VESTNIK MESEČNI UST ZÄ GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO LETNIK v UREDIL ing. STANKO SOTOSEK 1946 (avgust — december) LJUBLJANA Izdalo: Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo — Natisnila: Marltwrslta tiskartra v Mariboru VSEBINA Uvodna beseda Svobodna ie pot, ing. Stanko S o t o š e k (Ljubljana) ........ 1 Razprave Cemprin ali liiiiba, ing. Anton Š i v i c (Ljubljana)..........85 Glavne naloge gozdnega gospodarstva, dr. ing. Rudolf Pipan (Beograd) . 25 K inventarizaciji gozdov, ing. Martin C o ki (Ljubljana) ....... 49 Nekdaj in sedaj, ing. Lojze 2 um er (Ljubljana)..........73 Peči, dimniki in kurjenje, ing. Vladislav B e 11 r a m (Ljubljana) .... 97 Pogozdovanje Krasa ai problem, ing. Vladislav Bel t ram (Ajdovščina) 9, 29, 72 Pridobivanje in jjoraba stelie, ing. Janko U r b a s, (Maribor).........53 Pridobivanje smole v LR Makedoniji, ing. Branislav P e j o v s k i (Skoplje) 78 Škoda, ki jo povzroča polh v snežniških gozdovih, Viljem K i n d 1 e r (Snežnik) 104 Varujmo rušje, ing. Anton Slvic (Ljubljana)...........63 V nove čase, ing, Franjo Sevnik (Ljubljana) ...................3 Obvestila Gojenje gozdov Alepski bor . . . . •....................23 Beli bor............................23 Bor ..........................43 Cemprin..........................43 Cemprin ali liiiiba.....................85 Črni bor.........................23 Gladki bor . . '.............................23 Gostota sadik in rast sestoja.................. . 106 Gozdni bor . ■.......................23 Navadni bor.........................23 Pepelnati bor .......................23 Peskanje zemlje ......................65 Pinija...............................43 Pogozdovanje Krasa ni problem ...............9, 29, 72 Pogozdovanje zapuščenih posek in goljav.............107 Pridobivanje in poraba stelje..................53 Primorski bor ....................... Rdeči bor ........................'23 Sadika......^ . .........................40 Sušenje kanadskega topola...................106 Vajmutov bor .......................23 Zeleni bor........................43 Varstvo gozdov Nemarnost, ki je kazniva ....................46 Razglas o gozdnih požarih...................43 S'koda, ki io povzroča polh v snežniških gozdovih..........104 Škodljivi načini izkoriščanja gozdov...............108 Varujmo rušje................'.......63 Izkoriščanje gozdov Nabiranje bukovice......................24 Navadni bedrenec......................111 Nova žičnica Kolnica—Razpok na Jelovici v pogonu.........47 Oglje ...........................106 Pridobivanje in poraba stelje..................53 Pridobivanje smole .....................65 Pridobivanje smole v LR Makedoniji........... . . , . 78 Škodljivi načini izkoriščanja gozdov...............108 Tudi cerovina je tehnični les..................67 Žičnice...........................40 Predelava in poraba lesa Poslovimo se od devetnajstega stoletja ........., . , . . 41 Škodljivi načini izkoriščanja gozdov . ............s. . 108 Tudi cerovina je tehnični les..................67 Organizacija gozdnega In lesnega gospodarstva Napredek v gozdarstvu Slovenskega Primorja...........66 Poslovimo se od devetnajstega stoletja..............41 Točno računovodstvo ....................20 Svobodna je pot ............................................1 Lovstvo Oamzova koza z dvema kozličema................71 Kragulj v veži .......................112 L&p lovski plen-.......................48 Srna povrgla zdravega srnjačka . .'..............71 Okrožnice Popis strokovnjakov v LRS......^............68 Spomnimo se padlih za, svobodo . ................21 Šolstvo Absolventom šolskega logarskega tečaja na gozdarski šoli v Mariboru . . 21 Smolarski tečaj v Mariboru ....................................46 Sprejem gojencev v šolski lesni tečaj L letnika gozdarske šole v Ljubljani 21 Sprejem gojencev v šolski logarski tečaj L letnika gozdarske šole v Ljubljani 22 Književnost Ing. Mirko Šušteršič: Tablice za določanje lesne zaloge sestojev po okulami cenitvi debelinskih razredov. Ljubljana 1946. Založil avtor. . . . 69, 110 Svobodna je pot ...................... 1 Sumarski priručnik I.—II. Poljoprivredni nakladni zavod. Zagreb 1946 . . 109' Iz sindikatov Mišljenja o predavateljih...................44 Na izpitu iz zakonodaje..........................................45 Na prostovoljnem delu ....................71 Obnova..........................70 Počakajmo, počakajmo ..........................................44 Skrb ljudske oblasti za izobrazbo ljudstva.............70 Tovariši.........................45 Tovariši gojenci.......................44 Zakaj prirejamo izlete....................45 Slike in črteži Antun Barhanovič v drevesnici (H. Bujukalič) . . '.........35 Borove semenke v lončkih iz lepenke (H. Bujukalič).........36 Bosenska peč (V. Beltram) ..................99 Delo s sadilnim (Barhanovičevim) mečem (V. Beltram)........35 Dimnik (V. Beltram).....................101 Laška peč (V. Beltram)....................100 Liška peč (V. Beltram)....................98 Način kmečkega smolarjenja (H. Em)...............79 Način smolarjenja v Kapini (H. Em)...............79 Dolgoročna (francoska) smohna na pepelnatem boru (Macanovič) .... 83 Okleščeno bukovje pod Kumom (J. Urbas).............58 Okleščeno smrekovje naPermanškovi kmetiji pri Črni na Koroškem (J. Urbas) 57 Pogozdovanje Krasa ni problem (S. Jesenovec, besedilo pod devetimi slikami V. Beltram) .............10, 11, 13, 15, 16, 18 Prvotna manipulativna zgradba v Kapini (Vrtar) ..................81 Prvotna zgradba destilacije v Kapini (B. Pejovski) ..........79 Rezanje šote pri Črni vasi na Ljubljanskem "barju (J. Urbas)......61 Sadilni meč, Barhanovičev meč ali železni sadilnik (V. Beltram) .... 33 Sedanja zgradba destilacije v Kapini (B. Pejovski)..........8] Steljnik pri Hinjah v Suhi krajini (J. Urbas)............55 Srteljnik v okohci Metlike v Beli krajini (J. Urbas)..............53 Sušenje šote pri Črni vasi na Ljubljanskem barju (J. Urbas)......61 SODELÄ¥CI Avtorli Jieltram ing.................. 9, 20, 29, 41, 97, 107 Bučer..........................24 Cividini ing...................... 67, 109 člani sindikalne podružnice ministrstva za gozdarstvo ... 21, 22, 44, 45, 71 Člani sindikalne podružnice Pinns v Racah.............70 čoki ing..............................46, 49 Delak ing......................... , 47 Dopisniki . ^...................... 46, 66, 111 Fric ............................48 Gojenci gozdarske šole v Ljubljani ............. 44, 45, 70 Gojenci gozdarske šole v Mariboru............... 44, 45 Jurhar ing. ........................108 Kindler...........................104 Kranjčič.....................".....71 Novak ing..........................69 Pejovski ing.........................78 Pipan dr. ing..........................25, 110 Sevnik ing. . . ;...................... 3 Sotošek ing................... 1, 23, 40, 43, 65, 1Ü6 Statistični urad LRS.....................68 Šivic ing.............................63, 85 Trošt ...........................112 Urbas ing.........; .................53 Uredništvo.................. 21, 38, 40, 65, 72, ,106 Žumer ing..........................73 Korektura Košar prof. Jože Stavljeiife Eksler Franc, Perše Jože Meteiir Bende Jože, Tusulin Vladimir Revizija Nič Srečko Tiskanle Čanžek Franc, Gabrijan Lojze, Marko Pavla, Rožkar Anton, Selinšek Milivoj, Zoreč Edita Vezanie Fišer Angela, Hubar Vinko, Krajnc Marija, Laufer Milena, Saje Ladislav, Telepeček Marija Razpošlljanle Berger Franc, Lesjak Pepca, Štiftar Franc, Tomšič Magdalena Prostovoljno delo Urejanje: Beltram ing. Vladislav, Bnčer Ivan in Sotošek ing. Stanko. Uprava: Cividini Ing. Rudolf, Fajdiga Danilo, Firsov ing. Vasilij, gojenci gozdarske šole v Ljubljani in mladinski aktiv ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo (med drugimi: Babnik Stanka, Cvahte Simona, Dežman Fanči, Fajdiga Marija, Koncillja Joža, Kožuh Tatjana in Zirovnik Marina). Gozdno in lesno gospodarstvo imata v zvezi z vsemi drugimi iidejstvovanji delovnega človeka važno vlogo pri dviganju gospodarskega, socialnega, političnega in kulturnega razvoja narodov. Gozd zavzema polovico slovenske produkcijske zemeljske površine; gozd in les sta pa ljudstvu eden od neobhodno potrebnih življenjskih temeljev ter izvor premnogih dobrin in surovin. Gozd veže s koreninami lastna tla in zadržuje v rahli zemlji mnogo vode,'ki polagoma odteka na poljedelska zemljišča, v studence, vodnjake, potoke, reke in jezera. Brez gozda bi mnogo te vode nekoristno odteklo; hudourniki bi trgali njive, povodnji bi zasipale polja s kamenjem in marsikateri mlini, žage in elektrarne ne bi mogli redno obratovati. Gozdno drevje varuje svoja lastna tla in druga obširna zemljišča pred vetrovi, ki bi drugače mnogo zemlje posušili in odnašali iz njiv rodovitno prst. Gozdovi delujejo tudi na podnebje, zmanjšujejo toplotne razlike, večajo zračno vlago in zbolj-šujejo zrak ter tako omogočajo obstoj mnogih vasi, naselbin, okrevališč in tiiristovskih postojank. Znanih je tudi mnogo predelov, kjer je zagotovljen neoviran promet po cestah, železnicah in rekah le v varstvu gozdov. Vojaški pomen gozdov pa je vsakdo prepričevalno spoznal v zadnji osvobodilni vojni. Ogromni sta množina in raznovrstnost blaga, ki ga moremo nabrati ali izdelati v gozdu. Tako dobimo iz gozda: drva; jamski, celulozni, kolarski, ogljarski, taninski in drug industrijski les; hlode, pilote, odernike, drogove za napeljave, železniške pragove, trame, remeljne, kolje, hmelovke, šibje, doge, smolo, industrijska in zdravilna zelišča, gobe, semena, sadeže, steljo itd. Iz gozda spravljamo to blago s prenašanjem, tovorjenjem, vla-čenjem in sankanjem; s spuščanjem po zemljastih, lesenih in žičnih drčah; s plavljenjem in splavljanjem; z vožnjo po cestah in železnicah, z vozovi, avtomobili, traktorji in lokomotivami. Mnogo blagu se porabi za kurjavo, poljedeljstvo, železnice, napeljave in rudnike. Še več blaga pa je glavna surovina za mehanično in kemijsko predelavo v raznih industrijah, ki izdelujejo nenadomestljive sestavne dele za hiše, pohištvo, opremo, mostove, vagone, ladje, zaboje, sode, vozila, karoserije, letala, vezane plošče, vžigalice, zdravila, papir, lepenko, plin, lak, barve, usnje, umetno svilo, milo itd. Od dela v gozdnem in lesnem gospodarstva živi dobra petina slovenskega ljudstva; gozdovi na slovenskem ozemlju so pa postali kot pridobitev narodno osvobodilne borbe jugoslovanskih narodov ljudska last. Šele s tem so bili ustvarjeni osnovni pogoji za uspešen razvoj gozdnega in lesnega gospodarstva pri načrtnem sodelovanin za boljšo bodočnost slovenskega naroda, la tako neprekinjeno in pospešeno sodelovanje pa je potrebno še, poleg utrjevanja in zboljša-vanja osnovnih pogojev, graditi neprestano še druge pogoje. Med drugim je potrebno neprestano vključevati vsestransko sodobne gozdarske in lesne kadre v ljudsko delovno harmonijo. K strokovnemu kadru prištevamo kmete,^ gozdne in lesne delavce, pomožno tehnično osebje, tehnike in inženirje. Širši kader pa tvorijo vsi, ki so kakor koli vezani ali vplivajo na gozdno in lesno gospodarstvo, zlasti gospodarske, prosvetne in politične ustanove, vzgojitelji in mnogi dragi. Minili so časi, ko je bilo znanje dosegljivo le mkaternikora in namenjeno blaginji manjšine. Ob ustreznem razvoju se bodo vrata do izobrazbe odpirala vedno bolj, vsakemu po njegovih sposobnostih; znanje in izobrazba pa 'bosta sredstvo za delo v korist skupnosti. Zato so poklicani vsi, ki so si pri delu, opazovanju, učenju in poučevanju pridobili skušnje in izobrazbo, da svoje misli in znanje podajajo drugim, obenem pa neprestano spopolnjujejo sebe ter iščejo novih tehničnih iznajdb in boljših načinov dela. Kakor se nobena druga znanost in gospodarstvo ne smeta ločiti od ostalega političnega in gospodarskega življenja, tako se tudi gozdarstvo ne sme obravnavati ločeno, ker bi ohromelo in zakrnelo, če bi bilo vklenjeno samo v svoje strokovna in tehnične meje. a ne bi znalo zaživeti v polni širini in globini z vsemi odtenM delovnega ljudstva. Gozdarstvo bo resnično ljudsko, če bo pomagalo kriti splošne potrebe in če bodo strokovnjaki množiče poučevali in se obenem od njih učili. Ce bo gozdarstvo navezalo in ohranilo žive zveze z ljudstvom in jih trajno poglabljalo, bo ljudstvo spoznalo pomen gozdarstva in lesne industrije in bo rado varovalo in gojilo gozdove in skrbelo za trajnost koristi, katere more imeti od smotrnega gozdnega, in lesnega gospodarstva. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo LRS stremi k opisanim smotrom. Po številnih pobudah iz vseh delov Slovenije je našlo potrditev ugotovitvi, da je v ta namen poleg drugega potreben [tudi list za gozdno in lesno gospodarstvo. Sklenilo je obnoviti in izdajati »Gozdarski v e stnik «, ki je 1941, leta utihni!.. Molčal in ves čas okupacije in narodno osvobodilnih borb, da bi v svobodi tem svobodne je spregovoril. UREDNIK ■»Gozdarskega vestnika«. ¥ no¥e case Ing. Sevnik Franjo (Ljubljana) , Naši davni predniki so živeli v zadrugah pralcomunistične oblike. Ko pa so okoli leta 800 izguliili svojo politično samostojnost, se je na slovenskem ozemlju uveljavil polagoma germanski fevdalizem, ki je uničil staroslovansko zadrugo. Po srednjeveški vaški ustavi so bila zasebna last kmetov le obdelana zemljišča, dočim so bili gozdovi in pa.šniki skupna last vseh vaščanov t. j. sosesk. Pozneje si je slovensko zemljo zvečine, prilasti! zavojevalec graščak, kmetom tlača-nom pa je bila priznana le pra.vica uživanja teh zemljšč samo za njihove lastne potrebe in še od tega je moral oddajati svojemu fevdalnemu gospodu večji ali manjši del. V 18. in 19. stoletju je fevdalizem propadel in sledil mu je kapitalizem. Slovenski kmet je postajal čedalje bolj — za ceno težkih žrtev — privatni lastnik. Soseske so se delile, kmečka posest se je vedno bolj drobila in iz kmet-skih vrst je nastajal tudi polproletariat ter delavski in inteligenčni proletariat. Krnet je prejel od fevdalca že dokaj slabe gozdove, v gospodarskih stiskah jih je pa še sam vedno bolj izčrpaval, posebno ker sta lesna industrija in trgovina čestokrat njegovo stisko izkoriščali. V drugi polovici preteklega stoletja se je začelo naglo razvijati tehnično popolnejše gozdarstvo v s-rednji in zahodni Evropi.'O slovenskem gozdarstvu v tem obdobju ne moremo niti govoriti, ker je tudi gozdarstvo v naših deželah bilo v oporo nemškemu imperializmu. Fevdalci, skoro sami Nemci, so sicer po odpravi tlake, od-nosno po kmetski odvezi, zgubili večino poljedeljskih zemljišč in velik del gozdne posesti, vendar so jim ostale še velike površine dobro zaraščenih gozdov. Te gozdove so uredili in oskrbovali po sodobnih gospodarskih načelih tec gradili lesne industrijske naprave, da so tako dosezali čim večje dohodke. Slovenski človek jim je bil le cenena delovna moč. Gozdarsko strokovno osebje v naših deželah je imelo tja do prve svetovne vojne samo nemško strokovno izobrazbo in vzgojo. Dve nižji gozdarski šoli v Idriji in Celovcu sta bili popolnoma nemški. Pretežna večina gozdarjev je bila tujega rodu ali pa po svoji vzgoji našemu narodu odtujena. Gozdarji so se zbirali v »Kranjsko-primorskem gozdarskem društvu« skupno s fevdalci, odiiosno gozdnimi veleposestniki. Društvo je poslovalo v nemškem jeziku in letna poročila so bila pisana le v nemščini; predsedniki so Isili zvečine nemški velikaši. Slovenske gozdarske strokovne literature je bilo bore malo. Poleg kratkih sestavkov v raznem dnevnem časopisju je bilo izdanih samo nekaj krajših brošur, kot poljudna navodila za kmečke gozdne posestnike, a še to večinoma po naročilu oblasti. Redki so bili gozdnrii. ki so skušali iz lastnega nagiba pomagati kmetu' z nasveti, vziri^jo in pomočjo. Zadružništvo, ki je tako pomembno za » w gospodarski razvoj našega naroda vse od dobe taborov naprej, je bilo v pogledu gozdarstva skoraj nepomembno. Osnovanili je bilo le nekaj gozdnih zadrug, čeprav je bilo okoli tri četrtine slovenskih gozdov radrobljenih v male posesti. V tem obdobju zaznamujemo potemtakem komaj zarodke slovenskega gozdarstva. Po letu 1918. so se razmere dokaj spremenile. Veliki socialni problem agrairne reforme je postal zelo pereč. Veleposestva v Sloveniji so imela pretežno gozdni karakter. Slovenski veleposestniki so se, družno z nemško in drugo tujo zemljiško gospodo, upirali z vsemi sredstvi izvedbi agrarne reforme. Podpirala sta jih domača in mednarodna reakcia, ki sta na hrbtih slovenskega delovnega ljudstva hoteli obdržati svoje izkariščevalske položaje. Agrarna reforma v obdobju med obema svetovnima vojnama, torej v 23. letih ni bila povsem izvedena; izigrali so Jo tako glede površine, kakor glede odškodnine za poljedeljskl svet. Od veleposestniških gozdov je bilo razlaščenih komaj ena četrtina — če štejemo za gozdna veleposestva vsa ona, ki imajo več kot 50 lia gozdne površine. Edina dobra plat pri tem Je bila ta, da gozdovi niso bili razdeljeni individualno med interesente, temveč so ostale večje površine -v skupni upravi države, manjše pa tudi deloma v upravi občin. Veleposestniki so spričo agrarne reforme svoje gozdove po večini prekomerno izkoriščali. Kmetski gozdovi so dalje propadali in v hudih gospodarskih križali bili vse češče plen tujih in domačih špekulantov. Krivico bi delali našemu kmetu, če bi trdili, da je žalostnega stanja kraetskih gozdov kriv kmet zaradi svoje zaostalosti, nevednosti ali celo nemarnosti. To stanje je posledica mnogih činiteljev, gospodarskega, družbenega in kulturnega razvoja slovenskega knietskega ljud.stva. Napori nekaterih gospodarstvenikov, da bi zavrli ta prppad, so imeli le malo uspeha. Treba bi bilo ozdraviti zlo pri korenini, kajti ves tedanji gospodarski sistem je bil bolan: gonje za dobičkom so rodile silne gospodarske krize, imperializem je dovedel končno še enkrat do strahotne svetovne vojne. Leta 1919. se je nemško »Kranjsko-prlmorsko gozdarsko društvo« prelevilo v »Gozdarsko društvo za Slovenijo«. Ko je bilo leta 1922. ustanovljeno »Jugoslovensko šumarsko udružeujej« se je »Gozdarsko društvo za Slovenijo« preimenovalo v »Podružnico JŠU (Jiigoslovenskega šumarskega udruženja) v Ljubljani«. Pristop v društvo so imeli, poleg gozdnih veleposestnikov, lesnih indu-strijcev oziroma trgovcev in gozdarskih strokovnjakov tudi kmetski gozdni posestniki, a pristopili so le redki. Veleposestniki so z društvom zavarovali svoje koristi, predvsem delali proti agrarni reformi, proti pravičnejšem.u progresivnemu obdavčenju itd. Že od vsega početka se'je vodila, v društvu tiha borba med reakcionar- i ■is;: .- v nimi elementi in progresivno strujo, ki je želela usmerjati slovensko gozdarstvo v službo vsega nafpda. Ti redki člani so bili od nasprotnikov često deležni pridevka »boljševiki«. Pri osnovanju banske uprave v Ljubljani 1929. je bilo gozdarstvo vključeno v oddelek za kmetijstvo. Gozdarstvo v tem okviru ni našlo ustreznih pogojev za razvoj in je bilo poverjeno samostojnemu odseku za gozdarstvo. Vrste strokovnjakov so se množile z inženirji, ki so prihajali z domačih univerz, z logarji in gozdarji, absolventi gozdarske šole v Mariboru, ki je bila ustanovljena leta 1931. Dokaj mladih sil ni moglo dobiti dela v Sloveniji, čeprav je, zlasti v gozdarski nadzorni službi, silno primanjkovalo strokovnega osebja. Morali so zato oditi v druge pokrajine države. Ozke in nezdrave razmere so vodile k ozkosrčnosti in kruhoborstvu. Pomnoženi' kader gozdarskih strokovnjakov je prinašal vedno večje pobude na vseh področjih njihovega udejstvovanja. V Ljubljani so izdali nekaj strokovnih knjig v slovenščini. Med ljudstvo so širili misel za umno gozdno gospodarstvo s članki v »Kmetovalcu« in »Šumarskem listu« in od leta 1926 z vsakoletnim prirejanjem »Dečjih dni za pogozdovanje«, z anketami in razstavami. Leta 1938 je začel izhajati ,v Mariboru »Gozdarski vestnik«, prvi slovenski strokovni list za gozdarstvo, lesno industrijo in trgovino. Novi rod je pospeševal, namesto tako| po vojni nastalih lesnih zadrug (ki so bile dejansko ponajveč le združbe lesnih špekulantov in so v krizi z ogromnimi izgubami propadle), snovanje lesnih produktivnih zadrug, to je združenj kmet-skih gozdnih posestnikov v obrambo pred izkoriščevalci. V napetem ozračju pred nastopom druge svetovne vojne je prišlo leta 1940. do preosnovanja centralistično urejenega »Jugo-slovenskega šumarskega udruženja« v »Savez šumarskih društava« (Zvezo gozdarskih društev). Za dravsko banovino je bilo osnovano »Slovensko gozdarsko društvo« v Ljubljani. Pri tej preosnovi pa je prišlo do ločitve duhov. Veleposestniki niso bili zadovoljni z novo organizacijo društva, ker so spoznali že po sestavi članstva ob pritoku mlajših strokovnjakov, da društvo ne bo več slepo sredstvo za njihove protiljudske težnje. V novem društvu niso več sodelovali in pretežna večina njih se je pozneje znašla na strani okupatorjev. Kmalu potem, ko se je zrušila prejšnja Jugoslavija, je večina članov, bivajočih tedaj v Ljubljani, sklenila, da »Slovensko gozdarsko društvo« ustavi svoje delovanje, inventar poskrije, gotovino pa porabi za podpiranje najpotrebnejših članov. Ti sklepi so bili vsi izvršeni. Okupatorji so se z vso pohlepnostjo vrgli na ropanje slovenskih gozdov. Nemški nacisti so raztegnili svoje predpise na naše ozemlje, po katerih bi morali posekati večletni normalni prirastek gozdov v čim krajšem času in vse lesno gospodarstvo podrediti potrebam nemške vojske. Italijanski fašisti, ki. so v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno prekomerno iikoristili gozdove Slovenskega Primorja, so hoteli izvleči še iz gozdov tako zvane Ljubljanske pokrajine vse, kar se je le dalo. Kmalu po ustanovitvi osvobodilne fronte je bil organiziran gozdarski terenski odbor OF, v katerem so delali nameščenci bivših javnih gozdarskih ustanov v Ljubljani (odsek za gozdarstvo in odsek za zgradbo hudournikov pri banski upravi, direkcija državnih gozdov in začasna državna uprava razlaščenih gozdov). Težišče dela ni bilo več na strokovnem področju, temveč na političnem in vojaškem. Vse načrtovanje in znanstveno delo je bilo odloženo za pozneje. Nujne dnevne potrebe osvobodilne borbe na vseh področjih so stopile v ospredje. V Ljubljanski pokrajini, posebno na Rogu in Brezovi rebri, so bile proti jeseni 194L organizirane gozdne postojanke, kjer so partizani prejemali hrano in drug material, ki ga je začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani pošiljala preko gozdnih uprav v Kočevju in Straži. Potek osvobodilne borbe je potrdil pravilnost domneve, da bodo ti kraji za osvobodilno borbo posebno važni, ker je preko teh gozdnatih goratih predelov najlažja zveza s sosednjo Hrvaško. V tem območju je vrhovno politično in vojaško vodstvo postavilo trdne, zakonspirirane postojanke, bolnice in važne pomožne ustanove. Tudi gozdarsko terensko osebje je pri tem v veliki meri sodelovalo. Ob kapitulaciji Italije je odšlo še nekaj tovarišev na osvobojeno ozemlje, nekaj so jih Nemci zaprli in odvlekli v internacijo in aktivnost preostalih tovarišev v Ljubljani in drugod Je morala pod silnim- pritiskom popustiti. Na osvobojenem ozemlju pa se je porajala nova organizacija, novo jedro. V jeseni 1943. so vsi gozdarji od Notranjske do Novega mesta delovali po smernicah »Upravne komisije«, ki je bila osnovana na zboru odposlancev v Kočevju dne 3. oktobra 1943. Ta komaj vznikla upravna organizacija je pa bila že v začetku razbita ob priliki nemške ofenzive v oktobru in novembru 1943. V gozdovih Brezove rebri je bil tedaj ustanovljen poseben gozdarski vod. Iz tega centra so bile postopoma vzpostavljene nove zveze. Medtem je nastajalo v območju Roga, predvsem v Beli krajini, novo svobodno ozemlje. V dneh 19. do 20. februarja 1944. je bilo v Črnomlju prvo zasedanje Slovenskega narodno osvobodilnega sveta (SNOS-a), na katerem so bili sprejeti važni sklepi. Med drugim je bilo sklenjeno, da se Upravna komisija razpusti ter se ustanovijo odseki in oddelki pri Predsedstvu SNOS-a, Dalje Je bil sprejet sklep, da se ustanovi »Komisija za zaščito gozdov« ter posebna »Komisija za upravo narodne imovine« (KUNI). Pri predsedstvu SNOS-a je bi za gospodarske panoge osnovan odsek, za gospodarstvo in v tem odseku oddelek za gozdarstvo. V »Komisijo za upravo narodne imovine« so bili imenovani pretežno gozdarji, ker je večina razlaščene posesti sestojala tedaj iz gozdov. »Komisija za zaščito gozdov« pa sploh ni bila oživljena, ker sta oddelek za gozdarstvo in KUNI zadostovala za vodstvo vseh gozdar- skill poslov. Gozdne uprave razlaščenih gozdov so bile podrejene KUNI. Tako je postopoma rastla in se oblikovala nova gozdarska organizacija. Delovanje teh ustanov se je raa.tezalo na dnevne potrebe t. j. na preskrbo lesa in drv vojski ter civilnemu prebivalstvu, na varstvo gozdov in pogozdovanje, na prosvetno delo (pisanje člankov za časopisje, predavanje v radiu, pohtično-upravnih tečajih, na anketah in v vojski) tar na študijsko delo (nova organizacija gozdarske službe, problemi gozdarstva, gozdne in lesne zadruge, orga-ni_zacija lovstva itd.). Izdelano je bilo več referatov in predloženih »Študijski komisiji pri predsedstvu SNOS-a«. Avgusta leta 1944., ko se Je delo odsekov vse bolj širilo in krepilo, je bil osnovan poseben odsek za gozdarstvo. S tem je vrhovno vodstvo zaradi njegovega velikega pomena V sklopu narodnega gospodarstva ustvarilo gozdarstvu potrebne pogoje za uspešno delovanje. Ožji delovni krog odsekov je obsegal bivšo Ljubljansko pokrajino, širši pa vse slovensko jezikovno območje. Obstojali so še več ali manj samostojni pokrajinski odbori, in sicer: za Slovensko Pri-morje, za Gorenjsko, za Koroško in za Štajersko. Ti so na svojih območjih povezali, med drugim tudi gozdarje in uredili delo po svojih razmerah. K temu odbo-ru so odseki SNOS-a pošiljali strokovnjake kot inštruktorje. Odsek za gozdarstvo je pošiljal gozdarske inštruktorje, ki so postavljali inštruktorje dalje po okrožjih in okrajih (okrožne in okrajne gozdarje) zaradi poenotenja gozdarske službe na vsem slovenskem ozemlju. Tako je bilo gozdarstvo vseh slovenskih pokrajin, okrožij in okrajev povezano med seboj in z vrhovnim političnim vodstvom.. Nova upravna organizacija je rastla in tem bolj važen je bil civilni sektor OF, čim bolj se je bližal konec vojne. Vse leto 1944. in začetkom leta 1945. je bilo polno intenzivnega dela. Dočim je sredi leta 1944. bilo poslano v vojsko vse osebje, ki ni bilo neobhodno potrebno v civilni upravi, je vrhovno vodstvo okoli novega leta 1945. začelo pozivati razne strokovnjake iz vojaške službe. Vojaške operacije so se bližale koncu, mobilizirati je bilo treba sile za novo borbo za vojno na gospodarskem področju. V odsek za gozdarstvo so bile pritegnjene nove moči. V diskusijah so se razčistila mnoga gospodarska in politična vprašanja, določile se smernice gospodarske politike na splošno in gozdarske, politike posebej. Tako je bila tudi gozdarska organizacija kolikor toliko pripravljena za prevzem oblasti. V narodni vladi Slovenije je bilo ustanovljeno posebno ministrstvo za gozdarstvo. Kakor našim davnim prednikom, tako so tudi v našem težkem osvobodilnem boju nudili gozdovi našim borcem in aktivistom zatočišče in skrivališče pred sovražnikom, nešteto možnosti za uspešne napade in za obrambo. Mnogim našim junakom so postali zadnje bivališče. Ker so dokaj enakomerno porazdeljeni po naši domovini, so se pod njih olcriijem lahko izvršili premiki vsepovsod po Sloveniji, postavljale uspešne zasede, izvrševali bliskoviti napadi zdaj tu zdaj tam, da se sovražnik nikjer ni čutil varnega. Zato se je njegov bes obračal tudi proti gozdovom,, katere je uničeval s sekiro in ognjem in jih ropal kjer koli je mogel. Ko smo delali ob koncu vojne pregled o stanju naših gozdov, gozdnega in lesnega gospodarstva, smo morali ugotoviti veliko opustošenje. Qozdovi blizu naselij in prometnih žil so zelo izsekani, ponekod docela uničeni. Na mnogih krajih se