaj na prostem, niti primernega skladišča za embalažo. Vse to namerava doseči s preureditvijo objekta v sedanjem skladišču, med tem ko mora del objekta zaradi starosti in razpadanja odstraniti. Obstoja pa tudi načrt, da bi koncentrirali vse poslovanje te dejavnosti v območje novega skladišča, vendar je tu veliko vprašanje, kako zagotoviti finančna sredstva.
-t
O osnutku petletnega perspektivnega načrta gospodarskega razvoja v ribniški občini smo v eni zadnjih številk v našem listu že poročali. Sedaj pa bomo posredovali nekaj misli iz predloga, ki podrobneje zajema sodražki predel.
Združitev podjetij »Galanterija« in »Stolarna« Sodražica, kakor je bilo predvideno v načrtu, je že izvršena. Združeno podjetje ima sedaj vse pogoje za nadaljnji razvoj.
V	načrtu je gradnja ceste Grič nad Sodražico do doma na Travni gori. Gradnja nove ceste bi imela dvojen pomen: povezala bi cesto Sodražica—Loški potok s turističnim domom na Travni gori, omogočeno bi bilo tudi boljše spravilo lesa iz travnogorskih gozdov v dolino. Sedanja cesta, ki vodi iz Sodražice do pašnikov na Travni gori, je že dotrajana in nevarna za prevoze lesa in sena. Gradnjo nove ceste naj bi podprli iz fondov gozdnega sklada.
Prav tako je v načrtu ureditev ceste od Velike gore do Travne gore. Ta cesta bi imela velik pomen, ker bi bil s tem omogočen dostop na Travno goro iz ribniške strani.
V	Sodražici je zelo potrebna poslovna zgradba, kjer bi imeli prostore trgovina, prodajalna kruha in pošta, v zgornjem nadstropju pa bi bila stanovanja. V 5-letncm načrtu je predvidena gradnja take stavbe. Prav tako je predvidena gradnja stanovanjskega bloka s štirimi družinskimi stanovanja. Kakor v drugih večjih krajih, tako tudi v Sodražici primanjkuje stanovanj. Z omenjeno gradnjo bi vsaj za silo rešili problem pomanjkanja stanovanj.
V	bodočih petih letih je predvidena dokončna dograditev osnovne šole v Sodražici.
Izmed ostalih, manjših komunalnih del je predvidena še preureditev pokopališča v Sodražici, ureditev pločnikov pred stanovanjskimi zgradbami v trgu itd.
O vseh teh stvareh je razpravljal krajevni odbor Sodražica. Odbor je delaven. Na sejah razpravljajo o raznih gospodarskih vprašanjih Sodražice in okoliških vasi, ki spadajo pod ta okoliš.
Priporočamo vam nove knjige
V založbi »Borec« bo izšlo v letu 1961 več knjig. Knjižni program obsega knjige, ki govore bodisi v umetniški dokumentarni ali memoarni obliki vseljudskega upora vseh narodov Jugoslavije.
Knjižna zbirka »Viharni časi« bo obsegala sledeče knjige:
Voj o Terič - SEDEM BORCEV. Roman zajema že legendarno snov bitke za Sutjesko. V romanu nastopa sedem borcev... Le eden od njih — sedmi se reši pred smrtjo.
Radko Polič - SONCE IN CESTE. Na zgodovinski dokumentaciji zgrajeni spominski opisi se nanašajo na usodne dogodke za časa okupacije v bivšem kočevskem in ribniškem okrožju ter na Bazi-20, kjer je utripalo veliko srce našega osvobodilnega gibanja.
Janez Vitkovič — BELA KRAJINA. Avtorju se je posrečilo zbrati v lepi obliki lepe zgodovinske kronike vsa uporniška gibanja te naše deželice od najstarejših časov do osvoboditve.
France Filipič - POJOCl KONJI. Knjigo sestavljajo novele, ki zvečine obravnavajo mučenje in umiranje v nemških koncentracijskih taboriščih. »Pojoči konji« so simbol tega trpljenja.
VIHARNI ČASI - III. knjiga. Prva in druga knjiga »Viharnih časov« so bili natisi najlepših radijskih oddaj »Še pomnite tovariši«, tretja knjiga pa bo posvečala 10-letnici izhajanja revije »Borec«. V tretji knjigi bodo pona-
tisnjeni izbor najlepših partizanskih spominov iz desetih letnikov »Borca«.
Vladimir Nazor — S PARTIZANI. Spomini starega hrvaškega pesnika so napisani z zrelo umetniško besedo, polni ljubezni do partizanov.
Knjižna zbirka »Dokazi« obsega štiri knjige.
Dr. Janez Gerčar — BEGUNJE — DRAGA. Skozi begunjske ječe je romalo na svojo mučeniško pot nad 12.000 zavednih Slovencev, partizanskih borcev, aktivistov in sodelavcev osvobodilnega gibanja, povečini Gorenjcev. Od tega je bilo 849 ustreljenih in do smrti mučenih. V razna nemška taborišča so od tu poslali nad 5.000 jetnikov. Ta gestapovska mučilnica je zdaj natančno po dokumentarnih virih opisana v tej
knjigi.
Ivan Jan — DRAŽGOŠE. Knjiga o legendarnem boju partizanov in eni največjih partizanskih bitk na Slovenskem. Ob 20-letnici začetka vstaje bo ta knjiga lep prispevek na spomenik temu kraju, ki je postal simbol partizanskega upora.
