  
LEX LOCALIS - REVIJA ZA LOKALNO SAMOUPRAVO 
Let. 6, Št. 4, stran 489 - 525, Oktober 2008  
 
                                                          
 
 
 
Lokalna geodetska služba 
 
 
JANKO TROBIŠ6
 
IZVLEČEK Lokalna geodetska služba sistematično zagotavlja podatke, 
ki so pomembni za izvajanje strateških usmeritev trajnostnega razvoja 
in racionalnega gospodarjenja s prostorom in okoljem občin in širših 
lokalnih skupnosti. Pomembna je tudi, kot javni servis za oskrbovanje 
podatkov strokovni in zainteresirani javnosti pri njihovem nadaljnjem 
delu, kakor tudi za zagotavljanje podatkov na državnem nivoju in v 
okviru evropskih integracij. 
 
V prispevku avtor pojasnjuje zakaj se institut lokalne geodetske službe 
razlikuje v posameznih lokalnih skupnostih. Osrednji del prispevka je 
namenjen nekaterim dodatnim možnostim uporabe storitev iz področja 
lokalne geodetske službe. Te storitve lahko bistveno pripomorejo k 
boljšim političnim odločitvam lokalnih skupnosti pri sprejemanju 
strateško pomembnih odločitev. 
 
 
Ključne besede: • Slovenija • lokalna samouprava • lokalna geodetska 
služba • javna infrastruktura • prostorsko načrtovanje 
 
 
NASLOV AVTORJA: Janko Trobiš, univ. dipl. pravnik, Mestna občina Celje, Trg Celjskih 
knezov 9, 3000 Celje, Slovenija, e-pošta: janko.trobis@celje.si. 
 
ISSN 1581-5374 Print/1855-363X Online © 2008 Lex localis (Maribor, Graz, Trieste, Split) 
Dostopno na http://pub.lex-localis.info. 
  
LEX LOCALIS - JOURNAL OF LOCAL SELF-GOVERNMENT 
Vol. 6, No. 4, pp 489 - 525, October 2008  
 
 
                                                          
 
The Local Geodetic Service 
 
 
JANKO TROBIŠ7
 
ABSTRACT The local geodetic service systematically provides 
information that is relevant to the implementation of the strategic 
policies of the sustainable development and rational management of 
space,  municipality environment and wider local communities. It is 
also important as a public service for supplying data to the professional 
and interested public in their further work, as well as for providing 
information at the state level and within the framework of the 
European integrations. 
 
The paper explains why the institute of the local geodetic service 
differs in individual local communities. The central part of the paper 
deals with some additional possibilities of using the services from the 
area of the local geodetic service. These services can essentially 
contribute to better political decisions of local communities in making 
strategically relevant decisions. 
 
 
Key words: • Slovenia • local self-government • local geodetic service • 
public infrastructure • spatial planning 
CORRESPONDENCE ADDRESS: Janko Trobiš, BSc., Municipality of Celje, Trg Celjskih 
knezov 9, SI-3000 Celje, Slovenia, e-mail: janko.trobis@celje.si. 
 
ISSN 1581-5374 Print/1855-363X Online © 2008 Lex localis (Maribor, Graz, Trieste, Split) 
Avaliable at http://pub.lex-localis.info. 
LEX LOCALIS - REVIJA ZA LOKALNO SAMOUPRAVO 491 
J. Trobiš: Lokalna geodetska služba 
 
1 Uvod 
 
Značilnosti okolja, zlasti stanovanjskega in delovnega, lahko pomembno vplivajo 
na kakovost našega življenja (Temeljetov Salaj A. in Zupančič D., 2006). Pravno 
to okolje ureja bodisi državna ali pa lokalna uprava. Meje med lokalno in državno 
upravo pa so večkrat zabrisane, vendar je navzven mogoče najti razliko, saj 
lokalne skupnosti niso toliko usmerjene v upravno servisiranje občanov (kot se to 
pripisuje državni upravi), temveč je težišče nalog lokalnih skupnosti ozirom 
lokalne samouprave na storitvah javnega pomena, ki jih potrebujejo občani v 
njihovih naseljih (Šmidovnik, 1995). Med te storitve lahko nedvomno štejemo tudi 
lokalno geodetsko službo (v nadaljevanju: LGS).  
 
