St. 19.
V Gorici, 11. maja 1883.
S^iv^
Tecaj XEtl;
„So5a" izbaja vsak petok in velja
po po§ti prejemana ali v Gorifi nn flom
poSiljana:
Vse let©    .....   f. 1.40
Pol Ieta.....„ -'.2o
Cetvrt leta....., 1.1"
Pri oznanilih in tiiio tudi jui ..po-
laaicah" se placujo /a uava«hit> tnstup.
no vrsto:
8 kr. i'M se tiska 1 krat
:iki.   i»o pro*
Posamezne Stevilke se dobivajo po 8 kr. v tol»akarnicah v goaposki ulici lilizu ,?trf<h kron", na starem trgu in v nanski ulici ter v Trstu, via Ca-serma, 8.
Dopisi naj se blagovoljuo po§iljajo ttredniStvu „Soce" v Gorici v Via Ascoli 8, I., narocnina paopravniStra „8oeV' Via della Croce St. 4. II.
Uokopisi se ne vracajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo. — Delalcem in diugim iiepremoinim bc narofinina eniza, akoie oglasc pri opravniitvu.
Balmacija in Istra.
V  Dalroaciji so raznrere naSim primorskim mo5uo podobne. Vecuia prebivalstva je slovanska, to je: kr-va§ka-srbska; njaujlina po nekaterih mcstth je pa italrjaiiska. Nekdaj mm imela tnekatera dalmatinska mesta svojo lastno upravo, svoje plninstvo, svojo o-jniko in svoj hivaski jezik, kakor .na priliki Du-brovoik (Ragusa). Pozneje je pri&la de2ela pod be-neSko republiko, ki je poSiljala v njo svoje uradnike, svuje ljudi in svoj, to je: italijanski jezik. Tako se je zgodilo, da je hrva§ki jezik propadal, italijanski se je pa iiril. Uradi, posebuo sodnije, postali so italijanski. To ni bil napredek, to je bil nazadek v veliko Skodo narodove ouiike.
V  novejSih casih se je zaCela buditi 2elja po o-utiki in napredku; zato je bil sprejet v drzavno te-inelJDO postavo §. ID., ki dolo&ije in ptizuava vsetn narodoontim eiiake pravice. Vsled tega so tudi v Dal-maeiji uradi zafieli govoriti in pi.iatt v uarodovemje-ziku in bo tako blagodt'juo uplivali na Ijudstvo, /a katero m postavljeui. V zudojih letih ho uradi za« pufitili to dobto pot in m se vruili k atari uavadi. Tudi sodnije so prisle do fklepa,  da cdino veljavni
i'ezik za nje je v Dalmaciji italijanski, in da odloki v irvaskem jeziku so ucveljavui.
DaUnatinski poslanci so bili prasiljeui, da so zo-per tako uradovaoje iskali pomoti na Dtuiaji v dr-lavnem zboru. Poslanec Bnlat je stavil uasvet, uaj se izrccc, da lirvagkt jezik je z ltalijauskim pred soduijo enakoveljaven. Qdsek, ki je to pretreaoval, je aodil, da taka doloLba ni potrebna, ker zadostuje v to svrho §. 19. teineljoih postav, veudar je priporoCil Bulatov nasvet zborntui, ki ga je spiejela, zato da ho s tern ?seh homatij naenkrat konee.
Viada je zabtevala, uaj se ta naredba razSiri tudi na Istro, kjt-r'so razmere take in vehko siabSe, ko v Dalmacijf. Istrski poslanec Milievoi se je nasve-tu ustavljalt 4eS da isterski notarji in odveteiki ne ztiajo hrvaski in da bi zarad tega pravica trpela. Drza-vni zbor je pa sodil, da so notarji in odvetuiki zarad ljudstva, da se raorajo oai uCiti narodovega jezika, ne pa narod njihovega, in je sprejel vkdui predlog.
Tega si paL pauieten clovek ne more misliti, da Be morajo natodii pravice kratiti zarad ue/.moiuosti notarjev in odvetnikov; zato se fiudimo, kako je mo-gel g. poslanec take razioge navesti. Veduo smo mi-slili, da se morajo uradi ravnati po uarodih, ne na-rodi po ur&dih. Ali velja morebiti na Frimorokem drugo pravilo?
LISTEK
OQlejski biskup Fortunac jan (347-369) i njega „Raxiaganje sv. evangeiija rustico sermone."
^Bremic Avgast")
(Konec.)
KlasiCni latinski jezik je pricel propadati, a mesto njega je nastopila cerkvena latin^ina. Doba nmiraj&Ce Iatin§6ine nastopila je za Kon§tantina Ve-likega in je trpela do Karola Vel. (395 — 800;. Cerkvena latiuitina je vzrastla na deblu latinScine, ime-no?ane „latinus rusticus.* Tega ljudskega jezika so se prijeli cerkveni oCetje in so ga povzdvri-gnili do najvefije veljave v eerkvi in dr^avi. Za Karola Vel. je tudi cerkvena latinicma ofiividno jcla propadati, ker navzeia se jebila oblik in izrazov, znanih le jeziku, katerega se je poslulevalo uavadno Ijudstvo, katerega so izobraSenei imenovali roman§(5ino. Ta roman§6ina je bila zmes Iatin§Ciue in jezikov, na-reCij itd. novo doslih narodov, grmanskih in drugib za Casa preseljevanja. Ker je.postajala cerkvena la-tin§6ina natodom ule nerazumljiva, je Karol Veliki Ieta  813.  zapovedal, da se Irna Jjudatvu Kristus
Druga zlata jama nasim kmetom.
V Stijaku, 7. maja 1883.
Ker ste moj zadnji dopis tako po^astili, da ste ga djali na prvo stran, drznil sem se, nadlegovati Vas, g. ureduik, z drugiiu spisom, o katerem sodim, da pri-nese nSo6iuitnu (itateljem obiluo korist, ako se bodo po njern ravuali.
Druga zdatna pomofi v dosego blagostanja je za naSega kmeta neovrgljivo pomno^enje sadjereje. Ves svet je u^e prepre?.en z dobritni eestami in 2eleznica-mi, ki vsestrausko pospcSujejo promct v najodva2nej§o Boverne kraje, kamor se naSe ju^no sadje leto za 1c-tom bolj uva^a ter prodaja po dobrih cenah. Za to stvar se nnSi kmetovalei, osobito KraSevci in Vrhovci, premalo zauiinajo. Lc tu in tarn opaziS v na^ih km-jih sadno drevo, katero redko douese dotifiniku zrel sad. Neporcdoi fantaliiii ponofii odna§ajo sad in poleg tega lomijo drevesea, da so za vec let unifiena. A \ njiiii je usahnilo tudi kmetu veselje do sadjereje, in niorda v nepremiSljeni jezi poseka edino dvovesee, ki tnu leto za letom donaSa mesto sada navkcnosti. To zainorcmo ubraniti k s bitro pomuo^itvijo saunih dre-vcs, ki bi se ne smola pogregati pri nobcnom pose-stniku. To morcmo izpeljati pa le s ponioejo Sol-skih vrtov.
Vsaka ljudska Sola (na d«2eli) naj bi imela svoj Solaki vrt. Ta naj bi bil otrokom prava telovadnica. Tu naj se otrok tiLi reda, saage in praktiiine delavno-sti. Tu naj se odgojujejo in pozlabtnujejo sadna dre-vesa ter naj se med obdnarje razdelujejo. V malih letib bi se v takej obCini, kjer vstrajno deluje pravi ucitelj, sadjereja tako pomuozila in zboljgala, da bi dona§ala ogromne obresti. To je dan danc3 tim lo2ej izpcljivo, ker ima ljudska §ola pri na§i slavni kmetij-eki dru2bi v Gorici na razpolaganje cepicc naj^lah-tnejgih saduih vrstv Toda Solski vrti so pri nas 2a-libog bele vrane. Sslske oblasti so sicer v tej vele-va^ui stvari dobro poduiene, a ogromni stro^ki, ka-terc imajo za popravo in napravo §olskih stanovanj in ueil, ne dopu§Lajo jim, da bi vefi bretnena nala-gali omagajoCemu kmetu. Radi tega poprimite se rcsno te uaprave vi, slavna obeinska staraSinstva, ter napravite vsako svojej Soli tudi Snlski vrt.