Dušan Azanjac — BELA GROBNICA. Na tisoče naših ljudi je bilo pobitih na daljnjem Norveškem v raznih nemških taboriščih. Ljudje so umirali zaradi bolezni, mučenja, strašnega mraza.
France Šuštaršič — VRAŽJI VRTEC. Na osnovi dokumentarnih virov in na osnovi svojih oseb-
nih doživetij, nam pisatelj oriše svobodno obdobje Loške doline, Blok, vseljudsko vstajo okoli Cerkniškega jezera in okrutne represalije italijanskih fašistov s po-koljem prebivalcev v Babnem polju.
Poleg teh bodo izšle še štiri mladinske knjige: KURIR SRBEČICA, VOLK POGOLTNIK, PARTIZAN MLADEN ter knjige izven zbirke:
IZ KRVI RDEČE, LJUBEZEN ZA REŠETKAMI, DIVERZANT, RAST SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE, GVERILSKI ZDRAVNIK, HOTEL - PARK, PARTIZANSKA ZVEZDA NA JADRANU in PAST.
Knjige naročajte pri Zavodu »Borec«, Ljubljana, Titova 17.
Frizoi iz uspele uprizoritve drame »Včeraj popoldne« Mladinskega
gledališča Kočevje
GIBANJE PREBIVALSTVA Kočevje
Poročili so se: Križ Josip, gozdni delavec iz Črnega potoka 20, star 25 let in Mihelič Marija, delavka iz Črnega potoka 20, stara r? let, Briški Valentin, klepar iz . °^evja, Reška c. 23, star 24 let •n Sterk Pavlica, gospodinjska pomočnica iz Kočevja, Ljubljanska 4, stara 19 let.
V Ljubljani pa so se poročili: Komac Ivan iz Kočevja, Kolodvorska cesta 8, star 30 let in Podlogar Jelisava-Elizabeta iz Slovenske vasi 17, stara 21 let, Štefanič Bogomir iz Kočevja, Ljubljanska cesta 13, star 26 let in dr. Ster-banc Marija iz Kočevja, Ljubljanska c. 13, stara 27 let, Malinovič Mijo iz Križa star 23 let in Grbec Marija iz Kočevja, Kolodvorska 4, stara 19 let.
Rodile so: Žonta Štefanija, gospodinja iz Kočevja, Roška cesta - rudarsko naselje — deklico Dragico, Osvald Pavlina, gospodinja iz Kočevja, Šeškova 6 — deklico Vanjo, Intihar Angela, gospodinja iz Mlake 29 — deklico Mileno, Grčman Ana, gospodinja iz Ko-pnvnika — dečka Alfonza (rodila v Žižki 14).
r ^ novomeški porodnišnici pa so de*ve; ^ot Štefanija iz Trate — rji Stanislava, Krašovec Matin 1Z Kolenče vasi — deklico Ta-r®°! Petek Marija iz Sta-ga loga — dečka Srečka, Žagar 'Jožeta iz Kočevja, Reška 17 -necka Igorja, Rogina Ivana iz Livolda 24 - deklico Marjanco, Ma-
rojevič Kata iz Stare cerkve — •	-J,00, Bmnko, Kolmanič Marija
iz Mlake pri Kočevju 12 — dečka Milana, Solomun Nada iz Kočev-ja, Novomeška 7 — deklico Janjo in Šarkezi Veronika iz Poloma 14 — deklico Cvetko.
Umrli so: Dernulj Marija, roj. Nose, gospodinja iz Lipe 11, ’stara 69 let, Rom Marija, roj. Iglič upokojenka iz Mozlja 15, stara 79 let in Ladina Barbara, roj. Kropf iz Šalke vasi 73, stara 85 let.
RIBNICA
Poročila sta se Škulj Štefan, šofer iz Strmca 2 in Modic Davorina, uslužbenka iz Nemške vasi 14.
Umrla je Arko Frančiška, pre-
KMEČKA
knjižna zbirka
ZA LETO 1961
Pred kratkim so izšle redne knjige Kmečke knjižne zbirke za leto 1961. Knjižna zbirka obsega štiri knjige, in sicer:	Koledar,
Zgodovina slovenskega naroda IV. zvezek, zgodovinska povest Franceta Bevka Umirajoči bog Triglav in knjiga Nekatera vprašanja našega kmetijstva. Tehnična oprema knjig je zelo dobra. Knjižna zbirka je izšla v nakladi 22.400 do 23.000 izvodov. Glavni urednik Kmečke knjižne zbirke je Matevž Hace.
Izbor knjižne zbirke je zelo pester. Knjige so vsebinsko bogate. Pisane so v poljudnem jeziku. Vsaka od teh štirih knjig je po svoje zanimiva in privlačna, pa naj si bo to Koledar, Bevkova zgodovinska povest, Zgodovina slovenskega naroda ali knjiga, ki obravnava Nekatera vprašanja našega kmetijstva.
Prav bi bilo, da bi vsak naš človek, posebno pa naši kmečki ljudje, bili naročeni na knjige kmečke knjižne zbirke. Knjige nudijo prijetno in poučno branje; zato jih toplo priporočamo.
Qibaaie prebivalcev Zahvale J^codam JayubljeHV Uteklid
užitkarica iz Jurjeviče 26, stara 84 let.
PREDGRAD
Poročila sta se Šneljer Ivan, kovaški pom. iz Kota 6, star 23 let in Maurin Frančiška, delavka iz Vimolja 8, stara 19 let.
Umrl je Maurin Peter, preužit-kar iz Vimolja 1, star 83 let.