beli golo kamenje na grobišču gozdov. Gozdne prometne uprave (žičnice, ceste, železnice) upravne in gospodarske stavbe (gozdarske, logarske. in drvarske hiše in koče z opremo, skladišča za les in oglje) so bile z malimi izjemami, uničene. Edina slovenska gozdarska šola v Mariboru je bila izropana in ves inventar odpeljan v Avstrijo. Oozdne drevesnice so bile zanemarjene, velik del sadik prestar in neuporaben, prav mladih sadik nič, nikakega gozdnega semenja na zalogi in nobenih upov, da bi ga mogli nabaviti v prvem povojnem letu. Koristne divjadi se je povprečno zmanjšalo za eno tretjino in zelo se je razpasla škodljiva divjad. Od vse slovenske industrije je bila najbolj prizadeta lesna industrija; pcžganih, porušenih ali težko poškodovanih je bilo 411 žag, in to predvsem večjih. Olede lesne zaloge slovenskih gozdov je treba poudariti, da so bolj odmaknjeni gozdovi bili pod zaščito partizanov in tako ostali neizropani. Smemo računati, da nam je ostal v letih od 1941. do vključno 1945. prihranjen približno- triletni pri-rastek na lesu. S tem se je velik primanjkljaj lesne zaloge naših gozdov nekoliko znižal. Žal pa se ti oddaljeni in težje dostopni gozdovi niso mogli smotrno negovati in so se zato v njih zelo razmnožili gozdni škodljivci. V našem gozdnem in lesnem gospodarstvu prizadejana škoda je bila ocenjena na približno 1 milijardo predvojnih dinarjev. Ob štetju vrst naših strokovnih in delovnih tovarišev, smo ugotovili, da je bilo pretežno število njih v naših borbenih vrstah, bodisi kot borci v vojaških edinicah, bodisi kot aktivisti, pomagači ali sim-patizerji. Mnogi naši tovariši borci so bili ranjeni, mnogi so ginili v internacijah; nekaj odličnih je padlo ali umrlo mučeniške smrti. Nam preostalim pa je pripadala velika naloga, da izpolnimo pričakovanja, ki jih stavi na nas naše ljudstvo, preizkušeno v trpljenju Un prekaljeno v boju. čakajo nas velike naloge: pripraviti čim več 'lesa za obnovo, čim prej inventarizirati in urediti vse gozdove, načrtno izgraditi lesno industrijo za čim dragocenejše končne izdelke, da bo ostal zaslužek pri predelavi lesa doma, s smotrnim gozdnim gospodarstvom nadoknaditi čim prej manjkajočo zalogo lesa v naših gozdovih, pogozditi Kras in druge goličave ter ustvariti sodobno vzgojo novih kadrov. Povezujmo naše izkušnje in dognanja, ki so prestala preskušnje, z novimi pridobitvami in dognanji naših tovarišev iz Sovjetske zveze in drugih naprednih dežel. Z vzajemnim delom, s povezanostjo z ljudstvom, iz katerega smo izšli, pomagajmo graditi lepšo bodočnost našemu narodu. Pogozdovanje Krasa ni problem Ing. Vladislav B e 11 r a m (Ajdovščina) Spominu svojega požrtvovalnega sotrudnika Antona Barhanoviča SPOŠTUJMO NARAVO IN NJENE ZAKONE Ena glavnih značilnosti gozdarstva je konservativnost, t. j. težnja, da gre kolikor mogoče po starih, utrtih stezah. Vzrok je v tem, da gozdarstvo računa z dolgimi razdobji, z obhodnjami, ki gredo celo v stoletje. To je točno in deloma opravičeno. Poljedelec dela s posevki na kratkotrajne sezone. Napako, ki jo napravi, navadno takoj zapazi in jo lahko v naslednjem letu popravi. Napake v gozdarstvu navadno zapazimo šele čez desetletja. Predvsem se v gozdarstvu lahko maščujejo prestopki, ki temeljijo na samem hladnem računu, ako ne vzamejo v poštev naravnih pogojev, z eno besedo: grehi proti naravi." Eden takih grehov je udaril razvpito nemško gozdarstvo: for-siraiije čistega smrekovja, kjer po navadi ni obstojalo, na podlagi golega iračuna o najvišji zemljiščni renti. Tla so v takem smrekovju postala kisla in v smrekove sestoje so morali hiteti vnašati prej toliko prezirano bukev. Podoben greh so zagrešili v naših glasovitih slavonskih gozdovih: spričo visoke vrednosti hrastovine, so pričeli gojiti čiste hrastove gozdove, a niso doumeli, da so prav naravne primesi bresta, jesena, lipe in gabra dale hrastovino s kvaliteto svetovnega slovesa. Iztreznjenje je prišlo, ko so čisti hrastovi gozdovi začeli propadati zaradi širjenja gobavca^) v zvezi s pepehiico^). Šele tedaj so se mnogim strokovnjakom odprle oči, da je od narave nastala združba edino sposobna uspešno se boriti proti svojim sovražnikom. Istočasno je tudi cena ostalim lesnim vrstam v toliki meri porasla, da je postalo jasno, da je vsaka vrsta kot taka vredna za gozdno gospodarstvo. Ali naj to pomeni, naj bomo konservativni ter naj ne poskušamo in naj ne uvajamo ničesar novega? Ne. Toda karkoli delamo, ne smemo delati proti naravi. Naravo moramo dobro opazovati in jo posnemati, kolikor je le mogoče. POGOZDOVANJE KRANJSKEGA KRASA 1886^1911 Poročilo komisije za pogozdovanje Krasa na Kranjskem od leta 1886. do leta 1911.0 nam nudi zanimive podatke: »Umetno pogozdovanje s setvijo na prostem se na Kranjskem sploh ne vrši«. (Str. 44.) »Saditev, kot najpravilnejše pogozdovanje, j-e za dobila veljavo: seje se le tedaj, ako se namerava ') LIparis (Lymantria) dispar L. -)Microsphaera quercina Foex {= M. alui Wallr., var. querdna ali M. alphltoides Griffen et Maublanc). Konrad Rubbia: Petindvajset let pogozdovanja Krasa na Kranjskem, Linhljana 1912 (slovenski prevedel ing. Anton Šivic). izpremeniti vzgojevalno vrsto gozda, in sicer v obliki tako zvane podsetve. Način kultiviranja obstoji v saditvi sadik v I u k -nje ali jamice, pri vrhu, navadno 40 cm v četverokotu široke in najmanj 30 cm globoke. Ako ne bi bilo dovolj prsti, jo je treba do-našati ali pridobiti s povečanjem jamice. Na rušatih ali drnatih mestih je izrezano rušo ob jamici tako močno otresti, da odpade prst, ki se je drži, v jamico, kjer se, porabi za podvlako korenin. Potrebne sadike se navadno povezane po 1000 komadov skupaj, neposredno pred sajenjem previdno, kakor je treba, spravijo ozi- Slika L") Nad tiho Vipavsko dolino se vzpenja Nanoška visoka planota. S planote vidiš Triglav iu lesketajoči se pas Soče z njenim vtokom v Tržaški zaliv. Z nienili vrhov uzreš tudi Ljubljano. Ob vznožju Nanosa se temnijo starejši nasadi črnega bora. roma prineso na kraj saditve ter zakopljejo tu po vrsti razporejene v zemljo, da ji je mogoče potem vselej kadar se rabijo, v malih množinah razdeliti med sadilke. Sadilke dobe navadno po 20 sadik, ki jih pomočijo najprej s koreninami v prsteno brozgo, spravijo nato v razne posode ali košarice ter skrbno zavarujejo korenine. Omenjeno bodi še, da se sadikam odrežejo predolge korenine z ostrim nožem preden se jih namoči; to rastlinam nič ne škodi.« (Str. 43.) Po ISletnih poizkusih s semenom in sadikami raznih drevesnih vrst je leta 1895. črni bor (in to saditev istega) dosegel splošno priznanje kot edino zveličavne vrste pri psgozdovanju Krasa in častni naziv pionir golega Krasa. *) Slike L do 9. foto Sandi Jesenovec, fotosekciia oddelka za gradnje, pover-jeništva PNOO za Slov. Primorje. »Y začetku kraškega pogozdovanja so porabljali beli b o r^); k sreči so porabili na Kranjskem vsega skupaj le 356.000 komadov. Slika 2. Posamezni predeli planote so deloma pokriti z nasadi črnega bora, umetno tvorbo človeškili rok. Kjer so jih posadili, tam rastejo počasi in si ne upajo prekoračiti zidu. Pred samim nosom so se jim pojavile prve predstraže rdečega bora, ki jiii je veter prinesel, kdo ve od kod. Slika 3. Samo dva markantna črna vrha, sredi slike, sta umetna nasada črnuhov. Pred njima ter levo in desno je »rdeča armada« sama osvojila teren. Pleme rdečega bora se ne prišteva med lenuhe, kakor so počasni črni borovci, ki še pravega ___naraščaja nimajo. *) Ustreznejše ime za »beli, navadni ali gozdni« bor (Pinus silvestris L.) je rdeči bor; za »alepski« bor (Pinus aleppensis MOL) pa beli bor in tako ju bomo imenovali v >Qozdarskem vestniku«. — Uredništvo. n • o mm wm torej 0.73%. vseh posajenih rastlin, in sicer večinoma v legah, kjer zapade malo snega. Koder na to niso pazili, sta nasadbe belega bora sneg in led tako močno polomila, da jih le zaradi zavarovanja tal niso nato odstranili, in da se razvijejo preostali bori v pregrinja-Joče drevje. Tam kjer beli bor ni tako poškodovan, se je pa popolnoma pravilno razvil in kaže prav ugoden prirastek v višino. Oozd belega bora postane pa že po tridesetem letu precej svetel tn redek, ter zastavijo drevesa šele visoko pri vrhu svoje redko vejevje. V tako svetlih gozdovih se tla le po malem izboljšavajo, vendar se je posrečilo v največ slučajih z uspehom posaditi jih z jelko in s sriireko ali hrastom in jesenom, ki se tam dobro razvijajo, ker dobivajo dovolj svetlobe.« »Beli bor, ki igra tam, kjer je podsajeno, vlogo pregrinjajočega drevja, se lahko potem, ko je treba, odstrani, da se preskrbi pod-saditvi nekoliko širši prostor za rastje. Lepi borovci se tudi pustijo, posebno v vzrasteh, podsajenih z jelko in smreko, da se še bolj utrdi stalnost poslednjih.« (Str. 73.) Gozdne drevesnice za proizvodnjo sadik za pogozdovanje Krasa, so se nahajale v Gradišču pri LJubljani, v Logatcu in Bršljinu! Šele leta 1908 so ustanovili manjšo drevesnico v Vrhpolju pri Vipavi pod Nanosom. Prevoz in prenos sadik iz takih daljav v tako različne te-renske in klimatske razmere res ni mogel dati boljših uspehov, nego so spodaj navedeni. Od 26,000.000 vseh posajenih sadik se jih Je prijelo samo 29®/«. »Za popravila vseh od komisije izvršenih nasadov se je porabilo vsega 18,49L440 sadik. Iz tega sledi, da je bilo treba 71% prvotno posajenih sadik s ponovnimi popravami nadomestiti,« (Str. 45.) Kakšen uspeh naj dajo sadike, ki se prenašajo 900 m visoko?®) Kako mučno In težko je bilo pogozdovanje Nanosa: »Zelo ugodno se je naključilo, da se nahajajo ravno na najvišjih ter najbolj oddaljenih pogozdovalnih objektih na Nanosu, obsegajočih 636 hektarjev, od katerih je 534 hektarjev še pogozditi, prav udobna zavetišča za delavce. Ta zavetišča so lani zgradile agrarne oblasti In jih rabijo ob priliki zboljšavanja planine. Brez teh ustanov bi bilo sploh vsako pogozdovanje kraške planote na Nanosu nemogoče, ker je od bližnjih vasi do pogozdovalnih objektov sem in tja 4 ure hoda in bi bilo komaj dobiti delavcev, ki bi se podvrgli takim težavam. Ta zavetja in zvišanje dnine za 20 vinarjev na dan so pripomogla, da se oglaša zadostno število delavcev, ki prenočujejo prav v bližini pogozdovalnih krajev in jim ni prihajati od dolge hoje izmučenim na delo.« (Str, 41.) V času od 1887.—1911. je komisija izvršila veliko delo s tem, da je uspešno pogozdila skoro 3000 ha golega Krasa. Izvršila je 75% celotnega predvidenega načrta. ") Tak neuspeh sem doživel, ko sein moral nekoč, proti svojemu prepričaniu, naročiti sadike črnega bora iz obmorske drevesnice v Metkoviču in jih saditi na 770 m nadmorske višine. lliliii: iiLiSiyM^^jiöiiS Od 45,000,000 porabljenih sadik je bil 1% listavcev, 4.4% smreke za lego nad 600 m nadmorske višine, 3.6% ostalih iglavcev, Mene poglej! pravi narava gozdarju. Kar ti v potu svojega obraza in v domišljavosti dosežeš, opravim jaz igraje. Sejem seme rdečega bora. Sejem bogato. Vzkalijo in ostanejo redki, vendar dovolj, da bodo predstraža in zaščita onim, ki jim bodo sledili. Uli, Slika 4. , , Mar nismo podobni vojski na zmagoslavnem nezadržnem pohodu? Zmeraj veC nas je, kakor partizanov v času narodno osvobodilne borbe. Slika S. Zmeraj več nas je. Pod našo zaščito vstaja nov rod in kmalu, čez pet let samo, bomo pokrili travo in kamen. 91% pa črnega bora. Rnbbia obžaluje, da zeleni (gladki) bor (Pi-nus Strobus) ni prišel do večje veljave zaradi svojih dobrih lastnosti. Jelko so podsejali na 480 ha v že obstoječe borove nasade, tako da imamo danes lep jelov gozd, kjer je leta 1887. bil |e pust Kras. Tukaj Je bil črni bor prehodna vrsta, ki jo je pod njegovo zaščito zamenjala jelka. Uspeh je prepričevalen. Da je v stari Jugoslaviji vsak okraj na Krasu izvršil podobno delo v takem obsegu, bi imeli danes komaj še nekaj Krasa. Dočim smo z uspehi prve 251etke lahko zadovoljni, bi pričakovali od druge 251etke precej več. Med tem je ta zatajila.®) Do dandanašnjega dne smo v pogledu pogozdovanja Krasa pri istih načinih in izkušnjah kot leta 1859. Danes, po 87. letih! Gozdarstvo pogosto res računa s stoletjem. Zdi se, da posebno v našem primeru. Tu je konservativnost neumestna! NAZAJ K NARAVI Medtem, ko se Je pogozdovanje Nanosa na višinah 800—900 m začelo že leta 1887. z napornim in dragim presajevanjem sadik črnega bora, niso vsi ti nasadi s svojim naraščajem razširili svojega areala do danes niti za 1% svoje površine. Potomci onih redkih preziranih rdečih borov, posajenih leta 1895. in 1896. pa so osvojili na stotine hektarjev goličav in sprejeli pod svoje varstvo naravni nalet smreke in jelke. Tako imamo danes na Nanosu drage, a malo vredne umetne nasade črnega bora, na drugi strani pa cenene, od narave podarjene, a vrednejše mešane sestoje rdečega bora, smTcke in jelke, ki jih gozdarji z gozdnimi delavci polagoma pretvarjajo v smrekov in Jelkov gozd, (Glej tekst s slikami 1—9.) Z|ikaj so se vršila umetna pogozdovanja skoro izključno s črnim borom? Zato, ker sadike te vrste najboljše prenesejo dolga mrcva-renja od drevesnice do mesta saditve. Zakaj se pri tem delu ni uporabljala setev semena? Tu je kriva predvsem konservativnost in slabo opazovanje narave. Narava ima največje uspehe pri ljudeh takrat, ko deli trde lekcije! Vse kaže, da dobro in skromno učiteljico naravo redko kdo slcuša razumeti in poslušati! Manj drevesiiic in napornega presajanja! Posnemali bomo naravo, nabrali bomo storžev in sejali seme: ___m a u J d e 1 a — v e č u s p e h a ! Prva svetovna vojna je onemosočila nadaljevanje gozdarskega dela na Krasu, ko je Kras z rapallsko pogodbo skoro v celoji pripadel Italiji. Novi gospodarji so le še nekaj let pogozdovali s črnim borom, zanemarili so že prej začeto delo pretvarjanja borovih nasadov v jelkove in smrekove sestoje. Namesto tega, ■so izsekali vse boljše drevje starejših kraških nasadov. POGOZDOVANJE S SCTVUO NA OTOKU BRAČU Ko sem prišel leta 1930. kot okrajni gozdar na dalmatinski otok Brač, so mi povedali, da je moja glavna naloga pogozdovanje tamkajšnjega Krasa. Opozorili so me, da je saditev najuspešnejša po-gozdovalna metoda. Dotedanje setve res niso dale dobrega uspeha. Pleme rdečega bora ne pozna šovinizma. Pod svoje varstvo sprejme vse, kar veter nanese: Slika 6. " Slika 1. V varstvu mojih vej se ugodno počuti Tesno se je privila k meni vitka jelka, vonosiia smreka, ki ji brez zaščite ni obstanka. Ob natančnem opazovanju narave in njenih metod dela smo v dveh letifi prišli do tega, da smo na vsem otoku, razen samega mesta Bola, uvedli setev na prostem, ki ni nikdar več zatajila. Uspeh je bil povsod in vselej 100%. Edino pri Bolu'nismo mogli uvesti setve, ker je jesenska setev propadla zaradi zmrzali, spomladanska pa zaradi suše. Take so bile tam lega in podnebne razmere kraja. Seveda so nam pri tem raziskovanju bile jako dobrodošle lekcije iz prejšnjih let, ki jih je narava podelila gozdarskemu delu, v obliki neuspehov prednikov, ki pa teh lekcij niso razumeli. Predvsem Je ugotovljeno, da beli (alepski) in primorski bor ter pinija sejejo seme v poznem poletju. To pomeni, da je edino ta čas ugoden za setev na terenu. To pa zato, da seme ob ekvinocialnem deževju vzkali. Semenke rastejo v jesenski toploti do zime, ki ni tako stroga, da bi jih pomorila. Ob koncu zime rastlinice nadaljujejo L- ■■■i Slika S. Res nisem za parado. Sneg in burja sta me zdelala na predstraži. Ponosen pa sem iia svoj naraščaj okrog sebe, o katerem "vem, da mu bo laže nego meni, ki sem zrastel osamljen. Tu je domena nas, rdečih borovcev. Praznine je natrosila mladina gimnazije iz Ajdovščine s storži našega rodu. Prihodnjič bo nadaljevala delo s setvijo semenja. ^ Zaman so nadeli Črnemu boru ime »pionir« golega Krasa. Kamor so ga postavili, tam je obstal, medtem ko smo mi osvojili široka prostranstva Krasa na Nanosu. Z rastjo ter se do nastopa poletne suše že toliko razvijejo, da jim ista ne more do živega, saj imajo prav za prav že dve vegetacijski dobi za seboj. Pomladanska setev praviloma propada, ker Jo poletna suša dobi še nezadostno razvito iii jo lahko ugonobi. (Na Nanosu odpira rdeči bor svoje stor Z8 V pozni z im i ali zgodnji pomladi ter se klima sploh močno razlikuje od one na Braču.) Setev vseh treh borovih vrst smo izvedli na vseh mogočih terenih od morske gladine do 300 m nadmorske višine (više zaradi zime ni mogoče) na več načinov. Razmetavanja storžev, kakor so ga neki kmetje že prej uspešno rabili, nismo uporabljali, ker zahteva preveč semena (v storžih). Izvajali smo: 1. Setev^ iz roke na terenu z malo trave in mnogo kamnitega grušča, ki ga pa ne sme biti tako na debelo, da ne bi padlo seme prispelo do zemlje, kjer vzkali zaščiteno pred mišmi in pticami. Na žalost je bilo takih teršnov.malo. 2. Setev z motičico ali paličico, pri čemer se'razrahlja zemlja v obliki krožnika na'korak razdalje. Seme se pomeša z razrahljano zemljo. To je bila-precej pogosta metoda, stala pa je le 20 do 25% stroškov saditve. 3. Plitva, stolčena tla smo krčili s krampi do 20 cm globine, po skoro vsej površini. To je bila sicer najdražja metoda, toda še zmeraj za 40% cenejša in uspešnejša od saditve, ker se je sejalo iz roke in po končani setvi z vejami pobranalo zemljo. Kakor rečeno, metoda setve ni nikdar več odpovedala. Zakaj se prej ni uporabljala setev v večji meri? Večkrat je bilo krivo to, da so krediti prihajali prepozno, šele spomladi naslednjega leta, medtem ko je pravi čas setve v avgustu in septembru že davno minil. Uporabljala se je metoda pod 2. za težke, zbite terene, kjer seveda ni mogla imeti uspeha. Napačno uporabljani trije odločilni faktorji: čas, metoda in teren so bili vzroki neuspehov, ki so s časom ustvarili predsodek proti pogozdovanju te vrste. Poudariti je potrebno, da se pinija sploh ne more presajati, zaradi prevelike občutljivosti; zato imamo v Dalmaciji tako malo pinije celo tam, kjer dobro uspeva. Razmere, ki sem jih našel leta 1930. na otoku Braču, so domala ostale še danes po vsem dalmatinskem Primorju in otočju. Nič ni pomagalo, da sem poslal bivši banskl upravi v Splitu vezano knjigo »Splošne in gozda>rske prilike otoka Brača«, kjer so bile metode setve in njeni uspehi natančno opisani. Gozdarstvo Krasa gre pač po svojih »dobro preizkušenih potih«. Še nedavno smo čitali v dnevnikih o »udarniškem« delu v nekem dalmatinskem kraju, kjer je mladina izkopala na desettisoče jam za pogozdovanje Krasa s sadikami. In to na terenih, kjer setev odlično uspeva. Delo, ki bi ga lahko pesem opravila, mora vršiti mladina v potu svojega obraza, kakor da ne bi bilo drugega potreb-nejšega dela. »Qlej ga!« poreko strokovnjaki. »Videl je Brač in Nanos, sedaj 1)1 pa stvar rad posplošil!« Brače in Nanose srečujemo tudi drugod. Samo drugačna imena imajo; kar pa nas ne sme motiti. Slika 9. Pred 40 leti je bila tu puščoba, na kateri so samovali trije rdečekožci. Danes ne moreš skoz potomstvo naravnega naleta borovcev in smrek, prekrasnega dela velike narave. Le malo globlje se je treba zamisliti v naravo in čitati iz knjige njenega bogatega znanja. (Konec prihodnjič.) fščimo in uporabljajmo vedno boljše načine dela Z delom krepimo ljudsko oblast Dopisna gozdarska in lesna posvetovalnica VPRAŠANJA L Sadika Okupator je posekal pri nas dolge pasove smrekovih gozdov. Prihodnjo pomlad nameravamo mnogo teh posek zasaditi. Na razpolago imamo dve drevesnici, ki nam lahko dobavijo sadike štiriletnih smrek. V eni so sadike rasle počasi ter so komaj sposobne za presaditev. Vse kaže, da Je bila drevesnica slabo gnojena. V drugi, bolj gnojeni drevesnici pa so sadike precej večje. Gozdna tla so prej slaba kot dobra in ne posebno zapleveljena. Lahko bi porabili ene ali druge sadike. Nekateri so mnenja, da bodo bolj odgovarjale slabše sadike, češ, da niso tako razvajene z dobro hrano. Jaz sam bi bil za večje sadike iz dobro,gnojene drevesnice, in vprašam za nasvet, š. L. Borovnica 2. Žičnice — drče Kot partizan sem prehodil mnogo krajev gornje Soške doline. Videl sem mnogo posameznih napetih žičnih vrvi, ki so razpete s planin čez doline in grape do cest. Nekatere od njih so dolge tudi do 1000 m. Videl sem, kako po njih kmetje z lahkoto spravljajo seno in d-Tva v dolino iz krajev, od koder bi še koza sama komaj prišla. Pri nas tega na Gorenjskem ni, čeprav bi brez dvoma bilo zelo koristno. Ako bi nam v vašem listu hoteli pokazati korist take enostavne žičnice, bi vam bil Jako hvaležen. v. N. Kranj 3. Pridobivanje smole V državnih borovih gozdovih na Dravskem polju vidim že nekaj mesecev na drevesih po eden ali dva glinasta lončka, v katere se cedi smola. Slišal sem, da se istotako ciela tudi v borovih gozdovih ljubljanskega okrožja. Vem, da se iz smole dobiva terpentin, kolo-fonija in marsikaj drugega. Vendar bi želel vedeti, ali so to šele poskusi ali pa se vrši delo v večjem obsegu. Za stvar se zelo zanimajo tudi bližnji kmetski gozdni posestniki. 2elimo, da nam to zadevo nekoliko razsvetlite. J- Dravsko polie 4. Peskanje zemlje V »Slovenskem poročevalcu« sem lanske jeseni čital zanimiv članek »Kako lahko izboljšamo naša kisla zemljišča«. Začel sem opazovati naše zemlje in sem prišel do prepričanja, da so zemlje na južnem pobočju Pohorja prav take, kakor one na Kordunu. Spomladi se težko zagrejejo; detelje, fižol, proso slabo uspevajo. Apnenega peska pa ni nikjer, da bi z njim popravili svoje zemlje! Mogoče pa bi se našel kak uporaben material, ki bi ga lahko dobili v naši bližini, a ne vemo zanj. Vprašanje sicer, strogo vzeto, ne spada v »Gozdarski vestnik«, vendar ste mi v prejšnjih letih nekoč že pomagali v negozdarski zadevi, zato se tudi ob tem obračam na Vas s prošnjo, da bi našli pisca tistega članka in ga naprosili, da nas ob priliki obišče. Morda le kaj najdemo. i- L. Hoče 1Q Sodobna vprašanja ' TOČNO RAČUNOVODSTVO Spominjamo se časov, ko so v stari Jugoslaviji vse državne oblasti in ustanove imele svobodno uporabo telefona, ne da bi plačali razgovore. Kaj je bila posledica tega? Večina telefonskih prog Je bila stalno zasedena in telefonska zveza se je zvečine le težko dobila. Telefon se je uporabljal in zlorabljal za stvari, ki bi se lahko tudi pismeno rešile. Telefona so se pač posluževali brez računa in brez plačila za brezkončne privatne razgovore. Zaradi takih »važnih službenih« razgovorov je pogosto poslovnim ljudem bilo nemogoče priti do telefona. Trpela je postna blagajna zaradi neplačanih taks za uporabo telefona in trpelo je gospodarstvo, kateremu je ta naprava v prvi vrsti namenjena. Stvar se Je spremenila, čim se je zahtevalo, naj tudi državne ustanove plačajo. Telefoniranje se je takrat reduciralo na res potrebno mero, ker so se izdatki teh vrst morali opravičiti pred predpostavljenimi oblastmi. Dohodki pošte so narastli in telefon je začel služiti svojemu pravemu namenu. Čudno je bilo prejšnje čase videti, kako se v celem potniškem vlaku vozijo potniki s prostimi in režijskimi vozovnicami ter polovičkami, a s celo vozovnico le malo potnikov. Bolj enostavno in edino pošteno bi bilo: primerno znižati železniško tarifo in ukiniti popuste na voznini. Danes je uvedena poštnina tudi za državne oblasti. Marsikomu se zdi, da je lepljenje znamk samo nepotrebno in zamudno delo, posledica neke birokracije. Tudi ta ukrep ima svoj namen: pokazati, koliko posamezni uradi trosijo za pošto in koliko je pošta stvarno aktivna. Na ta način ima poslovanje podlago v točnem računovodstvu. Vsaka panoga državnega gospodarstva lahko pokaže svojo pravo bilanco, iz katere se lahko potem kritično presodi uspešno ali neuspešno delovanje. V stari Jugoslaviji so državni gozdovi, posebno oni izven Slovenije, bili vir vseh mogočih špekulacij državnega aparata, posameznih državnih mogotcev in malih nepridipravov, ki so kradli iz gozda na veliko in na malo. Material so vlačili iz gozda, čeprav samo z vozičkom in ga prodajali po smešno nizkih cenah ter tako pomagali bogateti vaškim oderuhom. Prav zato Je v stari Jugoslaviji gozdarstvo bilo neugledno, čeprav bi bilo po svoji važnosti moralo zavzemati eno prvih mest v splošnem gospodarstvu. Ce je bilo treba pomagati pogorelcem, poplavljencem, kolonistom itd. — daj jim slavonske hrastovine ali bosanske jelo-vine iz državnega gozda, da jo potem prodajo naprej za mal denar prekupcem! Ministri za gozdarstvo so delili oberočke državno imovino. Posledica tega je bila, da Je državna panoga gozdarstva izkazovala izredno nizke in nerealne dohodke, da je vsakdo gledal na gozd kot na objekt za eksploatacijo v lastno korist, da gozdovi niso bili ceneni, temveč so jih na vse pretege uničevali. Namesto, da bi predelovali les iz lastnih gozdov v lastni režiji, so to delale privatne firme, ali se je uporabljal finančni zakon, ki je dajal priložnost malim ljudem, da so iz državnega gozda dobili letno po 20 m' materiala za preprodajo. Pri tem je pa resnično »zaslužil« spet samo prekupec. V vsakem primeru je to pomenilo zmanjšan dotok sredstev v državno blagajno, pustošenje gozda, izkoriščanje malega človeka v korist nesohdnih prekupcev in firm. Bilo bi napačno, če bi take metode nadaljevali (tudi one, ki v stvari niso nepoštene) v novi Jugoslaviji: če bi se pogorelcem nakazoval les in drva za preprodajo, če bi ga dajali obnovi brez računa ali brez plačevanja. Ce bi na primer državne ustanove dobivale premog iz državnih premogovnikov brezplačno, v prvi vrsti državne železnice, bi premogovniki kaj kmalu postali pasivni, kurjava pa bi se po državnih ustanovah razsipala brez premisleka, kot stvar brez vrednosti, kakor se Je to dogajalo včasih s telefonom. Taka je pač človeška miselnost, s katero moramo vselej računati. Saj so zato postavljeni števci za plin, vodo in elektriko, da se poraba omeJi na racionalno mero na podlagi točnega plačevanja za porabljeno količino. Prav zaradi tega državne ustanove vodijo točno računovodstvo in medsebojne nabave tudi obračunavajo. V. B. Okrožnice Spomnimo se padlih za svobodo! v »Gozdarslcein vestniku« se bomo oddolžili spominu vseh borcev in aktivistov, ki so žrtvovali življenje za našo svobodo. Vabimo vse svojce in znance Ijadlili gozdnih iu lesnih delavcev, gozdnih čuvajev, logarjev, manipuiantov, poslovodij, gozdarjev, tehnikov iii inženirjev, da nam pošljejo življenjepise padlih. Uredništvo Absolventom šolskega logarskega tečaja na gozdarski šoli T Mariboru Komisija ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo Je s .sklepom z dne 31. julija 1946, izvršila dodelitev absolventov na sedemmesečni praktični logarski tečaj pri gozdnih upravah. Takoj naj se javijo pri državnih gozdnih upravah: Ambrožič Franc, Pogačnik Anton, Bohinc Karol na Bledu; Štros Martin, Vidic Ludvik v Bohinjski Bistrici; Kuplenik Jože, Vodopivec Milan v Brežicah; Muhar Zdenko, Triler Jože v Celju; Sedlar Anton v Črni; Jeras Josip v Kamniku; Purkart Alojz v Kočevju; Markelj Jakob, Šmid Jože v Kranju; Žebovec Jože v Ljubljani; Jurica Janez, Ernožnik Alojz v Mariboru; Kavčič Karol, Drganc Franc v Murski Soboti; JVllakar Silvo, Ravnik Janez v Nazarjih; Poljšak Anton, Trošt Jože v Postojni; Zalirastnik Franc v Sevnici; Sumrada Anton na Snežniku; Likar Ciril iii Kenk Jože v Crničah pri Ajdovščini. S tem so vsi imenovani začasno nameščeni, odnosno premeščeni in zaposleni po delovnem načrtu. Po uspešnem absolviranjn tega tečaja bodo polagali sklepni izpit I. letnika gozdar-ske šole me.'ieca maja 1947. MKQ — III — št. 416/2 — 1946. Sprejem gojencev v šolski logarski tečaj I. letnika gozdarske šole v Mariboru Miuistrsvo za kmetijstvo in gozdarstvo otvori s 1. septembrom t. 1. trime-.sečni šolski logarski tečaj L letnika državne gozdarske šole v Mariboru. V tečaj bo sprejetih 25 gojencev, ki bodo živeli v .šolskem internatu. Pogoji za sprejem so: najmanj osnovna šolska izobrazba, odslužen voja.