Priziiavain, da vas ske!6 rane, katere vara prov-zrokujejo neztiosna bremeua, a breme ki si Clovek sam naIo2i in od katerega pricakuje ^datno od§kodni-no za svojo poMovalnost, je veliko lo2ej nositi, nego prisiljeno breme. Tudi vas bode Solski vrt menj stal, 0,e si ga snmi omislite, kakor Le bi ga vam drugi
oznanovati v romaniCiai (vu]gar§(5ini). L. 813. je cerkveni zbor v Rbeimsu zahteval. da se Skofovi ogovo-ri podomaCijo (vulgarizirajo); prav tako sklene zbor v Tursu 1. 814. in zbor v Maiucu 1. 849. V pogodbi nad§kofa Herarda, ki je 1. 858. razSiril karolinSki te-meljni zakon, je ukazano duhovnom, da pri duhovskih poslih morajo se posluievati Ijndskega jezika in da se moraja podomaciti navadne latinske molitve, da jih priprosti narod razume.
V V. stoletji se o roman§6ini ne more govoriti, ker latinSCina tega stpletja vstvarja svojo dobo, ki^se glasi §e na itne latin skega jezika, kajti brez klasicizma ni. In ravuo ta jezik se imenuje cerkveni latinski jezik. Kakor je iz tega razvidno, §kof Fortu-nacijan svojega BRazlaganja sv. evangeiija* ni spisal v romanSCini, ker je ni §e bilo; ta se je prifiala kes-neje rabiti, o Karolovem casu. V lainSCini tudi ni pisal, kakor velika cerkvena oceta, njemu sodobnika, sv. Hieronim in sv. AvguStin; v umirajo6ej latiuScmi tudi ne, ker tisti cas je bil ta jezik §e krepak, pol-nodonefi, in ker prifienja propadati §e le okoli Ieta 395., v Casu cesarja KonStantina Velikega, ko je na§ For-tunacijan uze polnih 26 let v bladnem grobu po&val; in ker sam pravi, da je je spisal „rustico aer-m o n e,u v kmefikcm jeziku.
Ce se pripisuie „glagolicaB sv. Hierdbimu,, naj se pomisli, da je ta aovratoik Fortuaacijanov, Ce sv.
gradili, kajti vi lehko v to porabite tlako, katero ob-timv Me$ da, nego denar. Morda Ima obCina kak primcren kos zemljiSCa m golski vrt; Co to ni na pravem mestu, se morda lahko zamenja z drugira proti mali odskodnini. Trebalo bi lo zidarje za obzidanje vrta z denarom placati. Stvar jo toraj lehko izpeljlva. Ni je tako borne obCine na GoriSkem, da bi ne pre-nesla takega podjetja. Le resnicae volje in delavnosti je treba pri zapocetji. Na noge toraj, obCiuski pred-stojniki, pomagajte si sami In pomagal vam bo Bog. Hribovec
Dopisi.
Iz Dornberga, o. maja. (Xzgledao mafiCovaoio, vinska iazstava.) I'regovor pravi; rosnica oCl koljo, ft ljuba jo Bogu iu ljudem. To resuico poterjuje po-potnika dopis od tukuj v conjeni nSo5iKlt, 14., ki je marsikaj gtajal. Ta dopis je pridobil „Sloglu enajst udov ter jo vinsko druStvo rmmno^il od petorlco do gttriindvajsct udov. Protekll cetertek so se zbrali udje v obCui zbor, bo premenili odbor in so si izvo-lili za naeelnika enoglasno velocenjenega gospoda vo-djo PovSeta. Otresli so so torej mrzlote in kronill so zopet na zavedno uapredujoco stran. Tako se a poStcnim oro2jem in mozato zavrne javna graja mlafi-nosti, a no z bedastim govoricenjem: „vstav)jal je klepanje kos, uiiifieval prijatclje kozu.
Na tej preustrojeui podlagi je to druStvo dacea razstavilo (v deveto) 34 razuih vin domaCega pridelka. Prcsojevalna komisija kmetijskega druitva je bila se-stavljena z g. vit. dr. Uentschl-a, vodje PovSe-ta, pi. Gironeola, vodje piem. dr. Giordana, praktiCuih zve-dencev g. Katnika in KerSevanija iz Gorice; trije drugi posestniki so bili pa zastopniki obfiine in dru-Stva. Bvanajst mladih vin je bilo z zvezdico odlike pohvaljenih, kakor tudi petero starih iz preteklih^let; dvema se je pa podelila premija (cekin in pol cekiua), namred Joz. sinigoju in And. Mrevljetu. Komisija se je vrlo pohvalno izrazila zarad nepricakovane izverst-nosti gledd na slabo lansko letino. 0 ciku, piesnobi in enakih glavjiih pregrehah ni bilo sliSati prito^eb, kakor v prcjsajih letih, Presojevanje, katero je vodil vit. dr. Hentschl, je ttajalo tri ure; nepopolno zuanje slov. jezika od straui predsednika je nadomestoval s prestavo vrli vodja g. Povse tako, da je presojevanje iinclo dober vtis poduka tudi pri maogobrojnem ob-Cinstvu.
Popoludne nam je napravilo prelepo veselje nad
Hieronim ni izuracl glagolice, vendar slovan5Cino je moral znati, ker je tako izvrstno stolmaCil ime Ty-mk — iuterpretatur silens — in druge.
Mogofie, da je glagolica §e starSa od sv. Hiero-1 nima. V domovini sv. Hieronima se je narodil bil 1. 267 Donat, izvrstcn govornik, filozof in knji2evnik. Ta je 6 let pridigoval sv. KriScevo vero v svojej do-maiiji. Leta 303, za preganjanja kristijanov zbe2i v Dalmacijo, od todi 1. 304 v Egipt v mesto Thmui (JZtrtpiq), kjer je pastiroval Filea, ki je 1. 305. fe-btuarja meseca kot mufienik za Krista umrl, kateremu je sledil na Skofovej stolici sv. Doaat, ki je celih 15 let sreCno vodii ono cerkev in ki je bil leta 320 pod socesarjem Licinijem mucen, star 50 let.
Farlati pravi o sv. Donatu, da je bil Istran.
V  Ogleji se pogosto pravi, da je stal na slovan-ekih tieh, ker zemlja todi je bila lastnina starih Ve-uetov, Slovanom najbliinjih sorodnikov.
V  Ogleji sostanovaii Latinci ali Rimci kot go* spodujo5i narod, zraven njih pa tujci iz vfieh delov tacas znane Evrope. Slovanov ta ni pomanjkovalo, ker z Veneti bili so stari znanci po trgovskjm potu Se pred Rimci.
Z novo doSlimi Slovani so se narodi todi stanu-jo^i, a njim sorodni, prav kmalu spojili.
Krajevna imena iz stare in nove dobe imajo todi na sebi slp^nski zoaCaj.
petdeset doslih udov „braluega in podpornega dru-§tva8 iz Gorice, dasi vreme ni bi!o vabljivo. Dragih gostov dohod naznanilo nam je pokanje moznarjev; sprejeli sroo jih pred vasjo s trerai zastavami. Ta prizor nam ostane nepozabljiv. Pokuiali so do§K go-stje tadi rasstavljena vina; za postrelbo je A. Sioi-goj, gostiloicar, prav pcwalno skrbel. Razili smo se o mraku brez najmaojSega nereda, potem ko smo v napitnicah povdarjali bratovsko vzajemnost.