Nastanek LGS sega v obdobje nastanka »novih« občin na ozemlju Republike 
Slovenije. To obdobje je  povzročilo kar nekaj preobrazb, ki so začele vplivati na 
življenje prebivalcev. Na neki način se je zgodil nekakšen premik uprave k 
prebivalcem. Iz teritorialno in upravno velikih občin so nastale manjše, ki so se 
bolj približale lokalnemu prebivalstvu. Nove podobe občin  in njihove funkcije so 
postale bolj raznolike ter odvisne od njihovih naravnih podob v odvisnosti od 
kraja in časa. Na ta način so se občine približale osnovni obliki naravnih občin, 
nastalih v lokalnih skupnostih (Šmidovnik, 1995). Kljub temu občine niso postale 
popolnoma avtonomne in neodvisne od širše  skupnosti oziroma države. Današnje 
občine so vpete v organizem države tako, da opravljajo nekatere javne naloge, ki 
jim jih določi država. Naloge se razlikujejo glede na to, ali so v izvirni 
pristojnostih občine (občinske naloge) ali pa je država prenesla izvajanje državnih 
nalog na občine (prenesene naloge). Ena izmed nalog, ki jo je država določila kot 
občinsko izvirno pristojnost je tako postala tudi LGS. Služba je vpeta v cel sklop 
nalog, ki jih izvajajo občine, kot je načrtovanja prostora, izvajanje nalog 
komunalnih javnih služb, razvoj podjetništva, turizma ipd.  Njeno vlogo 
največkrat lahko povežemo s prostorom oziroma njegovim načrtovanjem, ki je 
izrazito interdisciplinarna dejavnost, v katerem sodeluje zelo širok spekter 
različnih strok in subjektov, kot so državni subjekti, organi lokalne samouprave, 
civilne družbe, ostala zainteresirana javnost, politični subjekti ipd. Eden izmed teh 
strokovnih subjektov je tudi celotna geodezija, v njenem okvirju  geodetska 
dejavnost, katere sestavni del je tudi LGS. Splošno znano je, da stroke niso namen 
same sebi, temveč dosegajo najboljše rezultate v medsebojnem sodelovanju in 
iskanju skupnih ciljev. Ti skupni cilji so oziroma bi morali biti dajanje ustreznih 
strokovnih razlag, strokovnih rešitev ter odločitev, ki naj bi bili podlaga političnim 
odločitvam na vseh ravneh odločanja. Tudi delovanje političnih struktur na 
lokalnem nivoju, je oziroma mora biti podrejeno nekaterim osnovnim 
dogovorjenim skupnim izhodiščem širših političnih skupnosti. V te se nedvomno 
uvršča tudi Evropska unija, katere cilj je vzdržen prostorski razvoj, ki pomeni, da 
ob primernem gospodarskem in splošnem razvoju čim bolj ohranimo naravno 
okolje (Glossary, 2006). 
 
492 LEX LOCALIS - JOURNAL OF LOCAL SELF-GOVERNMENT 
J. Trobiš: The Local Geodetic Service 
 
 
Zaradi časovnega odmika od prve pravne ureditve LGS in povsem novega 
dojemanja prostora oziroma prostorskega razvoja, se poraja kar nekaj vprašanj 
glede vloge in pomena LGS.  Ali je pravna ureditev LGS še  ustrezna?  Ali imajo 
občine, kot nosilke nalog LGS, dovolj pristojnosti? Ali so LGS dovolj 
usposobljene? Ali občine posvečajo LGS dovolj pozornosti? Ali se občine 
zavedajo možnosti uporabe podatkov LGS pri svojem odločanju?  
 
V prispevku je nakazano le nekaj možnosti oziroma odgovorov na gornja 
vprašanja. 
 
2 Obstoječa pravna ureditev lokalne geodetske službe 
 
Čeprav se naloge lokalne geodetske službe pojavljajo že v pradavnini (namen 
obdavčenja, vzdrževanja in gradnje komunalne infrastrukture ipd.) se je na pravni 
način institut lokalne geodetske službe v Sloveniji pojavil šele leta 2000 s 
sprejetjem Zakona o geodetski dejavnosti (v nadaljevanju: ZGeoD).1 Institut je 
neločljivo povezan s temeljno zakonodajo s področja ustanavljanja prvega nivoja 
lokalne samouprave, zanj pa je najpomembnejši Zakon o prevzemu državnih 
funkcij, ki so jih do 31. 12. 1994 opravljali organi občin.2 Po tem zakonu so 
pristojna ministrstva in upravni organi v njihovi sestavi prevzeli naloge, ki so jih 
do takrat opravljali občinski organi, med drugimi tudi geodetsko službo (4. člen). 
 