ški rok, telesna in duševna sposobnost in priporočliiva karakteristika. Prednost bodo imeli borci POS, POJ in NOV ter aktivisti OF, posebno oni, ki imajo ze nekaj prakse kot gozdni čuvaji ali pomožni logarji in gozdni delavci, predvsem iz podeželja. Interesenti naj pošljejo svoieročno napisane prošnje ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo, oddelek za gozdarsko prosveto, Ljubljana, Poljanska c. 2, najkasneje do 1,5. avgusta t. I. Prošnji je priložiti: 1. rojstni list, 2. zadnje šolsko spričevalo, 3. potrdilo o odsluženem vojaškem roku, 4. zdravniško spričevalo o duševni in telesni sposobnosti za tečaj in naporno terensko delo v hribovitih krajih {spričevala, ki bodo omenjala le sposobnost slediti pouku, ne bodo upoštevana), 5. spričevalo o imovinskem stanju, G. izjavo o plačevanju oskrbnine, 7. potrdilo "pristojnega javnega tožilca, da prosilcu ni s sodbo odvzeta volivna pravica, da ni bil kaznovan in da ni v sodni preiskavi, in 8. spričevalo organov ljudske oblasti o ponašanju prosilca in njegove rodbine. V prošnji je navesti kratek življenjepis z družinskim in imovinskim stanjem, točen naslov in znesek, ki bi ga mogel prosilec, njegovi starši ali kaka organizacija prispevati k oskrbnini (gojenci iz drugih republik in tisti, ki bodo sprejemali plačo v času šolanja, morajo plačati oskrbnino 800 din na mesec). Prošnjo je kolkovati z 10 din, prilo.ge pa vsako s 5 din (v kolikor že niso kol-kovaue) in priložiti kolek 30 din za rešitev. (Interesenti iz Slovenskega Pri-uiorja naj prilnže namesto kolkov gotovino, računajoč za I din 3 lire.) Kandidati bodo pravočasno obveščeni o dnevu njihovega prihoda v gozdarsko šolo, končno odločitev o sprejemu p:i bo Izdala sprejemna komisija na osnovi zdravniškega pregleda in sprejemnega izpita iz čitania, pisanja in računanja. Absolventi tega tečaja bodo poslani na sedemmesečni praktični logarski ^ tečaj pri gozdnih upravali LRS z ustrezno plačo in bodo nato polagali sklepni izpit iz I. letnika gozdarske sole. MKG — III — št. 414/1 — 1946. Sprejem gojencev v šolski lesni tečaj L letnika gozdarske šdIs ¥ LjubOaüi Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo otvarja 1. septemljra t. I. trimesečni šolski lesni tečaj L letnika državne gozdarske šole v Ljubljani. V tečaj bn sprejetih 25 gojencev, ki bodo bivali v Šolskem internatu Pogoji za sprejem so: najmanj osnovna šolska izobrazba, odslužen vojaški rok, telesna in duševna sposobnost in priporočljiva karakteristika. Prednost bodo imeli borci POS, POJ, ali NOV in aktivisti OF, posebno oni, ki imajo že nekaj prakse kot lesni manipulanti ali lesni delavci. Interesenti naj pošljejo svojeročno napisane prošnje ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo, oddelek za gozdarsko prosveto, Ljubljana, Poljanska c. 2, najkasneje do 15. avgusta t. 1. Prošnji je priložiti: 1. rojstni list, 2. zadnje šolsko spričevalo, 3. potrdilo o odsluženem vojaškem roku, 4. zdravniško spričevalo o duševni in telesni sposobnosti za obisk tečaja in izvrševanje lesnega maniinilativnega dela (izpričevala, ki bodo omenjala le sposobnost slediti pouku, ne bodo upoštevana), 5. spričevalo o imovinskem stanju, 6. izjavo o plačevanju oskrbnine, 7. potrdilo pristojnega javnega tožilca, da prosilcu ni s sodbo odvzeta volivna pravica, da ni bil kaznovan in da ni v sodni preiskavi, in 8. izpričevalo organov ljudske oblasti o ponašanju prosilca in njegove rodbine. V prošnji je navesti kratek življenjepis z družinskim in imovinskim stanjem, točen naslov in znesek, ki bi ga mogsl prosilec, njegovi starši ali kaka druga organizacij.a prispevati k oskrbnini (gojenci iz drugih republik in tisti, ki bodo sprejemali plačo za časa šolanja, morajo plačati oskrbnino 800 din na mesec). Prošnjo je kolkovati z 1Ü din, priloge (v kolikor že niso kolkovane) vsako z din 5.— in priložiti kolek din 30.— za rešitev. (Interesenti Slovenskega Primorja naj prilože mesto kolkov gotovino, računajoč za 1 din 3 lire.) Kandidati bodo pravočasno obveščeni o dnevu njihovega prihoda v gozdarsko šolo, končno odločitev o sprejemu pa bo izdala sprejemna komisija na osnovi zdravniškega pregleda in sprejemnega izpita iz čitauja, pisanja in računanja. Absolventi tega tečaja bodo poslani na sedeiiiiiiesečni praktični lesni tečaj pri državnih lesnih obratih LRS z ustrezno plačo in bodo nato polagali sklepni izpit iz I. letnika gozdarske šole. MKQ — 111 — št. 415/1 — 1946. m© z mo v si Opirajmo se na Ifydske odbore Znak — pomeni, da se predlaga za pravilno besedo na njegovi desni strani. alepski bor = beli bor — [S] beli bor — alepski bor, biieli bor, sosna, Pinns aleppensis Mili. Lnbje bolj mladih borov je pepel-iiatosivo in sladko. Starejše lubje t o -stane rdečerjavo in razpoka. Iglice so modrozelene, tanke, mehke, dolge 7.10 crn in so bolj goste na koncu vejic. Seme je podobno semenu črnega bora, sanio, da je nekoliko tenmejše. — [S] črni bor — orni bor, Pinus nigra Vzrast je v mladosti širokostož-časta, pozneje pa ima drevo široko, nepravilno, okroglasto obršo. ■ Drevo požene glavno korenino in močne stranske korenine. Deblo je okroglo, valjasto in pokončno ter se v starosti razvije v močne veje. Lubje je črnosivo in globoko raz-pokano ter ima isto barvo na spodnjem delu debla kot na vrhu. Vejice so rumenozelene do rjav.e. Mladike imajo belkaste, luskaste liste. Popki so belkasti, jajčasti; nniogi malo ukrivljeni; dolgi so 2 cm. Iglice so temnozelene, po dva v vsakem šopu, nič ali skoraj nič zasukane, na robovih imajo prav drobne zobčke. Iglice so precej goste in imajo rumenkasto konico. Dolge so 8—Is cm in debele l.s—2 nmi. Cvete v maju in dozoreva v istem času kot rdeči bor. ■ Storži so večji od storžev rdečega bora. Skupaj poženejo 1—3 storži in so blesteče-rurnenorjavi. Spodnu del plodnih lusk je rdečerjav. Ščitek ima počez greben z grbico na sredi. Pod vsako plodno lusko sta dve krilati semeni. Krilca je prav lahko odluščiti od semena. Semena so svetloriava do sivo-rjava in so debela 7 mm. — [Si gladki bor = zeleni bor — [S] gozdni bor = rdeči bor — [S] navadni bor = rdeči bor — [S] pepelnati bor — munika, bjelokori bor, Pinus leucodermis Ant. Drevo ima stožčasto vzrast. Lubje je pepelnatosivo, globoko razpokano na štirioglate plošči.ce, v razpokah je rdečkastorjavo. Mladike so belosive. Iglice so temnozelene. Popki so rdečkastorjavi iu imajo bel vršiček. Storži so dolgi 7—8 cm. Ščitek ima na sredi kratko, šilasto, nazaj obrnjeno konico. Seme je rja-vosivo in ima temne pege. — [S] rdeči bor — obični bor, Pinus silve-stris L. Vzrast je v mladosti stožčasta, pozneje pa postane obrša nepravilna in redka. Poleg slavne korenine, ki prodre v rahlili tleh globoko v zemljo, ima še dolge stranske korenine. Deblo je pokončno in precej vitlco. Lubje mladih vej mladik in vrhov je rdečkastorjavo do rdečkastoru-meno in je Inskasto. Na starem deblu je temnosivo in globoko razpokano vzdolž in počez. Popki so podolgasti, nekoliko jajčasti, rdečkastorurneni, dolgi 1—2 cm in mnogi so zaliti s smolo. Pod vsakim vršnim popkom so v vretencu stranski , popki. Od stranskih popkov se razvijejo samo nekateri, drugi pa se izprernenijo v speče popke. Iglice so modrozelene do sivoze-lene in so bodičaste. Konica iglic je nekoliko rumenkasta. V vsakem šopu sta po dve iglici. Dolge so 4—8 cm, široke l.s—2 mm in nekoliko zasukane. Pred odpadanjem porumenijo in odpadejo po treh letih. Cvete v maju in cveti so eno-domn.i. Moški cveti rastejo v rumenih mačicah, ženski pa v rdečih ma-čicah. Po oprašenju se krovne luske posušijo, plodne luske pa se povečajo in olesenijo, ko se mačice spremene v storže, ki so spočetka zeleni, pozneje pa rjavi. Storži dozorijo jeseni naslednjega leta, navadno v septembru, tretio pomlad pa se začno odpirati in potem takoj odpadejo. Dolgi so 3—7 cm in debeli približno 3 cm. Ščitek je ploščat in rjavkast ter ima na sredi malo grbico. Pod vsako plodno lusko sta po dve semeni s krilci. Krilce objema seme z dvema krakoma in se da lahko odluščiti. Seme je drobno, od črnikaste do rjave barve. — [S] Vajmuiov bor = zeleni bor — [S] NABIRANJE BUKOVICE. Novi časi nam prinašajo nove ^načine izkoriSčanla naSih gozdov. Nelt-dai je množici predstavljal gozd edino vrednost izsekanega lesa, danes pa nas gozdarski sektor vse bolj opozarja in navaja ljudi na to, da spoznavajo gozd kot produkcijsko sredstvo najrazličnejših surovin, ne samo lesa. Pred nekai meseci je pokazal oddelek za gozdarsko prosveto pri ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo^ ip veliko važnost posebnega izkoriščanja naših gozdov; na smotrno smolarjenie. Že prvi poskusi so dali najlepše uspehe in upanje, da bo naše gospodarstvo imelo od tega največje koristi. 3. julija t. 1. je pa bila na ministrstvu za trgovino konferenca, ki naj^ bi ugotovila možnosti, koristi in načine zbiranja bukovice po naših gozdovlli. Iz tega žira lahko pridobivamo visoko vredno jedilno olje in še nekaj stranskih produktov. Konferenca je ugotovila veliko korist akcije, ki bi vzgibala .ljudi, da bi začeli po naših bukovih gozdih smotrno nabirati bukovico za našo oljar-sko industrijo. Lepo korist bi imeli od tega ne samo nabiralci, temveč vse naše gospodarstvo, posebno letos, ko je bukov žir izredno dobro obrodil Vrednost, ki bi jo imeli od tega, si lahko izračunamo točno, če upoštevamo sledeča iieovržena dejstva: V Sloveniji so v šmarskem in brežiškem okraju, na Gorjancih, na južnih obronkih Pohorja ter okrog Polhovega gradca velike površine pokrite z lepimi bukovimi gozdi. Na 1 ha bukovega gozda smemo računati, da lahko naberemo od 400 do 800 kg žira. Naše Naproze bi lahko v zvezi z masovnimi organizacijami popularizirale in organizirale splošno nabiranje bukovega žira, Naproze same pa bi v svojem okolišu potem ta žir zbirale in ga vskladiščile, dokler se ne bi nabrala vagonska količina, katero bi se izplačalo poslati v tovarno. Žir je treba takoj, ko je nabran, posušiti v suhem, zračnem prostoru tako, da ga razgrnemo največ do 30 crn na debelo in ga dnevno večkrat premešamo vse dotlej, do se povsem osuši. Za manjše količine, katere nabere posameznik, nI treba posebnih sušilnic; pač pa bi bilo treba organizirati posebne sušilnice aH pa najti obširnejše ustrezne prostore tam, kjer bi izvedli masovno zbiranje. Nabiralec bi lahko takoj ob predaji suhega žira zbirahiicam-zadrugam prejel plačilo, in sicer po 15 1 olja za 100 kilogramov žira, ali pa v gotovini po 5 din za kilogram. Nabiralec lahko dnevno nabere povprečno 20 kg žira, kar odgovarja dobri dnevnici 100 din. Pri današnjih cenah odgovarja tej dnevnici tudi količina olja, ki bi jo nabiralec prejel za nabrani bukov žir. Naproze bi pa za svoje delo in transport v tovarno prejele po 2 1 olja za 100 kg oddanega žira. Vsi ostali produkcijski stroški bi pozneje znesli komaj toliko, da bi lahko oljarne postavile na trg prvovrstno olje že po 29.10' dinarjev. V naši politiki cen je to važna Ugotovitev. Prt nabiranju je lahko zaposlena mladina mlajših let in dela manj zmožni ljudje, ki pa prejmejo za svoj trud plačilo, ki dosega plačilo strokovnüi delavcev, obenem pa stvarno koristijo skupnosti, ko pomagajo zvečati naši industriji produkcijo oljnih maščob tako,. da naša preskrba z oljem ne bi bila več posebno težak problem. Vsekakor bi bilo treba dati čimprej našim množičnim organizacijam in Na-prozam potrebna navodila in zbuditi zanimanje pri ljudeh za stvar, ki prinaša takoisnio korist posamezniku in ccloti. 1. B. »OKULARNA CENITEV PO DEBELINSKIH RAZREDIH IN TABLICE ZA DOLOČANJE LESNE ZALOGE PO TEJ METODI« (Razprava ing. M. Š u š t e r S i č a) Način cenitve je važen za praktične gozdarje in taksatorie za načttno urejanje gozdov. Naročite oboje skupaj pri avtorju, Ljubljana, Mariborska ul. 17-a, telefon 25-68, ali Poljanska c. 2-11., soba 42. Od istega avtorja so v tisku tablice za določanje lesne zaloge enomernili sestojev na podlagi debelinskih razredov. Pripravljena za tisk je tudi razprava o prebirahiih gozdih in tablice, ki kažejo zgradbo normalnega prebi-rahiega gozda. To so izvirne razprave, ki naj dajo slovenskim gozdarjem pobudo za nadaljnja raziskovanja na tem važnem strokovnem polju. Š. Glavne naloge gozdnega Dr. ing. Rudolf Pipan (Beograd) Skoro polovica slovenske zemlje Je pokrita z gozdovi. V zadnjih štiridesetih letih se je gozdna površina zvečala nekoliko na račun manj donosnih poljedeljskih zemljišč, medtem ko v ostalih delih Jugoslavije, posebno v Srbiji, vidimo, da se gozdovi vedno bolj krčijo in zato čuti tamošnje ljudstvo vedno večje pomanjkanje lesa in drv. Širjenje gozdne površine v Sloveniji nam odkriva značilnosti našega gospodarskega razvoja; to širjenje gozdov je posledica razvoja industrije. Še pred nekoliko desetletji niso imeli kočarji in mali kmetje druge možnosti prehraniti sebe in svoje dnižine, kot da so obdelovali zemljo, pa čeprav tudi nerodovitne njive. Ko so pa rastle nove tovarne, tedaj je mali kmet dostikrat opustil svoje gospodarstvo in se preselil v mesto, kjer Je našel zaslužek. Pa tudi posestniki, ki • so s plačanimi cenenimi delovnimi silami obdelovali svoja posestva, so v novejšem času svoja nerodovitna zemljišča raje pogozdili. Vse bolj so opuščali gozdno pašo, in gozdno drevje polagoma zarašča stare pašnike, ki se tako pretvarjajo v gozd. Toda, ko na eni strani opažamo sicer malenkostno širjenje gozdne površine, moramo na drugi strani ugotoviti, da način gospodarjenja v naših kmetskih gozdovih niti zdaleč ne ustreza zahtevam umnega gospodarstva. Ce gledamo gozdovje* od daleč, posebno na pomlad, so vsi lepi in zeleni, kamor koli obrneš oči. Ko pa stopiš v gozdove, zlasti če imaš priložnost, da napraviš daljše potovanj e^^ te daj more vsakdo opaziti veliko razliko med gozdom in gozdom. Ponekod vidimo lepo zarastel gozd, poln lepih in močnih dreves, kjer vse kipi od zdravja in življenjske moči, toda neposredno poleg nJega, v približno enaki legi in na enakem zemljišču, vidimo gozd, ki je redko zaraščen, s slabo razvitim drevjem, tla so pokrita z mčwednim grmovjem, vresjem in podobnim rastjem. ŽaJ, moramo ugotoviti, da Je slabih gozdov mnogo več kot pa dobrih, če poskušamo ugotoviti, kolik Je letni prirastek v naših gozdovih, koliko priraste na enem hektarju lesa v enem letu, tedaj je razlika med gozdom in gozdom še bolj očitna, saj se ta razlika razločno izraža v številkah. Niso pri nas redki gozdovi, kjer letno na hektar priraste do sedem kubnih metrov lesa in drv; pa so tudi gozdovi, kjer je prirastek še večji. Na drugi strani imamo pa Se mnogo več gozdov, kjer letni prirastek ne dosega niti enega kubnega metsra na leto, ali pa slaba dva kubna metra. Te velike razlike so posebno značilne,za naše gozdno gospodarstvo. Ce primerjamo med seboj donos dobrih in slabih njiv in travnikov, tedaj tudi opažamo znatne razlike, vendar pa te razlike še daleč niso tako velike, kot v donosu naših gozdov. m- Tako rasteta dva gozda na enakem rastišču, enalia so tla, enako podnebje in vendar prejme prvi gospodar desetkrat večji donos od^^ drugega. Očividno je, da te razlike izvirajo iz načina, kako gospodarimo in kako postopamo z gozdom, V splošnem je prirastek naših kmet-skih gozdov zelo majhen, včasih naravnost neznaten, čeprav tudi tukaj najdemo dobre gozdove. Spričo tega, da je tri četrtine slovenskih gozdov v rokah malih kmetskih posestnikov, ki dosegajo zelo slabe uspehe v gozdnem gospodarstvu, lahko izračunamo, kolikšna izguba sledi iz tega za celotno naše narodno gospodarstvo. Okrog 450.000 lia naših gozdov prirašča povprečno poldrag do dva kubiia metra na leto, medtem ko bi ta prirastek moral biti najmanj dvakrat tolikšen. Torej je letna izguba na prirastku v naših gozdovih okoli tri milijone kubnih metrov. Na panju je ta količina vredna najmanj 50 milijonov dinarjev. Moramo pa vedeti, da je vrednost drv in lesa v gozdu na panju komaj peti del vrednosti, ki jo ima isti les ko je izdelan, spravljen in pripravljen za porabo, predelavo ali prodajo. Delo v gozdu in dalje pri predelavi na žagah in tovarnah pa nudi enega najvažnejših naših narodnih dohodkov in pri tem najdejo delovni ljudje možnost koristnega dela in zaslužka. Ko si je delovno ljudstvo po težkih osvobodilnih borbah priborilo svobodo v novi Jugoslaviji, je napočila nova doba, ko moramo z novimi močmi in z novimi nazori začeti veliko delo za gospodarsko in kulturno povzdigo ljudstva. Tudi za gozdno gospodarstvo je v tem okviru napočila nova doba. Tudi na tem polju zahteva ljudstvo večji in hitrejši napredek, hoče jasnih in določenih ciljev. Med glavnimi nalogami novega kraetskega gozdnega gospodarstva naj bo zvečanje prirastka gozdov ter delo v gozdnih in lesnih zadrugah. V teh nalogah so zajete glavne zahteve naše gozdne gospodarske politike: povečanje produktivne vrednosti gozdnega zemljišča, razširjenje surovinskega zaledja industrije, zagotovitev stalne zaposlenosti ljudstva na domačih tleh in dvig kmetskih dohodkov iz gozda. Dela za zvečanje prirastka sc ne moremo lotiti, če se ne zavedamo ovir, ki so onemogočale pravilen razvoj gospodarstva. Te vzroke bi kratko označili takole: nezadostno poznavanje prirodnih zakonov, po katerih raste gozd in gospodarske stiske, ki so silile gozdnega posestnika, da je vedoma in nevedoma nepravilno gospodaril. Gozd in gozdno gospodarstvo si še mnogi predstavljajo kot nekaj zelo enostavnega in menijo: »Gozd-raste sam in pregovor pravi, da raste tedaj, ko mi spimo. Ni ga treba gnojiti, niti orati niti obdelovati. Edina gospodarska skrb je mogoče samo ta, da posadiš sadike, ko^si posekal drevje. Pa še to ni zmerom potrebno, saj se gozd dostikrat tudi sam zaseje. Iz gozda vzamemo vse kar potrebujemo in kar nam gozd moire dati: drva, les, steljo itd.« Ko jemljejo iz gozda, ne mislijo na nič dragega, kot na svoje potrebe. Poseicajo drevo, ki ustreza in ne gledajo ali ni mogoče nastala v gozdu praznina, ki je gozd sam ne more izpolniti. Pri grabljenju stelje ne pomišljajo, da tudi gozdne rastline potrebujejo svoj gnoj, da tudi drevje črpa iz zemlje nekatere sestavne dele, ki so neobhodno potrebni za rast. Nihče ne kosi zelenega žita, ker ve, da potem ne bo imel kaj žeti; v gozdu pa sekajo mnogi prav tista drevesa, ki bi morala postati naša glavna »žetev«. Pri temeljitejšem študiju se gozdno gospodarstvo pokaže kot izredno zapleteno tako, da od nestrokovnjaka ne smemo in ne, moremo pričakovati, da bi se mogel dovolj poglobiti v to vprašanje. Slabo gospodar j en gozd prirašča letno 0.5—1 m®, dobro^ oskrbovan in negovan gozd pa 4 in več, celo do 10 m® na hektar. Že samo ta gola številčna ugotovitev je krepko opravičilo zahtev, posebno pa našemu kmečkemu gozdu. Gozdno gospodarstvo je v veliki meri odvisno od posestniških razmer. Gospodarsko močan posestnik lahko tvega mnogo več, da doseže čim večje koristi iz gozda, kakor pa gospodarsko slabši. Gospodarsko najmočnejši gozdni posestnik je brez dvoma država; ne samo pri nas, temveč povsod na svetu. Splošno lahko trdimo, da so najbolje oskrbovani državni gozdovi. Državna gozdna uprava ima poleg splošnih gospodarskih nalog tudi to dolžnost, da je nosilec in pionir naprednega gozdarstva. Za državno gospodarstvo niso merodajni samo čisto finančni interesi, temveč tudi splošni vzgojni in socialni. Znanstvena raziskovanja in poskusi, ki jih povprečni posestnik ne more prenesti, spadajo pač v dolžnosti države. Ti izdatki se bogato povrnejo ljudski skupnosti s splošno povzdigo gospodarskega stanja in kulture. Med socialne dolžnosti državne gozdne uprave spada tudi preskrba z gozdnimi proizvodi prebivalstva, ki se ne more oskrbovati iz svojih gozdov. V naših slovenskih razmerah, kjer imamo dosti privatnih gozdov, bo pa glavna gospodarska naloga državnega sektorja, da v svojih gozdovih vodi vzorno gospodarstvo, da doseza največji možni letni prirastek, tako glede množine kakor tudi vrednosti dreveso-vine.'Na drugi strani pa državni gozdovi predstavljajo surovinsko zaledje za lesno industrijo. Državni gozd je splošna ljudska last in mora služiti najširšim ljudskim interesom. Ti splošni interesi bodo pa najbolje zaščiteni, če les iz državnih gozdov predelujejo državna podjetja. Od vseh gozdov Slovenije pripada celo sedaj komaj dobra četrtina državi. To so v splošnem naši najboljši gozdovi, v njih se nahaja verjetno več kot polovica vseh lesnih zalog. Tri četrtine ostale gozdne površine je pa skoraj brez izjem v rokah kmetskih posestnikov. Prav ti kmetski gozdovi so pa najbolj potrebni pomoči in povzdige, kar bo dosegljivo le ob ustreznem sodelovanju gozdriih posestnikov in državnih organov z najširšimi ljudskimi plastmi. Brez te osnove si ne moremo predstaviti uspešnega dela. Danes so razmere drugačne kot so bile pred osvobodilno vojno, V nekaterih krajih ustanavljajo lesne produktivne zadruge in skoraj vsaka od teh zadrug ima svoj gozdarski odsek. Ti odseki nal prevzamejo nalogo, pospeševati gozdno gospodarstvo in ustvarjati pogoje, da bi se donos in prirastek gozdov povečala. V nekaterih zadrugah že delajo, na tem, da nastavijo svoje zadružne gozdarske in lesne strokovnjake. Po vsem tem moremo upravičeno sklepati, da so osnovni pomisleki proti lesnemu in gozdnemu zadružništvu v širokih slojih že premagani. To je ogromna pridobitev. Na dirugi strani pa se morajo vsi zadružni delavci zavedati ogromne, rekli bi zgodovinske odgovornosti. Če bi se misel gozdnega in lesnega zadružništva, iz katerega koli vzroka kompromitirala, potem bo težje zidati na novo. Vsakdo je dolžan javno povedati svoje misli in opozoriti na stvari, ki bi mogle ogražati zdrav razvoj te panoge zadružnega gibanja. Marsikje ustanavljajo lesne produktivne zadruge z namenom, omogočiti gozdnim posestnikom prodajo lesa in drv ter soudeležbo pri koristih, ki izvirajo iz nadaljnje tehnične predelave lesa, kar je nekdaj prinašalo dobiček predvsem lesnim posrednikom. Zaradi tega ustanavljajo zvečine zelo velike zadruge, da bi zadružni gozdovi mogli trajno oskrbovati večjii žage. Ali ni za zadružno misel nevarno ustanavljati preveč veliko zadrugo? Za vsako zadrugo je zelo važno, da se vsi člani med seboj poznajo, da si medsebojno zaupajo, da vedo katere sposobnosti ima ta ali oni član, da poznajo tudi svojo gospodarsko moč — v našem primeru — da poznajo gozdove priključene zadrugi. To vprašanje je opravičeno sedaj, ko smo že tako daleč v razvoju, da se ustanavljajo zveze gozdnih in lesnih zadrug. Včasih slišimo tudi očitek, da so v lesnih zadrugah združeni srmo veliki kmetje, ki imajo mnogo gozda, ni pa v njih malih gozd-' nih posestnikov, V skupnem interesu je, da pridejo v zadruge vsi, ki se bavijo z gozdnim gospodarstvom, vsi, tudi tisti, ki nimajo toliko gozda, da bi mogli iz njega kaj prodati. Tudi tem članom naj bo omogočeno, da bodo imeli koristi od združenja. Gozdne zadruge se naj ustanavljajo tudi v onih krajih, kjer so gozdovi tako izsekani in v tako slabem stanju, da za sedaj m pričakovati večjega prometa z lesom in drvmi. Zveze gozdnih in lesnih zadrug bi pač mogle poskrbeti za povzdigo gozdnega gospodarstva tudi v takih krajih. Ljudske oblasti bodo prav gotovo podpirale za splošnost potrebno in koristno gozdno in lesno zadružništvo, da dejansko v čim krajšem času dosežemo pomembne koristi za naše splošno narodno gospodarstvo. Z delom krepimo ljudsko oblasf Pogozdovanje Krasa ni problem Ing. Vladislav B e 11 r a m (Ajdovščina) (Konec) ZA VEČJI USPEH PRI UPORABI SADIK NA KRASU Dobri gozdni delavci, čuvaji in logarji niso le točni vršilci nalogov vodečega strokovnega osebja, temveč imajo priložnost, da v mnogih stvareh postanejo iniciatorji naprednega in uspešnega novega dela. Dolžnost predpostavljenih je, da opažanja in izkušnje svo-jili izvršujočih organov pazljivo proučijo in koristno uporabijo, dajoč jim tako polno priznanje in voljo za nadaljnje delo. L Začasne lokalne gozdne drevesnice so porok večjegauspeha Brez dvoma je povsod dovolj leg, kjer pogozdovanje iz tega ali onega vzroka ni možno na drugačen način kot s presajanjem. Znano pa je, da je pogozdovanje s sadikami na Krasu drago, največ zaradi velikih neuspehov, ki - so tam precej pogosti, da ne rečemo, naravnost redni. Čim bolj so tereni, na katerih se vrše pogozdovanja, izvrženi vremenskim neprilikam, posebno s us i, tem slabši so uspehi. Posebno velja to za primorski Kras obalnega pasu. Neuspehi se kaj lahko zmanjšajo, ako z dobrim opazovanjem ugotovimo vzroke, namesto da se zadovoljimo z enostavno konsta-tacijo »propadlo zaradi suše« ter skušamo odstraniti vsaj one vzroke, ki so v dosegu naših možnosti. Na primorskem Krasu se pogozdovanje v glavnem vrši s sadikami alepskega in črneg;a bora. Praviloma odgajajo sadike v stalnih večjih gozdnih drevesnicah, odkoder jih razpošiljajo na mesta pogozdovanja, pogosto zelo oddaljena od drevesnice. Ko sem nastopil dolžnost okrajnega gozdarja na Braču, sem takoj uvidel, da pogozdovanja na južni strani otoka, nad mestom Bolom, izredno slabo uspevajo. To so bile najbolj heprikladne lege vsega otoka: plitvi tereni, izpostavljeni ledenim bur j am in sončnim pripekam. Ob prvem svojem srečanju sem vprašal občinskega gozdnega čuvaja Antuna Barhanoviča, ki je neposredno vodil pogozdo-valna dela nad Bolom, zakaj so uspehi tam tako slabi. Brez premiŠ-. Ijevanja mi je Barhanovič odgovoril: »Dokler ne bom imel na Bolu lastne drevesnice, ne bomo imeli nikdar večjega uspeha.«' Trditev mi je objasnil s svojimi opažanji: 1. že pri samem zavijanju v drevesnici se sadike, kolikor toliko kvarijo; ■ 2. pri prevozu ali prenosu se kuhajo, ker ne morejo svobodno dihati in venejo; 3. večkrat jih na parniku nenadoma zaloti burja in celo poškropi morje; ' , ' 4. ko pridejo v Bol, jih moramo vkopati v zemljo, ki je zavarovana pred soncem in pred burjo; 5. kadar s,e mora zaradi suše ali burje saditev za nekaj dni prekiniti, ostanejo sadike dolgo vkopane v zemlji, kar nt ugodno za njihovo zdravstveno stanje. Barlianovič je imel popolnoma prav. Lahko bi bil še dodal: 6. tla drevesnice in terena za pogozdovanje so bila popolnoma različnega sestava; prva so bila rdeča ilovica brez apna, druga pa težka apnena zemlja; 7. sama klima terena je bila precej bolj ostra-od one v drevesnici. Takoj naslednjo pomlad smo napravili pet malih gozdnih drevesnic za krajevne potrebe, v neposredni bližini predelov,'predvidenih za pogozdovanje. Bile so to drevesnice z 20—30 m° zasejane površine, blizu vode za zalivanje, katerih vsaka je mogla dati letno po 30.000 enoletnih sadik belega bora. Te drevesnice so osnovali in vzdrževali občinski logarji z bedno plačo in nestalno namestitvijo, brez prave logarske prakse in brez logarskega izpita. Občinski logar Ivan Domič iz Ložišča je bil jako užaljen, ker mu nisem dal naloga, naj tudi on osnuje svojo drevesnico. »Kako da sem ostal brez drevesnice? Mar sem slabši od svojega levega ali desnega soseda? Ljudje, govorijo po vasi, da nisem sposoben imeti gozdne drevesnice.