Samo na eni reel so se nasi dragi gosti Iah«o spodtikali: nad nevidljivostjo na§e staroslavne Cital-nice in nad domoljnbwm molkom povsod hvaljene ve-teranske godbe iz PervacTne. Nadejamo se, da pri-bodnjic bode tudi ta poraanjkljivost odstranjena, va.ij kolikor zadeva na§o citaloico. Hvakzni smo podpor-Benttt drustvu, da nas je pocastila s svojim izletora; HliSal mm, da vsM ti^a osinerava nekaj naSinee? pristopiti koristnerou druitvu. Bog daj sreiot
Atila.
IZ Kobarida, T. raaja. - Dopisa iz „tolmin-sktga okraja8 v 15. it. ,Sote", ki je opiso?al c. k. okrajnega zdravnika, naj dodan tudi jaz nekaj o tern, kako se godi pri nas in sploh v celej dolini v zdrav-stvenem oziru*
Kakor povsod, je tadi tn veliko bolnikov, ki si iSSejo pomaci pri kakem raazaci ali pa hoiijo od Poncija dft Filata prasat svetov, se v6 da Ie slabib. No, ko vidijo, da jim ni ie vefc pornoci, tedaj po§ljejo po zdravnika, — pa kam? Okrajoi g. zdravnib zgabil je pri nas vse zaupanje zaradi Ie v onem dopisa na-vedenih uirokov. I4«dje se ga prav boje\ in v res-nici gospod je „prekomot% pregosposk. Ne da se mu namreC hoditi okol: in ukazuje, naj hodijo Jjudje is* kat ga na dom, kjer ga pa Se le morda ne dobe. Zgodilo se je, ri? ko so ga iskali voajveei aili, bilje nekam drogam poklican, in tako so se vrnili daled domu brez njega, Drugemu bolniku je zopet nkazai priti v Tolmin, — a revez se je na potu tako pie-hladil, da bi ne bil u§el smrti, ako ne bi bii postal precej po dragega, a dobrega zdravuika g. Fanno v Cedad. Ta moz je pri nas ze zdavna poznan kot ve§c, kajti dostikrat je pomagal bolnikom, katerim so bili drugi^ ze podpisaii srartno sodbo. Ljudjc so se tnu tako privadili, da poSljejo karponj. dasijetnofino oddaljeu in stane brez zdravit do 20 gld. To ni ma-lenkost za nase borne prebivalce, vendar jih dcjo, ce tudi tezko, kajti vsakdu ve, da jezdravje najveee bo* gastvo eioveku. 6. Fauna je moz, ki se potrudi na vse cacine spolniti svojo dolznost, je prijazea, in je marsikateremu povrnil ljubo zdravje.
NajiepSi dokaz, kako priljobljen je pri nas, kjer nimamo zdravnika, ceravno ga silno potrebujemo, je ta, da je bil od Velike noci do sedaj v vecjih potre-bah poklican cez petkrat, in vendar pride zraven tega ie svojevoljno vsako nedeljo v Kobarid. Ta ga prica-kuje velika miiozina bolnikov, trzanov in prebivalcev cele doline in vseh stanov. Nikdar nima manj od 30 (reci: trideset) bolnikov pri sebi brez onih, katere gre sam obiskat na dcm in, Ce je treba, tudi v drugo vas. Viasih ima seboj ceI6 tolmaca, dasiravno ima tukaj mnogo prijateljev, ki ma radi pomagajo pri do-brotnem delu. Pa, saj ga lehko ima, kajti on dubi od na§ih Ijudij marsikak stotak v blazeno Italijo.
Zato pa vendar marsikedo na tihem misli: je li treba dajati toliko zasluzka tajcu? Ge se ne ruoremo poslale?ati okrajnega zdravnika, lebko bi ga imeli v Kobarida, kakor nekedaj. To ni napredek, to je na-zadnjaStvo, da ga nimamo. Res, da se ie dolgo Lasa nekaj govoriii o tej stvari; pa vendar ni videti niC, dasi potrebujemo zdravnika, kakor riba vodc. Prev-darite toraj mozje, ki imate nalogo, skrbeti za btagor obLanov; pogovorite se gg. zupani tukaj§njih obfiin, kako bi se mogel dobiti k nam kak zdravcik. Ce bi ga imeli takaj, bi nas gotovo manj stal in vsakdo bi vedel, kje ma je iskati pomofr v potrebi.
Gorjan.
Fortnnacijan je ilvel pred prihodom divjih Ha* nov, ko je Oglej s svojim bogastvom in sijajnostjo vabil v se trgovce iz vseh delov znanega sveta. La-tinci in dragi izobraienci imeli so dovolj hrane v Ia-tinskem jeziku; kesneje so se ti ceI6 romanSCine ogi-bali. Ker v drugem jeziku se takrat ni pisalo, izvzemsi gr&ino, katere pa kraetje v Venetiji gotovo niso go-vorili, ne ostane drugo, nego da je Fortunacijan na-pisal knjigo t slovan§6ini.
Gotovo je bilo napravljenih ve6 prepisov te knji-ge, ki so morali sluiiti duhovnom, ki so mej prostim ljudstvom na kmetib pastirovali. Kako, da te knjige niti en prepis ni ostal? Kasnoje so smatrali te knjige, pisane v glagolici, ko arijanske in kolikor so jib v roke dobili, so vse ognju izrofiiii, da v okom pri-dejo raz§irjaj&Lej se krivoveri arijancev.
U2e iz tega sledi, da so bile te kujige pisane z drugacnimi pisiuenkami od Iatinskib in gr^kiii, ker kasneje razlo^ka niso vedli najti med slovenskimi in arijanskimi.
Vse ka2e torej na tor da Fortunacijan je pi-sal „Bazlajanje sv. evaogcl^a0 Y slovanicioi,
V  Cerknem, 9. maja. V prcteLenem uieseci objavila je „SoCac dva dopisa iz mojega peresa. K prvemu, cestui odbor cerkljanski grajajofiemu, bral sem v 17. stevilki nekak odgovor. Gosp. dopisnik za-govarja cestui odbor in hoce doka«ati, da je moj do-pis kriviLen in neresnicen. Sklicuje se, kakor da bi jaz ne bil vest za ocenjevanje kake ceste, najmanje pa Se idrijskt\ ktera pelje po jako neagodnih tleb. S tern hoce, menim, dopisnik reel, da bi bil jaz bolje naredil. ko bi bil molcal. Zadnje bi bilo njemu m mardikomu drugema v istini najljub§e.
Tako g. dopisnik. Jaz mu odgovorjam, da se je [ on s tern oddaljil od pravega predmeta mojega prvega dopisa.   Kekel  sem  nanirec\  govored  o iieskrbuosti cestnrga odbora, da tnanjkajo (t. j, takrat, ko je bil dopis priobfien) ob cesU iz TrtbuSe v Cerkno na ne-varnih mestih doprsiu ztcloii. 0 idrijsbi cesti sem se izrazii,  da je dodelaina slabo, da griva ni poclzidana na mnogih krajih ter  da se vsnje radi tega po ka-cem detevanji eel vlak prsti  in groblja na cesto,  po j kterej stoji voda t« in  fam  kar v mlakah.   Ker se je namenil g. dopisnik cestni odbor popolnoma opra-. viciti ter ga uaslikati vestoega, dolznosti poverjenega } ma podrodja skrbno izvr§ojocega, bi moral (kar jt u-| mevh; nze samo ob sebi)  ovrefii ti moji   trditvi  ter ' ji dokazati  neresnUni.    Ali on je preskofiil v svojej naglici, kar bi morafo biti glavna suov njegovega dopisa, ter ne rece o tem niti besedice. Njegova opok-lost v tem smistu se tim ^ndnej§a zdi, ko mu za dni-' go ne izmanjka besedij.   Menim, da bode lehko spo-znati vsakoinnr na prvi trenutek, koliko je dopis g. dopisnika vreden in koliko je opravidil cestoi odbor! ;         To v obrambo. Se nekaj prihodnjid.
i                            _______         Borodinov.
i
;         Politidni pregled.