Razmejitev nalog geodetske službe med državno in LGS, predvideva ZGeoD na  
naslednji (14. člen): 
• naloge državne geodetske službe opravlja Geodetska uprava Republike 
Slovenije,  
• razvojno in strokovno-tehnične naloge izvaja Geodetski inštitut 
Republike Slovenije,  
• del nalog s področja kartografskega in topografskega sistema pa med 
drugimi opravlja tudi Ministrstvo za obrambo, 
• za opravljanje nalog lokalne geodetske službe so po zakonu pristojne 
občine. 
 
Vse preostale naloge in postopki v zvezi z nalogami geodetske službe opravljajo 
geodetska podjetja v skladu in načinom, kot ga opredeljuje ZGeoD. 
 
Nosilci geodetskih storitev so se s tem spremenili. Državna geodetska služba je 
tako prevzela področje osnovnega geodetskega sistema, zemljiškega katastra, 
katastra stavb, državne meje, prostorskih enot in hišnih številk, medtem ko se je 
področje kartografskega sistema, topografskega sistema, evidentiranja 
gospodarske javne infrastrukture in delno tudi sistema prostorskih enot, prepleta 
med različnimi subjekti, kar lahko prikažemo z naslednjo shemo: 
 
LEX LOCALIS - REVIJA ZA LOKALNO SAMOUPRAVO 493 
J. Trobiš: Lokalna geodetska služba 
 
Shema 1:  Delitev nalog geodetske dejavnosti med subjekte (prirejeno po viru 
GURS-a)  
 
 
kataster stavb 
državna meja 
prostorske enote 
topografski sistem 
G
U
R
S 
zemljiški kataster 
osnovni geodetski sistem
kartografski sistem 
M
O
R
S 
gosp. javna infrastruktura. 
LO
K
A
LN
A
 
SK
U
PN
O
ST
 
G
EO
D
ET
SK
A
 P
O
D
JE
TJ
A
 
 
Zakon je sicer urejal razmejitev upravnih nalog in pristojnosti med državo in 
občinami, kar pa še zdaleč ni bilo bila preprosto. Temeljna vprašanja, ki so se ob 
tem pojavljala, so izhajala iz tega, da ob prehodu pristojnosti ni bilo dovolj jasno, 
katere upravne naloge naj bi prevzela država od prejšnjih občin in katere upravne 
naloge naj bi še naprej opravljale nove občine ter kdaj naj bi jih začele opravljati. 
Za izvedbo te razmejitve so bili postavljeni prekratki roki in je zaradi tega 
prihajalo do situacij, ki so povzročale bodisi pravne praznine ali pa nastanek 
sporov zaradi pristojnosti. Država je predvidevala, da bo vprašanja razmejitve 
lahko urejala sproti, z zakonodajo po posameznih področjih (Jerovšek, 1995). 
Okoliščine pa so privedle do tega, da so bili predpisi, ki so urejali področje 
razmejitve pristojnosti in prevzem upravnih nalog, dani v ustavno presojo.  
 
V ustavnopravnih presojah je Ustavno sodišče RS ugotovilo, da zakonodajalec pri 
prehodu iz prejšnjega komunalnega sistema na ustavno koncipirani sistem lokalne 
samouprave ne sme uvajati predpisov, ki pomenijo kršitev ustave zaradi tega, ker 
ni pravočasno poskrbel za sprejetje ustreznih predpisov.3
 
Tudi ZGeoD je moral preko ustavnopravne presoje, in sicer v delu, ki se nanaša  
na pristojnost nalog lokalne geodetske službe kot izvirne pristojnosti občin.4 S tem 
je bil dan v presojo edini zakonski vir, ki bolj natančno opredeljuje delitev med 
državno in lokalno geodetsko službo. V tej odločitvi je US zapisalo, da spadajo 
naloge lokalne geodetske službe v njeno izvirno (občinsko) pristojnost,5 kar izhaja 
tudi iz trditve, da gre nižjim enotam toliko oblasti in toliko pravic (te ima sama iz 
sebe, iz svoje lastne biti, na temelju svojega naravnega območja), kot jih 
potrebujejo za samostojno urejanje vseh svojih zadev (Grafenauer, 2000). 
494 LEX LOCALIS - JOURNAL OF LOCAL SELF-GOVERNMENT 
J. Trobiš: The Local Geodetic Service 
 
 
Iz tega sledi, da na podlagi 140. člena Ustave RS spada področje delovanja 
lokalne geodetske službe v delovno področje samoupravnih lokalnih skupnosti kot 
izvirna pristojnost občine,6 ki zagotavljajo tudi sredstva za delovanje LGS v 
njihovih proračunih. ZGeoD pa jim  prepušča  fakultativni način njihovega 
organiziranja - kot službe v okviru občinske uprave ali  kot skupni organ občinske 
uprave ali kot podelitev koncesije geodetskemu podjetju (26. člen). V praksi se je 
to izvajalo in udejanjalo zelo različno, kar je razvidno iz naslednjega grafa: 
 