« čeprav ni bilo resne potrebe za sadikami .v onem kraju, sem mu dal 2 kg semena, da si napravi drevesnico, že zaradi njegovega ugleda. Ko smo kmalu nato prešli na pogozdovanje s setvijo na prostem, smo vse drevesnice, razen one n a B o 1 u, opustili. Korist novih drevesnic se je kmalu pokazala. Število uspelih sadik se je na položajih nad Bolom od prejšnjih 20—-30®/o povzpelo takoj na 80—90% in več. Razumljivo: pri pogozdovanju so se sadike v drevesnici izkopale■ z največjo pazljivostjo, in sicer zjutraj za dopoldnevno delo, opoldne za popoldnevno. Nadvse važno je bilo tudi, da nismo več dajali sadik v lonce z vodo (čeprav blatno!), kakor se še danes splošno prakticira, saj tudi taka voda izpira sadikam koreninice, jemlje jim tako rekoč iz rok hrano, ki se je bila pripila h koreninicam. Mesto loncev- z vodo smo rabili podolgovata plitva lesena korita (tam jih imenujejo »mašur«), v katere smo polagali sadike vodoravno in jih pokrivali s krpami, da ne uvenejo.') Sadike so bile od izkopa pa do presaditve vsega nekaj ur iz zemlje, ter so doživele najmanjši mogoči pretres. Pač pa smo jim iglice na-lahko poškropili z vodo ob polaganju v maš ur, da nam ostanejo Gveže. Postavili smo si načelo: sadika izven zemlje je kakor riba na suhem; ta čas naj je kar mogoče kratek! Kako moremo sicer sploh upati na kak uspeh, ako je sadika prišla na novo mesto vsa izmučena in napol uvela? Obdržala se bo ') Uporabo podobnih korit priporoča Deiigler: Waldbau auf ökologisclicr Grundlage, Berlin lf3l, stran 416. — Uredništvo. pri življenju morda do poletja, toda ob večji suši bo klonila. Izdržala bo mogoče tudi celo leto ali bo zato lahko pozneje propadla. Pazili smo na to, da sadike v drevesnici niso pregoste. Vsaka •sadika naj ima svoboden prostor. Stika med njimi ne sme biti, ker se v gostoti odgajajo slabe in zeljnate sadike, nesposobne za pogozdovanje. Sadike pa morajo biti vse uporabne za pogozdovanje. Večjega odmetavanja sploh ne sme biti. Vedeti je treba, da sadika, ki je zaradi gostote nesposobna za uporabo, ni le sama brez vrednosti, ampak, ovira tudi vse svoje sosede v razvoju! čvrste, jedre in kratke sadike, ki se med .seboj niso dušile, so za saditev najboljše, ker so se kolikor toliko privadile samostojnemu življenju. Pazili smo tudi na to, da je bilo seme za drevesnice iz istega predela, ker je sadika že s samim svojim pokolenjem navajena ila tako lego. Take začasne drevesnice so pripravne za iglavce, za gojenje ene ali dveh drevesnih vrst. Listavci, kot listopadni, bolje prenašajo prenos na velike razdalje in ukopavanje. Oni so pripravnejši. za stalne gozdne drevesnice. Ker se vse drevesnice pri petih logarjih dobro uspele, dokazuje, da za to ni potrebno več kakor malo pažnje in dobre volje ob točnih navodihh. Med najhujše predsodke s težkimi posledicami, predvsem n a Krasu, spada prepričanje, d a s e mora sadiko ž e v p r v i mladosti navaditi n a t e-žavein trpljenje, ki jo čakapresaj eno na.terenu ! Temu primerno so navadno drevesnice tudi zelo izčrpane, ker se premalo gnojijo. Mlade sadike pa vsakoletno odnašajo iz drevesnice ogromne količine rudninskih snovi, ki jih sam hlevski gnoj ne more nikdar nadomestiti. Navadno manjka predvsem apna. Na rdečih kraških ilovicah se pomanjkanje apna pozna po tem, da te zemlje v suši pokajo, po "vsakem dežju ustvarjajo na sebi skorjo, ki mlade semenke jako ovira in duši. Ker vsebuje lesni pepel tudi do 50% apna, poleg ostalih mnogo vrednih hranil, je pepel poleg hlevskega gnoja najboljše gnojilo. Z uporabo apna ali pepela se taka zemlja rahli, bolje drži vlago, ne poka in ne dela skorje. Pepela lahko dajemo letno po 500 kg, apnenega prahu pa po 1000 kg na ha vsakih pet let. Najhujša zabloda je, da se sernenka s postom, namesto s krepko hrano, pripravlja na poznejše težko življenje! Na terenu nikjer ne najde tako izčrpanih tal, kakor so bila prav v drevesnici. Vsako živo bitje (otrok, pišče, goska itd.) rabi v mladosti dobre hrane in nege. Ako je tako bitje v mladosti zaostalo, težko ujame kdaj svoje vrstnike, tudi če slučajno pride do obilja hrane. Umerjeno hranjene sadike so nam dale vselej najlepše rezultate. Za pokrivanje posejanega semena smo rabili zemljo, pomešano s konjskim gnojem. Gnoj smo nabavili popolnoma svež, neizpran. Dali smo ga v zaprt prostor ter ga z mešanjem in zmernim polivanjem kadar koli se je segrel (kakor se meša beton), pripravili do tega, da se je v treh tednih ugasil, a zadržal pri tem svojo polno vrednost. S takim gnojem smo dosegli nagel razvoj semenk tako, da so ob nastopu suše bile že precej močne ter smo s tem mnogo prihranili na zalivanju. Prepričali smo se, da so spomladanska zalivanja drevesnice važ--nejša od poletnih, ker poletna služijo v vročih obmorskih krajih bolj za vzdrževanje semenk pri življenju, kot pa za vegetacijo, ki takrat skoro miruje. Pepel, apno al! cestno blato nikakor ne smemo mešati na gnojišču s hlevskim gnojem, ker apno gnoj razkraja. Ni pa zadržka, da se ne bi obe gnojili našli skupilo v zemlji. Bramorja smo uničili na najenostavnejši način: mesec dni pred setvijo smo na razdalji vsakih 10 metrov v drevesnici plitvo zakopali za klobuk svežega konjskega gnoja. Gnoj smo vsakih 8 dni pregledali in iz njega pobrali bramorjevo druščino. Z lončki se nismo bavili, kakor to mnogi priporočajo. Poslužili smo se enostavnejšega načina. Take začasne lokalne drevesnice so največjega pomena, posebno za pogozdovanje Krasa, ker se sicer kljub največji pažnji ne morejo odstraniti škodljivi vplivi, ki jih ima na sadike omotavanje, prenos, prevoz ter začasno vkopavanje. Tudi drugi gozdni čuvaji, ki imajo skušnje s pogozdovanjem, so razumeli potrebo po lokalnih drevesnicah, čim bližjih terenu za pogozdovanje. V vprašanju drevesnic j e vsa skrivnost nizkega odstotka uspeha pri pogozdovanju Krasa bivše Avstrije in Jugoslavije. Tudi druga skrivnost je že davno bila odkrita: zakaj se druge vrste, razen črnega bora, pri pogozdovanju Krasa niso mogle uveljaviti: one so še manj trdožive od črnega bora ter še slabše prenašajo mrcvarjenja daljnih prenosov. Alepski bor je od vseh najbolj občutljiv. Ob malo hujšem vetru ali ob. sončnem dnevu takoj pobesi glavo, še preden ga posadimo na mesto. Pinija pa sploh ne prenese presajevanja. IL Hitrejši, cenejši in uspešnejši n a'č i n p o g o z d o-V a n j a s sadikami : Tudi na Krasu najdemo prav pogosto predele-za pogozdovanje, kjer kamen ni kompakten in se nahaja nekaj malega zemlje, kjer lahko, uspešno uporabljamo tudi druge načine saditve, kot je ona, stereotipna saditev v jame, izkopane s, krampom.'Enega teh načinov smo z uspehom preizkusili na položajih nad mestom Bolom. Zamisel ni moja. Tov., ing. Franjo Munih mi je pripovedoval, da je ta način s pridom rabil za pogozdovanje Krasa pri Podgorici v Črni gori.®) Potreben je za to železen vzvod, ki ima gornji kraj zavit v držalo, na spodnjem kraju pa ima pritrjeno železno lopatico z jekleno konico. Vzvod je lahko okroglega preseka dolžine 105 cm, debeline ") Podobne priprave so opisane tudi v starejših strokovnih gozdarskih knjigah. — Uredništvo. • 26 mm, teže 5 do 6 kg, ki ga z nekaj udarci zabijenio v zemljo tako globoko, kolikor je potrebno, da sadiko z. njeno glavno korenino lahko posadimo.®) Zmajanjem vzvoda na vse strani dobimo zadostno odprtino za posaditev sadike. Vzvod izvlečemo in na njegovo mesto rahlo vtaknemo sadiko do potrebne globine, toda pri tem je ne spustimo iz roke. Da se glavna korenina lepo izravna, je potrebno ploščato leseno ravnilo. Potem vbodemo vzvod nedaleč od sadike in ga počasi in previdno z vso zemljo pritisnemo v smeri zasajene sadike. Pri tem je važno, da se tudi vrh zaseka izpolni z zemljo, t. j., da ne bi ostal slučajno prazen. Sedaj je sadika zasajena in potisnjena, z zemljo.. Jamo, ki je nastala poleg nje, nabijemo s pomočjo vzvoda ali izpolnimo s pomočjo motičice (slike 10 do 12.). rS Slika 10. Sadilni vzvod ali železni sadilnik (orig.). a) iz enega kosa, b) iz dveh kosov. Pri tem načinu presajevanja je najlažje posaditi sadiko z vre-tenčasto glavno korenino (borove sadike) tako, da korenina ne dobi kolena. Res se ostale koreninice sploščijo v eno ravnino, toda vedeti moramo, da niti pri ročni saditvi, ne moremo dati koreninam tistega razporeda, kakor so ga imele v drevesnici. Seveda mora imeti delavec pri vzvodu dovolj občutka, da ve, kakšna sila je potrebna, da zemljo pritisne do sadike, a da pri tem ne poškoduje korenin! Zato pa je delo lahko in udobno, ker ne zahteva niti pripogibanja, kakor ]e to pri kopanju jam s krampom. Ko je .omenjeno delo opravljeno, moramo posajeno sadiko oko-pati, z motičico v premeru 30 cm (za površino navadnega krožnika), ') Da ne ostanemo samo pri besedah, smo naročili za gozdarske potrebe Slovenskega Primorja 70 vzvodov, točno po skici, vendar s to razliko, da smo vzvod in lopatico dali izdelati iz enega samega komada, kar bo enostavnejše. Koliko laže bo sedaj tudi privatne gozdne posestnike pripraviti k pogozdovanju potrebnih zemljišč. a v globino do prvih postranskih koreninic, očistiti jo plevela in površino zagrniti s plitvo plastjo peska ali grušča. Najslabše je oblagati sadiko s težkim kamenjem, kakor vidiš to še danes vsepovsod delati, ker se kamen čez dolgi poletni sončni dan razbeli in ostane do jutra te,pel, t. j. do novega sonca. Namesto da bi kamen pomagal zemlji obdržati vlago, jo še bolj izvlači. Medtem pa pesek ali grušč delujeta zadovoljivo, ker se manj segrevata, po zahodu sonca se takoj ohladita, boljše ščitita vlago v tleh ter prepuščata dež in zrak v tla. (Zato so terase betonskih streh nasipali z gruščem!) Saditi v jamice, globlje od površine terena, se je posebno na prisojnih legah pokazalo kot nadvse škodljivo. Naj samo poskušajo oni, ki to zagovar- Pravilno delo z vzvodom da tudi pra- Nepravilno in površno delo da neupo-vilno iamico: rabno jamico: zasek / ■ / / ' \ \ / Slilta 11. . Delo z vzvodom (orig.). ib tu je os vrtenja konica vzvoda. V za- Os vrtenja je nad vzvodovo konico, sek se lahko spusti na koreninice pest Dno take jame se ne more izpolniti, zrelega gnoja ali boljše, prsti, vrli sadike ostane v praznem nezasut. jajo, zlesti na morski obali v velik kotel in v njem zdržati na soncu! Noben vetrič ne more hladiti sadike v takem kotlu in ono malo več dežja, ki ga sadike na ta način dobijo; se kaj kmalu izgubi. Prvi delavec ravna z vzvodom, dočim drugi sadi in okopava sadike. Delo napreduje jako naglo ter je vsaj za polovico cenejše od navadne saditve, uspešno pa najmanj toliko. Točno je le to: delavce, ki delajo z vzvodom, je treba vestno izbrati in jih dobro vpeljati v delo ter se prepričati, da so stvar res dobro razumeli. Mnogo nasadov je zasajenih tako zaporedoma skozi nekaj let, ki še danes, po več kot 10 letih, krasno uspevajo. Včasih smo sadikam dodajali po pest dobro gašenega hlevskega gnoja naravnost do koreninic ter jih pred zadnjimi, spomladanskimi dežji še opleli in okopali. Tako smo v praksi vsaj malo imitirali ing. Dimitrija Afanasijeva ekspresne šume, ki so svoj čas, namesto priznanja med samimi strokovnjaki, priklicale proti sebi ostro kampanjo (glej Šumarski list iz leta 1938. i. dr.). Kjer ni dovolj zemlje ter se delo z vzvodom ne more opravljati, je treba pač kopati jame na navaden način ter jemati celo zemljo od strani. Včasih je te jame kopati poleti ali v jeseni, a sadike, zaradi-zime, ki tam vlada, saditi šele naslednjo pomlad. Izkopane jame je treba zopet takoj napolniti z zemljo, da je burja čez zimo ne odnese. Do pomladi se zemlja v jami pod menjajočim se vplivom sonca, vetra, dežja in zmrzovanja napije zraka, dušika in vlage. Ker pa se navadno pri saditvi zemlja z nabijanjem zopet zbije, propadajo v tem hipu vse dobrine, ki si jih je zemlja pridobila tekom je- Slika 12. Saditev z vzvodom (orig.). saditev okopana sadika seni in zime. Zemlja je strnjena kakor pred sarnim kopanjem jame, ako še ne bolj. V take jame je edino pravilno saditi sadike s po-mpčjo železnega vzvoda ali pa lesenega, s pločevino okovanega klina. Seveda je potrebno saditi malo bolj pazljivo nego sadimo zelje na vrtu. Pri taki saditvi ostane vsa zemlja rahla, kar je največje važnosti za nadaljnji razvoj sadike, ki bo v rahli zemlji najlaže razvijala svoj sestav korenin in lahko kljubovala suši. Gotovo bo takoj sledil ugovor: 1. korenine so sploščene v eno ravnino in nimajo naravne razmestitve ; 2. zemlja je stlačena, ker ni bila kopana jamica. Na to odgovarjam: ad. 1. Pri tem delu je glavna korenina ostala neupognjena in koreninice se ne trgajo, kakor pri navadni saditvi, kjer se zemlja tlači in nabija z rokami v navpičnem smislu. ad. 2. Nad Bolom smo imeli najtežjo apneno ilovico. Sadike, ki so jih pred menoj sadili po navadni metodi in so se bile osušile, smo ob popolnjevanju nasada našli s koreninami v zbiti kepi, trdi in kom- tiaktni, kakor velika betonska gruda! Zemlja v jami je bila pri tradicionalnem načinu sajenja bolj stlačena kot pred kopanjem jame. Pri sajenju z vzvodom pa .|e ostala mnogo bolj rahla in njena površina v obsegu velikega krožnika okopana in zrahljana. Ob nezadostni pažnji ali pomanjkljivih instrukcijah glede pravilne uporabe vzvoda delo seveda ne bo dalo zaželjenega uspeha. Končno, ali ni ta način saditve podoben pikiranju sadik v drevesnici? Ako odgovarja drevesnici, zakaj ne bi na terenu? Ob času saditve je zemlja vlažna, mehka. Mar se pri pikiranju perejo žilice sadikam v vodi? Ne. In vendar je uspeh pikiranja vselej skoraj 100%ten. Razlog je. prav v tem, da »riba« ostane čim manj na suhem. V tem je največji vpliv lokalne drevesnice. In če smo namesto močenja korenin poškropili iglice, smo samo posnemali staro vrtnarsko prakso škropljenja šopkov, da ostanejo čim dalj sveži; saj je znano, da rastlina tudi z listi vpija vlago (slika 13). 'L Slika 13. Predstavljam Vam logarja Antuna Bar-hanoviča (pod žirardijem) v njegovi drevesnici. On in njegov pomočnik držita po 1 vzvod ali »mač« (meč), kakor ga je Antun imenoval, S svojimi »meči« je Barlianovlč osvojil lepo površino Krasa nad svojim Bolem (orig.). U i II '■■'f ■•■it' O:':-i.. ■■ ■ Slika 14. Borove semenke v lončkih iz lepenke, ki se niso obnesli. Ako smo jih vkopali v drevesnici v zemljo, so segnili; izven zemlje pa niso mogli ohraniti potrebne vlage (orig.). Prvi nasadi ob koncu 19. stoletja pri Bolu so bili izvršeni s saditvijo borovih semenk v glinastih lončkih. Javno mnenje v Bolu je bilo, da se brez lončkov ne bo moglo uspešno nadaljevati pogozdovanje prav zaradi slabih uspehov sajenja na teh terenih v zadnjih letih (1920—1930). Zato smo nabavili cenene lončke iz lepenke, ki pa se niso obnesli. Naše nove metode saditve- pa so dokazale, da so lončki nepotrebni (slika 14.). Preizkušali smo tudi odgajanje semenk v ceveh sončnice ali trske z najboljšim uspehom pri rogaču (Ceratonia'siliqua), ki ga brez lončkov sploh n\2 moremo presaditi. (Način uporabe cevi je opisal ing. Ante Premužič: RJeševanje kraškog pitanja na seljačkoj osnovici, 1940.) PtI tem načinu napolnijo do 30 cm dolge in , najmanj 2 cm debele cevi iz stebla sončnice ali trske z rahlo zemljo in postavijo v navpičnem položaju drugo poleg druge v odprt zaDoj. V vrh cevi stavijo 2—3 semenski zrni. V teli ceveh odgajajo potem semenke (navadno pustijo po eno), katere že polletne lahko skupno s cevko presadijo na teren s pomočjo droga. Metoda je uspešna in cenejša od one z lončki ter je nadvse priporočljiva, bolj od presaje-vanja z lončki. Mi smo jo preizkušali, ali je nismo uporabljali, ker je naš način pogozdovanja glede na uspeh in stroške popolnoma zadovoljil. Vsekakor je metoda priporočljiva za vrste, ki ne prenašajo niti pikiranja v sami drevesnici. Pripomniti je še, da mora biti prostor v zaboju med samimi cevmi prav tako napolnjen s prstjo, kakor cevi same. Dobra plača in gotoyost nameščanja nista edina pogoja dobrega dela. O tem me je prepričal občinski logar- Antun Barhanovič, ki je imel leta 1935 vsega 250 dinarjev .mesečne plače. Plača mu je vedno zastajala, a z eno nogo je bil zmeraj na cesti. Izvedel sem, da mu je njegov p osi o dajalec tudi še drugo nogo vrgel na cesto in da pokojnine ni dobival. Videl sem ga lani, malo pred smrtjo. S ponosom mi je pokazal na 5 km dolg zaščitni pas gozda nad svojim rojstnim mestom Bolom, ki ga je z malimi stroški zasadil v času 6 let. Ta pas se danes imenuje »Beltramov pas«- Čeprav to ni pravično. Bar-hanoviča ni težilo. Zadovoljen je bil, da. obstoja to, česar mu pred 15 leti- ni hotel nihče verjeti, da bo izvršeno, a: Barhanovič ni bil edini dober logar na Braču. Ti ljudje so mi dokazali, da se s požrtvovalnostjo in ljubeznijo do dela, dajo doseči zavidanja vredni uspehi. ' SKLEP ' Ni črni bor povsod potreben za pogozdovanje golega Krasa. Imamo vrste hitrejše rasti: Pinus haieppensis (alepski ali beli bor), P. Paroliniana ali brutia ter odličnega križanca med obema, ki.dobro prenaša sušo in zimo (na Bolu se nam je dobro izkazal), P. maritima, P. strobus, cedre (C. deodara in atlantica), grško jelko (Abies cephalonica). Vse te vrste odlično uspevajo v raznih predelih Dalmacije, Hrvatskega Primorja, Istre in Slovenskega Primorja. Kjer koH uspevajo, vselej in povsod so, boljši od počasnega črnega bora. Le konservativnost, ki je priznala edino črni bor, ni dala, da pridejo tudi drugi do prave veljave. K temu je potrebno ugotoviti še to, da je orni bor znan lenuh v rasti. Celo pri »expresnih šumah« se je pokazal, ko ni ubogal Afanasijeva in ni reagiral z rastjo na nobeno naravno ali umetno gnojilo, kakor ostale vrste. Konservativnost gozdarjev na Krasu, ki ni dopustila, da-se kraški nasadi izkoriščajo z redčenji in sečnjami, je kriva, da so danes veliki predeli pusti in prazni, kjer koli je okupatorjeva sekira zapustila svoje sledove. Danes goli Bošket nad Trstom ponovno nastaja »problem« za pogozdovanje. Tudi okoli okrajnega mesta Supetra na Braču so nasadi alepskega bora posekani. Toda kakor livada se je že lani zelenil njihov naraščaj na isti površini, zahvaljujoč svoj obstanek samo dejstvu, da smo te nasade redno redčili tako, da so že razmeroma mladi dali seme, ki je po sečnji nasada nemoteno takoj vzkalilo. Vsak nasad naj ima svoj naraščaj, ki naj mu jamči trajen obstoj ob kakšni katastrofi. Sicer pa Je tudi kraški nasad zato tu, da ljudstvu koristi in da se obnavlja. Brez sekire tega ne moremo doseči. Izkoriščanje kraških nasadov za pridobivanje jamskega lesa in pridobivanje smole iz borovih dreves na Krasu so nam porok, da bodo ljudstvu na Krasu dali nov zagon in polet pri pogozdovanju. Na Krasu ne obstoja tehnično vprašanje pogozdovanja kot posebne vrste- problem! Obstoja pač pogoj: Z n a n j- e i n pravilno delo ! Zavedati se moramo, da s tem problem Krasa še ni rešen, ker je pogozdovanje samo del tega velikega vprašanja. PODATEK UREDNIŠTVA: V delu J. Becker-Dillingen: Die Ernährung des Waldes. Handbuch der Forstdüiigung. Berlin 1939, najdemo na več mestih potrjeno pravilnost opazovanja in trditev pisca gornjega članka: »Opažamo, da se apno ialiko izpira in celo popolnoma izpere iz tal, ki so se razvila iz čistega apnenca in ki se nahajajo na matični čisti podlagi. Raztopljeno apno voda z lahkoto odnaša ter ga tlom povsem odvzema, vendar sa apno lahko izloča iz odcejajoče se vode v spodnjih plasteh. Toda kopičenje apna v spodnjih plasteh na račun gornjih plasti je v naših razmerah tako redko, da lahko to poolnoma izvzamemo in si moramo zapomniti dejstvo, da vsak liter vode, ki se cedi skozi naša tla, odnaša kalcij, magnezij in ostale soli, ki gredo' na ta način v izgubo ter jih moramo nadomestiti. Apnenje dobiva s tem docela drugo sliko: ono ni ie nadomestilo iz količine apna, ki so lo drevesa odvzela, temveč neobhodna protiutež preperevanju in izgubi apna. Poslabšanje tal niso redke posledice nastopajočega pomanjkanja apna.« (str. 31). »Ureditev vprašanja apna v tleh. S samim aprieiijem še ni vse opravljeno; potrebno je, ne samo apniti, temveč »pravilno apniti«. Uporaba velikih količin apna hkratu, torej iznenada, nasilna in globoka izprememba talne reakcije, redko prija, 20 QU žganega apna na hektar je največ, kar lahko zagovarjam pri apnenju zemlje. Posebno siromašnega, ubogega na humusu in jako kislega peščenega zemljišča ne smemo hkrati poapniti.« (Str. 552.) (V tem primeru je uporaba naravnega apnenega peska dosti enostavnejša in brez nevarnosti, kakor bomo to pozneje v posebnem članku pokazali — op. ur.) »Mišljeno je gozdno drevje, v nasprotju z drugimi kulturnimi rastlinami. Razlika med poljedeljstvom in gozdarstvom j.e le v tem, da se grehi nad tlemi maščujejo pri poljedelcih nad grešnikom samim, pri gozdarju pa šele nad .njegovim sinom, zato pa tem hujše. Razumljivo je, da gozdar iz siromašnega peska ne niore napraviti I. bonitete tal, lahko pa s svojevrstnim gospodarjenjem doseže od L bonitete vrednost slabih peščenih "tal. Gozdar nikdar ne sme pozabiti, da se slabo gospodarjenje s tlemi, s počasnim razpadanjem humusa, z ustvarjanjem kislega humusa, v samem začetku nikakor ne pokaže s padcem prirastka. Nasprotno: padec prirastka je že znak kronične obolelosti tal. Je že znak alarma in ne več opozorilo. Preostaja nam edino: to v naprej preprečiti. K sreči pa nam je narava tudi tukaj dala izredno budno in zanesljivo stražo. Kdor tukaj ume citati, mu bo delo znatno olajšano. Boli kot vse kemične regence, daje flora sliko o razmerah v tlu.i! (Str. 72.) »Današnja gozdna tla v mnogih pogledih niso več »naravna« tla, pač pa v velikih prostranstvih »kulturna tla, vsekakor s pomočjo »kulture« pokvarjena: predvsem s pretirano kulturo čiste smreke, kjer ji ni bilo mesta.« (Str. 73, 76.) »Poskusiti moramo vse, da vnesemo v formacijo vresja in borovja listavce. Ogromne so površine čistih borovih sestojev, ki dopuščajo vnašanje listavcev. Nazaj k naravi, ne delajmo proti njenim zakonom,« (Str. 86.) »Predvsem nam mora biti jasno, da sta kisla reakcija tal in siromaštvo zemljišča na rastlinskih hraaihh nerazdnižljiva. Kisla reakcija in bogastvo hranil v tleh se izključujeta. Tega osnovnega dejstva na žalost mnogi znanstveni poizkusi ne upoštevajo. Na primer: pri poizkusih v loncih se ustvarja kisla reakcija z dodatkom močnih kislin ter se na ta način ustvarjajo povsem drugačni osnovii) pogoji, kot se nahajajo v sami naravi.« (Str. 182, 183.) »Slednjič naj omenim ugodni vpliv Pirmsa montane (ruševja) na smreko. Na starih jut-landskih tleh, kjer raste vresje, smreka propada in gna'enje s S Ca ali P ter ostali kulturni ukrepi tega niso mogli preprečiti. Edino vmesna saditev P. montane je stvar izboljšala. Razlagamo si lahko tako, da mora imeti P. montana razen ektotrofne mikorice tudi dihotomo in endotrofno, kar omogoča tudi smreki porabljati dušik.« (Str. 78.) » S semenom Pinusa cembre (Umba) so deiali pogozdovalne .poizkuse v višini 1100—2000 m. Seme so španski delavci jedli. Zato so dali pomešati seme s Icravjim gnojem, toda brez uspeha. Ubogi Španci so si še naprej polnili žtepe s semenom, kljub strogim pretnjam gozdarja, da bo vsakdo odpuščen, pri katerem najdejo seme v žepu. Cim so delavci zagledali gozdarja, so hitro iz-praznih žepe. Na ta način je po opazovanju Moujllarda vzrastel slučajno gozd tega bora, pri čemer so ugotovili, da je to slučajno razmetano seme boljše uspelo, kot pa ono, sejano spo vseh predpisih«. (Str. 213.) »Ako primerjamo potrebo po najvažnejših rastlinslcih hranilih, vidimo naslednje potrebne količine za hektar površine v kg: K»0 CaO PsOi N kultura rži....................57 15 29 50 41etne presajene (»šolane«) jelove sadike ....... 92 158 56 139 To je dejstvo, s katerim nihče ne računa. Poraba hranil v drevesnici je večkratna v primeri z- niivo rži, ki daje 20 qu zrnja na ha ter se bliža po količini potrebam najintenzivnejSe poljedelske kulture: sladkorne repe. Če primerjamo številke o potrebi hranil v gozdnih drevesnicah z onimi v poljedelstvu, vidimo, da je velika napaka, ako hočemo govoriti o neki eksten-zivnosti gospodarjenja v gozdarstvu. Tudi drevesnica pleni in izkorišča tio. Tu je gnojenje prav tako potrebno, kakor v poljedelstvu. Pogosto je prepričanje, da naj se gozdne sadike odgajajo ob čim večjem pomanjkanju, da bi na novem kraju presadnje našle boljše življenjske pogoje, vse prej kot pravilno, nasprotno: sadika se mora v mladosti kolikor mogoče krepko hraniti, da bi bila čim bolj pripravljena za borbo na svojem novem kraju. To Ra ne pomeni, da bi jo morah priganjati z dušikom. Edino premočno gnojenje z dušikom je nevarno, kar bi moglo imeti reakcijo pri poznejši vzgoji. Pravilno, skladno gnojenje, ki dovolj upošteva vsa hranila, še ni nikdar napravilo škode.« (Str. 549, 552.) S člankom Pogozdovanje Krasa ni problem, ni pisec sprožil le vprašanja tehnike pogozdovanja Krasa in ga pokazal v popolnoma novi luči. Istočasno se poraja vprašanje izboljšanja naših smrekovih in borovih čistih sestojev z mešanjem z listovci, vprašanje sistema in tehnike pogozdovanja na splošno, vprašanje pravilne izbire drevesnih vrst ter vprašanje melioracije tal v naših, drevesnicah. Preidimo od .besed k deioniem ^ Dopisna gozdarska in lesna posvetovalnica VPRAŠANJA 5. Sušeole kanadske topole Pred 15. leti sem zasadil večje število kanadske topole. Sadike so vse doslej lepo rastle in imajo danes že čez 10 cm premera. Sedaj pa so se začele sušiti v vrhovih. Kaj" je vzrok bolezni in kako jo je mogoče zatreti? J. S. Prekmurje. 6. Gostota sadik in rast sest-ofa Na Bregu ob Dravi je bila pred desetimi leti goščava jelš, topolov in jagnjedov; jelše so bile debele okoli 30 cm, topoli 60—70 cm, jagnjedi pa čez 1 m. Drevesa so bila zelo redka ter grde oblike in vmes se je razprezalo razno grmovje. Zemlja je globoka črnorjava glina. , ' Po nalogu bivšega posestnika smo postopoma del goščave posekali na golo in poseke zasadili z nasadi črne jelše, belega jesena in kanadskega topola. Sadike smo morali saditi na 1 m razdalje, Meni se je to zdelo pregosto in sem posadil jesene kar na svojo roko 1.40 m drug od drugega. Sedaj po 15—20 letih se nasad suši. Rad bi vedel, če imam prav, pa menim, da je vzrok v preveliki gostoti drevja. Opazil sem, da so gosti kanadski topoli debeli komaj 10—15 cm, pretežno oveli in mnogi skoraj suhi; nekaj pa jih je v bolj redki zarasti in ti so debeli 25—30 cm in bolj zdravi. Kako naj rešim sestoj ? J. S. Zlatoličje na Dr. p. 7. Oglje Ing. Franjo Sevnik je v „Gozdarskem vestniku" 1938, pisal o prenosnih ogljarskih retortah. Ali bi uredništvo lahko oskrbelo še kak članek o teh napravah? čas bi bil, da tudi v praksi izpopolnimo naše ogljarstvo in da ne spuščamo dragocenega terpentina v zrak, in ne zlivamo lesnega katrana v zemljo. R. K. Dravsko polje. ODGOVORI 1. Sadika Vaše mišljenje je popolnoma pravilno. Vzemite sadike iz bolje gnojene drevesnice; s slabimi „lakote vajenimi" sadikami boste imeli slabši uspeh. Prečitajte v tej številki odstavek v članku „Pogozdovanje Krasa ni problem", kjer piše o sadikah iz drevesnic. Priporočam Vam obenem tudi uporabo v istem članku opisanega železnega sadilnika. _ Uredništvo. 2. Žičnice — drče Imate popolnoma prav: žične drče in žične železnice je treba vpeljati kot gozdne spravilne naprave v razne predele Jugoslavije, predvsem za spravljanje gozdnih pridelkov čez strma pobočja v doline. Uredništvo „Gozdarskega vestnika" je že povabilo nekaj strokovnjakov, da opišejo v listu tehniko in gospodarski pomen teh naprav, zlasti po skušnjah v Soški dolini. St. Sot o Sek. Sodobna vprcišonja Poslovimo se od devetnajstega stoletja! Ko prvič prideš v istrsko mesto Pulj in ga obideš, obstaneš in z grozo ugotoviš, da si še natanlco tam, lijer je napoved prve svetovne vojne prekinila življenje in napredek tega razvijajočega se obmorskega mesta. Uiice dolge in široke, toda le delno zazidane. Poslopja tipičnega gradbenega sloga iz prehoda med 19. in 20. stoletjem. Edini centralni trg je moderniziran. Zdi se ti, da koledar kaže leto 1914. Čas je tukaj obstal. Slovenski gozdovi dajejo s svojim zelenilom lepo sliko naši deželi. Navdušujejo izletnika in navdihavajo pesnika. Breze naše Bele Krajine in smreke našega gričevja! Večina naših gozdov služi poeziji prav dobro, a zato tem bolj slabo na.šim gospodarskim potrebam. »Kdo bo listje grabil, kdo bo, praprot žel?« ui samo lepa pesem, temveč tudi grenka proza. Tanko si bomo rezaii kruh, dokler bomo grabili Ustje in želi praprot. V bodoče naj bi to bila le še pesem iz starih časov. Slaba nam bo od gozdne paše živina, a tudi gozdovi zaradi nje ne bodo napredovaH. Koliko našega bukovja smo brez potrebe, po nemškem vzoru 19. stoletja, pregnali in na isto mesto posadili smreko, ki z rdečo gnilobo zaman dokazuje in kriči, da ji tu ni mesta. Bukev, ki ima pri nas najboljše rastišče vsega sveta in ki je že davno vrednejša od jelke in smreke, še vedno preganjamo. Pa se še najde gozdar, ki Seka mlad, nedozorel bukov naravni sestoj in v njem ogljari, da bi ga pretvoril v »rentabilnejši« jelkov gozd. Prepričan je, da ima prav in da vrši rodoljubno delo. Človek, ki živi v 20.