SODRAŽICA
Rodile so: Vesel Kristina, gospodinja iz Zamosteca 16 — dečka Borisa, Lavrič Jožefa, gospodinja iz Petrincev 11 — hčerko Lidijo, Marolt Jožefa, gospodinja iz Bri-novšice 1 — dečka Silvestra, Žlindra Frančiška, gospodinja iz Vinic 17 — dečka Jožeta in Lavrič Ivana, gospodinja iz Petrincev 6 — dečka Alojza.
»NOVICE« - glasilo Občinskega odbora SZDL Kočevje in Ribnica *^daja in tiska CZP »KOČEVSKI TISK« v Kočcvju- Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Janez Merhar. Uredništvo in upra-v Kočevju, Ljubljanska cesta »on *elef°n uredništva in uprave Naročnina je 500 din, polletna <50 din in jo je treba plačati v naprej. Za inozemstvo 1000 din oz. 3 ameriške dolarje. Tekoči račun: «00-78-1-265 pri Komunalni banki Ljubljana, podružnica Kočevje
JADRAN, Kočevje: od 27. do 29. januarja ameriški barvni cine-mascopski film »Trgatev«, 30. januarja italijanski cinemascop-ski film »Očetje in sinovi«, 1. in 2. februarja ameriški barvni vistavizion film »Holivod ali propast«, od 3. do 5. februarja francoski barvni cinemascopski film »Njeno življenje«.
SVOBODA, Rudnik: 28. in 29. januarja angleški film »Pot v visoko družbo«.
RIBNICA: 28. in 29. januarja jugoslovanski film »Deklica in hrast«, 4. in 5. februarja sovjetski film »Prvi dan miru«.
SODRAŽICA: 28. in 29. januarja italijanski cinemascopski film »Ljudje in volkovi«, 4. in 5. februarja italijanski film »Žena dneva«.
LOŠKI POTOK: 29. januarja jugoslovanski film »Štiri desetletja«, 5. februarja jugoslovanski film »Deveti krog«.
VELIKE LAŠČE: 28. in 29. januarja ameriški barvni film »Prišel je iz Laramija«, 4. in 5. februarja češki film »Šola očetov«.
DOBREPOLJE: 28. in 29. januarja francoski barvni cinemascopski film »Tamango«, 1. februarja francoski film »Postopači«.
KOČEVSKA REKA: 28. in 29. januarja ameriški barvni film »V pomladi življenja«, 4. in 5. februarja ameriški barvni film »Prijateljsko prepričevanje«.
PREDGRAD: 28. in 29. januarja francoski film »Beležnica majorja Tompsona«, 2. februarja ameriški barvni film »Mož iz Kolorada«, 4. in 5. februarja francoski film »Primer dr. Lau-renta«.
BROD NA KOLPI: 29. januarja italijanski film »Dekleta iz Sv. Fredijana«, 5. februarja ameri-riški film »Najhitrejši revolve-raš«.
S § f
Pohod »Ob žici okupirane Ljubljane«
Partizanski pohod »Ob žici okupirane Ljubljane« je postal tradicionalen. Organizator te prireditve in tekmovanja obenem je Okrajni odbor Zveze borcev NOV Ljubljana s sodelovanjem Ljudske mladine Slovenije, ZPM Slovenije in Atletske zveze Slovenije. Partizanski pohod organizirajo v spomin na junaško Ljubljano v letih okupacije in v počastitev 20. letnice pričetka oborožene vstaje jugoslovanskih narodov.
Prireditev bo imela manifesta-tivni in tekmovalni značaj. Marii-festativni del pohoda bo obsegal množični partizanski marš za moške, ženske in mešane ekipe na 15 km dolgi progi; množični partizanski marš za moške in mešane ekipe srednjih in vajenskih šol na 15 km dolgi progi. Nadalje množični partizanski marš za moške, ženske in mešane ekipe pionirskih odredov iz 4. in 5. razredov osnovnih šol na 3 km dolgi progi ter množični partizanski marš za moške, ženske in mešane ekipe pionirskih odredov in mladinskih aktivov iz 6., 7. in 8. raz-
redov osnovnih šol na 4 km dolgi progi.
Tekmovalni del pohoda bo obsegal štafeto 3.000 m X 4.000 m X X 5.000 m X 4.000 m X 3.000 m za moške ekipe (24.000 m); štafeto 5 X 2.000 m za ženske ekipe (10 000 metrov); štafeto 5 X 2.000 m za moške ekipe srednjih in vajeniških šol (10.000 m); mali maraton (25.000 m), tekmovalni pohod za moške ekipe na 25 km dolgi progi in tekmovalni pohod za ženske ekipe na 15 km dolgi progi.
27. aprila 1961 bo prireditev za obe kategoriji množičnega partizanskega marša za moške, ženske in mešane ekipe pionirskih odredov in mladinskih aktivov. Prireditev za vse druge kategorije, razen za obe kategoriji množičnega partizanskega marša za moške, ženske in mešane ekipe pionirskih odredov in mladinskih aktivov, bo dne 7. maja 1961.
V tej mogočni manifestaciji naj bi v čim večjem številu sodelovali tudi možje in žene ter mladina iz naših krajev.
OBVESTILO
OKRAJNO SODIŠČE KOČEVJE OB VEŠČ A
vse državljane na območju tega sodišča, da se z dnem 1. februarja 1961 PRELOŽI stalni uradni dan tega sodišča za dajanje pravne pomoči nevabljenim strankam s torka na PETEK in se bo od 1. februarja 1961 dalje nudila nevabljenim državljanom pravna pomoč na sodišču vsak PETEK od 8. do 14. ure.