NAČIN ORGANIZIRANOSTI LGS
3% 5%
52%
3%
37%
samostojna v okviru uprave zunanji izvajalec drugače ni organizirana
 
 
STRUKTURA NAČINA ORGANIZIRANOSTI LGS
3%
5%
3%
37%
0%
6%
41%
5%
51%
samostojna v okviru uprave drugače ni organizirana
koncesija pogodba občasno JN drugo
 
LEX LOCALIS - REVIJA ZA LOKALNO SAMOUPRAVO 495 
J. Trobiš: Lokalna geodetska služba 
 
Kljub zelo raznolikim ureditvam lokalnih geodetskih služb, ki so jih občine 
upoštevale, je iz rezultatov ankete (54 odgovorov od 194 občin, ki jim je bila 
posredovana anketa) vseeno mogoče zaslediti neke osnovne vzorce ureditve. 
Največ občin ima urejeno lokalno geodetsko službo kot občasna javna naročila  
preko zunanjega izvajalca in glede na potrebe (52 %), 37 % anketiranih občin 
sploh nima organizirane lokalne geodetske službe, peščica občin pa ima 
organizirano lokalno geodetsko službo v okviru občinske uprave (5 %). Način 
ureditve lokalne geodetske službe se  lahko razlikuje, bodisi je služba organizirana 
kot samostojni oddelek ali pa v okviru drugih služb občinske uprave. Zanimivo je, 
da nobena izmed občin, ki so oddale odgovore na anketo, ni oddala nalog lokalne 
geodetske službe s koncesijo. 
 
Gledano rezultate tistih občin, ki oddajo dela zunanjim izvajalcem, je 86 % tistih, 
ki oddajo dela preko občasnega javnega naročila, 9 % preko pogodbe in 5 % na 
drugačen način.  
 
Iz zgornjih podatkov je razvidno, da podatki glede organiziranosti lokalne 
geodetske službe nakazujejo na to, da občine v veliki večini prepuščajo storitve 
LGS zunanjim izvajalcem. Vzroki za način organiziranja lokalne geodetske službe 
verjetno ne tičijo v odvisnosti  odločitev vodstva občine o načinu organiziranja 
občinske uprave, temveč tudi od drugih dejavnikov. Občinske uprave so različno 
strokovno in upravno usposobljene. Pri tem ni nujno, da so bolj strokovno 
usposobljene »stare« občine, ki so imele že vzpostavljen sistem uprave od 
novonastalih občin. Pri marsikateri novonastali občini je bila vzpostavitev nove 
občinske uprave lahko prednost, saj ni bila obremenjena z bremeni preteklosti in z 
uveljavljeno prakso (Gosar, 2007). 
 
Pestrost ureditve je odvisna tudi od razvojne naravnanosti politike občine in 
načina razreševanja obstoječih problemov s področja delovanja občine. Prav tako 
je odločitev o organiziranosti lokalne geodetske službe soodvisna od ureditve 
javnih služb s področja gospodarske javne infrastrukture, kompleksnosti prostora 
(naravne danosti, kulturna dediščina, druge prostorske omejitve ipd.), vpetosti 
gospodarstva in negospodarstva v razvoj občine, poselitvene politike, potreb po 
čezmejnem sodelovanju s sosednjimi občinami in še bi lahko naštevali.    
 
Kot je raznolika organiziranost lokalne geodetske službe, so raznoliki tudi 
kadrovski in finančni viri za izvajanje nalog lokalne geodetske službe. Občinske 
uprave se v veliki večini strinjajo, da je delovanje LGS zelo pomembno (81 %), le 
9 % pa z delovanjem LGS ni zadovoljno. 
 
496 LEX LOCALIS - JOURNAL OF LOCAL SELF-GOVERNMENT 
J. Trobiš: The Local Geodetic Service 
 
 
POMEMBNOST LGS
30%
51%
16%
3%
Zelo potrebno Potrebno Manj potrebno Nepotrebno
 
 
ZADOVOLJNOST Z LGS
14%
77%
9%
Zelo zadovoljno Povprečno zadovoljno Nezadovoljno
 
 
Pri določanju nalog LGS se je zakonodajalec zaradi nevmešavanja v izvirno 
pristojnost občin omejil le na nekatere izmed osnovnih nalog LGS (vzpostavitev, 
vodenje in vzdrževanje katastra komunalnih naprav, lahko pa tudi vzpostavitev, 
vodenje in vzdrževanje temeljnih topografskih načrtov v velikih merilih in druge 
naloge lokalnega pomena). Omenjene naloge še zdaleč niso dovolj za 
zadovoljevanje potreb občin glede na naloge po 21. členu Zakona o lokalni 
samoupravi,8 zato v nadaljevanju poleg navedenih nalog v zakonu nakazujem 
nekaj dodatnih možnosti nalog LGS. 
LEX LOCALIS - REVIJA ZA LOKALNO SAMOUPRAVO 497 
J. Trobiš: Lokalna geodetska služba 
 