-stoletju, diha pa zrak .19. stoletja! A jelša? To dragoceno, hitro rastočo drevesno vrsto povsod ugonabljajo in preganjajo, da bi njeno najpriroduejše rastišče, mokra'tla, posilili s smreko. Ne vedo, da je droban jelšev hlod glede cene davno prekosil smrekovino. Tudi topoli in vrbe pri nas še niso priznani. Smreka nam je zasenčila oči. V Furlaniji celo platano uporabljajo za vezane plošče. Cerovina kot furnir-sko blago, ima tam isto ceno kakor hrastovina, saj pohištvo ni namenjeno za dež in vodo. Prav zato cerovina nadomešča hrastovino. Sle zmeraj imamo v naših gozdovih preveč primitivnih tradicionalnih prometnih sredstev, lesenih suhih in vodnih drč aU »riž«, namesto cenejših in boij praktičnih žičnic. Na kratkem potoku vidiš 30 venecijank drugo poleg druge in vsaka žaga po svojih normah, ko bi lahko ena sama žaga pravilno predelovala in boljše izkoriščala les. In to pri nas, ki. s pomilovalnim nasmeškom gledamo na primitivne bosanske mlinčke z-vodoravnimi vodnimi kolesci, medtem ko imamo mi vendar velike moderne mline. Bosanski mlinček in naša venecijanka pa sta prav za prav brat in sestra. Razlika je le v tem, da bosanski mlinček melje samo za Bosanca, medtem ko mi silimo z našim lesom ven. A s takim lesom venecijank si bomo kmalu zaprli svetovni trg. Kako dolgo naj še ostanejo simboli slovenskega gozdarstva: »grablje za gozdno steljo, gniloba nižinskih smrek in 2000 žag na »nožni pogon?« Kako dolgo naj še ostane jedro naših gozdov, naša kmetska posest, brez strokovne nege s petino svojega normalnega prirastka? Tako ne moremo dalje. Lepe in častne izjeme prav tako malo pomenijo, kakor novi centralni trg mrtvemu mestu Pulju. Ako ne pojdemo s časom, poide čas preko nas. Oglejmo se naokrog in zavedimo se, da je 19. stoletje že davno minilo. Dajmo v novi Jugoslaviji slovo tem starim »idealom«. Vladislav B e 11 r a m Uporabljajmo nove tehnične pridobitve Okrožnice Razglas Gozdni požari se zanetijo največkrat v zgodnji pomladi in v jeseni. Požar v gozdu se lahko tako razširi, da napravi ogromno in nepovračljivo äkodo. Pogosti so gozdni požari ob železniških progah. Ti požari nastanejo zaradi isker iz lokomotiv tedaj, če posestniki ob progi ležečih gozdov ne skrbe za čiščenje lahko netljivega plevela. Najbolj se širijo požari na južnih pobočjih in na tleh, katere pokriva visoka in suha trava in kjer niso sečni ostanki po-Spravlieni. Večina gozdnih požarov pa nastane zaradi brezbrižnosti in nepazljivosti gozdnih delavcev, izletnikov in nabiralcev raznih gozdnih proizvodov, ki netijo ogenj v gozdu ali ob robu gozda, ko lahkomiselno odmetavajo tleče ogorke cigaret in vžigalic na tla. Dogaja se tudi, da požigajo pastirji in pašni upravičenci namenoma -obrobne dele gozdov in posamezne skupine dreves, da bi razširili pašniSki svet. Da bi se gozdni požari preprečili, odrejamo na temelju določb §§ 40 in 47 zakona o gozdih z dne 21. XII. 1929 -naslednje: 1. Kuriti v gozdu je prepovedano. Le osebam, ki se morajo iz tehtnega razloga muditi dalj časa v gozdu, Je dovoljeno kuriti po dejanski potrebi, toda samo na odrejenih krajih in ob potrebnih varnostnih ukrepih. Izletniki, turisti, popotniki in drugi, ki nimajo tehtnega posla v gozdu, ne smejo netiti ognja v bližini gozda. 2. Odmetavanje neugaienih ogorkov in tlečih vžigalic v gozdu ali na robu gozda, nadalje zažiganje smolnatega drevja, je najstrožje prepovedano. Na prvo se predvsem opozarjajo planinska društva, ki naj nabijejo potrebna opozorila v planinskih kočah, na zadnje poškodbe pa, ki jih povzroča posebno nedorasla mladina, se opozarjajo starši in Šolska upraviteljstva. 3. Požiganje posek in drugih ploskev v gozdu ali ob robu gozda, je dovoljeno le pri popolnoma mirnem in vlažnem vremenu pod pogojem, da je prej počiščen ob robeh zadosti širok pas in s tem onemogočeno prehajanje ognja v gozd. 4. Gozdovom ob železniških progah imajo njih lastniki posvečati posebno pažnjo. Skrbeti morajo, da kraje, kjer se je sekaio, očistilo ostankov (trsk, vejevja, vrhacev). 5. Kdor najde v gozdu ali ob gozdu neugašen ogenj, naj ga takoj pogasi. Ako tega ne more, je dolžan obvestiti o tem. stanovalce prve hiše, do katere pride. Stanovalci morajo o požaru takoj obvestiti predsednika KLO in pzdnega posestnika, oziroma njegovo osebje. Kdor tega ne stori, zapade kazni. r. Pozivu gozdnega posestnika ali njegovih uslužbencev, predsednika KLO ali gozdarskih organov pri gašenju požara, se- mora odzvati brezpogojno vse okoliško prebivalstvo. Opremiti se mora s potrebnim orodjem (krampi, lopatami, rovnicami, sekirami itd.) ter se podati nemudoma na kraj požara. Vodstvo pri gašenju požara prevzame najv'Sji prisotnih gozdarskih organov, če pa tega ni, predsednik KLO ali njegov namestnik, kateremu se mora vsak brezpogojno pokoriti. Po udušenjiu, odnosno pogasitvi požara, mora ostati ^na pogorišču straža tako dolgo, dokler ni odstranjena vsaka nevarnost ponovitve požara. 6. Predsednik KLO je dolžan obvestiti o požaru takoj najbližjo edinico NM ter javiti telefonično ali brzojavno %'sak posamezni slučaj pristojnemu okrajnemu LO. Voditelj gasilne akcije naj v primeru nevarnega gozdnega požara, ki ga z lastnimi sredstvi ne more udušiti, zaprosi za nujno pomoč vojaštvo po okrajnem LO, ki to prošnjo z utemeljenim predlogom po najkrajši poti sporoči pristojnemu okrožnemu LO. 7. Vsakdo, ki je zakrivil gozdni požar, bo kaznovan po določilih gozdnega, oziroma kazenskega zakona ter odgovarja za povzročeno škodo. Za škodo, ki jo povzročijo nedoletni otroci, odgovarjajo starši, za pastirje pa gospodarji, odnosno pašniške zadruge. Ministrstvo ža kmetijstvo in gozdarstvo Gradivo za slovenski gozdarski slovar Znak = pomeni, da predlaga avtor za pravilno besedo na njegovi desni strani. bor — bor, Pinus Borov je več vrst in ta opis velja za vse bore, Vzrast je v mladosti lepo stožoa-sta, toda pozneje ima razne oblike in dobi redko obršo. Deblo ni pri vseh vrstah vitko, vendar pa je pri večini navpično, pravilno in vitko. Veje in vejice rastejo vretenčasto iz debla ,in iz vej, v starosti pa rastejo in poganjajo vejice bolj nepravilno. Mladike poženejo dolge in kratke. Iz dolgih mladik se razvijejo vrhovi, veje in vejice. Ti vrhovi, veje in vejice so pokriti z luskastimi listi. Dokler so Se mladike, zrastejo v pazduhah teh Iiiskastih listov kratke mladike. Iz kratkih mladik, ki ostanejo vedno kratke, raste šop dveh do petih Iglic. Vsak šop je vedno zavit v nožnico. Ce ovene mladika, se iglice hitro osujejo. Storži imajo plodne luske, ki so od korena tanke, proti koncu pa vedno debelejše. Na odebeljenem delu luske je na zunanji strani ravna ploskev, katero imenujemo ščitek. Na ščitku, ki je večinoma na sredi, je mala grbica aH pa konica. Semena borov so krilata in pegasta. ^ [5] cemprln — limba, Pinus cembra L. Deblo ima veje blizu skupaj in obrša je košata. Glavna korenina navadno zaostane in dobi močne stranske korenine. Lubje mladih ifemprinov ima svetlo-pepelnato barvi! z rjavimi pikami (dihalnice). Lub» starejših .debel je rjavosivo do raečerjavo, raz-pokano in se lušči v luske. Mladike so lasaste. Iglice so temuozelene, debele, dosti trde, na notrannji strani imalo vzdolžno motno črto, dolge so 5—10 cm in jih je pet v vsakem šopu. Cvete v juniju. Storži so kratki in debeli, 'dolgi so 6—S cm in debeli okoli 5 cm. Cim dozori seme, odpadejo celi storži, ki se zaradi svoje teže pri padcu razbijejo. Plodne luske so povsod enako debele in imajo ščitek. Seme je temno-rdečeriavo. nima kril, je užitno, dolgo je do 12 mm in deblo 6—7 mm. '— [S] plnija — pinija, piniol. Pinus Pinea L. Vzrast tega drevesa se zelo razlikuje od vzrasti drugih borov. Obrsa ima obliko narobe obrnjenega dežnika. Popki so rjavi in nimajo smole. V enem šopu sta po dve iglici, trdi, dolgi 14—20 cm in široki okoli 2 mm. Storži so dolgi 11—15 cm, debeli 7 do 10 cm, širokojajčasti in blesteče-rjavi. Seme pinjol je dolgo 2 cm, široko 1 cm in debelo pol cm. Veter ne more nositi semen, »ker sta semenski krilci premajhni. Semensko jedro ie užitno. — [S] priiiiorski bor — primorski bor, Pinus Pinaster Lamb., Pinus maritima Poir. Drevo zraste precej visoko. Lubje je rjavo do sivo rdeče. V vsakem času sta po dve blesteče zeleni iglici, 12 do 20 cm dolgi. Storži so dolgi 10 do 18 cm in debeli 5—8 cm. Na ščitku je prečni greben z ravno ali šila-sto grbico. Seme je na eni strani črno, na drugi pa sivo. — [S] zeleni bor — borovac, vajmutovac, Pinus Strobus L. Vzrast je vedno stožčasta Ima močno glavno korenino in močne stranske korenine. Lubje ostane gladko do starosti približno 20 let; v začetku je temno-zelenkasto in črnosivo ter se sveti; pozneje dobi vzdolžne razpoke. V lubju je precej smole. Popki so vitki in koničasti. Iglice so svetlo-zelene, tanke in mehke ter ostanejo na vejicah 2—3 leta, dolge so 6—10 cm in rastejo v šopih po pet iglic. Cvete v maju in juniju. Storži so dolgi 10—15 cm in debeli 3^4 cm. Plodne luske so povsod enako debele, toda imajo ščitek. Storži visijo na kratkem peclju. Seme izpada takoj pri odpiranju plodjiih lusk. Seme je kakor pri jelki priraščeiio na krilce; odluščiti se ne da samo spodnji del, ki je zraščen s semenom. — [S] Stencos POCAKAJMO, POČAKAJMO, POČAKA JAIO! Tako brundajo vsi tisti, ki pravijo, da bo kmalu drugače. Prav ti ljudje se izogibajo prostovoljnemu delu, masovnim sestankom in vsemu, kar bi bilo v prid ljudski skupnosti. Ne zavedajo se, da je tudi njihova dolžnost, da s svojim nasvetom in delom pomagajo. Slovenec si, zato je tvoja narodna dolžnost, da Slovenijo po svojih močeh gradiš in obnavljaš v novi Jugoslaviji! Ako želiš, da bo" naše poslovanje čim rednejše in hitrejše, moraš pomagati in ne samo neupravičeno kritizirati in s tem razdirati, kar je že narejenega. Če si že do sedaj stal ob strani, vsaj zdaj primi ža delo in se izkaži vrednega sinu svoje domovine. Domovina hoče to od tebe. Ne čakaj! Razvoj gre neizprosno svojo pot — Se trenutek in izrinjen boš ob kraj ceste, kjer te bo poteptalo tisoče, v iiezadržanem pohodu koraka-jočlh nog. mKQ TOVARIŠI GOJENCI I. Prišli smo v šolo, da se naučimo tistega, kar bo v prvi vrsti koristilo nam samim. Koristiti pa moramo tudi skupnosti, t. j. državi, ki nam je omogočila, da se šolamo. Zato, tovariši, veliko več učenja in pametnega govorjenja — pa manj pohajkovanja in brezpomembnih besed! Star pregovor pravi: »Veliko misli in malo govori«, ali pa: »Trikrat premisli, pa enkrat govori!«: II. , Zdi se mi prav, da bi na tem mestu še nekaj povedal. — Za vsak dan je postavljen dežurni, ki mora skrbeti za to, da so prostori te stavbe očiščeni, kar se pa doslej še ni zgodilo. Stopnice iz I. nadstr. v pritličje še niso bile • doslej niti enkrat pometene. To je samo primer. Je pa Se mnogo stvari, ki bi se jih lahko dotaknili. Da pa se čitatelji tega dopisa ne bodo sklicevali na dežurne, bom povedal še nekaj. Greš po hodniku ali stopnicah in povsod vidiš odpadke cigaret.,Nadalje prideš v stranišče, iz katerega Je pravkar stopil tovariš in tam najdeš vse, kar nikakor ne gre... In kar se ne sklada z redom, ki je predviden in • ki bo moral biti. Iz tega je razvidno, da dežurni sam, ako ostali deiajo nasprotno,* ne more držati čistoče v DGŠ — Maribor MIŠLJENJA O PREDAVATELJIH. Tone: »Najbolj mi ugaja predavatelj tovariš inženir Sušteršič, ker veje Iz njega duh narave, posebno gozda, davnine in ljubezni do svojega naroda. Zato bi rad vse to presadil ^v naša srca in preko nas na bodoče generacije slovenskih gozdarjev In lovcev. Bil bi odličen predavatelj iz zgodovine in jezikoslovja.« Milan: »Meni pa bolj ugaja predavateljica iz botanike. Ne znam si razložiti zakaj. Ali zato, ker predava tako prijetno po žensko, ali zato, ker nam je nanoslla toliko slik, ali pa zato, ker čutim tudi jaz ljubezen do narave in njenih pojavov?« France : »Meni je pa najbolj všeč predavatelj iz gradbeništva, tovariš inženir Klemenčič zato, ker nas je prvi odvedel na Izlet v naravo, kjer nam je v tako privlačni obliki prikazal ogromno tvornioo skrivnostnega snovanja narave in vse tako preprosto in razumljivo. Bil bi odličen učenjak.« Stane: »Meni pa najbolj odgovarja naš tajnik tovariš Bučer. On ti tako nazorno, kar otipljivo, prikaže vsako stvar, n. pr. staro zgodovino človeštva in razvoj govora, da se- ti začno kar lasje ježiti na glavi.« Ivan: »Od vseh pa je najboljši naš ..socialist". Onje zelo plemenita duša. Razsvetlil bi iilm rad glave, toda one so nekam trdep slabo prepuščajo znanstveno socialistično svetlobo.« Tonček: »Meni pa najbolj ugaja zakonodavec tovariš Gabrovšek zato, ker je zelo temperamenten in živahen v kretnjah, mislih in izražanju. Zdi se mi, da je njegova glava sestavljena iz samega prava. Kar iztresa zakone in datume kakor iz rokava, Skoda je samo to, da imamo mi vsi zaspane možgane, prepočasne ter mu ne moremo slediti v njegove abstraktne oblasti osebnega, javnega In absolutnega Interesa, enostranskih oblasti, javnopravnih nalog, javnega iii upravnega prava. Po mojem mnenju bi bilo dobro zaprositi načelnika prosvetnega oddelka, da nam pošlje ste-nografinio, katera bi nam zadrževala brzino njegovega govora in ga ohranila, da ne bi uhajal mimo naših ušes.« DOS — Ljubljana NA IZPITU IZ ZAKONODAJE »Nace Piškurovič, povej mi, kar si s! najbolj zapomnil iz zakonodaje?« ? ? ? »No... le začni kar od kraja. Kar sam govori, kar in kolikor veš?« »Oozd... gozd je tisto, kar iie bi bil, če ne bi bil gozd. Je eno upravno javno pravo, ki se imenuje gozdna površina in je kultura, in ta kultura ie zelena in. tudi diha. Zraven tega imamo ap... absolutni In relativni gozd.« »Kal pa živali, kakšne so v teh gozdovih po pravu?« »So prav tako absolutne in relativne.« »Naštel mi tiste živali, za katere misliš, da so absolutne?« »To so mačke in pesi, oziroma zveri.« »Naštej nekatere zveri?« »Srne, ježi, volkovi, dihurji in zajci,« »A katere živali so glodalci?« »Te so pesi.«. »Kako to misliš?« »Po tem kaj glodaio kosti.« »Kaj si si še naibolj zapomnil?« »O nekem iksipsilon'^vicu, katerega ie imel ne vem kdo, tam doli nekje bogve kie, kateri pa mi ni znan. Zdi se nii, da se ta stvar rabi pri taksiranju. če smo komu izdali kaivemkai, moramo plačati takso tem in tem, tam in tam — kajvemkje. Naiboli pa sem si zapomnil, da siromak ni siromak, če nima potrdila.« DOS ^ Ljubljana ZAKAJ PRIREJAMO IZLETE? Zadnjo nedeljo smo bili v Poljčanah. Združili smo koristno z lepim: z marljivim delom smo koristili skupnosti, na grobovih talcev smo počastili njih spomin, ogledali si krasote naše Gorenjske in se zadovoljni, kljub utruje- nosti spočiti, vrnili domov, pripravljeni za nove napore. Pa Se nekaj smo s tem in s prejšnjimi izleti dosegli! Izleti so nas medsebojno povezali, združili v tovariško in delovno skupnost, dokazali so, da se oblikujemo v novo družbo. Mar ni tudi površen opazovalec moral opaziti, da v naši družbi ni več razlike med »višjimi« in »nižjimi«, tudi »starih« in »mladih« nisi mogel razlikovati. Vsi smo bili ena družba, poma volje in zavesti, da nam bo skupnost pri delu koristila. Ali je mogoče to družbo primerjati z družbo predapril-ske Jugoslavije, ali si je kdaj bilo mogoče zamisliti »šefa« In služitelja z lopato v roki pri. istem delu, ali sta lidaj sedela in se zabavala pri isti mizi? Res je, postajamo nova družba, prav tako kot se je iz našega ljudstva izoblikovalo novo ljudstvo. V ta namen prirejamo izlete in jih bomo še prirejali. MKQ TOVARIŠI! Velike, zelo velike so še napake med nami. Vzemimo si za primer nekaj teh napak, katere skušajmo v bodoče odpraviti. Pri pouku neki gojenci zasmehujejo tiste, ki jim ni mogoče raztolmačiti vprašanja, ko ga dobijo od svojega ■ predavatelja, ali pa še celo. napačno prišepetavajo. Sploh mora to šepetanje v bodoče izginiti. Zavedajmo se, da smo v Soli zato, da bomo čim več pridobili, da borno potem laže opravljali svojo službo, za katero bo treba precejSnje odgovornosti. Pa tudi tega se moramo zavedati, da so med nami nekateri tovariši žc precej priletni in da ob svoji starosti ne morejo tako spremljati pouk kot pa mlajši gojenci. Zato je dolžnost vsakega zavednega gojenca, da tem tovarišem pomaga v vseh ozirih, ker le na ta način si bomo pokazali pravo tovarištvo in dosegh uspeh tak, kakršnega si vsi gojenci želimo. DQŠ — Maribor Delajmo v sindikatih NEMARNOST, KI JE KAZNIVA Na dnevnem redu je obnova našega gospodarstva. V vseh panogah z veseljem opazujemo stalni napredek kljub težkočam, ki so posledica končanega svetovnega pokolja. Naše gozdno imetje je trpelo zaradi prekomernega izkoriščanja gozdov za časa fašistične tiranije. Okupator je izropal naše gozdove, da pripravi vsakovrstno orožje za osvajanje miroljubnih narodov. Potreboval je seveda večjo količino lesa kot bi ga mogla dati normalna proizvodnja gozdov. Da izvede pustolovščino, je z raznimi sistematičnimi ukrepi vsilil našemu ljudstvu gospodarsko krizo, da bi od zasužnjenega kmeta izčrpal vse, kar si je ta s pametnim gospodarjenjem iu varčevanjem skozi dolgo vrsto let prihranil v gozdu. Naša divna Primorska nudi žalostno sliko. Vsepovsod vidiš težke rane: uničene borove nasade, ki so služili okupatorju za gradnjo bunkerjev, požgane mlade nasade In na splošno opiistošene gozdove v bližini komunikacij. V okraju Herpelje—Kozina je okupator s požiganjem gozdov upal uničiti našo NOV. Ugotovljeno Je, da je 50% naših gozdov uničil ogenj. Za časa borbe je gašenje požarov bilo nemogoče, pač pa moremo danes na vsak način preprečiti, da gozdni požari ne nadaljujejo zločinskega dela okupatorja. Ako danes požari nemoteno razsajajo po gozdovih in uničujejo preostalo gozdno Imovino, ni kriv tega okupator! Krivci so predvsem pastirji-ovčarji, pa tudi napačno poučeni lastniki, ki požigajo z mladim drevjem in brinjem poraščene pašnike, češ, da si iih na ta način izboljšajo. Tako početje Je nespametno! Potrebna je budna pozornost, da se ne zaneti gozdni požar pri vžiganiu cigaret in suhljadi ob robu gozda. Ce pa se že razplaniti gozdni požar iz katerega koli vzroka, je dolžnost vsakogar, da se gašenja udeleži, ne glede na to, čigav je gozd. Marljive in skrbne gospodarje, pa tudi funkcionarje moramo nagraditi s pohvalo, nemarneže pa ožigosati pred ljudstvom. Spomladi je izbruhnil požar v gozdu upravičencev iz Rodike. Zaradi razmetanega suhega vejevja in obilice suhe trave, se je ogenj v nekaj urah razširil po površini dveh hektarjev ter uničil mnogo mladega drevja. Nastala škoda je 'velika. Ogenj je nemoteno razsajal po gozdu kljub temu, da se nahaja gozd v neposredni bližini Rodika. Vaščani se niso brigali za gašenje požara. Posredoval je neki član INOO in pozval lastnike,-oaj pri-hite na lice mesta. Odzvalo se 6 odraslih tovarišev in 8 mladincev, "H jim je po komaj enournem napornem delu uspelo pogasiti požar. Ako bi bih člani Krajevnega odbora NOO iz Rodika nemudoma podvzeli potrebiie ukrepe, čim so opazili požar, bi bili v najkrajšem čas« brez posebnih težav preprečili škodo. Delo vseh naj bo izkljuJiio v interesu skupnosti. Skupna sKrb in delo nam bo v pomoč pri ob-iovi našega gospodarstva. iVlar bo mladina zato požrtvovalno pogozdovala goli kras, da bodo nasadi, ko odrastejo, zaradi neprevidnosti in nemarnosti zgoreli v nekaj urah? Tega ne smemo pod nobenim pogojem dovoliti ! Poudariti je, da ni nihče dolžan čakati na poziv kogar koli, temveč ie dolžnost vsakega, da gre takoj gasit in reševat narodno imovino iz ognja. V. SMOLARSKI TEČAJ V MARIBORU Dne 11. marca t. 1. .je bil pri Državni gozdarski Soli v Mariboru posvet, na katerem se Je razmotrivala možnost smolarjenja v Sloveniji. Posvet Je ugotovil, da predstavlja glavno težavo pomanjkanje smolarjev. Zato le bilo sklenjeno, predlagati, da se priredi poseben smolarski tečaj. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je priredilo smolarski tečaj na Državni gozdarski šoli v Mariboru, iu sicer v dneh od 24 do 27. aprila t. 1. Tečaja se Je udeležilo 17 tečajnikov, ki so jih na tečaj poslale državne gozdne uprave. Te so bile na tečaju zastopane tako-le: Državna gozdna uprava Maribor, 4 tečajniki (F r a n g e š Viktor, predde-lavec iz Velike Nedelje; Rautar Ivan, preddelavec iz Gornje Radgone; T o m a ž i č Ignac, praktikant iz Ma- tranovka; Sprali Jakob, praktikant iz Sv. Kungote);. Državna gozdna uprava Murska bo-bota, 7 tečajnikov (Str umbel] Ivan, ekonom v Rankovcih; badelj Rudolf, logarski pomočnik v Tišini; S i-poš Miha, logarski pomočnik v Vucji gomili; Kološa Franc, delavec v li-šiiii, B o d a n e C Jože, poljedelec v Tišini; F u i s Peter, logarski pomočnik v Gornji Lendavi; Vitez Josip, logarski pomočnik v Dubrovniku); Državna gozdna uprava Ruše, 1 tečajnik (Feržan Franc, lesni delavec v Rušah); Državna gozdna uprava Ljubljana, 1 tečajnik (Prešeren Franc, oskrbnik na Turjaku); Državna gozdna uprava Kranj, 1 tečajnik (A d a m 1 i e Ludvik, gozdni ma-nipulant v Kranju); Državna gozdna uprava Kamnik, 1 tečajnik (E r j a v š e k Anton, gozdni delavec v Stranjah); Okraj Opatija, 2 tečajnika (C e t i n a Vjekoslav, gozdni poslovodja v Zvone-čah; Aničič Josip, delavec v Opa-tijii Tečaju je prisostvoval tudi oltrajni gozdar v Opatiji ing. Regent Boris. Na tečaju so se predavali tile predmeti: smolarska botanika, sraolarenje, uporaba in predelava smole, oskrbovanje borovih gozdov ter smolarska služba. Praktičen pouk iz smolarenja je bil v borovem gozdu državne gozdne uprave v Rušah. Temu pouku so prisostvovali tudi načelnik za gozdarsko prosveto, ing. Stanko S o t o š e k, ravnatelj gozdarskega instituta v Skoplju ing. Em in šefi prizadetih državnih gozdnih uprav. Tečaj je kot zastopnik ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo vodil ing. Čok! Martin, sodelovali pa so kot predavatelji: okrožni gozdar v Mariboru ing. M i k 1 a v ž i č Jože, ing. U r-b a s Janko ter upravnik tovarne »Pinns« v Račah pri Mariboru Karos a Radovan. Tehniko dela je tečajnikon) predočil smolar Koren Martin Iz Raf M. Co k I NOVA ŽIČNICA KOLNICA—RAZPOK NA JELOVICI V POGONU V soboto 27. julija t. L, je bil^ v Kolnici pri Sp. Lipnici na Gorenjskem skromna proslava dovršitve žjčnice Kolnica—iRazpok, katere so se udeležili zastopniki ministrstva za kmetij- stvo in gozdarstvo, okrajnega in krajevnega odbora ter inedstrokovnega zveznega sveta iz Radovljice. Tega dne je stekla žičnica ter pripeljala prve hlode iz Jelovice v dolino. Gradnja žičnice je bila v tekmovalnem načrtu tehničnega oddelka ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo s postavljenim datumom 31. julija. Vsi, ki so pri gradnji sodelovali, so se brez izjeme zavedali svojih dolžnosti ter kljub nepredvidenim zaprekam uspeli uresničiti s svojo požrtvovalnostjo predvideno delo. Žičnica je dvovrvna na samotežni pogon z gornjo in spodnjo postajo ter sedmimi vmesnimi oporniki. Dolga je 1100 metrov, višinska razlika znaša 4>0 metrov. Za gradnjo je bilo potrebno 110 kub. metrov lesa, 150 kub. metrov betona in 25.000 kg raznih strojnih delov in žičnih vrvi. Načrt in gradnjo je izvedel tehnični oddelek ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo. Pomanjkanje železnega materiala je bilo najtežje. K sreči se je manjši del potrebnega materiala našel med starim železjem pri KID na Jesenicah, manjkajoče dele pa je Izdelala nad vse zadovoljivo KID v svojih delavnicah. Razen KID je pri izdelavi strojnih delov sodeloval z manjšimi izdelki tudi »Plamen« v Kropi. Ko je bil ves strojni material zbran in ko se je posrečilo dobiti iz Zagreba novo nosilno vrv, so nastale težave s spajanjem vrvi. Ker ni bilo veščega kadra, nam je šla tudi pri tem delu KID na roko s tem, da nam je iz svojih delavnic posodila za montažo strojnega ključavničarja, tov. Jožeta Janežiča. Tov. Janežič je ob sodelovanju tovarne Schneiter v Skofji Loki, katera je izdelala spojke, delo uspešno dokončal. Pri delu na terenu moramo imenovati poleg tov. Stiherlovega Janeza še tesarskega mojstra, tov. Sparovca in Matevža Pintarja iz Radovljice. Pri prenosu dolgih in težkih jeklenih vrvi iz doline na Jelovico, je v prostovoljnem delu sodelovalo 300 vojakov in 100 domačinov, drugič pa poleg domačih delavcev še 200 vojakov, ki * so dolge jeklene kače znosih na svojih ramenih na vrh Jelovice in jih od tam z enim krajem spustili preko opornih stolpov v dolino. Od nekdanje primitivne žičnice na tem kraju ni bilo kaj uporabiti tako, da je to povsem nova zgradba. žičnica se bo izplačala že v dveh letih. Zamišljena je kot trajna, ker veže s sVoio zgornjo postajo planoto Jelovice, katere samo državni sektor daje letno po 5000 kub. metrov hlodovine za izvoz v dolino. Do sedaj je bil mogoč izvoz le po strmi, 6 km dolgi cesti, katere vzdrževanje je bilo iako drago. Izvoz pa je bil mogoč samo pozimi, in sicer ob primernem sa-nincu tako, da se je bilo zgodilo, da je les ob neugodni zimi obležal v gozdu neizpeljan. Dnevna kapaciteta žičnice znaša 80 kub. metrov. Njeno delovanje je neodvisno od letnega časa. Seveda so imeli domači vozniki spočetka pomisleke proti žičnici, kakor je včasih gradnja železnice vzbujala slabo razpoloženje. Pri tem pa je potrebno pomisliti, da žičnica občutljivo zmanjšuje stroške izvoza lesa, pocenjuje les in lesne proizvode in pomaga pri dvigu kupne moči našega denarja. Možno bo spravilo iz gozda tudi ostalih drobnej-ših sortimentov lesa, katerih izpeljava se dozdaj ni izplačala. S tem bo mogoče bolj intenzivno gozdno gospodarstvo in na ta način večja in stalna zaposlitev domačega prebivalstva. V. Bel t ram LEP LOVSKI PLEN Lansko jesen so krenili tov. Obreza Alojz, Meden Alojz in Samida Avgust iz slehernemu slovenskemu partizanu znane doline Poljane-Stara žaga, po strmih CTzdnih poteh proti Kunčam. Dogovorjeno je bilo, da pride iz smeri Dvora še tovariš Šuštar Alojz. Tam na prijaznih Kunčah naj bi se sestali vsi štirje gozdarji na lov na divje svinje. Vendar prvi trije Se niso prišli do cilja, ko zaslišijo v kraški, gosto zaraščeni dolini ob poti močno lomastenje. Za vsak primer pripravijo puške. Ne zaman. V goščavi zagledalo krdelo divjih svinj, ki so močno hropele, a za njimi so prežah trije volkovi in se pripravljali na. napad. Tov. Meden naglo pridrži spremljajoče pse, da ne bi razgnali ščetinarjev. Obreza hitro vzame na muho volke, Samida pa svi-•nie. Razumljivo je vsakemu, da se je bilo treba kaj hitro obračati. Po dveh strelih obležita svinja in volkulja. Ostale svinje se na mah razprše, tako, da Samida ne utegne oddati več strelov, medtem ko volkovi še nekaj trenutkov oprezujejo. Obreza je hotel izkoristiti še to priložnost, toda ni mogel ustreliti, ker je med potjo izgubil petelina s puške. Seveda so volkovi takoj odskočili- Za bežečo zverjad so izpustili pse. Zaman so čakali na povratek enega psa — postal je žrtev volkov. Tovariša Obrezo je izguba pridnega lovskega psa bolela, toda vesel je bil uplenjenega volka. Vsak tovariš-lovec. bo razumel, da pogovorov o tem ni bilo ne konca ne kraja. Da, tudi smeha ne. Medtem je dospel še četrti član lovske družbe — tov. Šuštar Alojz. Zelo mu je bilo žal, da je bil zaniunil to redko lovsko prigodo. Končno so si naložili težki In redki plen na ramena in krenili proti dolini v smeri Smuke. Niso pa še prispeli do ceste Stari log —Smuka, ko zagleda Samida lisjaka. Prevrgel je Se tega. Torej so v pičlih treh urah padli; divja svinja, volkulja in lisjak. Ko spravijo ščetinarja, krvoloka in kožuharja v Dvor, sta bila tamkaj občudovanje in hvala brezmejni. Svinja je tehtala 100, volkulja pa 35 kilogramov. Meso svinje so tovariško razdelili na štirinajst delov in to vsakemu, id jim je na kakršen koli način poma-- gal pri prenosu plena. Kožuh volkulje je bil pa lep eksemplar. Divje svinje, kakor tudi volkovi, so se zelo razmnožiU po Kočevskem in delajo prav veliko škodo. Svinje poljskim pridelkom, volkovi pa divjadi, predvsem srnjadi. Pripetilo se je pred kratkim v bližini Rakitnice, da je volk trgal srnjaka kakšnih 30 metrov od kamionske ceste. Ko je mimo njega vozil' kamion, je odskočil, pa se nato vrnil k plenu, zgrabil zadnji konec srnjaka in izginil v gozd. F. Fric Nabiroimo gozdna semeno Iz bukovice bo industrija pridelala olje K inventarizacifi ^ gozdov - Ing. Martin C o k 1 (Ljubljana) O slovenskem gozdu vemo danes še bore malo. Dobro ga poznamo le na zunaj. Njegova vsebina in njegova rast pa sta nam kaj malo znani. V gozdarskih statistikah najdemo sicer zelo razčlenjene podatke o gozdovih v Sloveniji, ki pa slone le nä cenitvah in so zaradi pogostega poseganja v zalogo lesa premalo zanesljivi, da bi jih mogli vzeti za osnovo premišljenemu gospodarskemu načrtu. Ce naš gozd še danes tako malo poznamo, so temu krive v prvi vrsti naše posebne posestne razmere. Gozd je v pretežni večini v rokah malega