Poslovanje zemljiške knjige ostane tako kot doslej in bo zemljiška knjiga sprejemala stranke vsak dan od 8. do 12. ure.
Opozarjamo vse državljane, da se držijo določenega uradnega dne, ker se izven uradnih dni nevabljene stranke ne bodo sprejemale.
OBVESTILO
o delovnem času pri podružnici okrajnega Zavoda za socialno zavarovanje v Kočevju in o času, v katerem sc sprejemajo stranke
Obveščamo vse državljane, gospodarske organizacije, zavode in ustanove, da bo Podružnica okrajnega Zavoda za socialno zavarovanje v Kočevju poslovala začenši od 30. januarja 1961 takole:
—	ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 7. do 14. ure,
—	ob sredah od 7. do 12. ure in od 14. do 18. ure,
—	ob sobotah od 7. do 12. ure.
Stranke bodo sprejemali:
—	ob ponedeljkih in petkih od 8. do 12. ure,
—	ob sredah od 14. do 18. ure.
Vložišče bo sprejemalo vloge vsak delovnik v vsem delovnem času.
Recepte za ortopedske pripomočke, prijave, odjave in spremembe zavarovanja bodo sprejemali vsak delavnik od 8. do 12. ure in ob sredah od 14. do 18. ure.
Podružnica okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Kočevju
Komisija za sprejem in odpovedi delovnih razmerij pri podjetju »TEKSTILANA« Kočevje
razpisuje
DELOVNO MESTO MOJSTRA MEHANIČNE DELAVNICE
Pogoji: najmanj deset let prakse na delovnem mestu mojstra ali v kovinski stroki.
Osebni prejemki po tarifnem pravilniku.
Rok nastopa službe — takoj.
Ponudbe pošljite najpozneje do 10. februarja 1961 na upravo podjetja.
»TEKSTILANA« Kočevje
! ZANIMIVOSTI
• TABLETE
PROTI PREHLADU j V neki tovarni blizu Londo-I na je zdravnik preprečil izgu-! bo več tisoč delovnih ur s tem, j da je dal 6000 delavcem ta-| blete proti prehladu, ki so se | izkazale kot zelo uspešne.
Vsak delavec je moral pri i j prvem znaku prehlada pogolt- j | niti pet tablet. V dvanajstine- ! j sečni preizkusni dobi so zdrav- ; | niki pri devetih od desetih pri-! merov — po pisanju london-| skega »Sunday Dispacha« —
| dosegli, da se bolezen ni raz-| vila.
j Dve od teh tablet vsebujeta I | toliko vitamina C kot cel za- I j boj oranž. V nadaljnjih dveh ' i tabletah je aspirin, phenacetin, I | nikotinamid in kazein. Peta ta- ! \ bleta vsebuje antibiotike proti j j vnetju grla. Tablete so se iz- I | kazale tudi kot uspešno sred- I I stvo za preprečevanje bronhi- j | tisa in vnetja mandeljnov.
i
3	# SVOJEVRSTNO
MAŠČEVANJE
Maščevanje svoje vrste si je j privoščila neka monakovska j konturistka, ki je bila v služ- I bi v neki nabavni zadrugi, od | koder pa so jo pred nekaj dne- j vi odpustili zaradi nevestnega I dela. Konturistka se je napo- I tila do nekega velepodjetja z j vinom in tam naročila za na- I bavno zadrugo, kjer je prej službovala, nič več in nič manj kakor 10.000 steklenic šampanjca. Uprava nabavne zadruge je bila kajpak zelo presenečena, ko so uslužbenci trgovine z vinom pričeli razkladati zaboje s šampanjcem. Direktorja zadruge je veljalo precej truda, preden je lastniku trgovine z vinom pojasnil, da gre za navadno — čeprav svojevrstno — maščevanje odpuščene uslužbenke. Ta bo v zaporu morala verjetno nekaj časa piti namesto šampanjca navadno vodo.
S PRVI JE BIL POLICIST Policistom tudi v privatnem življenju ni vedno z rožicami postlano, saj morajo biti tu ravno tako vzorno disciplinirani kot v službi. V sosednjem Gradcu pa je imel eden od policistov smolo prav prvega dne v letu 1961.
V	prijetni družbi je silvestroval, dobri dve ure po polnoči pa sc je z ženo odpeljal v svojem avtomobilu proti domu. Razumljivo je, da se omenjeni policist na silvestrovanju ni vzdržal alkoholnih pijač, zato je upravljal svoje vozilo nekoliko okajen. Vse je bilo v redu, če bi se na nekem ovinku ne zaletel v vojaški tovornjak. Službujoči policist je takoj pristopil h kolegu v civilu in kajpak opazil, da je ta vinjen. Kolega gor, kolega dol, službujoči policist je naredil prijavo, vinjenemu vozniku so odvzeli vozniško dovoljenje, razen tega pa je v službi še
_ suspendiran. Policist je bil | prvi, ki je v letu 1961 zakrivil | prometno nesrečo v Avstriji.
ČUDNE METODE I ŠOLSKEGA RAVNATELJA
'	® KAZENSKA NALOGA
ZA SOPROGO
Od nog do glave šolmašter | je ravnatelj neke osnovne šole j v Dewsbury ju mr. Cecile Shac-| klock. Svojih »vzgojnih metod« e tudi doma ni opustil in vsa g reč se je po 34 letih končala na | sodišču z ločitvijo zakona.