Danes imanio porofiatt naSiin fiitateljem zelo veselo novico. Cesarjevifia naslednika Kudolfa prevzviSena soproga Stefanija pri^akuje veselega trenotka, ko bo imela v narocji prvorojeno dete. Cesar je to veselo nov?st tadi papeLu naznanii; o binkostnih praznikih se ta novost z Iece javno razglasi ter se zafinejo molitve po vseh eerkvah za princesinjo, katera se preseli 11. t. m. v La-xenbtirg, kjer ostane do poroda. Preprifiani smo, da se strinjamo z nasimi citatelji m Slovenci sploh, ako prosimo Vsegamogocnega, da bi bla-govolil ta veseii dogodek biagosloviti.
V  dr^avnem zboru je bila po kratki raz-pravi sprejeta brambovska novela z veliko ve-cino. Isto tako so bile sprejete v tretjem branji: postava o razvidnosti zemljiskega davka, o zvi-sanem kreditn k proraeunu finandnega minister-stva za Ieto 1883 in naSrfct postav o se neka-terih dragih, manj vaznih zadevah. Nafirt po-stave o nastavljenji obrtnih nadzornikov, zoper kateri se ni niti jeden govornik oglasil, bil je sprejet z veliko ve6ino in nepremenjen.
Zidanje zeleznice Herpelje-Trst je zagotov-
; Ijeno.   Zborsica dr2avnih poslancev je  dotifini
; nafirt odobrila  in   vladi  naMiia,   naj z delom
I kmalu prifine. Pri debati o tej Seleznici sta go-
1 vorila tadi slovenska poslanca Nabergoj in Obreza.
j Prvi je poudarjal pctrebo  te Zeleznice za Pri-
j morje,   pesebno pa  za trzasko okolico,   ter je
vladin nacrt prav toplo priporo6aL Poslanec 6-
breza je pa posebno naglasal valnosfc omenjene
2eleznice za avstrijsko trgovino   ia za povzdrgo
Trsta, kateremu Reka s svojo konkurenco vedno
bolj skoduje.
Poslanec dr. Eieger poroCal je potem o na-crtu dalmatinske driavne zeleznice Siverid-Knin, katere izredno trgovinsko in vojskno va^nost je posebej se poudarjal dalmotinski poslanec Balat. Na dnevnem reda zbornice poslancev v ponedeljek 7. t, m. sta bila predloga dr. Bulata glede" uradnega jezika v Dalmaciji, o katerem govorimo na drugem mesta, in nasvet Herbstov zadevajoS pravico razprodaje Iistov »W. Tag-blattK in aVorstadt-Zeitung*. Zbornica je presla o tem nasvetu na dnevni red.
V  seji S. t. ra. praial je poslanec Foreg-ger, ali je vladi znano, da preseza duhovsdina na spodnjem Stajarskem svoj delokrog s tem, da nadzoruje ucitelje in se preprienje, je-li po-nfini jezik slovenski, kar se je godilo — po po-slancevih besedah — v Laskein Trgu. V iste| seji je predlagal grof Ciam-Martinic kot poro-Cevalec odseka za kongruo naslednjo resolucijo: nVMi se navofa, da ima po primernem na5inu
skrbeti, da se onemoglira dusnim pastirjem po-kojnina ze sedaj pobolj^a, predno se vpelje postava o pla^ah katoliskih duhovnikov". Na to je se poslanec Ruczka predlagal, da naj se vse pe-ticijskemu odseka oddane in po njem rescue prosnje z odloki vred iznee vladi vreSitev, kar pa ni obveljalo. Za to je treba dveh tretjin giasov, ker predlog ni bil na dnevnem redu. Baron H&ckelberg se je temu nasvetu protivil, Ses da so med peticijami jako vazne za posio-venjenje srednjih sol. Na to preide zbornica k volitvam v delegacije. Prvi so volili poslanci iz Ceske. Ker sti obe strankj iz Ceske, leviearska in 5e§ka, v jednakem stevilu zastopani in se u-stavoverci niso hoteli s Cehi nikakor sporazu-meti, morali so se delegati izzrebati. Nakljufiba je naklonila vsakej stranki po pet zastopnikov in po enega namestnika. Za Kranjsko je voljen v delegacije grof Hohenwart, kot, namestnik pa poslanec Klim; za Gori§ko grof Coronini in kot namestnik Pajer.
Tudi gosposka zborniea je zborovala ter obravnavala mnogo predlogov, katere je ze re-§ila zbornica poslancev, med drugimi postavo o c. kr. deielni brambi in o obrtuih nadzornikih ter mnogih posojilih. V prihodnji seji volila bode zastopnike v delegacije.
Bulgarski knez Aleksander dospel je na svojem potovanji v Cetinje, od koder se poda na Nem§ko in potem v Moskvo h kronanju carja Aleksandra III. Tudi firnogorski knez je naznanii svojim podanikom, da zapusti domovino, da bi se udele^il slovesnostij kronanja svojega prija-telja in dobrotnika carja Aleksandra.
Domade stvari.
DraStvo „Sloga" jo iraelo vfioroj. 10. t. m,, odborovo sejo, v kateri so so sprejeli nekatorl novi udje in v kateri je podpredsedaik poroCal o doseda-njih pripravah za otroSke vrte. Iz daljSega porocila naj le to objavirao, da podjetje veselo napredujo, dasi ni Se popoluo izvrSuuo. Upati je, da se prvi otroSki vrt odpre ze to poletje iu da ne bo treba cakati do jeseni.
Dru§tveui imeuik ka^e do zdaj 281 udov in sicer v poverjeiiiSkem okraji: Miren 9, fiepovan 7, Vogrsko 10, Hodinj in Ajba 22, Libusnje 13, Pervaeiua 8, Deskla 8, Podgora 6, Kobarid lb, Serpenica in 2aga 2, Kometi 3t Smarska ztipanija 7, Kamnje 11, Eeuce 4, Solkan 6, Livska zupaoija 4=, Doruberg 11^ Rihen-ber^ 27, Gorica 20, S. Gora 7, Crnifie 42, Stauirei 8, Stanjel H, Dteznica 6, Bite 6, Banj§iee 3.
Gospodi poverjeoiki, ki niso Se vrnili imenikov, so uljudno naproSeui, naj to kmalu storijo, da dru-§tvo uredi svoje zadeve.
GoriSka posojilnica za6ne svoje delovanje v kratkf:m. Pravila so ze na poti od okrozne sodnije do posojiluicuega predsednistva. Kojaki in rodoljubi naj sc pridtio ogiaSajo pri predsedniku dr. Nik. Ton-kiiju in naj pristopajo k druStvu. Vsak dru§tvenik mora vplaCati najmanj en opravilni deiez; delezi so po 10 gld., ki se plaCajo na enkrat ali pa v dveh obrokih v 8 tednih. Iz zacetka se bo posojeval denar v malih vsotah, dokler glavnica nekoliko ne naraste. Deuar se izposojuje samo druStvenikoni, ki naj se v tej zadevi obrnejo na druStvcnega predsednika, oziro-ma na drnStvcni odbor. Posojila se bodo dajala na dolzoa pisma, na meujice in na razne zastave s po-trebnim poro^tvom.
Buliovske premembe. — Prea. g. Jozef dr. Gabriev6i6, profesor pastirstva na bogoslovskem n6ili§Ci in Spirituval v osrednjem semeniSCi v Gorici, je imenovan vodja bogoslovskega semuni§<5a in pod-vodja bogoslovskih Studij (vodja v zadojem oziru je vsako&sui goriSki nadSkof).—C. g. Andrej Jordan, biv§i knezonadSkofijski tajuik, postal je semeniSki gpi-ritaval. — C. g. Fr. Sedej, zafiasni profesor sveto-pisemskih ved starega zakona in katehet pri nunah arSulinkah, postal je seineniSki knjiznjiCar. — C. g. Jaaez Sober, katehet na c. k. drzavni deSki Soli, je stopil v stalni pokoj. — Zacasno ga bo namesto-val 6. g. Angel Centazzo, kaplan pri sv. Vitu na Placuti. Pozneje bo katehetovo mesto razpisano.