gozdnega posestnika, kmeta. Ta ni bil dolžan z gozdom gospodariti po načrtu. Zato kmetski gozdov! tudi niso bili izmerjeni. Gozd seče kmet po svojem občutku, še raje pa po trenutnih gospodarskih potrebah. Pri tem večkrat le pregloboko poseže v gozd in poseče tudi sestoje v najlepši rasti. Ob takšnem nenačrtnem gospodarstvu pa ne trpi škode le mali posestnik. Kot rezultanta teli malih gospodarstev jo čuti tudi naše celotno gozdno gospodarstvo. Poleg splošnega gospodarskega načrta je potrebno tudi načrtno gospodarstvo tudi pri posameznih posestvih, ki bi urejalo vsaj obseg in način sečenj. Zaradi tega nam pa tudi ne bi zadoščala inventari-zacija, ki bi dala le splošne podatke za naš gozd kot celoto. Potrebna nam je inventarizacija, iz katere bi bilo mogoče vsak čas izluščiti tudi osnovne podatke vsaj za ona večja gozdna posestva, ki imajo lesa preko domačih potreb. Kot uvod v načrtno gozdno gospodarstvo bi inventarizacija gozdov ustregla svojemu namenu, če bi nam dala dovolj točno: površino gozdov, zalogo lesa v gozdu, prirastek lesa, sestavo gozdov po drevesnih vrstah ter starosti, oziroma debelini, gojitvene in gospodarske oblike gozdov ter splošno stanje gozdov. Popolna pa bi bila šele, če bi nam dala še talne in podnebne razmere gozdov, njih lego in površinsko razmestitev, odvozne razmere in druge osnove gozdnega gospodarstva. Med podatki, ki smo Jih pravkar navedli, smo posebej omenili tudi površino gozdov. Gozdno površino nam sicer nudi tudi davčni kataster. Ta se pa ne ujema več s stanjem v naravi. Res, da se Je meja med poljem in gozdom že pred dobrimi sto leti, ko se je dela! kataster, skoraj ustalila; vendar pa se je od sestave katastra pa do danes nekoliko premaknila v korist gozda. Po gozdnem katastru, ki ga je vodilo gozdarsko nadzorno osebje, je gozdna površina v Sloveniji danes za cca. 3% večja, kot jo izkazuje davčni kataster. Pri manjših gozdnih enotah pa moramo seveda računati še z večjimi relativnimi razlikami. Nastale so te razlike zaradi tega, ker se spremembe v naravi niso redno vnašale v davčni kataster. Inventarizacija gozdov torej ne bi bila popolna, če nam ne bi dala tudi toč-nejših podatkov o površini gozdov. Pri tem seveda ne moremo misliti na kakšno redno izmero gozdov. Logično bi pa bilo, da se ob tej priložnosti prekontrolira gozdni kataster in da na ta način pridemo do točnejše gozdne površine. Os, okoli katere se inventarizacija gozdov vrti, pa je zaloga lesa v gozdu. Glede na to, kako bi to zalogo ugotovili, so bili stavljeni že razni predlogi, med njimi cenitev gozdov, izmera gozdov, kombinacija cenitve in izmere ter aerofototaksacija. Gre pa tu predvsem za inventarizacijo kmečkih gozdov, kajti sedanji državni gozdovi so bili po večini že prej izmerjeni. V naslednjem nekaj besed k posameznim načinom inventari-zacije. Qlede na to, da o zalogi lesa le ugibamo, bi cenitev gozdov gotovo pomenila korak naprej. Mogla bi nam tudi dati nekoliko bližje podatke o sestavi in splošnem stanju gozdov ter o nekaterih drugih osnovah splošnega gospodarskega načrta. Je pa to najmanj popo-len ter najmanj točen način inventarizacija. Za silo uporabne podatke bi mogla dati cenitev le za celoten gozd in za velike gozdne enote, kjer je mogoče računati s tem, da se uštevki navzgor in navzdol kolikor toliko izravnajo. V čim manjše enote pa gremo, s tem večjimi pomotami moramo -računati in tem manj uporabni so tudi podatki cenitve. Iz takšne inventarizacije ne bi mogli črpati podatkov za posamezna gozdna posestva. V Sloveniji bi dala cenitev dvomljive podatke tudi zaradi tega, ker imamo v pretežnem delu opravka z nepravilnimi in zelo raznolikimi kmečkimi gozdovi, kjer je lesno zalogo težko pravilno ceniti. Najtočnejše podatke o zalogi lesa v gozdih bi nam mogla dati popolna izmera gozdov. Bilo bi pa to ogromno delo, ki bi zahtevalo velike stroške. Ti bi bili upravičeni le tedaj, če bi izmera dala dovolj točne podatke tudi za vsako gozdno vsako posestvo. V tem primeru bi imeli od izmere korist tudi sami gozdni posestniki ter bi država mogla od njih zahtevati, da prevzamejo del stroškov nase. Samo delo pa bi mogli s primerno organizacijo tudi pospešiti. Merjenje namreč ne zahteva posebne izurjenosti in znanja. Zaradi tega bi bilo mogoče k izmeri gozdov pritegniti znatno večje število ljudi kakor k cenitvi gozdov. Cenitev in izmero gozdov bi mogli kombinirati tako, da bi eno-like gozdove cenili, raznolike pa izmerili. Drugi način pa bi bil ta, da bi izmerili le tipične, primerjalne ploskve gozda in bi na podlagi njih sklepali na celotno zalogo lesa v gozdu. Za te namene bi bilo treba izmeriti le 2% gozdne površine. S to metodo bi brez dvoma prišli do znatno" zanesljivejših podatkov o zalogi lesa v gozdovih, kot pa nam bi jiH mogla dati zgolj cenitev gozdov. Od taksatorja tudi ne bi zahtevala tiste izvežbanosti in izkušenj, kot jih zahteva cenitev gozdov, bila bi pa neprimerno cenejša in hitrejša od popolne izmere. V najmanjše enote, gozdna posestva, bi pa tudi s to metodo ne mogli iti. V zadnjih dveh desetle^ih se je v nekaterih državah, zlasti v Sovjetski zvezi, Nemčiji, na Švedskem, pa tudi na Češkem že močno uveljavila povsem nova metoda izmere gozdov s pomočjo fotografskih posnetkov iz zraka. Gozdove fotografirajo iz letala, ki leti v določeni višini nad gozdom, in sicer s posebnim fotografskim aparatom, Obstajajo tudi posebni aparati, ki avtomatsko odklanjajo optične deformacije (perspektivo) ter dajejo naravne slike v poljudnem merilu*). Iz zelo preciznih fotografskih posnetkov iz zraka je mogoče neposredno ugotoviti drevesne vrste in njih medsebojno razmerje, število dreves glavnega sestoja (izpadejo le drevesa izpod 10 cm debeline), višino dreves in sestoja (do točnosti 25 cm pri merilu (1 : 10.000), ki je vidna povsod, kjer je sklep krošenj pretrgan, ter zarast gozda. Na podlagi teh elementov pa lahko doženemo tudi zalogo lesa v gozdu, ki se od zaloge, dobljene z izmero gozda, razlikuje le za 6^8%. Dognano je namreč, da med obsegom krošnje in višino drevesa, ki jih iz posnetkov lahko neposredno čitamo, na eni strani, ter med lesno maso oziroma prsno debelino drevesa na drugi strani obstoji neko zakonito razmerje. To razmerje je seveda pri raznih drevesnih vrstah, na raznih rastiščih in pri raznih starostih različno in ga je mogoče ugotoviti le na osnovi obsežnih raziska-vanj. Neko razmerje obstaja tudi med prostorom, v katerem raste gozd, in med' lesno maso gozda. Rastni prostor gozda pa določamo s profih gozda v enakih razdaljah, ki,jih je s posebnimi pripravami mogoče neposredno posneti. Glede na postopek pri ugotavljanju lesne zaloge so se razvile štiri različne metode. Pri prvi metodi iz obsega krošnje in posebnega oblikovnega števila ugotovimo prsni premer, na osnovi srednjega prsnega premera in srednje višine drevja v sestoju pa zalogo lesa. Drugi način je v tem, da ugotovimo skupno površino krošnjinih ploskev in srednjo višino sestoja, na osnovi njih ter na osnovi obUkovnega števila pa doženemo zalogo lesa. Pri tretjem načinu iz srednje krošnjine ploskve in srednje se-stojne višine najprej ugotovimo starost sestoja. Iz starosti in višine lahko sklepamo na kakovostni razred, nato pa zalogo lesa ugotovimo na osnovi običajnih donosnih tablic. Zadnji, najbolj točni način pa je način profiliranja. Pri tem načinu že na opisani način posnamemo profile gozda v enakih razdaljah *) Tehnična plat fotografiranja ie podrobneje opisana v Sumarsliem listu št. 10 iz leta 1940 in v drugi literaturi ter bi zahtevala poseben članek. in na. osnovi njih ugotovimo rastni prostor. Iz tega prostora, zarasti in posebnega faktorja, ki predstavlja razmerje.med rastnim prostorom in lesno, zalogo, pa ugotovimo zalogo, lesa v gozdu. Ker moremo iz elementov, ki nam jih neposredno dajo fotografski posnetki, ugotoviti tudi starost gozda, moremo po njih posredno priti tudi do povprečnega letnega prirastka. Fotografski posnetki iz zraka nam poleg tega popolnoma nadomeščajo geodetska merjenja. Ne glede na to, da moremo že iz samih posnetkov neposredno ugotoviti gozdno površino, moremo na osnovi njih tudi sestaviti katastrske mape. Celotni stroški za sestavo topografskih kart v merilu 1:1500 so pred vojno znašali cca. 1000 dinarjev za km- ali deset dinarjev za ha. Po točnosti se te karte komaj kaj razlikujejo od preciznega merjenja na terenu, samo delo je za 80% cenejše. Na podlagi fotografskih posnetkov in s posebnim aparatom moremo dobiti tudi slojnice in to zelo natančno. Višinska napaka znaša namreč komaj 25 cm na 1000 m višine. Razen tega nam fotografski posnetki najbolj nazorno prikazujejo višinsko lego, ekspozicijo in inklinacijo gozdov ter s tem tudi približne klimatske razmere. Nadalje nam kažejo stanje gozdov, terensko razmestitev gozdov, gravitacijska področja, gospodarsko obliko gozdov in druge značilnosti; služijo nam pa tudi laliko kot podlaga za razmestitev lesno industrijskih obratov, za projektiranje gozdnih cest, riž in drugih spravilnih naprav, za urejanje hudournikov, za kontrolo secenj in v razne druge namene. V primeri s prejšnjimi načini inventarizaciie gozdov ima fotogrametrija nesporno velike prednosti. Prikazuje nam najbolj nazorno vse tiste elemente, ki so podlaga gospodarskemu načrtu, in to ne samo za gozd kot celoto, temveč, po primerjavi s katastralno mapo, tudi za vsako najmanjše gozdno posestvo. To pa tudi tedaj, če smo celotno zalogo lesa ugotovili po sestojih, ne pa po posestvih. Posnetki iz zraka nam podajo tudi sliko gozdov v nekem določenem trenutku, česar pri drugih dolgo časa trajajočih metodah ne moremo dobiti. Preden se lotimo inventarizacije gozdov, bi bilo potrebno proučiti tudi možnost aerofototaksacije. V ta namen pa bo treba Qm-prej dobiti na razpolago potrebne instrumente ter na podlagi poskusnih posnetkov izvršiti potrebna raziskovanja. Aerofototaksacija zahteva specialne precizne aparate za analizo posnetkov in obsežna raziskavanja, ki jih ni mogoče izvršiti v kratkem času. Med tem smo tudi že pristopili k cenitvi gozdov, ker je živo gospodarstvo zahtevalo takojšnjih podatkov. S to cenitvijo pa je problem inventarizacije le začasno rešen. Nalogo inventarizacije naših gozdov bo mogla še najbolje rešiti le aerofototaksacija. Pridobivanje in poraba stelje Ins. Janko Urb as (Maribor) Stelja (nastelja) spada med najvažnejšo vsakoletno potrebo kmetskega poljedelskega gospodarstva. Steljo rabimo v vsakem hlevu, da ostane živina snažna in ima mehko, prožno, suho, pozimi toplo ležišče. Stelja vsesava in veže živalske izločke, seč in blato ter omogoča lahko odvažanje gnoja iz hleva ali z gnojišča iia kraj porabe. Steljni gnoj zrahljava zorano aJi prekopano zemljo, poveča dostop zraka in vode, pospešuje trohnenje organskih snovi Slika L Steljnik v okolici Metlike v Beli Kratiiii. (Foto: ing. J. Urbas, 1. 1938.). v gnoju ter razkrajanje rudninskih spojin v zemlji. Steljni gnoj po-množuje prstenino, nastalo iz mešanice in strohnelih preostankov steljnega gnoja. Od množine prstenine pa je v prvi vrsti odvisna rodovitnost zemlje. S pridelki odvzete hranilne snovi nadomeščamo v obdelovalni zemlji s steljnim gnojem. Od dobre stelje se zahteva, da ni vlažna ali celo mokra, da je suha, zelena stelja preperela, dolga stelja zrezana ali sesekana na kratko. Le tako pripravljena stelja bo dala dober gnoj za vsakovrstno obdelano zemljo, za njive, travnike, vrtove, vinograde. i-v Najboljša nastelja je slama.O Navadno uporabljajo zato v kmet-skem gospodarstvu le rženo in pšenično slamo. Vso ostalo, na orni zemlji pridelano slamo, kakor tudi koruznico in drugo zel, pokladajo živini kot zmes. Slamo je treba pred nastiljanjem zrezati 15 do 30 cm na dolgo. Zrezana slama se bolje pomeša z živalskimi odpadki, vsesa več tekočih izločkov, pospeši trohnenje v zemlji, olajša oranje ter omogoča štedljivo porabo. I^ačunamo, da zadošča dnevno za konja po 2 do 3 kg, za govedo po 2.5 do 5 kg, za drobnico po 0.25 do 0.3 kg, za svinjo po 0.5 do 0.6 kg zrezane steljne slame. Redke pa so kmetije, ki morejo vse svoje steljne potrebe kriti s slamo. Primanjkljaj nadomeščamo z drugmi steljami, zlasti s steljami iz gozda. Gozdna stelja je ali pritalna, kakor listje, iglovje, mah, borov-ničje, _ resje, praprot, trava in razni. plevel, ali vejna, ki Jo daje gozdno drevje in razno grmičje. Izven gozda pridobivamo pritalno in vejno steljo še po pašnikih, travnikih in mejah. Bližina žag omogoča dobavo žagovine, okoliš šotnih ležišč pa šote in šotnih odpadkov. Porabo stelje lahko zmanjšamo, če Je na razpolago droben, kre-menčast pesek, kakor ga donaša iz pragorovja prihajajoča Drava s svojimi pritoki. Čisti apnenčev pesek pa ne velja za nastiljanje. Naveč stelje dobivamo iz gozda. Ko so jeseni poljski in vinogradniški pridelki pospravljeni, ko nastopi v novembru oster mraz in drevje odvrže porumenelo listje, je prva skrb vsakega kmet-skega gospodarja, da si preskrbi ob suhem vremenu listno in iglasto steljo še, preden zapade sneg. Če grabljenje stelje zaradi slabega vremena pred snegom ni bilo mogoče, se še more grabiti, ne da bi bil s tem gozd v večji meri oškodovan, v rani pomladi marca ali v začetku aprila, vsekakor pa, preden se prebudi narava iz zimskega spanja in preden prične semenje gozdnega drevja kaliti in poganjati brstje. Le po Jarkih, kjer je veter nalomil debele plasti listja in iglovja, ter po stalnih izvoznih poteh in spravilnih napravah lahko grabimo tudi v drugem letnem času. , - Množina listne in iglaste stelje je odvisna od vrste, starosti in zairasti drevja, od dobrine gozdnih tal in od trajanja presledkov med enim in drugim grabljenjem. Sklenjen, dorasel gozd na globokih, krepkih tleh da več stelje kakor pa mlad, razredčen ali na plitvih tleh stoječ gozd. Proizvodnja listja in iglovja pri bukvi, hrastu, smreki in jelki narašča na srednje dobrih tleh nekako do 80. od-nosno 90. leta, pri boru pa le do 40. odnosno 60. leta, potem pa je vsako leto manjša. Med listavci donašata največ stelje bukev in kostanj, med iglavci pa smreka. Na srednje dobrih tleh daje 60- do 80-letni, polno obrasli gozd, letno na 1 ha tole steljo: bukov gozd 3700 do 4600 kg, t. j. povprečno 31 do 39 prm., 1) Ta ugotovitev ie ena od mnogih, ki dokazujejo povezanost gozdnega gospodarstva z drugimi gospodarskimi panogami. Ce bomo intenzivirali in dvignili z melioracijo obdelovalne zemlje poljedelstvo, bomo istočasno dvignili gozdno gospodarstvo. Z večjim donosom njiv bomo dobili več slame. Cim več bo slame, tem mani bo treba jemati stelje iz gozda. — Uredništvo. smrekov gozd 3600 do 4300 kg, t. j. povprečno 21 do 25 prm., borov gozd 2200 do 3200 kg, t j. povprečno 17 do 23 prm. stisnjenega, zračno suhega listja ali iglovja. Če grabimo v treh- do šestletnih presledkih, se ta donos do stoodstotno zviša. Na množino steljnega listja in iglovja močno vpliva način pridobivanja stelje. Grabljenje pritalne listne in iglaste stelje, ki bi se vršilo vsako leto ali vobče v prekratkih presledkih, ima zelo slabe posledice, ker zmanjšuje rodovitnost gozdnih tal in s tem ne samo proizvodnjo listja in iglovja, temveč tudi prirastek na lesu. Grabiti je treba istega leta odpadlo listje in iglovje, ne pa tudi pod Slika 2. Stelinik pri Hiniah v Suhi Krajini. (Foto: ing. J. Urbas, 1. 1939.) tem' ležečo, napol strohnelo stelje iz prejšnjih let, ki je že deloma pomešana s prstenino. Strohnela stelja in prstenina se izgubita že pri nakladanju ali med prevozom in izkladanju v steljnik. Pri grab-Ijenju je rabiti lesene in ne železne grablje, ker s slednjimi ranimo korenine in se s tem širi okuženje s škodljivimi glivami in žuželkami. Ponekod, posebno na Dravskem polju, je udomačena navada, da goste, komaj do desetletne borove gozde klestijo z namenom, da bi omogočili grabljenje stelje. Klestijo jih do vrha, kjer ostane komaj nekaj vejnih vretenc. S klestenjem živih vej se povzroči drevju mnogo odprtih ran. Okleščeno drevo izgubi z iglicami ne- šteto organov, ki skrbe za predelavo prehrane, za rast in debelenje drevja. Preden se preostali vršiček zopet toliko obraste, da more nadaljevati s klestenjem zmanjšano in za redni razvoj' drevesa potrebno življenjsko delovanje, mine več let. V naših kmetskih gozdih pokriva mah redko kje večje gozdne .površine. Navadno ga grabijo skupno z listjem in iglovjem Mah raste zlasti v iglastih, posebno v odraslih borovih gozdih. V sklenjenih bukovih gozdih je le malo mahu. Mahovja je več vrst. Za steljo uporabljamo vejni (Hypnum) in rastni mah (Polytrichum). Prvega lahko odgrabimo od tal, drugega je treba pred grabljenjem s kratko koso odkositi. jM.okrotni mah (Sphagnum in Leucobrium) ni uporabljiv za steljo. Mah dobivamo tudi po mokrotnih travnikih s prebra-nanjem po zadnji košnji. S tem se poveča rast trave ter zmanjša poraba pritalne stelje iz gozda. Borovničje raste na oslabelih tleh, v razredčenih, posebno iglastih gozdovih, resje pa na golih, že več ali manj opešanih gozdnih tleh. Borovničevje ima plitko, močno razvito, resje pa globoko koreninsko omrežje. Oba plevela sta zelo škodljiva za rast gozdnega drevja, ker izsesavata že itak izčrpana in kvarnim podnebnim vplivom preveč izpostavljena gozdna tla, otežujeta obnovo gozda in povzročata nastanek neplodnega surovega humusa. Ta plevel uničimo le z izruvanjem. Trošenje dušikovega gnojila ima tudi kolikor toliko dober učinek. Borovničje in resje kosimo ,za steljo s kratko koso, v treh- do petletnih presledkih. Pred porabo je treba plevel zrezati na kratko in ga stlačiti v steljnik, da se nekoliko uleži. Stelja iz tega plevela vsesava malo vlage in se v zemlji težko razkroji, nima torej kot nastilj posebne vrednosti. Praprot, v poštev prihaja le orlova praprot, ne prenaša obsen-čenja, raste po razredčenih gozdnih delih in prazninah, zunaj gozda pa po pašnikih in opešanih njivah. V gozdu je praprot pomešana s travo, borovničjem, resjem in drugim plevelom. Praprot ima globoko, nečlenasto položno korenino. Bujno se razvija posebno na mineralno krepkih tleh. Zelo razsežne površine zavzema praprot po zakrašenih »steljnikih« Bele in Suhe Krajine®). Med redko stoječimi brezami, raste tu gosta praprot, pomešana's travo, ponekod z resjem, ki daje vsako leto okoliškemu prebivalstvu zelo čislano steljo. -) Prepričani smo, da bodo steljnilii Bele in Suhe Krajine v doslednem času izginili. Pravkar izišla knjižica ing. Vlad, Beltrania: Melioracija kislih zemljišč prepričevalno s sliko in besedo dokazuje, da se dozdeVna neplodnost tal, iz katerih je izprano apno, odpravi z dovajanjem apnenčevega ali dolomitiiega peska in drobnelšega kamenja. To je tako zvano peskanje zemlje, kakor ga ljudstvo na Kordunu izvaja že nekaj desetletij ter na ta način pretvarja prej malovredne zemlje v izredno rodovitne. Po trditvah pisca so ogromne površine Bele in Suhe Krajine v pogledu kakovosti tal popolnoma, identične z onimi na bližnjem Kordunu. Razumljivo je, da bo akcija za kalcifi-kacijo tal, ki se ravnokar uvaja, zajela tudi te predele in odpravila" enega glavnih vzrokov njihove pasivnosti. — Uredništvo. Praprot žanjemo pozno jeseni, ko je že porumenela. jRačunamo, da dobimo na 1 ha s tem plevelom obraslega sveta do 59 q osušene pra-protne stelje. Prapjot daje prav dobro steljo, povzroča pa v gozdu mnogo škode s tem, da poleže preko zime s svojim širokim listom pod njim rastoči pomladek, ga skrivi ali udiiši. Izkoriščanje praproti pred snegom je zato gozdu le v korist. Praprot uničimo, če jo požanjemo še ^ iT« -' Um l.f■:.-.■>■.■ iT Slika 3. Okleščeno snirekovje na Permanškovi kmetiji pri Črni na Koroškem. (Foto: ing. Janko Urbas, 1. 1938.) zeleno in preden se pojavijo na spodnji strani lista trosniki. Posebno učinkovito je zatiranje, če krhke, mesnate poganjke odbijemo ali odžanjemo, še preden se razvije list. Manjvredna stelja je gozdna trava in razni drugi plevel, kakor mik (zajčji lakotnik — Spartium scoparium), ki je močno razširjen po borovih gozdih Dravskega polja, nadalje malinje in drugo. Uničevanje tega plevela koristi gozdu®), ker to rastlinstvo odvzame drevju mnogo hrane ter ovira nastanek in razvoj pomladka. Nadvse-zanimivo bi bilo zvedeti od gozdarjev, gozdnih čuvajev ali samih gozdnih posestnikov, če je tako. Znano ie namreč, da strokovke (leguminoze) kot robinija (akacija) in lupina, pomagajo borovim gozdovom v rasti. Tako najdemo v Rubnerju, Neudamer förstlich.es Lehrbuch, 1942 in Becker-Dillingenu, Die Ernährung des Waldes, 1939 — podprto s slikami —, da ti dve Vejno steljo pridobivamo med iglavci od smrelse in jelke, .redko" kdaj od bora, med listavci pa od jelše, razen grmičja in izjemoma od bukve. Vejna nastelja iglavcev je običajna med kmetskim prebivalstvom naših goratih gozdnih krajev, kjer daje tej stelji prednost pred pritalno listno in iglasto steljo. Dobro vejno steljo daje črna jelša, ki raste ob mejah mokrotnih travnikov (Dravsko polje) in drugod ob potokih in na vlažnih tleh (Prekmurje). Za steljo lahko uporabimo tudi belo jelšo ter vsako drugo netrnasto grmičje po pašnikih ali drugod izven gozda. Slika 4. Okleščeno bukovje pod Kumom. (Foto: ing. J. Urbas, 1. 1939.) Vejno steljo pridelujejo iz vejevine podrtega drevja, ki je spravijo na pod; drobnejše vejice s sekalom sesekajo na kratko, debelejše vejne dele pa porabijo kot kurivo. Le ponekod v kmetskih gozdih Koroške, gornje Savinjske doline in Gorenjske je še udomačeno kleščenje stoječih smrek In jelk. Klestijo pa mnogokrat do dve tretjini debelne višine. Pri plezanju se poslužujejo železnih kram-pežev, s katerimi ranijo lubje. Les na stoječem okleščenih iglavcev, posebno smrek je manjvreden. Okleščenci so podvrženi raznim bo- vrsti mešajo v čiste borove sestoje predvsem kot zbiralkl dušika iz zraka, da s tem pomagata rasti borovja. Prosimo vsakogar, ki ima v tem oziru izkušnje, da javi svoja opažanja in pomaga razbistriti to vprašanje, ki ie za gojenje borovih sestojev zelo važno: Ali je mik (lakotnik) borovemu gozdu v pomoč ali v škodo ali pa je brez vpliva? —-Uredništvo. leznim, in so manj odporni proti šliodljivemu mrčesu. Pretrgani sklep obrš ima slabe posledice za tla, ki se zaplevelijo tako, da polagoma opešajo dohodki po kakovosti in količini lesa in se zvišajo stroški obnove gozda. Sveža vejna stelja popije malo živalskih izločkov. Zato se mora v steljniku kuriti, da nekoliko preperi, preden jo porabimo za nasti-Ijanje. Na poseki 1 ha sklenjenega smrekovega gozda računamo okrog 300 do 700 q vejne stelje. Iz vejne stelje pripravljen gnoj je priporočljiv za težko zemljo. ..... jS vssgesB^ -sf:,-« -V ^m^v Slika 5. Sušenje šote pri Črni vasi na Ljubljanskem barju. (Foto: ing. J. Urbas, 1. 1937.) Žalostno pokrajinsko sliko nudijo v nekaterih planinskih krajih popolnoma, z vrhom vred okleščeni listavci: jesen, javor, bukev, hrast. Vejevino povežejo v vejnike, osušijo v senci, da ostane zelena, in jo pokladajo čez zimo drobnici, za silo pa tudi govedi. Važen steljni pripomoček je žagovi,na, s katero prihranimo mnogo gozdne' stelje. Suha žagovina vsesa do štirikratno lastno težo vlage, je pa v zemlji težko razkrojljiva. Z žagovino dosežemo dober uspeh, če jo trosimo pri nastiljanju pod zrezano steljno slamo. Iz žagovine pripravljen gnoj moramo ohraniti v gnojni jami stalno vlažen. Najboljšo steljo daje šota in njeni odpadki. Šota vsesava 7 do 9kratno lastno težo vlage, veže in zgoščuje 4- do Škrat več amonijaka kot druga stelja, prepreči izpuhtevanje za rastlinstvo dragocenega dušika ter ohrani v hlevu dober zrak. Šota se bolje pomeša z živalskimi odpadki kot slama. Šotni gnoj ne plesni, zelo zrahljuje zemljo in daje mnogo prstenine. Šotni gnoj prekaša kemično in fizikalično vse druge steljne vrste. Dobava šotne stelje pa je zaradi prevoznih težkoč in stroškov omejena na bližnjo okolico šotnih ležišč. Slovenija ima šotna polja na Ljubljanskem barju. Do 2 m globoka šotna ležišča so vrh Pohorja na zamočvirjenih predelih zapadno od Klopnega vrha. Dobro steljo daje osušen kremenčast pesek, kakor ga donaša Drava s svojimi pritoki. Razen rudninske primesi kalija, apna, magnezija, fosforne kisline so pesku primešane tudi organske snovi. S posebnim uspehom porabljamo ta pesek, če ga pomešanega s suho humozno ali lapornato zemljo trosimo pod običajno nasteljo. Zaradi velike teže pa lahko ta stelni nadomestek uporabljamo le tam, kjer se nahaja ležišče peska in zemlje v bhžini kmetskih domov. Vrednost raznovrstne stelje kot gnojila pri obdelavi zemlje je različna. Ce primerjamo listno in iglasto steljo, pa tudi mahovino s slamo, ne doseže v splošnem pritalna gozdna stelja dobrine slame. Listje in mah vsesavata sicer več tekočih živalskih izločkov kot slama, ne pomešata pa se tako dobro z živalskimi odpadki. Zato trohnenje v zemlji ni enakomerno, kar povzroča kvarne humozne kisline. Iglasta stelja vsesava manj tekočin kot slama. Iz iglaste stelje nastali gnoj tudi rad plesni. Tako so ugotovili, da odgovarja en težinski del slame: 2.— težinskim delom bukove listne stelje, 2.85 „ „ smrekove iglaste stelje, 3.30 „ „ borove iglaste stele, 1.25 „ „ mahovine, 0.62 „ „ praprotne stelje, 4.— „ ,„ resja, borovničja in vejne iglaste stelje, 0.34 „ „ šotne stelje.. Iz tega razvidimo, da dosežemo s 100 kg steljne slame isti steljni učinek kot z 200^kg bukove, 285 kg smrekove, 330 kg borove, 62 kg praprotne, 34 kg šotne stelje. Od naštete gozdne stelje se po svoji steljni vrednosti le mah približuje slami, praprot, posebno pa še šota jo celo precej prekašata. Pritalna gozdna stelja vsebuje le malo gnojilnih snovi. Tako je ugotovljeno, da preostane po trohnenju te stelje od 100 kg suhe Stelje tale množina pepela v zemlji: od biilcovega listja............5.4 kg od smrekovega iglovja........ 4.6 kg od borovega iglovja....... . 1.4 kg od mahovine...........2.7 kg • Ista količina stelje ima v svoji kemični sestavini v kg: Vrsta stelje kalija apna fosf. kisi. krem. kisi. Skupaj bukova listna . . . -^.26 2.45 —.28 1.67 4.66 smrekova iglasta . --.15 1.83 ^.23 2.07 4.28 borova iglasta . . ^.15 ^.53 —.12 —.21 LDl mahova .'.... —.44 —.39 —.21^ —.7] 1.75 Iz tega sledi, da so gnojilne snovi, ki jih vsebuje našteta gozdna stelja tako neznatne, da ne morejo vplivati na količino in kakovost donosa orne ali druge obdelovalne zemlje. Vrednost stelje ne tiči v njeni neposredni gnojilni lastnosti, temveč v svojstvih, ki omogočajo v hlevu vzdrževanje snažne živine in pridelovanje dobrega gnoja, na polju pa izboljšanje fizikalnih lastnosti orne zemlje. Steljni gnoj je koristen za njivsko in vinogradniško zemljo, katero stelja prerahljava in prezraČuje. Drugačne so razmere pri gnojenju travnikov in sadovnjaJcov, ki jih gnojimo na površju. Za gnojenje teh zemljišč ni treba stelj-nega gnoja, ki ga zaradi stelje tudi ne moremo enakomerno trositi. t '^" -. X -k: Slika 6. 'Rezanje šote pri Cmi vasi na Ljubljanskem barju. (Foto: ing. J. Urbas, 1. 1939.) Gnojenje s steljnim gnojem poveča le stroške dela, ker^ je treba preko zime izprane in izsušene ostanke stelje spomladi pograbiti, preden požene in ozeleni trava. Zato gnojenje s steljnim gnojem ne pride do popolnega učinka in se stelja po nepotrebnem troši. Za gnojenje travniških zemljišč so najboljši tekoči, z blatom pomešani odpadki iz greznic in gnojnih jam, predvsem pa dobro predelan kompost. Prednji opis raznovrstne stelje ima namen, omejiti porabo gozdne listne in iglaste stelje. Uspeh gnojenja ni odvisen od vrste in količine za pridelovanje gnoja porabljene stelje, temveč od kakovost! gnoja. Dobro predelan, masten gnoj bo drobno raztresen dosegel večji in boljši pridelek kot, če trosimo na debelo, z napol suho steljo pomešan gnoj. Mnogo pripomorejo k varčevanju stelje pravilno zgrajeni hlevi, gnojne lame in greznice. V nekaterih predelih Slovenije z razsežnim poljedelskim obratovanjem (Prekmurje, Dravsko in Krško polje) pa tudi največja varčnost pri porabi stelje ne more kriti vseh steljnih potreb zaradi pomanjkanja gozdov in drugih pogojev za dobavo nastelje. 