2.1 Podatki lokalne geodetske službe po sedanji pravni ureditvi 
 
2.1.1 Kataster komunalnih naprav 
 
Obveznost občin vzpostavitve, vodenja in vzdrževanja katastra komunalnih 
naprav je določena ne samo v ZGeoD, temveč tudi v Zakonu o prostorskem 
načrtovanju (v nadaljevanju: ZPNačrt)9 in predstavlja eno izmed poglavitnih nalog 
lokalne geodetske službe. Gospodarska javna infrastruktura postaja pomembno 
javno premoženje, saj je njen obseg v Republiki Sloveniji po do zdaj zbranih 
podatkih v skupni dolžini približno 183.000 km (Mlinar, 2007). Eden izmed 
razlogov, da se ta del premoženja že prej ni ustrezno evidentiral, je verjetno tudi v 
tem, da ti podatki niso našli končnih uporabnikov (Rakar, 2004). Zato je bila 
evidenca bolj namenjena sami sebi, kot neka tehnična evidenca za potrebe 
geodezije, ni pa bila v ospredju uporaba zbranih podatkov pri posegih v prostor, 
prav tako pa na tak način zbrani podatki niso bili osnova za upravljanje s 
posamezno infrastrukturo. (Mlinar et al., 2006, str. 239). Drug vidik je tudi višja 
stopnja varovanja zasebne lastnine in s tem urejenost lastniško pravnih razmerij na 
zemljiščih.  
 
Kljub zakonskim obveznostim pa stanje katastra komunalnih naprav oz. 
gospodarske javne infrastrukture po občinah še vedno ni ustrezno urejeno. Največ 
občin (skoraj polovica) še vedno nima vzpostavljenega skupnega katastra 
gospodarske javne infrastrukture na nivoju lastnika (občine), temveč prepuščajo to 
evidentiranje upravljavcem komunalnih vodov in naprav. Občine, ki vodijo zbirne 
katastre, so navedle, da vodijo podatke o javnih cestah lokalnega značaja. To je 
zanimivo z gledišča financiranja občin, saj se podatek o dolžini javnih lokalnih 
cest upošteva pri izračunih primerne porabe na občana po Zakonu o financiranju 
občin.10 Pri tem se poraja zanimivo vprašanje, kako bi občine evidentirale 
preostalo lokalno gospodarsko javno infrastrukturo, če bi bila tudi ta zajeta v 
izračun primerne porabe. 
 
2.1.2 Temeljni topografski načrti v velikih merilih 
 
Prostorski podatki so neločljivo povezani s prostorskim načrtovanjem, za katerega 
so na lokalnem nivoju (trenutno edine) pristojne občine. Tako kot pri ostalih 
načrtovanjih, je tudi pri prostorskemu načrtovanju popis in analiza obstoječega 
stanja prostora ena izmed najbolj temeljnih bistvenih sestavin. Še bolj podrobna in 
temeljna sestavina je geodetski načrt obstoječega (dejanskega) stanja. Ker je 
prostorsko načrtovanje ožjega lokalnega prostora v pristojnosti občin, morajo le-te 
poskrbeti tudi za podrobnejše geodetske načrte področja, ki jih nameravajo 
prostorsko urejati iz svoje pristojnosti in zanje v končni fazi sprejeti ustrezen 
pravni akt.  
 
Karte pa niso namenjene samo načrtovalcem, temveč tudi drugim. Namenjene so 
širokemu krogu uporabnikov, ki zaradi različnih potreb potrebujejo prostorske 
498 LEX LOCALIS - JOURNAL OF LOCAL SELF-GOVERNMENT 
J. Trobiš: The Local Geodetic Service 
 
 
podatke. Če se omejimo na področje lokalne samouprave, so uporabniki poleg 
planerjev, urbanistov, projektantov in drugih načrtovalcev še upravljavci javne 
gospodarske infrastrukture, upravljavci stavb, javnih in drugih prometnih površin, 
službe za zaščito in reševanje, turistične organizacije ipd. Poleg javnih 
uporabnikov so karte uporabne tudi za komercialne namene. 
 