Leta 1926 je Cecile Shacklock g sklenil zakon s svojo ženo El-I len. Žena je sedaj na sodišču e povedala, da je bil njen zakon g pravi pekel. Neredko se je zgo-I dilo, da je mož sklical otroke,
| ki so morali potem prisostvo-| vati »javnemu opravičevanju«
| matere pred očetom. »Kot jav-f ne usmrtitve v srednjem ve-g ku«, je zamrmral med pripo-| vedovanjem sodnik.
| Žena se je morala pogosto g tudi pismeno opravičevati. Pri j tem se je zgodilo, da opraviči-| lo ravnatelju ni ugajalo in ga I je morala žena zaradi tega še e enkrat napisati. Sodnik je eno j od teh pismenih opravičil pre-! bral. Takole je bilo sestavlje-š no: »V tem primeru ne gre j-za nikakršno malenkost. Ti ni-I si noben lažnivec. Žal mi je,
| da sem to dejala in ponižno prosim, da mi to opravičiš.»
V	deh primerih je morala žena zaradi nekega spora napisati 20 vrstic kazenske naloge, kot je imel ravnatelj nava-
, do kaznovati neposlušne otro-j ke. Ravnatelj si je izmislil še ! posebno vrsto kazni: če je do-! mneval, da je bil ženin »pre-j kršek« posebno hud, ni smela I teden dni nositi poročnega pr-\ stana. Zakon je bil razvezan | po moževi krivdi.
| od tu in tam
TELEVIZOR na Velikem Osolniku
Veliki Osolnik je majhna, pri-1 je bil že dolgo želja prebivalcev jazna, a zelo razgibana vasica, pol tega kraja. Vaščani so se televi-ure hoda iz Rašice. Kraj Veliki zorja zelo razveselili; saj je le re-Osolnik se imenuje po istoimen- dek vaščan videl televizijsko od-skem hribu. Tod žive ljudje od dajo. Televizor je pritegnil mlade
kmetijstva, živinoreje in izdelovanja suhe robe.
Med NOB je vas veliko pretrpela. Tu so bile stične točke partizanov, Italijanov in kasneje belogardistov. Nekaj vaščanov je bilo ubitih, nekateri so bili internirani v taboriščih. Vas je bila tudi bombardirana.
1953. leta so začeli s prvimi deli za elektrifikacijo vasi. Tri leta zatem je na Velikem Osolniku ter okoliških vasicah in zaselkih prvič zasvetila elektrika. To je bila zelo velika pridobitev za tukajšnje prebivalstvo. Kmalu so zabrneli prvi elektromotorji. Za elektrifikacijo so večinoma prispevali vaščani sami les, denar in pomagali s prostovoljnim delom. Nekaj sredstev je nudil tudi bivši okraj Kočevje.
Pred vojno na Velikem Osolniku niso imeli šole. Otroci so obiskovali šolo v sosednjem Robu. Po osvoboditvi se je število šoloobveznih otrok povečalo in vašča-nin so zaprosili za učno moč. Dobili so jo. Pouk se je začel s šolskim letom 1945/46 in je bil v zasilnem prostoru v kmečki hiši. Prostori nikakor niso bili primerni za šolo. Z nekaj sto kosi opeke in golimi rokami so začeli Osolni-čani z gradnjo nove šole. Vaščani so vložili zelo veliko število pro-
in stare. Izvolili so poseben odbor, ki skrbi za objavo televizijskih sporedov in red v dvorani.
Pripomniti moramo, da imajo vaščani še razne načrte in voljo za delo v korist kraja in skupnosti.
Upajmo, da elektrika, šola in drugo niso njihovi zadnji uspehi, pač pa le spodbuda k nadaljnjemu delu.	K. M.
Rašica je lahko za vzgled
Rašica stoji na hribčku ob križišču poti, ki vodijo v Ljubljano, Kočevje in Dobrepolje. Pred vasjo se vije potok Rašica, ki v poletnih dneh privablja številne kopalce iz bližnje in daljne okolice.
Pod vasjo stoji lep spomenik, ki ga je slovensko ljudstvo postavilo Primožu Trubarju, ki se je tu rodil, ob 400-letnici prve slov. knjige.
Ljudje, ki živijo v tej vasi, so delovni in veseli. V preteklem letu pa so dokazali, da so tudi složni.
Prisostvoval sem VI. redni seji upravnega in nadzornega odbora PGD Rašica, ki je bila 22. januarja v prostorih novega gasilskega doma.
Dom so začeli graditi 2. maja preteklega leta, zdaj pa je že dograjen. V njem je poleg orodjarne tudi dvorana, ki bo služila za razne seje društva in organizacij, hkrati pa bo kulturni kotiček za
stovoljnih delovnih ur pri gradnji vaščane
šole. Novo šolsko poslopje je bilo že leta 1956 zgrajeno in istega leta izročeno svojemu namenu.
V novi šoli so zgradili tudi dvorano, kjer je glavno zbirališče vaščanov.
Veliki Osolnik je pred dobrim letom spadal pod občino Lašče, po reorganizaciji te občine pa so vas priključili občini Ljubljana-Rudnik. Teritorialno je ta kraj na koncu občine, pa je kljub temu opazen precejšen gospodarski napredek, posebno v primerjavi s prejšnjo občino.
Pred kratkim so prebivalce Osolnika iz Obč. odbora SDZL Ljubljana-Rudnik prijetno presenetili. Podarili so jim televizor, ki
PGD Rašica je še mlado. Ustanovljeno je bilo leta 1953. Njeni člani so že večkrat dokazali sposobnost ob priliki požarov in pa v zadnji jesenski poplavi. Na kraju nesreče so bili vedno med prvimi.