Glede pr&odnjega nadgkofa goriSkega se delajo, ako smo prav poduceni, pri vladi in mi da-hovski oblasti potrebni koraki, da bi ne ostal nad-gkotijski sedez predolgo prazen. 0 uekaterih jmeSca-nih se sli§i, da iinajo sestavljeno proSnjo do ' vlade, naj bi jim poskrbela vreduega naslednika raujkemu' nadskofu, pa da fiakajo, dokler se ne zve, kdo ima najve(5 upanja, da U priSei v Gorico, potem da le
le zapiSejo v pro§njo We*gospodaVza katerega bodo prosili.
Imenovani so za izpra§evalee pri zupnijskih skuSnjah (examinatores prosynodales): monsig. Stefan Kofol iz cerkvenega prava, dr. Ant. G r e,g o r c i 6 iz dogmatike, prof. Dom. A1 p i iz morale, dr. Ant. MahniC iz svetega pisina. Dosedaiiji izprasevalec Fr. Z a n g e r 1 e imenovan je zacasni predst'dnik do-ticni komisiji. — Zupnijsko skuSnjo bta delala 8. 9. in 10. t. m. M. gg. Franc Lu2nik, knrat v Roeah, in JoM Poljsak, zupnijski oskrbnik v PrvaCiui.
Imenovanja. G. Karol F i e g 1, na§ domafiin iz Pevme, do zdaj sodnijski adjunkt v Podgradu, pride kot tak k okrozw sodniji v Gorico. Naslednji avskul-tanti so postali sodnijski adjunkti: Silvan G an d u s-s io v Podgradu, Henrik Kaderka v Volovskem, Viktor Gar son v Bujah, Henrik Kacaf n ru, naS rojak iz Tolmina, y Sezaniin Miha Depangher v Piranu. Oni, ki je iraenovan zaBuje, ne razume hrva-Skega jezika. ki se govori v ondaSnjem okraji; ne-mogoce pa ni, da bi se ga ne navadil.
Za otroSke vrte v Gorici je nabral g. dr. Joi&efToukli med dr2avnimi poslanci in drugimi Clovekoljubt na Dunaji 634 gld. Hvala g, drzavneniu poslancu! — S tem, kar se je nabralo v mestu in po de^eli, je vkup nad 900 gid. gotovine, odmenjene za otroSke vrte. Podpisauib, pa ne §e vplacanth, je do zdaj okoli 300 gld. Torej ima „Sloga" blizu 1200 gld. na razpolago zaotroSke vrte. Ker se je veCina da-rovateljev izrekla zoper javuo pobotanje, oddajale bo bodo ua zahtevanje pobotiice posameznim dobrotni-kom. Vsakdo se lahko tudi pri druStvenem denarui-fiarji preprtfa o rcsnicnem vknjiLenji svojega daru, Hvala clovekoljubnim srcem, ki se sporainjajo nedol* znih otrok. Naj bi bilo kmulu roogofie zaLeti s prvim otroSkim vrtoml
Vitez Schneid je zapustil te dni Gorico tor se je podal na Dunaj, kjer ostane uedolocen eaB. Na poti se je mudil par dnij v Ljubjaiii, ki ga je bila izvolila za svojega diiavncga posianca. Zdravje si je toliko zbolj&al, da more zopet delati. Bog ohruni ta-kega mozal — Gospa in sinova so ostalt v Gorici, ker sinova hodita v Gorici v Solo,
0. Aleksander Rozman, bivSi c. k. okrajni Bodnik v Bold, jc storil prisego kot notar ter je odprl pisarnico. Notarski red priznava razuiin uaroduostim vse pravice, ki jiui grcdo po naravni in drzavni po-stavt Ker je g, notar prisegel na postave, se pad ni bati, da bi ne spostovai sloveuskega jezika v svoji pisarnici. Bog daj srefien zacetek. Prvo slovensko pi- | biuo je te2ko, drugo je laze in tretje ze lahko. Dobra I volja'premaga vse teSave.                                         I
V TolmiZL je 2elel priti, kakor se nam za go- I tovo pripoveduje, kot okrajni zdravaik neki dr. J a* I s c h i, Gorican, ki zna vsaj za silo slovenski govo-riti, ki slu2buje tarn nekje v Istri, pa ni bil uslisan. Neki slovenski zdravnik, katerega Se zdaj pogosto na Tolminsko klicejo, je praSal na doiifinem mestu, ali bi sinel upati, da pride v Toluiin, ako tiapravi potre-bno skusnjo. Dobil je odgovor, da nc, ker so ze drugi na vrsti za take sluibe. Sluzbo je zares dobil drugi, ki jo opravlja tako, kakor popisuje dopisnik iz Ko-barida v danasnji stevilki in kakor je popisoval do-pisnik iz tolminske okolice v 17 St. Ce o takih reCeh raolclmo, trpi ljudstvo; ce govoriino, pravijo da Ijud-stvo Suntamo in podpihujemo. Kaj nam je torej Btoriti ? Zapre^emo omnibus, pa se popeljemo v luuo, tarn borao prosto dibali in polento kuhali; nikdo nag ne bo zasegal in mi nikogar.
O Fajgeljnovi maSi, katero smo pri drugi priliki naznauili, smo povzeli iz daljsega dopisa ua-slednje: „Iz cerkvenega stalisCa moramo ta op. ?. priporocati; skladba je pisana v cerkveuem duhu, je liturgicna, ne pouavlja besed po nepotrebnem, toiaj ni dolga, pa jih tudi ne izpus^a. To delo je spisal i g. Fajgelj v homofonnem slogu, razun Beuedictusa in | Agnus JDci. Benedictus mi posebno ugaja. — Edino kar v tej niaSL ni po mojia mislih je pri Credo kos od Resurrexit do konca. Ta koscek utrudi vefiino pevcev. Ko bi znali oddihati se na pravih krajih, ne bila bi ta ncvarnost tolika, pa to je kriz\ ker tega ne znajo. Jaz bi bil Selel par postaj (Buhepuncte), da bi ne bilo vse v eni sapi. Pri Credo v peti vrsti vrinilaseje tiskovna pomota: pri aante omnia saecula" mora stati krizec pri altovem „eu, sopran ga ne po-trebuje.
Moja ielja je, da bi se ta masa med nami raz-iirila (oblika zunanja je prijazua, cena ne visoka) in da bi jo veftkrat peli. Pevci in drugi ljudje bi bili f, njo zadovoljni, ako bi peli z obcutkom. Kdor jo pa misli z vedno enako mocuim glasom tuliti, naj jo pri miia pusti hvalezen mu bode za to g. Fajgelj, pa tudi jaz."
Spored, po katerem se bo vr§il shod p r i-jateljev cerkvenega petja na Sv. Gori. I. 16. maja zvecer ob 6. uri skupna pevska skuSnja. H. n. maja ob 9. uri sloveana sv. mala. Introitus; ffSpiritus Domini" enoglasea grcgorijauski Uoral iz
rimskega Graduala. Kyrie, Gloria ltd., 4 glasna masa
i za me§an zbor:  ftJesu Redemptor" od Ad.  Kaira-a. I
Graduale:   „Emitte Spiritum", 4 p]atn\n  skladba  in I
falso  bordoni od Witt-a s sekvenc**:   ;,Veni  saucte
Spiritus" od Dan. Fajgelj-na. Offertoiium: BConfirma
| hocDeus", 4 glasno zMil Mitterer. Coininnnio: „Fac- j
I tus est repeutc* gregorijanski koral, enoglasno.  Be- I
; sponsoriji bodo  koralui,  harmouizirani po A.   Foer- I
ster-ji. III. Po sv. nmli ob 10. lazgovor o  pmspehn I
' cerkvenega  petja na GoriSkem. IV.  Ob 2. slovo  od I
svetogorskfga svetiSga.                                             I
!          Sol ska kmetija define kmetijske Sole ima
; nekaj mladih telet bikcuv, katere po 6 tednov stare prodaja po navadni ceni. To je v velikem interesu givinorcjeev, da si m tako nizko ceno vkupijo 2ivali Cistega ^lahnega Bplanskega plemena. Oglasijo naj se
j posestniki — kupei pri vodstvu »lov. oddelka kmetij-
| ske Sole.