2eleti bi bilo, da bi v take kraje dovažali steljne pripomočke od drugod, kjer je teli v preobilici ali kjer jih sploh ne izkoriščajo. Seveda bi morali dobavljati steljo po splošno enotnih cenah, določenih po materialni vrednosti stelje in krajevni gospodarski zmogljivosti delovnega kmetskega ljudstva. Prekomerno izkoriščavanje listne in iglaste stelje je glavni vzrok slabega gospodarskega stanja naših malih in srednjevelikih kmetskih gozdov, ki zavzemajo med vsemi gozdovi nä površini prvo, po svoji donosnosti in gospodarski vrednosti pa zadnje mesto in to kljub temu, da leže, z redkimi izjemami, v splošno ugodnih nižinskih in srednjegorskih legah. Po statističnih podatkih iz leta 1936. zavzemajo ti gozdi s površino do 5 ha približno 35% vse gozdne ploskve, s površino 5 do, 25 ha do 28% in s površino 25 do 50 ha do 7%, skupaj 70%, to |e od takratnih 700.000 ha gozda 490.000 ha pravilno oskrbovanega kmetskega gozda srednje talne dobrine bi moral imeti vsaj 4 plm povprečnega letnega prirastka. Po ugotovitvi iz iste dobe pa iznaša ta prirastek le 0.8 do 3.2 plm ali povprečno po 2 plm, to je komaj polovico rednega letnega povprečnega prirastka. Vrednost te materialne vsakoletne izgube se ne da kriti z vrednostjo pridobljene stelje. To lahko razvidimo iz naslednje primerjave: Polnoobrasli mešani bukov, smrekov in borov gozd daje v opisani legi na 1 ha po 3.600 kg zračno suhe stelje, t. j. 6 do 7 običajnih kmetskih voz. Voz take stelje je veljal v gozdu leta 19Ä. povprečno po din 80, stelja 1 hektarja je bila torej vredna 520 din. 1 plm lesa na panju so takrat računali po 300 do 340 din ali povprečno po 320 din, vrednost izgube 2 plm povprečnega letnega prirastka je 640 din. Vsakoletna finančna izguba znaša torej pri 1 hektarju 120 din. Dejansko je ta izguba še večja, ker navadno ti gozdi niso polno obrastli in ker je s prekomernim steljarenjem zmanjšana proizvodnja listja in iglovja. Mnogo kmetskih gozdnih posestnikov se ne zaveda, da je vsakoletno ali v vsakem letnem času izvajano izkoriščavanje listne , in iglaste gozdne stelje pogubno za gozd, ker so mnenja, da to gozdu sploh ne škoduje ali da je škoda neznatna ter ne more kvarno vplivati na razvoj in donosnost gozda. Temu pa iii tako. Opustošenja kmetskih malih gozdov ni toliko krivo preobsežno sekanje kot pa prekomerno steljarjenje. Povečajmo produktivnost zemlje Varujmo rušje Ing. Anton S i v i c (Ljubljana) Rušje spada med drevesne vrste, ki se zadovoljujejo s slabimi zemljišči in ki kljubujejo vsem vremenskim neprilikam. Raste v višinskih legah na slaborodnih, kamnitih gorskih krajih, meliščih in prodiščih. Največ je rušja pri nas po visokih legah planinskih krajev. Raste pa tudi po planinskih barjih. Ponekod so ga hudourniki zanesli celo v doline. Rušje veže s svojimi široko razpredenimi koreninami plazine grušča in varuje slaba tla na strmih pobočjih pred trganjem, odnašanjem, izpiranjem in usedanjem. Rušje ublažuje razdiralno moč hudournikov, ker ovira prenagel odtok padavin in odnašanje zemlje; preprečuje zemeljske in snežne plazove in tako varuje pod njim ležeče gospodarske gozdove in razne objekte, ceste, železnice, naselja, poljedelska zemljišča itd. Rušje je tudi velikega pomena za planšarstvo, ker .obrašča strmine nad pašnimi prostori, katere varuje pred zasipanjem z gruščem in peskom. Vse naštete okolnosti zahtevajo, da se rušje nele ohrani tam, koder je, temveč bi ga kazalo mnogokje še razširiti, posebno v slabo obraslih hudourniških gorskih območjih. V zadnjih letih se je zaradi velikega razmaha turizma in zimskega športa rušje mestoma premočno izkoriščalo, posebno v bližini visoko ležečih planinskih koč in smučarskih postojank. Tudi v svrho razširjenja pašnih prostorov so ponekod rušje odstranili, kar pa se je izkazalo kot nekoristno. Navedem naj samo sledeča svareča primera: Ako se ozreš v Vintgarju proti Belščici, opaziš na visokem, strmem pobočju veliko, pravokotno poseko sredi rušja. To poseko so napravili pred kakšnimi tridesetimi leti zaradi povečanja pašnih prostorov. Poseka še danes ni zelena. V območju planinskega parka pri Sedmerih triglavskih jezerih je planina Lopuenica. Zemljišče je bilo last bivšega Kranjskega verskega zaklada, upravičenci v Bohinju pa imajo tam pašno pravico. Da bi bilo bolj ustreženo varstvu prirode v planinskem parku, je uprava KVZ hotela ponuditi tem pašnim upravičencem pašo na Komni v zameno za ono na Lopučnici. Tod pa bi bilo treba poprej razširiti pašne prostore. Ker je na Komni precej položnega sveta, obraslega z rušjem, so začeli pred dobrimi petnajstimi leti rušje odstranjevati, da pridobe na paši. V ta namen je bil v državnem proračunu na razpolago poseben kredit. Vendar so se pokazale na mestih, koder so izsekali rušje, prazne, kamenite goličave in ker niso dosegli namena, so prenehali z izsekavanjem. Leta 1938. se je pojavila nova nevarnost, ki je pretila rušju. Neki industrijec iz Notranjske je ustanovil v Podkorenu tovarno za pridelovanje eteričnega olja iz rušja, ne da bi bil dobil po predpisih zakona o gozdih od tedanjega gozdarskega oblastva potrebno dvoljenje. Zadeva o tej napravi se je obravnavala zgolj po obrtnem zakonu. Industrijec je najel najprej občinske reveže v Kranjski gori, ki so šli trgat ruševe vejice "v najbližje kraje, predvsem v Pišenco pri Kranjski gori in v Planico pri Ratečah, Trganje je zavzelo taksen obseg, da se je začela pritoževati širša javnost. V zvezi s tem je bil v Pišenci ogled, katerega so se udeležili poleg uradnih organov in stranke še zastopniki raznih korporacij in ustanov (varstva pri-rode, gozdnega nadzorstva, za gradbe hudournikov, olepševalnega društva in občine v Kranjski gori, referenta za turizem vojske i. dr.). Vsi — razen stranke — so bili mnenja, da je treba prepovedati trganje rušja, ki je bilo posebno ob potih že povsem opustošeno. To je dalo povod, da je bila izdana naredba, po kateri je bilo sekanje rušja dopustno le z dovoljenjem pristojnega oblastva. (Dovoljenje za sečnjo je bilo seveda omejeno na posebne pogoje in sttt'oge predpise, ki so v naredbi našteti. Predpisan je tudi poseben način, po katerem se sme morebiti dovoljena sečnja izvesti. Trganje vršičkov rušja pa je bilo v tej naredbi prepovedano, ker se take poškodbe ne popravijo.) Kljub tej prepovedi pa je industrijec še leta 1940 vlagal po pravnem zastopniku, ki je imel najožje zveze z vrhovnim upravnim oblastvom, prošnje in proteste, zahtevajoč, da mu dovole obratovanje v Podkorenu postavljene tovarne. Krajevni in okrajni ljudski odbori bodo pazili na to, da obvarujejo rušje, da zabranijo njegovo poškodovanje in uničevanje. Sodelujmo z ljudsko mladino Delajmo v sindikatih Opirajmo se na ljudske odbore Dopisna-gozdarska in lesna posvetovalnica ODGOVORI 3. Pridobivanje smole. Leto 1946. je bilo namenjeno uvajanju pridobivanja smole tudi v Sloveniji. Smotrno smolarjenje se je pričelo na malih gozdnih površinah v raznih predelih Slovenije, v nekoliko večjem ofesegu pa je bilo vpeljano v Prekmurju in na Dravskem polju. Smolarili so le v državnih gozdovih, ker je bilo treba najprej najti ustrezne tehnične metode dela in organizacijske oblike ter vzgojiti smolarje, ki so pri nas nov kader specialnih gozdnih delavcev. Skušnje v ZSSR, ZDA in v raznih drugih evropskih državah dokazujejo, da pravilno delo pri pridobivanju smole gozdovom ne škoduje in da jim zaradi tega ne preti nobena nevarnost. Letošnje skušnje v Sloveniji pa so odkrile možnosti, da nudimo industriji iz domačega vira prepotrebno surovino. Razumljivo je zanimanje kmetskih gozdnih posestnikov za smolarjenje, ker je upravičeno njihovo pričakovanje, da jim bodo njihovi gozdovi ob pravilnem smolarjenju dajali nov reden in neusahljiv vir dohodkov. Seveda bo treba preprečevati in takoj izkoreniniti vsako samovoljno in »divje« smolarjer.je, ki samo poškoduje in pustoši gozdove. ■ Stanko Sotošek. 4. Peskanje zemlje. Imate popolnoma prav: tudi na Pohorju je dovolj zemlje, katere donosnost lahko zvišamo s peskanjem. Podobnih obširnih, slabo rodovitnih zemljišč imamo povsod po Sloveniji, a največ jih je v drugih republikah FLRJ. Skoro povsod v bližnji okolici takih slabo rodovitnih kislih zemljišč pa so tudi ležišča ustreznega apnenčevega peska, proda, gramoza ali kamna. Za splošnost je to vprašanje tako važno, da sta ga začela resno obravnavati ministrstvi za kmetijstvo in gozdarstvo NR Hrvatske in LR Slovenije. Slednje je priredilo poučno ekskurzijo strokovnjakov in kmetov iz vseh slovenskih okrožij nä Hrvatsko v Kordun, kjer so se vsi lahko prepričali, da je možno zvišati donosnost mnogih doslej slabo rodovitnih njiv, travnikov in gozdov za 50—100%. Kako važno je to vprašanje, dokazuje tudi konferenca o kalcifi-kaciji zemljišč, ki bo sredi novembra v Zagrebu na pobudo zveznega ministrstva za kmetijstvo. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo bo v kratkem razposlalo več tisoč izvodov poučne knjižice »Melioracija kislih zemljišč«, katero je napisal ing. Vladislav Beltram. Naloga krajevnih L O bo, da še to zimo organizirajo poskusno peskanje po terenih vse Slovenije. Ko bodo kmetje že drugo leto videli uspehe, bodo prav gotovo v lastnem interesu podvzeli vse, da dvignejo doslej razmeroma slabo rodovitnost svojih kislih zemljišč. , Uredništvo. Sodobna vprašanja Napredek v gozdarstvu Slovenskega Primorja. Z rapallsfco pogodbo je Italija dobila v Slovenskem Primorju, posebno v predglih ob italijansko-Jugoslovanski meji gozdove, polne zalog lesa. Italijanski eksploatatorji so kaj kmalu odprli nedostopne predele z izgraditvijo strateških cest, intenzivno uporabo motoriziranih vozil in žičnic. Kmalu ni bilo zabitega gorskega in planinskega kotička, kjer ne bi sekira zapela pesmi. Tehnični les, kurivo in oglje so bili najbolj iskani proizvodi snovopridobljenih krajev«. Kjer so po gozdovih ogljarili, so mladi bukovi sestoji po izvršenem ogljarjenju bili polj podobni sadovnjakom kot pa gozdovom. V kraških borovih nasadih, ki so do takrat bili Se popolnoma nedotaknjeni, sta žaga in sekira dobila zaposlitve: les je šel v ladjedelnice in rudokope. Podkupljiva in pokvarjena »milizia forestale« je pri tem imela posebno vlogo. Naš kmet je bil iz gospodarskih razlogov prisiljen prodajati svoj gozd, ki se je nahajal v hribih, za drva ali oglje raznim tujim trgovcem, ker ni zmogel investicij za prometna sredstva (žičnice), za spravljanje materiala do ceste. Prisiljen je bil prodati stoječe drevje in sicer na osnovi pismene pogodbe, tako da je imel kupec pravico posekati ono, kar mu je dovoljeval zakon o gozdovih. Pogodba se torej redno ni glasila na količino materiala. Izvrševalec gozdnega zakona pa je bila ravno gozdna milica, ki je praviloma v prilog kupcu zamižala na obe očesi. Posledice so danes Številne goUčave In izsekani gozdovi. V letih 1918—1943 je politika italijanskega gospodarstva v Slovenskem Primorju težila za tem: 1. izkoristiti gozdove .anektirane pokrajine, računajoč pri tem z daljnjo ekspanzijo na vzhod in pridobitev novih gozdnatih predelov, 2. vreči najprej našega malega gozdnega posestnika gospodarsko ob tla in ga nato tudi politično uničiti ter nacionalno laže asimilirati. Po nedavni strokovni cenitvi znaša, danes primanjkljaj v gozdovih malega kmeta in občinske gozdne posesti v Slovenskem Primorju 8,000.000 m' v primeri z letom 1918. Dve nad vse odgovorni nalogi stojita pred našimi gozdarji v Slovenskem Primorju: L pogozditi čim prej opustošene gozdne predele, 2. izboljšati stanje gozdov malega kmeta in bivših občin: predvsem dvigniti prirastek v teh zanemarjenih gozdovih. Neposredni vodje pri izvajanju teh tehničnih nalog so predvsem okrajni gozdarji, strokovne sile okrajnih izvršnih ljudskih odborov. Pouk in ljudska predavanja o tem so vsekakor dober način, ki mu ne velja oporekati. Toda en sam strokovnjak pri tako ogromnem področju dela pri najboljši volji ne more napraviti čudežev. Vemo iz 'izkušnje, da se marsikateri lep nauk kmalu pozabi ali pa v praksi napačno izvrši. Zato nas tem boli ugodno preseneča dejstvo, da je gozdarjem okrajev Postojna in Idrija uspelo ob najboljšem razumevanju pristojnih okrajnih ljudskih odborov postaviti 11 oziroma 7 okrajnih logarjev, ki jih plača okraj iz posebnega sklada, v katerega neposredno prispevajo vsi gozdni posestniki okraja. Prispevek bo znašal po hektarju gozdne površine do 'iO lir (12 din) letno. Priznati moramo, da so tudi mah gozdni posestniki uvideli potrebo postavljanja logarjev. Treba pa je ugotoviti, da so prilike v teh okrajih take, da niso potrebni posebni čuvaji proti gozdnim tatvinam. Kaj je torej naloga teh okrajnih logarjev? Ti imajo prav važno in častno nalogo: neposredno pomagati okrajnemu gozdarju pri uvajanju naprednega gospodarjenja v teh gozdovih in nazorno pokazati malemu človeku, kako naj s svojim gozdom najbolje upravlja. Vsekakor je gozd zato, da se seče. Ni pa vseeno, kako se to vrši, S sečnjo iste množine lesa se gozdu lahko koristi ali pa škoduje, kakor se pač sečnja vrsi. Tu morajo biti prisotni logarji. Opozarjati moraio gozdne posestnike na potrebna čiščenja gozda, pomagati pri zatiranju gozdnega škodljivega mrčesa, pri organizaciji nabiranja gosdnih semen in izvajanju pogozdovanja. Na mestu bodo gozdnemu posestniku pokazali, da je potrebno iti v gozd ne samo takrat, ko potrebuje les ali drva, temveč tudi sicer, ker gozd ravno tako potrebuje nege in pozornosti kakor vsak sadovnjak ali polje, ako hočeš od nJega imeti koristi. S kosirji, nasajenimi na dolge palice, se dajo odsekati veje, ki dušijo lep naraščaj pod seboj, in tega osvoboditi, preden ga veje popolnoma zamorijo. Tako bo ljudstvo dobilo praktične instrukcije o gojenju svojih gozdov. Kjer bo potrebno, bodo uredili^ logarji tudi lokalne gozdne drevesnice za potrebe pogozdovanja, ki bodo dali boljše uspehe kakor od daleč prenesene sadike. Opazovali bodo prirodo, dihanje in rast gozda ter bodo oči in ušesa edinega gozdarskega strokovnjaka v okraju. Tako le zamišljena služba okrajnih logarjev, tako se bo tudi izvajala. y desetih letih se bo videl uspeh takega dela v povečanem prirastku gozda na dvojni in trojni današnji iznos. Material za celulozo, drogove, jamski les in žago bo v večji meri in brez bojazni za obstoj gozda lahko pritekal v korist našega narodnega gospodarstva — v korist in blagostanje našega ljudstva. Ne moremo molče preko tega razveseljivega pojava našega gozdarstva. Prepričani smo, da sta okraja Postojna in Idrija s tem svojim delom dala pobudo tudi ostalim bližnjim in daljnim okrajem. V.B. Tudi cerovina Je tehnični les. Pred vojno so cerovino v splošnem rabili le za drva. Pomanjkanje hra-stovine pa je rodilo misel, da bi uporabili cerovino kot tehnični les. bicer je res, da cerovina ni odporna proti menjajočemu se vlažnemu in suhemu okolju, vendar to pri pohištvu in ostalih predmetih, ki jih polirajoi in ki niso izpostavljeni meni suhega in vlažnega okolja, ne pride v poštev, V tem primeru jo lahko uporabljamo prav tako kakor hrastovino, tembolj, ker ima videz strukture podoben hrastovini. (Prav gotovo iifiajo mnogi že leta in leta »hrastovo« pohištvo, ki je dejansko cerovo. Mnogi trgovci so kupovali cerove hlode ali stoječ les za »drva«, v resnici pa so iz njiliovih desk dali delati pohištvo. Od kmeta so tako dobili les skoro zastonj in so pri tem ogromno zaslužili.) JVled vojno so začeli uporabljati cerovino v Slavoniji kot hlode za furnir in za žage. Kot končni proizvod so jo največ uporabljali za pohištvo uradov. Seveda so tovarne zaradi starih predsodkov, ki so povsem brez osnove, zamolčale, da je to cerovina; v praksi pa se je pokazalo, da je izborno ustrezala, Kakor smo nedavno izvedeli, rabijo cer tudi na Primorskem za izdelavo furnirja in vezanih plošč. Kjer ni lipe, topola in jelše, pride v vsakem primeru v poštev kot slepi furnir. Za zunanji furnir ga upodabljamo tsamo nad 1 mm debeline. Računajo, ako bi bil tanjši, da bi udarilo na površino lepilo (kazein) zaradi poroznosti cerovega lesa. Ne vemo sicer, ali so laili v tej smeri izvršeni potrebni poskusi. Vsekakor se je že sedaj izkazalo, da je treba izdelovati cerovino v hlode. Pri tem je treba poudariti, da ima cerova hlodovina manjše napake in je manj vejnata kakor hrastova. Tako so že v predlogu standarda za »J. S.« (Jugoslovanski standard), postavka »neobdelani les«, postavljeni tehnični dobavni pogoji tudi za cerovino. Iz prednjega vidimo, da je industrija glede cerovine še precej izbirčna, nedvomno pa bo s časom mani natančna. Cene še niso določene. Na Hrvatskem so cerovi hlodi za žago dosegli ceno bukovih hlodov ist eg.a razreda, furriir-ski h'iodi pa skoraj ceno hrastovih furnirskih hlodov. Razumljivo je, da bp tudi naša lesna industrija in industrija pohištva v Sloveniji začela uporabljati cerovino kot tehnični les povsod, kjer lahko nadomesti hrastovino. Našim gozdnim posestnikom pa nujno priporočamo, naj iz lepih cerovih dreves ne izdelujejo drv iii ne uničujejo cera v svojih gozdovih, ker je cerovina na najboljši poti, da postane tudi pri nas zelo cenjen les. R. C. Okrožnice Popis strokovnjakov v LRS, Na podlagi Uredbe o razvidu strokovnih kadrov vlade FLI?J % dne 1. septembra 1946 in na podlagi Naredbe o popisu strokovnih kadrov v FLRJ predsednika Zvezne načrtne komisije z due 26. septembra 1946, bo vršil Statistični urad Slovenije v dneh od 20. do 15. novembra t. 1. popis strokovnih kadrov v Ljudski republiki Sloveniji. Za strokovnjake smatramo vse osebe ne glede na spol, rodbinsko stanje, starost in zaposlitev (tudi upokojence in invalide), ki imajo popolno višjo ali srednjo strokovno izobrazbo. Osebe z nižjo strokovno izobrazbo (z nižjo srednjo šolo in trgovskimi tečaji, strojepisnimi tečaji, gospodinjskimi tečaji itd.) se ne popisujejo. Posebej pa opozarjamo, da se popisujejo vse osebe z dvoletno trgovsko šolo in vse osebe z nižjo kmetijsko šolo*). Oni, ki so končali gimnazijo, se ne popisujejo, razen ako imajo dodatne strokovne tečaje, n. pr. abiturientski tečaj itd. Vse osebe brez popolne srednje ali višje strokovne izobrazbe pa se popišejo ne glede na sektor zaposlitve v primeru, ako smatrajo, da so strokovno usposobljenost pridobili s svojim delom na položaju, na katerem se nahajajo .'t J., da vršijo posle, za katere se zahteva višja; ali srednja strokovna iz-otrazba). Učenci srednjih in višjih strokovnih šol ne pridejo v popis. Popišejo pa se študenti visokih šol, če so zaposleni. Pri popisu pridejo predvsem v poštev osebe z naslednjo strokovno šolsko izobrazbo: 1. diplomirani inženirji tehnične fakultete ali tehnične visoke šole, ne glede na stroKo; 2. diplomirani inženirji ali diplomirani agronomi agronomske in gozdarske fakultete; 3. diplomirani inženirji ekonomije ali diplomirani komercialisti ekonomsko-komeroialne visoke šole; 4. diplomirani pravniki pravne fakultete; 5. diplomirani filozofi filozofske fakultete, ne glede na stroko; 6. diplomirani zdravniki medicinske fakultete; 7. diplomirani lekarnarji farmacevtske fakultete; 8. diplomirani živinozdravniki veterinarske fakultete; 9. diplomirani učenci akademije likovnih umetnosti, glasbenih akademij, akademij na stdpnji visokih šol in višje pedagoške šole; 10. osebe, ki so dovršile trgovsko akademijo, pomorsko trgovsko akademijo, železniškto prometno-komercialno šolo, dvoletno trgovsko solo; 11. Tehniki, osebe, ki so dovršile srednjo tehnično šolo, ne glede na stroko; 12. rudarski nadzorniki, osebe, ki so dovršile srednjo rudarsko šolo; 13. zdravstveno osebje, ki je dovršilo srednjo zdravstveno šolo (zaščitne sestre itd.); 14. kmetijski pomočniki, osebe, ki so dovršile srednjo ali nižjo kmetijsko šolo; 15. veterinarski pomočniki, osebe, ki so dovršile srednjo veterinarsko šolo. Začasno popis ne zajame: 1. oseb, ki so dovršile teološko fakulteto ali bogoslovje; 2. učiteljev osnovnih šol; 3. vzgojiteljev v dnevnih zavetiščih in otroških vrtcih. Vsak strokovnjak, ki je izpolnil individualni popisni list, dobi potrdilo, podpisano od statističnega referenta, da je izvršil svojo prijavno dolžnost. Nihče naj ne izpolnjuje popisnega lista dvakrat. Kdor je zaposlen na dveh mestih (ev. kot honorarna moč), naj se popiše tam, kjer pretežno in redno dela. Prijava, in izpolnitev individualnega popisnega lista je dolžnost vsakega državljana, ki ima po svoji strokovni usposobljenosti zgoraj navedene pogoje za popis. Neprijavljanje strokovnjakov se kaznuje po določbah zakona o pobijanju nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže. Organizacija popisa je bila objavljena v Slovenskem poročevalcu (št. 270., dne 17.-XI. 1946) in Ljudski pravici (št. 271., dne 18. XL 1946). Statistični urad Slovenije. *) V smislu te okrožnice obsega popis tudi osebe z enoletno in dvoletno gozdarsko šolo. — U r e d n i št v o. Ing. Mirko Šušteršič: Tablice za določanje lesne zaloge sestojev po okularni cenitvi debelinskih razredov. Ljubljana 1946. Založil avtor. Cenitev lesne substance gozdov je izmed trenutno najvažnejših nalog naše gozdne ekonomije. Ker se lesne zaloge v zadnji dobi z nevarno naglico krčijo, ne smemo odlašati s cenitvijo. Izvesti jo moramo, četudi začasno le s približno natančnostjo in po enostavnih, kratkotrajnih cenilnih metodah. Zadosti točne rezultate bi za prvo silo dale okularne cenitve zaloge ^ lesa s pomočjo donosnih tabelic. Donosne tabele, katerih smo se doslej posluževali, niso bile sestavljene za naše kraje — izjema so (iutenbergove — in so Je slabo ustrezale našim rastiščem. Spričo tega so bile tudi cenitve po teh tabelicah pomanjkljive in nezanesljive. Da bi zagotovil cenitvam po tej metodi solidnejšo podlago, je izdal ing. Mirko Sušteršič za praktično ocenjevanje gozda tabele, ki naj zamenjajo neprimerne tuje podatke z domačimi, prim'ernejSimi. Avtor podaja po jedrnatem uvodu in pojasnilih 16 splošnih tabel, ki številčno prikazujejo stanje povprečno srednjih sestojev smreke, jelke, bora io bukve v polni zarasti. Podatki so v vseh tabelah razvrščeni po debelinskih in ne po dobnih razredih, kakor v večini donosnic. Prav ta posebnost daje tabelam posebno praktično vrednost in pomembnost: cenilec se naj naslanja pri svojem delu na vidni faktor drevesne debeline, ne pa na težko ugotovljeno drevesno starost. Izmed splošnih tabel je že prva zelo instruktivna glede pojma zarasti v gozdu, ker prikazuje v številkah množino.in razmah dreves na površinski enoti (hektarju). Druga tabela je manj obiSajna; cenilcu bo dobrodošla pri ocenjevanju manjših sestojev, katerih površina mu je znana. Tretja razpredelnica o razredni višini drevja je izredno važna za določanje bonitetnih razredov. Četrta tabela navaja vsebino povprečnega debla v posameznih debelinskih razredih. V peti in šesti tabeli je podano razmerje med debelinskimi razredi in starostjo dreves. Naslednje štiri tabelice navajajo letni prirastek v kubičnih metrih in odstotkih. Nato slede tri tabele s podatki o številu in gmoti dreves, ki se letno naravno izločujejo iz sestojev. Razpredelnica na str. 26 nakazuje višino normalne zaloge*). Ti podatki omogočajo cenilcu in taksatorju primerjavo dejanske obstoječe zaloge lesa z. normalno zalogo, primerjavo, ki je največjega pomena za določanje intenzivnosti izkoriščanja. Splošnim tabelam sledi bistveni del knjižice: številčni podatki o lesni zalogi na polno zaraslem hektarju za smreko, jelko_ in bukev. SStevila so tako razporejena, da navajajo zalogo lesa, kombiniranega po desetinkah mešanosti (smreka—bukev, jelka—bukev), po zarasti 1.0 do 0,1 in po bonitetnih razredih 1 do 5. Tako kombinirana sestava tabelic cenilcu močno olajša delo in ga pospeši. Knjižico zaključujejo podatki o lesni zalogi čistih borovih gozdov. Prezgodaj bi bilo napovedati že danes, v koliko se številčni podatki tabelic približujejo dejanskemu stanju povprečnosti. V teku časa bo to dognala praksa in sestava specialnih krajevnih tabel ob urejanju različnih gozdno-gospodarskih okolišev. Nova zbirka tabelic pa nam ni dobrodošla samo po svoji uporabnosti in zaradi tega, ker je izšla v času, ko jo najbolj potrebujemo, pozdravljamo jo tudi zato, ker nam obeta po dolgem premoru živahnejši napredek naie strokovne literature. V besedilu knjige opažamo nekaj povsem novih tehničnih izrazov, ki bodo ugodno vplivali na izgradnjo slovenske gozdarske terminologije. Ne bo odveč, če omenimo še razločen in jasen stavek tabel. Ing. Viktor Novak. *) Navesti bi bilo še višino, obhodnje (obratovalne dobe), ki — kakor domnevam odgovarja starosti gozdov v posameznih debelinskih razredih na str. 17. Označba »po zrelostnih razredih« ni popolnoma razumljiva. Dopisi OBNOVA. Osvoboditev... Tovarna preide iz privatne v državno last. »Herrenvolk«« je odšel. Surovin primanikuje, specialistov ni. »Kai bo s tovarno«, se je marsikdo spraševal, »Cez nekaj mesecev jo bo treba prodati in zapreti!