Kot vidimo iz kroga uporabnikov, je obseg vsebin na kartah, kot to določa Zakon 
o temeljni geodetski izmeri,11 glede na današnje razmere že zdavnaj premajhen. 
Zakon občinam za njihova območja nalaga obveznost vodenja, vzpostavitve in 
vzdrževanja topografskih kart v velikem merilu. Topografske karte so potrebne 
predvsem za potrebe prostorskega in urbanističnega planiranja v občini.  
 
Z uporabo digitalnih tehnologij se povečuje tudi natančnost podatkov kakor tudi 
možnosti nadgrajevanja osnovnih prostorskih podatkov z drugimi vsebinami, ki 
lahko nudijo udeležencem v procesih prostorskega planiranja bistveno več 
informacij o prostoru, ki se ureja. Ker je proces urejanja prostora oziroma 
prostorskega razvoja interdisciplinaren, je zato še kako pomembno, da so 
udeležencem v procesu prostorskega načrtovanja potrebni podatki enako dostopni 
in objektivno razumljivi (Petrovič, 2007). Seveda pa so na drugi strani potrebni 
strokovnjaki in določena znanja za uporabo teh podatkov v procesu. Da bi lahko te 
podatke uporabljali pravilno, morajo uporabniki poznati in razumeti način 
nastanka podatkov in njihovo kvaliteto (Petrovič et. al., 2005). 
 
3 Možnosti obsega nalog lokalne geodetske službe  
 
3.1 Upravljanje nepremičnega premoženja lokalnih skupnosti 
 
Za učinkovito in kakovostno upravljanje premoženja ter za sprejemanje odločitev 
je potrebno veliko znanja ter kvalitetne nepremičninske evidence in seveda tudi 
finančna sredstva. Problem neurejenih nepremičninskih evidenc lokalnih 
skupnosti lahko povzroča posledice, ki negativno vplivajo na zagotavljanje 
njihovih ustavnopravnih nalog. Primeri slabe prakse zaradi nevzpostavitve 
evidence nepremičnin so lahko: 
 
• nakup poslovno nepotrebnih nepremičnin, za katere bi lahko občina 
zagotovila nepremičnine iz obstoječega fonda nepremičnin, ki so že v 
lasti občine, pa zanje ne ve, 
• prodaja nepremičnine, ki jo občina potrebuje na drugem področju, 
• »dvojni nakup« nepremičnine zaradi nevpisane nepremičnine v zemljiško 
knjigo, 
• neupravičena uporaba nepremičnin v lasti občin (uzurpacija) s strani 
občanov ali pravnih oseb ipd. 
 
Zavedanje neurejenosti tega področja je bilo mogoče zaznati tudi pri spreminjanju 
zakonodaje s področja stvarnega premoženja države in občin. Predlagatelj je v 
LEX LOCALIS - REVIJA ZA LOKALNO SAMOUPRAVO 499 
J. Trobiš: Lokalna geodetska služba 
 
predlogu ugotavljal, da ocenjena vrednost nepremičnin presega dobrih osem 
milijard evrov, dosedanja  predmetna ureditev pa je nesistematična in se zaradi 
tega pojavljajo problemi gospodarnosti in transparentnosti upravljanja in 
razpolaganja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti 
ter pomanjkanja možnosti prilagajanja upravljavcev nenehno spreminjajočim se 
razmeram na trgu.12
 
Za potrebe upravljanja z nepremičninami s strani občin za vzpostavitev, vodenje 
in vzdrževanje nepremičninskih evidenc je največkrat odgovorna geodetska 
stroka, na občinskem nivoju pa je glede na sedanjo zakonsko ureditev odgovorna 
LGS. Nekatere vidike uporabnosti vzpostavitve evidence premoženja občin lahko 
prikažemo kot:  
a) možnost interaktivne inventarizacije potrebnega premoženja, 
b) enostavna priprava podatkov v skladu z zakonodajo s področja razpolaganja 
stvarnopravnega premoženja občin, 
c) pregled pravno neurejenih nepremičnin: 
• vpis lastninske in drugih pravic, kjer še ni vknjižena (zaradi pravnih 
prednikov občin, prenos pravic na državne sklade ipd.), 
• vzpostavitev lokalnega javnega dobra tam, kjer še ni vzpostavljeno,  
• ureditve služnosti,  
• enostavno evidentiranje nepremičnin, oddanih v najem oz. zakup,  
d) preprečevanje poškodovanja gospodarske javne infrastrukture ipd. 
 