Društvu je bil nujno potreben dom. Na zadnjem občnem zboru v preteklem letu je bilo sklenjeno, da se dom zgradi. Vsi člani so se obvezali, da bodo pri tem opravili po 30 prostovoljnih ur.
Da so sklep izvršili je vredno vse pohvale in lahko služi drugim društvom za vzpodbudo.
Društvo ima gasilski voz, mo-torko, 115 m cevi, 10 čelad, reševalni pas in reševalne kable. V
Prizor iz zadnjega dejanja drame »Zgrešena pota«, ki jo je uprizorilo KUD »Dr. Ivan Prijatelj« Sušje
preteklem letu so nabavili 100 m cevi.
Seja, kateri sem prisostvoval, je bila zelo živahna.
Poročilo o delu društva v preteklem letu je podal njen predsednik Maks Pečnik.
Ugotovljeno je bilo, da so bili sklepi zadnjega občnega zbora in zadnje seje nadzornega in upravnega odbora izvršeni. Prečitan je bil tudi zadnji sejni zapisnik. Odbor je pregledal število prostovoljnih delovnih ur.
Za izgradnjo doma je bilo opravljenih skupno 2.050 delovnih ur. Vsi člani so obveznost 100 % izvršili, mnogi od njih pa so jo celo petkratno presegli. Nekateri člani so tudi materialno prispevali k izgradnji doma (s peskom, lesom in podobnim).
Druga točka dnevnega reda je bila priprava za občni zbor, ki bo v nedeljo 29. t. m.
Sestavili so predloge kandidatov za nov upravni in nadzorni odbor in dnevni red.
Soglasno so sprejeli sklep, da se na občnem zboru sprejme v društvo pionirsko desetino. Pionirji kažejo za delo v društvu veliko zanimanje.
Iz vsega, kar sem videl in slišal, sem ugotovil, da ima mlado PGD Rašica vse pogoje za še bolj uspešno delo v bodoče. NIL
„Deveti krog" v Loškem potoku
5. februarja bodo v kino Loški potok vrteli odlični jugoslovanski film »Deveti krog«. Vsebina filma govori o strahotah vojne, ki se niso izognile tudi mlade Židinje Ruth. Le-ta je kljub nasilju ostala skrita pri prijatelju njenega očeta sredi Zagreba, sredi fašističnega terorja. Tudi tu ni brez nevarnosti. Da bi jo rešili pred morebitno aretacijo, sklene očetov prijatelj, da jo poroči s svojim 19-letnim sinom Ivom. Po končani vojni na naj bi se razšla. Mlada Ruth še močnejše spozna grenkobe svojega pokolenja, pa tudi Ivo spozna njen strahoten položaj. Njegova vloga rešitelja se kmalu spremeni v pravo mladostno ljubezen. Ali sreče je kmalu konec. Ruth pade v roke okupatorju. Šele sedaj Ivo spozna, kaj mu je pomenila mala Ruth. Sklene, da pojde z njo, da jo poišče za vsako ceno, pa čeprav bi moral iti v »deveti krog pekla«.
Najde jo v »krogu pekla«, v koncentracijskem taborišču ... Ali iz tega pekla ni več izhoda...
21. januarja okrog 20. ure je prišlo na cesti II. reda Kočevje-Stari log, do prometne nesreče. Vinjeni traktorist Ignac Kohec je vozil s traktorjem znamke »Ferguson« in s prikolico »UKP« iz
S traktorjem pod cesto
Kočevja proti Staremu logu z namenom, da bi iz Starega loga prepeljal mleko v Kočevje. Na traktor je naložil G. R., na prikolico pa D. I., oba iz Starega loga. Ko je pripeljal po cesti kakih 1.500 metrov pred Starim logom, desnega zavoja zaradi vinjenosti ni mogel izpeljati. Traktor je zapeljal na rob ceste, od tu pa pod cesto v grmovje, kjer se je traktor prevrnil. Na srečo ni bilo težjih telesnih poškodb, lažje ranjen je bil le potnik, ki se je vozil na prikolici. Na vozilu znaša škoda okrog 80.000 din.
K. A.
rMesec bo zakril sonce
Popoln sončni mrk je samo tri- 1 zorilo zdravnikov: ne glejte ta-
krat v tisoč letih. Tak sončen mrk bo letos 15. februarja. Hočete, da vam povemo še uro in minuto? Ob 8. uri in 40 minut bo polna temo pokrila del Jugoslavije. Verjetno 15. februar ne bomo tako hitro pozabili. V trenutku, ko bo mesec zakril sonce, se bo živo srebro v termometrih naglo spustilo, začel bo pihati veter, živali bodo postali nemirne. Pokazala se bo svetleča korona na temnem nebu. Kjer bo vedro, bodo zasijale zvezde, planeti. Doživeli bomo jutro brez sonca!
Popoln sončni mrk bo segal od Biskajskega zaliva do Sibirije. V Jugoslavijo bo pripotovalo več sto astronavtov in znanstvenikov, kajti naša dežela je ena najprimernejših za opazovanje te nevsakdanje posebnosti. Pri nas bo sončni mrk posebno viden ob jadranski obali in otokih ter v Sarajevu, Mostarju in Nišu, kjer bo sončni mrk najmočnejši.