Iz Tolmina v Kobarid se pride s konjem v eni uri, iz Cedada v Kobarid je s konjem cez tri ure. Tolinin in Kobarid sta na avstrijskih tleh, Oedad | na laSkik. Tolmin ima c. k. okrajuega zdravnika, vki se peije v Kobarid za 5, k vecemu za 10 gld. Iz Cedada pa ne pride zdavnik, ako se mu ne placa naj-manj 20 gld. Prebivalci okoli Kobarida so kmetje, ki ne zametujejo denara, katerim gre vCaSih celo ttdo za denar. In vendar, ko kdo oboli, je prisiljen iti po zdravnika v Italijo za drag denar,  kerne I upa pomo&i od zdravnika, ki se je solal v avstrijskih solah, ki je postavljen od avatrijske vlade, ki se zdr^uje z avstrijskim denarom, ki je po-zlan med avstrijsko dr^avijane. Kaj to pomoni? Po naSem mnenjt ne pomeni to za Avsttijo \\\b do- I brcga. Stvar je pa poprhiotna razumljiva, kajti neki I gospodje imajo veliko r tem optaviti, da doka?,ejo, da 1 je prinlor.ska dclela italijanska, in nimajo Ca&a, da I bi mislili na gmotni blagor prebivalstva ali $% da bi j skrbeli, da se ohraui in okrepi avstrijaka  <r 11 I na Primorskem. Avstrijstvo trpiSkodonap«imor-I skem.  Kdo je tega kriv ? Kdo  tega ne vidi, \\ bi moral videti? Kdo to pospesuje, ki bi moral to bra-niti? Ne smemo govonti; zgodovinabo govoiila. Pro-I kletstvo naj zadenu vse tiste, ki pripravijajo lepo I primorsko deMo m laSko irredento. ItalijaiiCenjc na 1 Primorskem pomeni pripravljati pot sovraLuiku v Av-strijo. Ali je nekje res taka tema, da se to ue vidi ?
Nesreca. Prcmo^cn kmet iz Dobcrdoba peljaje voz seua v Trst hotel se je prepricatt, je li sprem-Ijajoca ga kcerka ua vozu varua, in stopi na oj<'; a spodibue se mu in moz pade mej vola. Vola se spla-sita in zdirjata; ncsrcCncmu kutctu Slasokolesa ttez viat, da je takoj mrtev ostal. JDruge nesrece ni bilo, da si je bila tudi na vozu sedeca hcerka v veliki ne-varnosti.
Fred dvema mesecema zgodila se je v Devinu enaka nesreca. Ne te ne one nesrece ue bi bilo, ako bi hoteli biti nasi kmetje nekoliko previdnejSi pri vozeh.
Kdor ima z vozovi in z zlvalijo opraviti, najje vedno oprezen, previden !.
Na koprskem uditelji^ci so se koncalc skus-nje uciteljske sposobnosti due 8. t. m. Izpita se je udele^ilo 9 Sloveucev, iz mej katerih so izvr&li izpit druge vrste siedeCi gg.: Kustija Anton, Valentine^ Ivan in Zorn Ivan; tretje vrste gg. Likar Henrik, Miklavifi Anton, Sekli Anton, UtSi6 Viktor in pa go-spodiCna Vecchio Augela.
Velika skupna notranjska slavnost v Po-stojini v spomin 600 letne zveze siovenskih de2ela z vlado UabsburSko in ob eneoi na prid matici „Narod-nega douia" v Ljubljani vriila se bode v nedeljo 9. septembra t. 1. Program, kateri se za Casa primetuo objavi, ostane do malega po obsegu — kakor lani; — govori, petje, loterija in pa ljudaka v e s e 1 i c a.
Oiji odbor notranjskih rodoljubov pose^e koj v dotiko s p. n. udi SirSega odbora zaradi razprodaje lozov, uredovanja dobiteljic in radi agitacije sploh.
Nadejajmo se, da se povsod pomladi lansko prvotno zanimapje, da spet vsplamti stari ogenj za naSe podjetje! Ze s tem meuimo buditi narodno zavest, vtrjevati narodni ponos, podpirati vsestransko narodno samostalnost ter potem koristiti duSevno in gmot-no milemu slovenskemu narodu! —
02ji odbor notranjskih rodoljubov.
TrLno porodilo
V Gorici, od 1. do 8. maja 1883.
Kava: Moka kvintal 178 do 180 gl. — St. Jago 146 do 154 gl. — Cejlon, plantej 152 do 164 gl. — Cejlon perla (biser) 172 do 182 gl. — Porto Bico, srednje in fino 140 do 152 gl. — Malabar 114 do 119 gl. — St. Domingo 102 do 108 gl
—  Java 112 do 118 gld. —Rio fino 102 do 106 gl.
—  Bio, srednje in pol fino 92 do 98 gl. — Santos, navaduo in fino OS do 106 gl, — SI ft dk or, Qgiggea
domaM 49 do 50 gl. — Melis 44 do 45 gl. — Pesto 43 do 43 gl. 50 kr.
Olje na kvintal: izoljk najfineje 76 do 80 gl. — fino 65 do 67 gl. — pol fino 54 do 56 gl. — s Karfa (Corfu otok) 45 do 47 gL — iz§Dubrovnika (Rasus*) 46 gl. — iz Istiie 45 gl. •— iz payole an-gleSko 39 do 40 gl. — Petrolij v sodih 23 gl. 50 kr. do 24 gl. — v zabojih 24 do 24 gl. 50 kr.
Masti, na kvintal. Kuhano maslo 80 do 96 gl. — Mast (salo) domaca —.— ogerska 80 do 82 gl. — Spek domafi in ogrski 69 do 74 gl. —-ametikanski .—.-- Sir placentinski star 140 do 150-gl. — prostar 170 gl. — oveji (pekorin) 125 do 180 gl. — domaft bolSki star 104 do 108 gl. — nov. 64 do 70 gl. — Grojerjev 72 do 76 gl.
Zita, na hektoliter. PSenica 8 gl. 50 kr. do 9 gl. — TurSica 5 gl. 80 kr. do 6 gl. 50 kr. — M 6 gl, 50 kr. do 7. gl. — Jecmen eel —.— pe-ban 8 gl. 60 kr. do 9. gl. — Oves 3 gl. 20 kr. do
3  gl. 60 kr. — FaZol 9 gl. do 11 gl. — Ajda 5 gl. do 5 gl. 10 kr. — Raj2, na kvintal: fini 24 do 26 gl. — novarski naravni 20 do 22 gl. —• mutisk
19  do 21 gl. — indijski 14 gl. 50 kr. do 16 gl& —
Vina in Spiriti, na hektoliter. Zga-nje domaCe —.— Spirit prefiiSCen 86 gl. 50 kr. do
37  gl. —Vino &»o 18 do 22 jl.— belo 20 do 22 gl.
Moka na kvintal. St. I. 19 gl. 40 kr. — gt. II. 17 gl. 50 kr. -- St. KI. 16 gl. 60 kr.-i§t, IV. 15 gl. 30 kr. - k. V. 12 gl. 60 kr. — k. VI.