Primer vsebin in toka podatkov nepremičnega premoženja lokalnih evidenc je 
razviden iz naslednje sheme: 
 
500 LEX LOCALIS - JOURNAL OF LOCAL SELF-GOVERNMENT 
J. Trobiš: The Local Geodetic Service 
 
 
Shema 2:  Evidenca nepremičnega premoženja občine - prikaz vsebin in toka 
podatkov 
 
St
at
ist
ič
ni
 u
ra
d
R
S
G
eo
de
ts
ka
 u
pr
av
a 
R
ep
ub
lik
e 
Sl
ov
en
ije
Ze
m
lji
šk
a 
kn
jig
a
D
R
ŽA
V
N
E 
EV
ID
E
N
C
E
EV
ID
E
N
C
A 
N
EP
R
EM
IČ
N
E
G
A
 P
R
EM
O
ŽE
N
JA
 O
B
Č
IN
E
M
in
is
trs
tv
o 
za
 n
ot
ra
nj
e 
za
de
ve
 C
R
P
O
B
Č
IN
SK
E
 
EV
ID
E
N
C
E
 
M
in
ist
rs
tv
o 
za
 
ok
ol
je
 in
 
pr
os
to
r
- n
am
en
sk
a 
ra
ba
Z
em
lj
iš
ki
 
ka
ta
st
er
K
at
as
te
r 
st
av
b
Z
bi
rn
i 
ka
ta
st
er
 G
JI
Pr
os
to
rs
ke
 
en
ot
e
K
ar
to
gr
af
sk
i s
is
te
m
To
po
gr
af
sk
i 
si
st
em
PO
DA
TK
I O
 D
E
JA
N
SK
IH
 L
AS
TN
O
ST
N
IH
 N
EP
R
EM
IČ
N
IN
E
PO
DA
TK
I O
 P
R
AV
NI
H 
LA
ST
N
O
S
TN
IH
 
N
EP
R
EM
IČ
N
IN
E
Po
da
tk
i o
 la
st
ni
št
vu
 in
 d
ru
gi
h 
pr
av
ic
ah
K
M
ET
IJ
SK
A 
ZE
M
LJ
IŠ
Č
A
U
PR
AV
LJ
AV
C
I Z
EM
L
JI
ŠČ
U
PR
AV
L
JA
V
C
I S
TA
V
B
U
P
R
AV
L
JA
V
C
I 
IN
FR
A
ST
R
U
K
T
U
R
E
G
R
A
D
BE
N
E 
PA
R
C
EL
E
O
B
Č
IN
E 
IN
 O
SE
B
E 
JA
V
N
E
G
A
 P
R
AV
A
 (J
AV
N
A
 P
O
D
JE
T
JA
, J
AV
N
I Z
AV
O
D
I i
pd
.) 
-
-U
PR
AV
L
JA
V
C
I N
E
PR
E
M
IČ
N
E
G
A
 P
R
E
M
O
Ž
E
N
JA
 O
B
Č
IN
E
ST
A
N
O
VA
N
JA
 
PO
SL
O
V
N
I P
R
O
ST
O
R
I
D
RU
G
E 
ST
AV
B
E
LO
K
A
LN
A
 IN
FR
A
ST
R
U
K
TU
R
A
:
-
pi
tn
a 
vo
da
 in
 o
dv
aja
nj
e o
dp
lak
 (j
av
ni
 v
od
ov
od
 in
 
ka
na
liz
ac
ija
)
-
os
kr
ba
 s 
pl
in
om
  a
li 
 z 
dr
ug
o 
to
pl
ot
no
 en
er
gi
jo
 (n
pr
. 
PO
D
AT
K
I:
o 
up
or
ab
ni
ki
h 
oz
iro
m
a 
na
je
m
ni
ki
h,
 v
iš
in
e 
na
je
m
ni
n 
oz
. z
ak
up
ni
n,
vr
ed
no
st
i
 n
ep
re
m
ič
ni
n 
(k
nj
ig
ov
od
sk
e,
 tr
žn
e 
ip
d.
), 
st
ro
šk
ih
 v
zd
rž
ev
an
ja
, p
ra
vn
ih
 d
og
od
ki
h
– 
te
rja
tv
e,
 iz
te
rja
ve
,  
od
po
ve
di
, d
at
um
u 
gr
ad
nj
e,
 d
at
um
u 
pr
en
ov
e,
de
ja
ns
ke
 p
ov
rš
in
e
na
m
em
bn
os
t z
em
lji
šč
, o
m
ej
itv
e 
ra
be
 v
 p
ro
sto
ru
, p
ro
sto
rs
ki
 p
od
at
ki
 o
bč
in
e,
 
va
ro
va
nj
e 
ku
ltu
rn
e 
in
 n
ar
av
ne
 d
ed
iš
či
ne
 ip
d.
PO
D
AT
K
I:
ob
ra
tn
ih
 k
at
as
tro
v 
(d
ol
ži
ne
, m
at
er
ia
li,
 
le
ta
 iz
gr
ad
nj
e,
 p
re
no
ve
, g
lo
bi
ne
, k
ap
ac
ite
te
...
)
 