Opazovanje sončnega mrka ni priporočljivo, zato naj velja opo-
krat v sonce s prostimi očmi, še manj z daljnogledom, ki nima zaščitnega temnega filtra. Lahko se zgodi, da ob nezaščitenem pogleda na sonce izgubite vid. Ne verjamete? V nekem ameriškem mestu je lani ob delnem sončnem mrku oslepelo 150 ljudi, ki so brez zaščitnih očal ali gostih filtrov gledali igro sonca.
Kdor ima televizor bo lahke gledal sončni mrk na televizijskem ekramu. Jugoslovanska, francoska in italijanska televizija bodo posnele ta nevsakdanji nebesni pojav in ga prek »Evroevi-zije« posredovale vsej Evropi. Snemali bodo na 1.400 m visoki planini Jastrebac. Preden so snemalci postavili vse instrumente in ostalo na planino, so morali precej garati in vse znositi po kosih na vrh.
Nekaj takega, kar bomo videli 15. februarja letos, bo spet doživelo človeštvo šele 14. junija 2151. leta. V tem tisočletju pa je bil' sončni mrk leta 1229 in 1431.
I—Pismo iz Ueli&ifi Poljan—
3
Na hribčku v bližini Ortneka je vas z imenom Velike Poljane. Ta vas je bila vedno napredna. Velike Poljane štejejo 50 hiš.
Kljub trdim pogojem dela in slabemu zaslužku so predniki današnjih Poljan zgradili vodovod. Že leta 1937 je na Poljanah zasvetila elektrika.
Pred 53 leti je bilo na Poljanah ustanovljeno gasilsko društvo. Člani društva so se trudili, da bi bili čim bolj usposobljeni, tako da bi bili vsak trenutek sposobni braniti imovino pred požarom. Nabavili so tudi ročno briz-
svetovne vojne. Kakor druge stvari je tudi brizgalna v vojni bila uničena, prav tako tudi gasilsko orodje.
Po končani vojni so poljanski gasilci izpopolnjevali gasilsko orodje — in se vadili. Udejstvovali so se v številnih gasilskih tekmovanjih. Druga desetina je sodelovala tudi na republiškem tekmovanju na Vidmu-Krško in dosegla 6. mesto. Društvo je imelo štiri desetine: dve moški ter eno žensko in' pionirsko desetino.
Pred tremi leti so poljanski gasilci slavili 50-letnico ustanovitve
galno, ki jim je služila do druge gasilskega društva. Ob tej priliki
seji ObLO Kočevje je o stanovanjski izgradnji poročal predsednik stanovanjskega sklada France Per
so razvili tudi društveni prapor. Od takrat pa do sedaj se je mnogo spremenilo...
Zadnji gasilski občni zbor sc imeli za leto 1958. Na tem zboru niso imeli volitev za nove člane odbora. Do tedaj je bilo društvo1 aktivno, potem pa je postalo pasivno. Vrata gasilskega doma so ostala zaprta. Sprašujemo se, kaj je vzrok takemu mrtvilu? Zakaj se gasilski funkcionarji ne zavedajo in ne izpolnjujejo svojih dolžnosti? Kako jim je pri srcu, če se spomnijo na prednike, ki sc s trudom ustanovili društvo in ga spravili na dostojno višino. Najbrž je takemu stanju krivo vodstvo društva. Vprašamo se, kaj bi se zgodilo v primeru požara, ker gasilske desetine že več let pogrešajo praktičnega in teoretičnega znanja?	-šek
Ustanovili so ZR0P
Preteklo nedeljo so v Dragi ustanovili osnovno organizacijo1 Zveze rezervnih oficirjev in podoficirjev. Pobudo za ustanovitev je dal Občinski odbor ZROP. V odbor so izvolili sedem članov, za predsednika pa je bil izvoljen Slavko Janež.
Iz programa dela je razvidno,, da bodo priredili več strokovnih predavanj. Največjo skrb pa bodo posvetili proslavi, ki bo v počastitev 20-letnice vstaje letos v Dragi. Na kraju so poslušali predavanje majorja JLA tov. Dimiča.
B&.
Gasilci
Zamostecu
Gasilsko društvo Zamostec je imelo v nedeljo 15. januarja letni občni zbor. Udeležba članstva je bila zadovoljiva. Na zboru so člani upravnega odbora poročali o delu. Delo v društvu je bilo dokaj živahno. Društvo praznuje letos 40-letnico obstoja in namerava do takrat prenoviti gasilski dom in razviti društveni prapor. Člani in vaščani so prispevali precej lesa. Ker lesa lani niso posekali, so člani sklenili takoj začeti z delom. Sklenili so tudi poživiti pionirski odsek.	I
Z nožem nad ženo
To se je zgodilo 17. januarja ob 8. uri zjutraj v Žimaricah. J. Z. iz Žimaric je v omenjenem času in brez povoda zabodel svoji ženi nož v hrbet in ji prizadejal precej globoko rano. Poškodovana
vreden vsega obsojanja. Ljudje vedo povedati, da je J. Z. ženo tudi že pretepal. Ima tudi dva nezakonska otroka, za katera ne skrbi. Poleg teh je družinski oče peterim svojim otrokom. Vaščani
žena je vsa krvaveča iskala zdrav- ; Žimaric obsojajo njegovo nasilno niško pomoč v Sodražici. Brutalni • dejanje proti lastni ženi. Proti sto-nastop Z. napram svoji ženi je I rilcu je uveden postopek.