9  gl 20 kr. — Otrobi drobni % 2akljem 5 gl. 10 kr. — debeli z 2akljcm 5 gl 50 kr. — Krompir 4 do 5 gl. kvintal.
V Trstu, 6. maja 1888. Kava, na kvintal Moka 116 do 122 gl.— I Cejlon, plante 85 do 135 gl—perla 121 do 185 gl
—  Portorico 98 do 116 gl. — Malabar 83 do 90 gl
—  St. Domingo 50 do 68 gl — Bio 40 do 58 gl. — Santos 37 do CO gi. — SUdkor 29 gl 60 kr. do
38  gl —
Olje, na kvintal LaSko pol fino ia fino v sodih 56 do 70 gl — jutrovsko in albansko v sodih 38 do 42 gl. — s Kurfa (Corfu) v sodih 38 do 43 gl. — dalmatinsko v sodih 42 gl —• v posodah 43 do 44 gl — Olje iz pavolo, angloSko 35 do 41 gl
—  Petrolje v sodih 10 gl 10 kr. do 10 gl 25 kr.
—  v zabojih 12 gl 75 kr. do 13 gl —
Mast, na kvintal Mast (salo) angleSka 77 gl Q0> kr. — ogerska 81 gl — Speh 72 gl
Z i t a, na k v i n t a I PSenica 10 gl. 25 kr. do 11 gl 25 kr. — TurSica 7 gl do 8 gl. 25 kr. — M 7 gl. 50 kr. — Jeamen —.— Oves 6 gl 60 kr. do 8 gl — FiM 10 gl 50 kr. do 12 gl — Grah
10  do 15 gl — Raj2 laSki 14 gl. 60 kr. do 22 gl 50 kr. — indijski 12 gl. do 12 gl 50 kr. —
Koze. Podplati kvintal 140 do 175 gl. - Te-lecje koze kvintal 357 do 616 gl — 100 jaricjih koi 34 do 42 gl — Volna kvintal 100 do 130 gl
V Ljubljani, 9. maja.
PSenica hektoliter 7 gl. 64 kr.; reL 5 gl
20  kr.; jeftmen 4 gl. 55 kr.; oves 3 gl. 25 kr.; ajda
4  gl. 55 kr.; proso 5 gl. 4 kr.; koruza 5 gl 60 kr.; leca 8 gl; grah 8 gl; fizol 10 gl —Krompir kvintal 3 gl 39 kr. —Maslo kilo 96 kr.; mast 88kr.; Speh frisen 70 kr.; §peh povojen 76 kr.; surovo maslo 85 kr.; goveje meso 60 kr.; telecje m. 54 k&; svinj-sko m. 92 kr.; kostmnovo m. 36 kr. — Seno kvintal 2 gl. 69 kr.; slama I gl 96 kr. — Drva trda, 4 StirjaSki metri 6 gl; drva mehka, 4 gl.
Priserdno zahvalo
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri so v tako obilnem Stevilu spremili naSega ne-pozabrjivega o6eta
JANEZ-A BFLE-TA k zadnjemu poCitku.
V Sempasn, dne 7. maja 1883.
Zalujoca druzlna.
Oznanilo.
Dne 30. maja t. 1. od 3. do 12. lire opol-dan se odda delo po drazbi za obzidanje poko-palis^a in sezidanje nove mrtvaSnice (kapele)na Lokvahi za znesek od 750 gl. a. v.
Pogoji in narisi so vs^vkemu v pregled raz-polo^eni pri podpisanem na Trnovem innaLok-vah.
^upanstvo Trnovo, dne 10. maja 1883,
fcupan- J02EF BIJAVIC.
Unogo veselja viil sem v. krogu svojih ljubih p. Hv goapodov prijateljev, ko sem bival v Gorici. Ker mi nix bilo tsogofce se od vseh osebno posloviti, kli-5em jim odbajoc" z obljubo se njifc vedno z radostjo spomiajati, prav srtoo. . Zmli!
Anton Ditrich.
Ljudi iti. Wago spravlja
AMEBIEO
najboQe in nsjceneje
ARNOLD REIF, na Dnnaji,
I, Kolowratriag, rcstat»zzigassr? 1.
»ajnovcj$e sestave,
prav pripravni in trd-VLAfM, --------
Pasi kilovim , vutw, BREZ
- BNETI, kakor tudi vaake vrate obveze, 9 pawl za clovcka,
angl. in franc. nogovi'e proti krdu, nafno cjSi pasovi za
nosilee, vae ranocelske priprave iz gumeo in vse potreb-
Sdine za bolnike.
0. NEUPERT, prej J. G. ZIEGER,
linn a a ttatanovjjano 1.1873. kakor prej l.G.-aben 29, zno-lf UUISJa tra v Trattnerhofu, Zaloga Taeb. pariskih po-¦ebBOtty. RazposUja hitro in moKe proti povzetju.
i
Dalnogled!
——(M«v oatiiii orod za v zep.)=-
I za p«haj«5e, aorske prebivalce in na deiell ltd. §¦
kaze na 3—4
ure daljave
•isto in
razloLno.
Tanovo iznajdeni dalnogled obstcji u 2 op«icnih Ief,  ki se d»jo pripet na katero koli pali-,__                         co itd. in bo razxnerna veliko
Teficga unpen* ko navadni dalnogledi, zato so si pri-dobili sploino hvalo in so priporo?iIa vredni posebno. rajzlete na deielo itd. ~—Cene.*™--¦¦¦ DalRogled [z oblafiilom] za v /.op gld. 1.2... finoji gld. 1.75, najfineji t vccimi opticnimi Ictfami 2.50. ¦vli Telomer, goto? in zanealjiv kazalec vretnena gld. 2. — najfinoje izdelan, t popolnoma novi. kra-sniftpravj gld. 2.75.—
¦Hi Vinomer (araeometer), s katerira se hitro spo-zna. ali je vino bolje ali sla'beje Vrate, 90 kr.— ¦¦¦ Mfefcomer. Xovi, patentirani orod za pregle-divanje mleka, kako je, gld. 1.75. ¦¦¦ Gorkomer [nove ianajdbe] za kcpeli, za to-pie in mrzle posebno za otrocje kopeli 75 kr. do gld, T.50.
¦RM MaR izjeniio fin! povefialniki za v zep z od-lii-no rabljivostjo po 45 kr.. 75 kr., veci po 3 gld. do 4.50, 6.50.
¦¦H Mali parniki na vreteno, popolno dobro izvr-
ieni, premakljivi 3 parom, da se lahko vozijo v ka-
teri koli vodi gld. 3.50 do 6.12.
tfp. Podak o rab5 se pridene brezplacno vsakeinu kosu.
Rdspoddjalcem v -eelilci men se
pustijo toearne cene.
PoSIIjatve proti p'ostnemu povzetju „se dobirajo
le neposfednos< od
EliagU & Baumma-a u Dnnaji, lepihistrasse, it. 3-
Novi, ilustrovani ceniki s cez 200 kraanimi ilu-sfracijanii ,,najve6ih noTostij" se posljcjo proti po-slanim 15 kr. [v markah] „prosti postnine!"
mi «¦ mu
okvirji in ogledala
se kupijo ceno in dobro le neposredno t tovarni
Gustav-a Kerstan-a,
na Dtmaji, H. Koraergasse 1. Zapisniki in ceniki brezplačno in poštnine prosti.
k. 103/1
Oznanilo.
Kavnateljstvo zastavljavniee (Monte di pieta), vstahovljene po grofu ^Hurnu y Gorici naznanja, da bode dne 25. junija 1883. začela javna dražoa(kant) nerešenih zastav I. četrtletja 1882 t. j. tistih, ki so bile zastavljene meseca januarja, februarja in marca 1882.
-.~v,„.___y„  Ravnatelj": Lovisoni.