« Kaj naj počnemo mi sami — ubogi tehniki, ki smo pripadniki »manjvrednega« naroda brez, pomoči »visoko civiliziranega« naroda? Kaj naj počne tovarna za smolo — brez smole? Minulo je komaj nekaj mesecev — in naši slavni reakcionarji in duševni slabiči so doživeli veliko razočaranje! V tovarni se je delajo vedno več... Vsak mesec so bili sprejeti na delo novi delavci. Začeli smo izdelovati nove izdelke — la to celo take, ki jih doslej v Jugoslaviji še niso izdelovali in jih je bilo treba uvažati iz inozemstva. Marsikateremu dvomljivcu so se odprle oči. Spoznali so, da naša industrija živi in dela tudi brez specialistov »herrenvolka« ter da uboga slovanska para ni samo zato na svetu, da bi se dajala izkoriščati, da se zna tudi sama voditi. Zgodilo pa se ie še nekaj. Gozdarski strokovnjaki in gozdni delavci — smolarji — so letos začeli pridobivati borovo smolo iz sedaj res naših svobodnih gozdov. Dobili Smo smolo, ki ni ne grška, ne amerikanska niti avstrijska ali francoska, ampak jugoslovanska, slovenska. To poslednje čudo pa mislim, da je odprlo oči tudi najbolj nevernemu Tomaž«, ki je to pot lahko smolo tudi potipal. Tako smo prišli do otvoritve prve destilacije naše domače borove smole! In iz nje smo izdelali kolofonijo in dragoceni terpentin. Uboga reakcija! Nisi izgubila vojne samo z orožjem, ampak tudi gospodarsko, industrijsko. Olej »smola«, celo državnim, t. j. ljudskim ustanovam se je posrečilo izvesti v pol leta to, kar se v predvojni dobi »edino zveličavnim« in edino »sposobnim« privatnim podjetjem sploh ni posrečilo — pa čeprav so imela najboljše specialiste iz »herrenvolka«. Po njihovem naši ljudje pač niso bili sposobni za »tako velika dela«. Ali ni ,vse to zelo čudno? Pred vojno je vendar bilo splošno znano, da državni sektor nikoli ne more prekositi privatnega, ker nima nobene iniciativnosti, nobene podjetnosti. Da, tovariši, takrat je pač bilo vse drugače. Tudi takrat tako zvani državni sektor ni bil državni, ni bil ljudski in zato ni bil življenja zmožen, ni bil progresiven ter zaradi tega tudi uspevati ni mogel, ker je bil le suha molzna krava, ki jo je neusmiljeno molzlo par korumpiranih špekulantov, dokler ni končno vsa izmozgana, poginila. Kaj pa vse to pomeni? Pomeni, da je politična in gospodarska situacija čisto drugačna, da imamo ljudsko oblast, da se je stoletni sen naših delovnih množic v minuli krvavi osvobodilni vojni uresničil. Naši voditelji niso več korumpirani čaršijci, ampak ljudje iz naroda, ki jih je rodila delavska mati, ljudje, ki jih je na najvišja vodilna mesta dvignila osvobodilna vojna. Zato razni švicarski, francoski,, amerikanski, angleški in nemški kapitalisti ne bodo več odvažali iz naše zemlje našega narodnega bogastva, da bi ga tam v svojih tovarnah predelovali in nam potem svoje izdelke iz naših sirovii prodajali za drag denar zopet nazaj, kot je bilo to nekoč. Danes bomo .svoje .surovine predelovali v svojih tovarnah — mi sami! Stenčas — P i n u s (Race) SKRB LJUDSKE OBLASTI ZA IZOBRAZBO LJUDSTVA. Izmed odločnih dejanj nove ljudske oblasti v korist ljudstva so hvale vredni njeni ukrepi glede šolstva. Že v prvem letu po osvoboditvi so bile ustanovljene nižje gimnazije ne le v vseh manjših mestih, ampak tudi v drugih prometnejših krajih: brez vsega jadikovanja o težavah, tako rekoč iz nič in čez noč. Meščanske šole je odpihnil odlok ljudske oblasti, ki hoče vsemu ljudstvu nuditi enako osnovno izobrazbo. Takoj za srednjo šolo so prišle na vrsto strokovne šole. Pri tem je treba predvsem poudariti širokogrudne ukrepe naše oblasti, da v tej prehodni dobi omogoči širokim ljudskim množicam pot k splošni ia strokovni izobrazbi. Z največjim razumevanjem gredo pie-ko pomanjkljive predizobrazbe posameznikov. Ljudska oblast upošteva, da neenakosti pri splošni izobrazbi ni zakrivilo ljudstvo, temveč neljudski sistem, ki je vladal v bivši Jugoslaviji do njenega zloma. Ali so učenci krivi, da se v mnogili dvorazrednicah tam ob madžarski meji vseh osem ' let niso naučili računstva toliko, kalcor v drugih osnovnih šolah v prvih štirih letih? Razlika med prejSnjim in sedanjim je tudi v pogledu ljudske izobrazbe tako vidna, da jo lahko otipa tudi slepec. Stenčas — DQSL NA PROSTOVOLJNEM DELU Sindikalna podružnica ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo je izpolnila nedeljo 15. septembra s prostovoljnim delom. Tehnični oddelek ministrstva obnavlja žičnico iz Rudnega na Kališnik, ki naj olajša in pospeši transport lesa^s Kališnika, Mošenske planine in Kotliča ob vsakem letnem času. Dosedanja g:ozdna pot je bila neizgrajena in strma. Vzpenjala se je čez 50Um višinske razlike. Strmina je povzročala velike težave pri prevozu in zmanjševala vrednost lesu ter otežkočala obnovo domovine. Obnovljena žičnica bo spravljala v dolino ISOO do 2500 pl. m hlodovine Za prevoz te množine lesa je bilo do sedaj potrebnih 500 do 1000 dnevnih voženj. Žičnica bo pocenila transport lesa za ca 150 din pri pl. m in prihranila letno 225.000 do 375.000 din. Vozniki bodo zaposleni drugod. Žičnico grade pod strokovnim vodstvom. Tesarji so s pomožnimi delavci zgradili postaje in postavili podpornike. Staro nosilno in vlačilno jekleno vrv, zapleteno v hudi strmini med grmovjem,, je bilo treba potegniti kakih 500 m navzgor in poleg tega prenesti novo jekleno vrv ter strojne naprave do nakladalne postaje. Preko 80 članov sindikalne podružnice z enakim številom delavcev gozdnega o'skrbniStva Železniki, okrožnega gradbenega podjetja v Kranju, članov lesne zadruge češnjice in prebivalcev KLO češnjice je opravilo to naporno delo. V razdalji dveh ali več metrov so se postavili naši tekmovalci ob razviti vrvi In si jo zadeli na ramena. Dolga kača se je vila po strmih stezah in prispela z železnim tovorom po dveh in pol urah na gornjo nakladalno postajo. Program prostovoljne nedelje je bil prekoračen: v prvotnem programu namreč ni bilo prenosa stare jeklene vrvi. Člani naše podružnice so s tem delom izpolnili zopet eno izmed obveznosti svojega tekmovalnega načrta in dali svoj skromni prispevek k obnovi naše lepe domovine — Titove Jugoslavije. Stenčas — MKG SRNA POVRQLA ZDRAVEGA SRNJAČKA. Robnik Rok iz Solčave je nedavno prišel k meni in mi povedal, da je 16. septembra t. 1. šel skozi ISletno gozdno kulturo v »Pastirku«, Sv. Duh pri Solčavi, in našel v travi normalno razvitega smjačka, ki ga je pravkar povrgla srna, ki se je ob njegovem prihodu pasla nekako 100 m vstran. Bila je dobro razvita, 4—5letna. Ker je to res izreden primer, ga pošiljam v priobčitev. Ladoslav K r a n j č i £ GAMSOVA KOZA Z DVEMA KOZLICEMA. Plesnik Franc iz Logarske doline Je v zimi 1945-46 videl, da hodi okiog njegovega doma gamsova koza z ob-streljeno zadnjo nogo. Ker njeno stanje ni bilo videti kritično, je sklenil, da ji bo v bližini svojega doma v Logarski dolini napravil krmilnico. t<.oza se je hitro navadila krmilnice in jo redno obiskovala vso zimo. Ker se njeno stanje ni slabšalo, je tudi ni odstrelil. V februarju t. 1. je imela pri kr-milnici že družbo dvoletnega kozla. Ko je bil poleti v svojem gozdu v »Velikem vrhu«, je opazil isto kozo s kruljavo nogo, zraven nje pa dva zdrava kozliča. Lavoslav Kranjčič Z delom krepimo ljudsko oblast POPRAVEK ' i DODATEK Popra ek. V 2. številki Gozdarskega vestnika se je v članku ing. VL Beltrama »P o -gozdova 11 je Krasa ni proble m« pojavilo nekaj pomanjkljivosti, ki jih je treba popraviti. Stran 30, pripomba 7) beri 1944 namestc 1931. Stran 35, 10. vrsta beri strjena namesto .trnjena. Stran 38, črtaj pri naslovu sjDodatek urelništva« dvopičje. Stran 38, 5. vrsta v »Dodatku« beri karinitl namesto čisti. Stran 38, 12. vrsta v »Dodatku« beri m loHčIno namesto iz količine. Stran 38, 22. in 23. vrsta beri »Mišljenje da gozdno drevje v nasprotju z drugimi kulturnimi rastlinami ne otrebuje za svoje uspevanje dobrih, zdravih tal, je temeljito näp.. lO»« namesto: »Mišljeno je gozdno drevje, v nasprotju z drugimi tdturnimi rastlinami.« Stran 38, 20. vrsta naenkrat namesto hI »iti. Stran 38, predzadnja vrsta beri reagenc namesto regence. Stran 39, 19, vrsta dodaj: so delali pogc'dovalne poizkuse pri Cauterets v Visokih Pirenejih v višini... Stran 39, 32. vrsta beri noben gozdar n<' lesto nihče. Uredništvo- Doda ek. K navedbam na strani 35 dodajamo. Dengler v isti knjigi (str. 423 in 424) s fotografijami korenin 331etnih borov, sajeuih na ta in tako zvaai boljši način, dokazuje, da v razvoju korenin iii razlike. Čeprav so bile do tega načina saditve mnoge avtoritete nezaupljive, vendar praksa pogozdovanja v 80. in 90.. letih na mnogo tisoč hektarjev v Nemčiji ni mogla pokazati na sestojih nikakega škodljivega vpliva. Tudi še ni dokazano, da bi napornejši načini navadne saditve dali boljši razpored korenin. Splošna praksa v nemškem borovem goziu je kljub teoretskim pomislekom obdržala ta način saditve s sadilnikom v zar-ek. Tov. ing. Munih zatrjuje, da je to pravzaprav stara ruska metoda pogozdovanja, o kateri mu je svoj čas pripovedoval gozdar ing. Burlakov. Z uporabo tega orodja so Rusi pogozdill ogr^ mne površine živega peska. Pred kratkim nam je prišla v roke knjižica M. K. QladySevskij: Gozdni pasovi za z a š.č i t o po 1 j, Moskva,. 45. V knjižici so opisane razne metode saditve različnih gozdnih drevesnih vrst v stepah za zaščito polj pred škodljivimi vetrovi. Zelo podrobno je opisana posebna 'niprava, ki jo imenujejo »meč Koljo-sova«. To je sadilnik, docela podoben i šemu železnemu sadilniku, samo s to razliko, da ima lesen ročaj namesto žek tiega. Dolg je 105 cm in težak 5,4 kg ter ima isto dolžino in težo kakor iiaS -ivod. Zanimivo je, da je naš sadilnik imenoval Barhanovič »meč«, čeprav sm ga na Braču na splošno imenovali »kopje«. Koljosov sicer predvideva za Ij 11 nižje rasti krajši in lažji meč prav zaradi posebnega ročaja. Pri Koljosovljev m meču delavec (»mečnik«) drži ročaj z obema rokama. Pri našem sadilniku pa avadno drži z desnico ročaj, z levico pa vzvod pod ročajem. Desnica daje ^oboden in močan zamah, levica pa usmerja sadilnik. Naš sadilnik se je za udi 'tega pokazal bolj praktičen, ker ustreza ista dolžina vsakemu delavcu br -z ozira na njegovo rast. S^ enkrat ponavljamo: Skoro nikjer r'i najti tako trdih in zbitih gozdnih tal, da se meč ne bi dal s pridom rabiti. Ako moramo pogozdovati kako zapuščeno in steptano težko ilovico, bomo pač vzeli v roke kramp m sadili' na način, ki je za taka tla najpravilnejšl. Prav tako ne bomo sadili s sadilnikom presajenk, ki imajo jako razvite obrše in bogat sistem korenin. Za uporabo, sadilnika prihajajo v poštev vse sadike, ki imajo doJso glavno korenino in ne preveč razvitih stranskih korenin, v glavnem torej semenke, a ne presaieiike, ■ ■ • - Ing. Vladislav Bel tram ■in Si Ing., Lojze, 2 u 111 e r (Ljubljana) , 0 lesnem gospodarstvu se doslej pri nas ni ^razpravljalo, kakor bi bilo potrebno. Ob casü gospodarskih kriz je bilo lesa preveč, ob konjunkturi se ga je nakopičilo dovolj, gospodarila pa je z njim trgovina, tuja in domača, ki je pri svojem poslovanju ob visokih ali nizkih cenah uspevala nä račun gozdnih ter .lesnih delavcev in kmetov. Vzporedno s tehničnim napredkom pridobiva les na vrednosti kot stavbno gradivo, še bolj pa kot industrijska surovina; njegova vrednost raste zaradi tega, ker so svetovnemirgospodarstvu čedalje bolj omejene množine lesa na uporabo. Naloge.lesnega gospodarstva so navidez zelo enostavne: K a k o p r i d e 1 a t i čira več lesa in k,a k o ga na dani g-o_s poda r ski stopnji najbolje uporabiti. Ni pa tako enostavna izvršitev nalog, ki se ji postavljajo za mnoga bodoča desetletja; neizbežni bodo mnogi popravki na osnovi opazovanj in novih izkušenj; v gozdni prirodi se ne moremo ogniti dejstvu, da delo, uspehe ali neuspehe gozdarjev ocenjujejo šele njihovi otroci ali vnuki. Dalje posegajo vprašanja, kako se les troši in uporablja, v življenje naših vasi in mest, v probleme prometa, gradenj, industrije, trgovine, v vse naše gospodarstvo. Tehnični napredek prehiteva gozdarstvo. Gozdovi, ki sedaj doraščajo, so bili pomlajeni in gojeni za neki gospodarski namen, ki so ga pred 60 do 80 leti imeli za najdonosnejšega. Poseke, ki jih sedaj posajujemo, in kulture, ki jih sedaj gojimo, določamo za tak pridelek lesa, kakršen nam Je najbolj koristen sedaj, ne vemo pa zanesljivo, če bo leta 2000 ali pozneje ta pridelek kakovostno in mno-žinsko najbolje ustrezal tedanji tehniki; zasledovati moramo vzroke, ki spreminjajo obličje gozdov. Iz preteklosti so nam znana razna obdobja človekovega odnosa do gozda, med katerimi so morda najznačilnejša tale: 1. V gozd, ki je v našem pasu pokrival skpro vso površino, so zahajali najprej lovci zaradi divjačine, ki je bila tedanjim prebivalcem za preživljanje in oblačenje nenadomestljiva. 2. Ko so bile na plodnih ravnicah ustanovljene sklenjene naselbine, je poljedelec začel zahajati v obrobne gozdove zaradi paše, drv, stavbnega lesa, lesa za orodje, raznih plotov itd.; podvrgel pa si, je le ozek pas gozdov, ker ni imel potrebe, pa tudi ne sredstev, da bi zagospodaril globoko v gozd. 3. Pred dobrimi 1000 leti se prične v naših krajih sistematično krčenje gozdov zaradi pridobivanja novih zemljišč za poljedelstvo. Fevdalci so potrebovali delovnih rok in vojakov ter so krčenje gozdov podpirali; njihovo bogastvo je raslo v desetino, zato so stremeli pa čim večjem pridelku žita. Samo na račun gozdov je bilo mogoče povečati življenjsko osnovo in si zagotoviti živež za naraščajoča naselja. Lahko si predstavljamo, koliko trdega dela so imeli naši predniki pri krčenju gozdov z najpreprostejšimi sredstvi samo za en mernik žita več. V tem obdobju, ki traja mnogo stoletij, so izginjali gozdovi s plodnih tal na ravninah in v dolinah, ostali pa so še nedotaknjeni v hribovju in na tleh, ki niso obetala primernih pridelkov polj edelstvu. Ob tem razvoju — širjenju polja na račun gozda — se je vredno zaustaviti in ugotoviti, kje smo danes. Že samo s pripomočki zemljiškega katastra lahko doženemo, da gozd v hribovitem svetu že drugo stoletje spet pridobiva na površini zaradi naravnega širjenja, ker pašnikov ift travnikov ne trebijo več tako vztrajno, kot so jih še trebil! v 18. stoletju. Pridelovanje žita gotovo ne bo oviralo širjenja gozda; ne velja pa to na splošno za živinorejo. Točne, ugotovitve površinskega razmerja med poljedelsko in gozdno kulturo in poznavanje teh površinskih premikov so za študij našega gozdarstva zelo važne. 4. Vsesplošno izkoriščanje gozdov. Med raznimi panogami gospodarstva si je plavžarstvo prvo zagotovilo pravico do izkoriščanja gozdov; potrebovalo je znatne množine oglja za svoje obrate, za njegovo proizvodnjo pa obsežne komplekse gozdov. Iz gozdov, ki so jih rezervirali plavži zase, je bilo dovoljeno les uporabljati v druge namene šele tedaj, če so se plavži svoji pravici izrecno odpovedali. Z nastajanjem mest in trgov se veča tudi poraba lesa. V 15. stoletju so nastale pri nas prve vodne žage, ki pripravo lesa za stavbno gradivo pocenijo pa tudi razširijo možnost uporabe. Spočetka delajo za domače potrebe, nakar pa si les utira pot tudi k morski obali in uporablja glavne prometne žile: Dravo, Savo, Savinjo. Vendar tedanjega izkoriščanja gozdov še ne moremo vzpo-rejati z današnjim; tam, kjer so bile pozneje postavljene velike žage, stojijo v tej dobi železarne, glažute (steklarne), opekarne in apnenice, ki iz gozdov črpajo les v glavnem le za svoje potrebe. Šele z graditvijo železniške mreže v letih 1850.—1900. se pričenja pri nas vsesplošno izkoriščanje gozdov. Gradnja železnice potrebuje najprej sama velike množine lesa, za tem nastopijo potrebe mest in industrijskih središč ter potrebe svetovne trgovine, na katero se naveže naš les; le-te so takorekoč neomejene. Gozd kjer koli leži v. območju prometa, postane vabljiv objekt za kolonialno izkoriščanje po tujem in deloma po domačem kapitalu. Poleg približno tisoč primitivnih vodnih žag, se je v zadnjem stoletju zgradilo še tisoč novih, med njimi mnogo parnih s polnojarmeniki, ki so vse lovile konjunkturo, zato so jim gozdovi komaj dovolj hitro oddajali les. Bogastvo gozdov je skoro v vseh agrarnih državah postalo sredstvo in vzvod za gospodarski napredek. Težko aH često nemogoče je primitivni poljedelski pokrajini izvažati dvomljiv in nego- tov presežek živil za nabavo strojev, toliko teže, ker so škarje cen poljedelskih in industrijskih proizvodov obetale malo uspeha ob dobrih letinah odnosno ob znatnih presežkih živil. Ob pomanjkanju živil, odnosno ob ugodnih cenah zanje pa najbolj verjetno poljedelska pokrajina ne bo razpolagala s presežki živil. V borbi za napredek so cesto prav rezerve lesa utirale pot industrializaciji. Zaradi brezobzirnega izkoriščanja gozdov pa ni skopnelo samo prirodno bogastvo, upadla je tudi produktivnost gozdnih tal. Posledice opustošenja niso ostale omejene samo na gozdna tla, temveč so se razširile na vso rastlinsko kulturo. (Sev. Amerika popravlja sedaj napake z ogromnimi izdatki za obnovo gozdov.) V kapitalističnih državah so pretirano izkoriščanje gozdov poskušali zaustaviti in opustošenja preprečiti z modernimi gozdnimi ukrepi za ohranitev načela stroge trajnosti; ti poskusi pa so le deloma zajezili tok vsesplošnega izkoriščanja, saj so bili v protislovju-s samim gospodarskim redom, odnosno lovom za dobičkom kot glavne gonilne sile gospodarskega delovanja. Pri nas je veleposestnik pretirano izsekaval gozdove zato, da bi pridobljeni kapital pretvarjal v donosnejša industrijska podjetja, kmet pa jih je sekal zato, da je iz te rezerve kril primanjkljaje svoje kmetije in si poskušal tehnično izboljšati svoj mali kmečki obrat; oba pa sta iz gozda le jemala, pa malo ali nič v gozd vračala. Tako imamo tudi pri nas težke posledice vsesplošne eksploatacije. Goli Kras in zelo izčrpani gozdovi so naši svarilni zgledi nedavne preteklosti. Ko smo iz ljudstva dninarjev in hlapcev z narodno osvoboditvijo dozoreli v gospodarja svoje domovine,, prevzemamo nase brez pridržkov polno odgovornost tudi za gospodarstvo z gozdovi. Prelomili bomo s preteklostjo, ki je poznala gozd samo kot objekt izkoriščanja, lotili še bomo načrtovanja v gospodarstvu in pričeli z novim obdobjem gozdnega gospodarstva, ki mu bo skrb za gojitev gozdov in povečanje njihove produktivnosti najvažnejša naloga. Bežen zgodovinski pregled gospodarstva z gozdovi nam pomaga do temeljitejšega poznavanja dediščine, ki jo prevzemamo, s tem pa tudi do boljšega razumevanja neposrednih nalog za bodočnost, in to tem bolj, če pomislimo, da gozd in les predstavljata življenjsko' osnovo in kruh za dobro petino Slovencev. Stopimo v gozd kjer koli v Sloveniji in opazujmo prirodo in učinke človekovega poseganja v njeno rast! Že prvi vtis nam daje vse elemente za pravilno orientacijo v gozdni gospodarski geografiji. Ob približno enakih bonitetnih pogojih bomo po sliki sestojev, vrstah lesa, prazninah, grmovju, lesnih odpadkih, odnosno odmirajoč em delu gozdne prirode mogli zanesljivo napovedati vse koordinate za položaj tistega gozda, njegovo oddaljenost od naselbin, cest, železniške postaje, žage ali drugega lesnega industrijskega obrata; pogosto bomo mogli celo po sliki sestoja precej zanesljivo oceniti tehnično stopnjo bližnje lesne industrije, saj ta po svoje spet vpliva na spremembo, obličja gozdov. Ce bi gozdne sestoje s podobnimi značilnostmi med seboj povezali v pasove, bi izdelali pregledni zemljevid našega gozdnega gospodarstva, s katerim bi dobili tudi vpogled v razmerje, koliko lesne, gmote koristno uporabljamo in koliko je brezkoristno v gozdu propada. Tak zemljevid bi pa morali v določenih razdobjih dopolnjevati in popravljati, brž ko bi se koordinate za neke gozde spremenile z gradnjo nove ali boljše cestne mreže ali s pojavom nekega modernejšega lesnega obrata v tistem področju, ki ga prej ni bilo. Tako kritično opazovanje nas bo seznanilo s splošnim znanjem gozdnega gospodarstva; spoznali bomo, da se v gozdovih ob glavnih prometnih žilah, ki se mnogo bolje goje, izkoristijo do 90% vse lesne gmote, v odročnih legah pa komaj 50% ali še manj in da se celo. sekajo samo neke vrednejše vrste lesa, ostale pa prepuščajo propadanju. Prav tako vidimo, da so praviloma gozdovi ob prometnih žilah mnogo mlajši in da so stari in prestari gozdovi le še tam, kjer ni cest ali drugih rednih možnosti za odvažanje lesa in njegovo koristno uporabo. S slednjimi izgubljamo dvakrat: njihov prirastek upada in postaja neznaten, obenem pa letno propadejo deset-tisoči m® lesne substance. Slovenija ima razmeroma veliko gozdno površino, ki predstavlja polovico produktivne zemlje. V Srednji Evropi se za potrebe prebivalca šteje 0,35 ha gozda; ker odpade pri nas na prebivalca približno 0,60 ha gozdne površine, spadamo med pokrajine, ki so bogate z gozdno površino, t. j. take, ki bi mogle znatne presežke lesa izvažati. Državni sektor gospodari z okoli 28% površine gozdov, ostalih 72®/o Je v kmečki posesti. Po velikosti so kmečka gozdna posestva porazdeljena takole: do 5 ha s skupno površino..... 236.000 ha ali 47% od 5 do 25 ha s skupno površino . . . 188.000 ha ali 38% nad 25 ha s skupno površino..... 76.000 ha ali 15 % Skupno . . 500.000 ha ali 100% Število kmečkih gozdnih posestev znaša okoli 140.000 ter se približno ujema s številom vseh kmečkih gospodarstev. Prevladuje torej malo posestvo le s to razliko, da imajo kmečka gospodarstva v zahodni polovici Slovenije manj poljedelske zemlje, pa sorazmerno več gozda, obratno pa v vzhodnem delu Slovenije; saj kmetija ni nastajala mehanično po -nekem enotnem merilu, marveč kot življenjska osnova z zelo različnimi možnostmi in viri za preživljanje družine. Zato imamo dva glavna tipa kmečkih gozdov: male gozdne parcele, ki komaj zadoščajo za neposredne potrebe kmetskega gospodarstva, in pa več ali manj zaokroženo gozdno posest, ki pridela več lesa, kot ga porabi za svoje potrebe, in ga oddaja v promet. Državni sek- tor ima velike zaokrožene komplekse gozdov; to mu olajšuje pripravo in izvedbo velikopoteznih načrtov za napredek. Prav zaradi take prednosti postaja tudi za razdrobljeno kmečko gozdno posest neizbežno, da se preko zadrug poveže v gospodarske enote velikega prostora ter začne s snovanjem skupnih načrtov za pogozdovanje, gojitev gozdov, gradnjo cest, strokovno upravo itd. S kakšnim letnim pridelkom lesa obratuje naše gozdno gospodarstvo, je osnovno vprašanje našega gozdarstva. Za odgovor imamo le približne cenitve. Inventarizacija vseh gozdov, ki je v teku, nam bo pomagala do vpogleda v stvarno stanje gozdov, njih rast, vrste lesa in starost ter do ugotovitve, kakšiie zaloge so na uporabo. Verjetno je, da zaloge ne dosegajo poprečno niti 120 m^ na ha; v tem primeru bi bil letni pridelek, ki je istoveten s prirastkom, komaj polovica dosegljivega pridelka. Sedanji letni donos cenimo na več sto milijonov dinarjev. V kateri drugi panogi gospodarstva bi mogli tak donos brez posebno velikih investicij podvojiti, kakor je to dosegljivo v gozdarstvu spričo produktivnosti naših gozdov in ob primerno dobrem bodočem gospodarstvu? Vsako povečanje pridelka lesa pa odpira nove možnosti za delo, industrijo in promet, s tem pa tudi nove vire za dohodke narodnega gospodarstva. Nove naloge gozdarstva so danes dokaj enostavnejše, kot so bile še pred nekaj desetletji, kajti tehnika je svoje zahteve do gozda zelo poenostavila. Les se še vedno v ogromnih množinah potrebuje za stavbno gradivo, ne pa več v dimenzijah, kot še pred kratkim; po drugi strani pa ga moderna industrija zahteva za surovino, za katero ne stavlja tako rekoč nobenih pogojev glede debeline, dolžine, oblike, vrste, starosti, saj praktično potrebuje le lesno substanco. Če se je po tržnih zahtevah pred nedavnim oddajal les z obratovalno dobo 80 do 100 let — ko prirastek že zelo upada, donosnost pa je bila nadoknadena s prednostjo določenih sorti-mentov — bomo danes vzporedno s tehničnim napredkom 1 e s n e i n d u s t r i j e verjetno znižali obratovalno dobo in težili z a č i m večjo proizvodnjo zdrave lesne gmote. Jasno je, da ob tako postavljenih nalogah ne bomo zanemarili posebnih ugodnosti, ki jih nudi naša narava določenim vrstam lesa: naj bodo omenjena za primer naravna rastišča macesna, ki so bila v preteklosti premalo upoštevana, pa tudi ostalim vrstam: jesenu, javoru, bukvi,, kostanju, ceru, jelši, topolu itd. bomo priznsli mesto, ki ga zaslužijo. Ni več drevesne vrste, ki bi bila vredna, da jo gonimo iz gozda. Uvajajmo najboljše tehnične pridobitve Pridobivanje smole v LR Makedoniji Ing. Braiiislav Pejovski (Skoplje) Ogromni razvoj industrije ob prehodu 19. stoletja v 20. je brez dvoma močno vplival na izkoriščanje borovih gozdov s smolarje-njem, ki je bilo neposredna posledica rastoče potrebe raznih industrijskih panog po kalofoniji in terpentinovem olju. Te panoge industrije namreč niso mogle računati na neko nadomestilo ali na neke sintetične proizvode, ki bi mogli zamenjati glavne derivate surove smole. Kako se je smolarjenje razvijalo po prvi svetovni vojni, nam najbolje dokazuje ZSSR, kjer so začeli proizvajati smolo šele leta 1926., ko so pridobili prvih 413 ton smole; čez deset let.pa se je produkcija dvignila že na 85.948 ton (po podatkih docenta V. S. Va-sečkina). To je šele 8% svetovne proizvodnje, ki je leta 1936. dosegla okrog 1,100.000 ton; od te količine odpade na Združene države Amerike 56%. Verjetno bodo povojne razmere zahtevale še večje množine kolofonije in terpentinovega olja, ker je z gotovostjo računati na ponovni povojni vzgon tako svetovne' kakor tudi naše industrije. Od navedene količine se pridobiva sko-ro ®/« kolofonije in terpentinovega olja s smolarjenjem stoječih dreves, a samo Ve z ekstrakcijo panjev, odpadkov itd. Poglejmo, kaj je bilo v tem oziru doseženega že v predapirilski dobi v Makedoniji. Ostale ljudske republike z izjemo Slovenije, ki je začela smolariti šele leta 1946., niso praktično ničesar, storile na tem področju izkoriščanja borovih gozdov. V Makedoniji, približno 45 km južno od Skoplja, v vaseh porečkega okraja: Taževo, Porova Breznica in Trebovlje smolarijo na črnem boru že iz preteklega stoletja, če že ne od prej. Pripovedujejo namreč, da je kmetovalce teh vasi naučil smolariti neki grški misijonar že v začetku 19. veka. Mislimo pa, da to ne drži. Smolarjenje se je začelo pod vplivom tržnih razmer v času turške nadoblasti. V današnji Orčijr je smolarjenje že zelo staro; svoje smolne proizvode so ürki prodajali na takratnih bližnjih tržiščih, kakor v Skoplju, Bitolju, Prilepu in Solunu. Verjetno je torej, da so samo pod tržnimi vplivi v želji po zaslužku začeli kmetovalci teh vasi, ki so zelo siromašni, pridobivati smolo. Sama tehnika smolarjenja v teh krajih je zelo primitivna, neracionalna in se ne briga za fiziološke lastnosti dreves, kar ima za posledico celo vrsto nepovoljnih pojavov v prirastku itd. Odprtina rane — smolina — je zelo velika ter zajema skoro 7s celotnega drevesnega obsega. Ti kraji so tipične planinske vasi; prebivalcem je glavni zaslužek živinoreja in smolarjenje, ki jim dajeta gotove dohodke za kritje vsakdanjih potreb, skromnega vaškega življenja. Gozdovi so sklenjeni, čeprav so sicer razdeljeni med kmetovalce. Vsak kmetovalec ima po nekaj sto borovih dreves-molznic, kakor Jih sami'imenujejo. Vsak lastnik sam skrbi za manipulacijo pri pridobivanju smole, kakor tudi sam prodaja surovo smolo ali pa jo v vasi predeluje v terpentin in kolofonijo ter prinaša na trg. Vasi imajo po en ali dva kotla, v katerih smolo kuhajo in predelujejo. Način kinetskega smolarjenia. (Foto: ing. Em) Način smolarjenia v Kapiiii. (Foto: ing. Em) Kotli so bakreni in podobni kotlom za kuhanje žganja. Takoj moramo poudariti, da sta ta kolofonija in terpentin zelo slabih tržnih kakovosti zaradi primitivne tehnike pridobivanja smole, manipula- Mm: Prvotna zgradba destilacije v Kapini. (Foto: Ing. Pejovski.) cije z njo in predelave. Pri predelavi se surovine ne filtrirajo tako, da so proizvodi zelo nečisti. Kolofonija je skoro črna, polna prahu in peska ter skoro nerabna v sodobni proizvodnji lakov. Terpentin je moten, slabe kakovosti in zelo oksidira. Kolofonijo in terpentin prinašajo kmetovalci na tovornih konjih na prodaj v Skoplje in deloma tudi v Prilep, najvažnejši središči potrošnje. Konj lahko nese do 100 kg tovora. Te proizvode največ rabijo lokalne tovacne mila ter trgovine -barv. in lakov. Prenašajo jih okrog 50 km daleč, iz česar vidimo, s kako velikimi težkočami je zvezan ta zaslužek. Letna proizvodnja te domače obrtne panoge znaša okrog 80.000 kg surove smole. Za *to smolarjenje, ki ima značaj neke domače obrti, so se gozdarski strokovnjaki začeli zanimati že v začetku leta 1935., ko se je v sestavu tedanje Direkcije gozdov v Skoplju osnovala prva smo-larska režija. Pred uvedbo samega režijskega smolarjenja so se skozi tri leta vršila terenska raziskovanja s poskusnimi polji po Makedoniji, tako na črnem in rdečem boru kakor tudi na moliki in muniki. Ti-poskusi so bili ne samo temelj za prvo praktično delo, temveč so nam dali tudi dragocene podatke za organizacijo celotnega bodočega smolarskega dela v Makedoniji. V porečju Treske, v porečkem okraju na, eebrih planine Naradžice, na črti Kapina— Podište se razprostirajo državni gozdovi črnega bora na površini okrog 2000 ha. Težkoče pri razširjenju smolarjenja v največjem kompleksu makedonskih borovih gozdov, t. j. morihovsko-rožden-skem, so bile ogromne; vendar uspeh ni izostal in tako je danes to edino področje v Makedoniji, kjer. se smolari; v prvem letu režijskega smolarjpnja (1935) je dalo 65 ton smole. Naslednja leta je proizvodnja rasti a tako, da je pred vojno dosegla 110 ton smole; uspelo je tudi postaviti moderno destilacijo, ki je bila na žalost med okupacijo poškodovana, kakor tudi potrebna upravna in manipulativna poslopja. Derivata smole, kolofonija in terpentin, tako predvojne kakor sedanje proizvodnje, sta odličnih kakovosti in lahko v vsakem oziru zadovoljita;-potrebe naše domaČe industrije. Sedanji terpentinski zavod Kapiha smolari na površini ,900 ha, ker je lanskega leta požar uničil 400 ha najboljših sestojev, kjer je 'bilo uvedeno smolarjenje. Smolarjenje obsega okoli 110.000 smolin. Donos na smolino znaša 850 gr pri^ turnusu 40 zarezavanj tako,^ da se letno dobi 90.000 do 95.000 kg surove smole. Uporablja se francoska metoda smolarjenja »na živo« (dolgoročno smolarjenje) z naslednjimi merami smoline: širina 9 cm, globina 1 cm. Pri enoletnem zarezovanju doseže smoliha višino 60 cm. _ Na vsem področju, kjer se vrši smolarjenje, so zgrajene poti in steze, da bi delavci smolarji imeli lažji pristop. Samo eno, toda najvažnejše vprašanje — prevoz smolnih derivatov z mesta predelave Kapine do Skoplja v razdalji 38 km — do danes še ni uspešno rešeno. Do sedaj kolofonijo in terpentinsko olje prenašajo tovorni konji in mezgi, kar pomeni drag in nesodoben način transporta, toda trenutno edino mogoč, ker je vaška pot v dolžini nad 20 km neuporabna za kako drugo prenosno sredstvo kot konja. Upamo pa, da Ijomo tudi to vprašanje v kratkem ugodno -rešili tako, da bomo kmalu lahko uporabljali vsaj voz, če že ne tovorni avto, kar bo seveda zaradi zmanjšanih prevoznjh stroškov znižalo tudi prodajno mM Prva manipulativna zgradba v Kapiiii. (Foto: Vrtar.) ceno. Letos se kolofonija prodaja po 16—22 din kg (po kakovosti), a terpentinovo olje po 33-^38 din kg, vskladiščeno v Skopljii. i !v