France Trampuš
Ob reki

akega močnika nisem jedel X./ potem nikdar več. Čisto jas-no- pomnim, kako smo ga pripravljali. Koruzo, ki smo jo prinesli še od doma, smo na tanko razsuli po plohu in pokleknili zraven. Molče, kakor bi počenjali nekaj skrivnostnega, smo s ploščatimi kamni, ki so jih prinesli z brega, tolkli po zrnih koruze in jih trli. Stari Juvan je vmes zmerom godrnjal, da mi, mulci, premalo pazimo.
»Vidiš, že spet ti je odskočilo zrno. Išči ga!«
Našel sem ga zlahka, saj sta travo na tem dvorišču, kjer so nas stražili Nemci, naši dve kozi popasli čisto do zemlje in mi smo jo s hojo še steptali. Zrnce sem položil predse na ploh, postavil nanj kamen in z vso svojo težo pritisnil, da se je zdrobilo v pravo moko. Pogledal sem starega Juvana ln pričakoval, da mi bo odobravajoče prikimal. A je spustil svoj pogled tja med zrnje.
Tako smo mleli kako uro. Drugi
so med tem lomili sveže veje in iskali suhljadi, ki nam je je že dolgo primanjkovalo. Sedaj je bilo treba še vode. Vodo smo zajp-mali iz Save, ki je na eni strani omejevala dvorišče, ker so si Nemci vodnjak pridržali zase in ga zastražili. Takrat sem se že vdrugič ponudil, da grem po vodo in v roki sem držal veliko konzervno škatlo.
»Ne smeš!« Mama mi je vzela škatlo iz roke.
»Zakaj ne smem k reki?«
Obesil sem se za rob škatle in skrčil kolena, da mi je pred očmi zaplesal čuden napis.
»Mama, saj si včeraj rekla, da nisem več majhen.«
Tudi to ni pomagalo. Moral sem odnehati.
Rekla je: »Ne smeš,« in me nežno pobožala po laseh. Po vodo je šel nekdo drug.
Močnik se skuha v pol ure, tistikrat pa se je kuhal neskončno dolgo, dalj kakor se pripravljajo najboljše jedi. V začetku ni ho-
tel goreti ogenj, potem bi ga bila moja mama, ki ga je kuhala, skoraj prevrnila, ker posoda ni dobro stala na kamnih, ki so jih zložilo v ognjišče. Zato so se nama z bratcem, ki je še hodil v krilcu, drugi otroci smejali.
»Viš, vaša mama pa ne zna kuhati. Naša zna bolje, bolje ...«
Vsi smo lačno gledali k ognjišču, požirali sline in si z rokavi brisali smrkave nosove.
Planili smo na jed, ki so jo zabelili s kozjim mlekom, in jo zmetali vase. Dober, čisto dober je bil tisti močnik, čeprav je dišal po osmojenem. In kako prijetno siti smo bili potem!
Popoldne se je zgubil moj bratec Toni. Mama ga je iskala in tudi jaz sem ga šel iskat. Nisem vedel, kam se je izgubil, a sem stekel k reki, 1cot bi vedel, da ga najdem tam. Obstal sem pred grmovjem. Sava se je šumeče valila navzdol. Oziraje se okrog sem prisluškoval.
Od nekod z leve, iz bližine, sem zaslišal Tonijev glas. Stekel sem par korakov v tisto smer in se prerinil skoz veje. Poslušal sem bruited
»Stric, no, daj, povej če je voda mrzla. Povej, povej!«
Ob pogledu na Tonija in na tisto, kar je plavalo zraven njega, me je prešinil strašen srh, da
sem zavpil, tako zavpil, kot zavpije tisti, ki ga trgajo. Tresel se mi je hrbet, drgetal sem in po glavi me je ščemelo. Čeprav me je dušilo, sem kričal. Z roko sem si brisal solze, ki so mi stopile v oči in lile po licu. Tudi Toni, ki je pribežal k meni, je zdaj zajokal in davil iz sebe:
»Stlic noče govoriti.«
Pritekli so ljudje in tudi mama z njimi. Hitro je vzela Tonija v naročje. Dobriča, o katerem so pravili, da se je rešil s Kozare, je stopil k truplu, ki se je zibalo v vodi. Bil je po naše oblečen moški, v obraz ga nisem videl.
»Ali boš šel!« je zarežal Dobriča name.
Obotavljaje sem se umaknil za grmovje. Opazoval sem med vejami, kako je razrešil telegrafsko žico, ki se je razpenjala od mrtvečevih rok do kola, zabitega v produ, in kako je truplo odplavilo. Dobriča si je potem splaknil roke in jih obrisal v hlače.
Ko me je našel za grmovjem, se je razjezil. Pograbil me je za roko in me vlekel s seboj.
»Stric Dobriča, ali me zato ne pustite po vodo za jed?«
»Da, ubogi fant.-----Na stotine
jih je že nesla Sava tod mimo«
Potem me je vlekel še hitreje. Morda mu je bilo žal, da je povedal.
ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE INVALIDOV K O C E V J E
razpisuje
naslednja delovna mesta:
1.	Sefa računovodstva
2.	FINANČNI KNJIGOVODJA
3.	MATERIALNI KNJIGOVODJA
Pogoji: pod 1. srednja šolska izobrazba s prakso v računovodski službi; pod 2. in 3., srednja šolska izobrazba ali nižja šolska izobrazba s prakso v finančni službi.
Ponudbe pošljite na upravo Zavoda, najkasneje do 30. januarja 1961.
Zimski motiv iz Bele krajine? Ne! Naš sodelavec ing. L. Čampa j* napravil ta posnetek v Zapotoku pri Sodražici