Vase blagorodje! Stejem si v sYeto doEnost, da se Vam zahvalim za more ozdravljenje. Mnogp zdravnikov je bilo nad menoj ze obupalo; iedaj sem se na zadnje zatekel k Vra§emu dr. Rozovemu aivljenskerau balzamn in'ze po dntgi srekleniei sem se catil popolnoma zdravega. Trpel sem namrec za zelodcnim kr5em in slaboafcjo, poaebno glava me je bolela in omotica se mi je delate, in sicer tako Imdo, da ni bilo ure v dnevar da bi no trpel na Jen boleznili. Ko sem pa satel jemati Vas dr. Uozov zivljeuski ba!zam, ae je bolefiina koj zmanjsala in zdaj sem popolnoma zdrav in upan, da se bolecina ne poirne, ker ze ^S dnij sem je prost. Dr. Rozov zivljenski balzam morem t resnici v.sakemn najtopleje priporo^ati in ga tadi res pripoiocam vsem mojim znancem, ki t pijo za enako boleznijo. Zahvaljujam se Vam prav sreno. Z najvet-im spoitovanjem
Znojem (Znaiin).                                                                                     1                         Miha Springer, zasebnik.
Temeljita pomoc vsem, ki so v zelodci ali tebuhu bolni. © h y a n j e n j e   zdravja
nr>s!anja se vtt'ji tM na rKfenje in sna/enje sokroviee in knri in na pospeSevanje dbbrcga prebavljaiija Naj-boljSe srud-itvo za in jc-
dr. l\mt zivljciislti balzam.
Ztvljc-iifkt baLram dr. KozoV umtmm popolnom vsem tern zahtovam:   oativlja pi'ebavljanje,   nareja /dravo in fisto krt   da dobi zopet hvojo projSnjo moc in zdr.wje, odpravlju tcsko pr«!)avljanje, gtljUN do jedi, kislq 7,dr-govanje, naprtost, Mje^aBJe, kv6 r zelodci, zaslincnost, zlato iilo, preobtezenje zelodca z jedili itd., jo gotovo irt skuSatto domace sretlstro, ki se je t kratkem zarad «rojo izvrntne moei ol>6o razSirilo. 1 velika sklenica 1 gl., pol sklenice 50. kr.
Na stotine pist-m v priznanje je na razgled pripravljeuib. Kazyosilju se na frankirane dopise na vse kraje proti po&tnemn pov/etja.
WT SVARJESTJE! ^g
Oa 9P- izoffiif vsakdo ncljnbim pomotam, prosim yse p. n. g<j. naroi'miko, naj zalitovajo povsod izroJno dr. Rozov iivljenski balzam ix lekarne B. Fragner-fa v Pragi, kajti zapazil nom, da so narof niki na ve5 krajih do-bili zmiv* brez vse moct, ak<» so zahtevali samo llvljenski balzam, in ne izreLno dr, Rozovega iivljenskegft balzama,
Pravi dr. Rozov zivljenski balzam
dobi s« samo v glavni zalngi izdelovatca B>. Fragner-ja, v lekarni mk (rnemu. orlu" v Pragi, Ecko der Spor-nergasse Xr. 2().">—:t — V GORICI: «. Cristofoletti, }eknrniLar; G. B, Pontoni. lokarnicar; R. Ktirner, lekar-nifnr. V OOLEJI: Bamaso d'EIia,.— V TRSTU: P. Prendini, IekarniLar; 0. Forabosclu, lekam'Car, J. Ser-ravallo: Ed. de Leitenburg; lekarnigar. — V.ZAOREBU: €. Arazim, lokarnicar.
Vse lekarne in vedje trgovine z materijalnim blagom v Avatro-Ogerskej imajo zalogo tega givljenskega balzama.
TAM m TUDI DOBI: Pra2k<> domaf'e liuizilo zoper bule, pane in vneljo vsake vrste.
Ako so zenam prsa vnaraejo,   ali strdip, pri bulali vsako vrste, pri torib,   gnojnilt tokih, pri dryu v prstu in pri   nolitanji, pri zbtzah,   otoklinali,   pri zmfiSfHiiji,   pri morski [mrtvi] kosti. — Zapvtc bule in otukliuo av hitro o-zdravijo ;   kjer pa veil tef;e, potegne, niazilo v kratkc'm   vt'S Rnoj na-so,   in rano ozdravi, Skatljice se dobodo po 25 in 35 kr.
It a 1 x a in   z it    u 1i o.
Preiskovnn in po mnogih   poMkusih kot niijzftnusIjivejSe Hrcdstvo ziiau   ( tudi  popolno  uze  zgubljon sluh.   1  sklrnica  1  gl.  n.  v.
nagluliost,   po   njom »o dobi
Die Sfeuc GcwcrKe Orduniig
sammt den in Gel tang gebliebenen Bestimmangen der Qewerbc-Ordnung voni 20 December 1859, dem Gesctz iibor ias Coalitionsrccht, liber Anssehank. nnd Klein-verschleis gebrannter geistiger Fliissigkeiten, fiber die Erzeu'gung und den Verkauf weinahnlicher Getranke, die Erzeugung und den Verbrauch von Spielkarten urid den Vorschriften iiber das Hausinvesen, Popular dar-gestellt und dnrck die Sprucbpraxis des k. k. Yerwal-tnngs-GericIitshofes erliiuterfc von Dr. Sigmund G o 1 d-b e r g e r.
Dritte Aufiage. 8 Bogen. Octav.
Preis 40 Kreazer. ""^Wl
Gegen Einsendung von 45 Kreuzer uberallhin franco.
Man verlange  ausdrficklih nur Dr.  G o I d b e r g o r* a
Neue Gewerhe Ordnung.
A- Sasiieu's W| is lea, l„ rAOUan 1,
St. 531
Eazpis drazbe.
Po sklepii c. k. poninozenega okr. s. sveta 26. aprila t. 1. zidale se bodo solske false:
v Batah, — na Dolu nad Ajdovsfiino, — v Kronbergu.
StroSki so prevdarjeni za prvo gl. 1670 kr. 11 za drugo gl. 3326 kr. 19*4 za tretjo gl. 3744 kr. 23
Drafcilo se bode v Gorici v uradniji c. kr. okr. §. sveta dne 17. maja t. I. ter se priene ob 9. uri zjutrai, a sklene za prvo ob 10., za drugo ob 11. in za tretjo o poldne.
Do 9. ure istega dne sprejeraajo se pis-merie ponudbe.
Nacrti, preudarki in drugi pogoji so raz-vidni pri podpisanem uradu od 6. do 17. maja t. 1. od 9—12 predp. in od 3—5 ure pop.
C. K. OKR. SOLSKI SVET V GORICI dne 2. maja 1883.
SamolOg.75L
popolna obleka iz iiieSariiiie (Stoff).
Samo8gl.50k.
moclcrna povrlma suknja.
Samo 3 gld,
Iilat'e iz niesuninc.
Samo 5 gl. 50 k.
popolna obleka iz platna
v zalogi obleke za gospode
Ignaeija Steincr-ja v Gorici,
nasproti nadskofijski palafii.
Obleka za otroke vsake sti^rosti, zaloga meSanin, vsakovrstnih doinaCih in tujih izdeikov, la.stua Sivarnica, dela su po men hitro, fino in trdno.
NepreoioCljivi pla§ti, ponoCoe suknje,, lyy-ske suknje, peiilo za gospode, zavratniki, plaSCi za gospe posebno priporoCeni.
Ilazolas,
Podpisano zupanstvo razglasa, da bo dne 28. maja t. I., to je v ponedeljek po prozniku S. R. Telesa — in tako isti ponedeljek vsa-ko leto — pri sv. Kri^i Ipavskeni somehj za zivino in kramo vsake vrste. Tako tudi 14 sep-tembra vsakega leta.
2upanstvo Sv. Kriz, 8. maja 1883. NACELNIK.
ttmmi} in odgdydrni mMki A, K&BUANI. — Tiska; Hilarljanska tidnzna" rGoriST