LEX LOCALIS - REVIJA ZA LOKALNO SAMOUPRAVO 501 
J. Trobiš: Lokalna geodetska služba 
 
 
3.2 Izboljšanje evidentiranja lokalne gospodarske javne infrastrukture 
 
Posledice zaradi slabih evidenc gospodarske infrastrukture so bolj evidentne in se 
v praksi tudi bolj pogosto opazijo ter čutijo posledice kot pri ostalih 
nepremičninah.   
 
Vzroki, da gospodarske javne infrastrukture nimamo v Republiki Sloveniji 
ustrezno evidentirane, so večplastni. Najbolj pogost vzrok je v zastarelosti 
izgrajene infrastrukture, saj je bilo največ obstoječe infrastrukture zgrajene že pred 
več desetletji ali celo stoletji. Kot drug vzrok lahko navedemo, da se zgrajena 
gospodarska javna infrastruktura ni ustrezno geodetsko izmerila in evidentirala 
(Mlinar, 2007), v primerih, ko pa se je, se bodisi ni ohranila dokumentacija ali pa 
ni bila posredovana ustreznim organom za evidentiranje. Velik problem je tudi, 
ker gre za infrastrukturo, ki je večinoma zakopana v zemlji in zaradi tega s 
prostim očesom nezaznavna. Vse to se dogaja tudi zato, ker nimamo ustrezne 
evidence, s katero bi zagotovili pregled nad lokacijo objektov gospodarske javne 
infrastrukture v prostoru. Ustreznih evidenc o gospodarski javni infrastrukturi pa 
ne potrebujemo samo zaradi preprečevanja poškodb infrastrukture, ampak je nujno 
potrebna že pri načrtovanju in gradnji infrastrukturnih objektov (Mlinar, 2007, str. 
77).  Vse to neizogibno vodi k temu, da se pri izvajanju posegov v prostor, 
obstoječa gospodarska infrastruktura poškoduje ali uniči. Možnosti poškodovanja 
in uničenja gospodarske javne infrastrukture se povečujejo glede na gostoto 
infrastrukture, ki je največja v gosto pozidanih naseljih ali na gospodarsko 
intenzivnih območjih, s čimer pa se povečujejo tudi stroški v zvezi s tem. Stroški, 
ki so posledica poškodovanja ali uničenja infrastrukture, so ogromni. Tu se ne 
smemo omejiti zgolj na neposredne materialne stroške poškodb infrastrukture. 
Posredni stroški, ki se kažejo npr. kot izpad dela zaradi prekinjenega električnega 
omrežja ali optičnega kabla, evakuacija ljudi zaradi uhajanja plina itd., so mnogo 
večji od neposrednih materialnih stroškov. Nepoznavanje lokacije objektov, ki 
ležijo pod površjem, privede marsikdaj tudi do fizičnih poškodb ljudi, ki presekajo 
električni kabel ali plinovod (Mlinar, 2007, str. 77). 
 
3.3 Primer dobre prakse: »Pokliči, preden koplješ« 
 
Kot primer dobre prakse lahko prikažemo primer projekta »Call before you dig« 
(pokliči preden koplješ), ki jo izvaja ameriška neprofitna organizacija »The 
Common Ground Alliance (CGA)«. Projekt je nastal na podlagi študije »Common 
Ground Study«, končane avgusta leta 1999, financirane s strani ministrstva za 
promet Združenih držav Amerike, vladne uprave za raziskave in posebnih 
programov in vladne službe za cevovodne varnosti. Namen študije je bil prikazati 
in oceniti najboljše prakse zaščite pred neželenimi poškodbami podzemne 
infrastrukture na podlagi enega klica.  
 
502 LEX LOCALIS - JOURNAL OF LOCAL SELF-GOVERNMENT 
J. Trobiš: The Local Geodetic Service 
 
 
Osnovna naloga organizacije CGA je zagotavljanje javne varnosti, zaščite okolja 
in povezovanje ter združevanje vseh servisov, ki se ukvarjajo s preprečevanjem 
poškodb podzemne infrastrukture. Istočasno je to tudi promocija najboljših praks s 
področja preprečevanja poškodb podzemnih vodov kot skupne odgovornosti vseh 
uporabnikov prostora pri tem. Organizacija je v severni Ameriki vodilna pri 
zmanjševanju poškodb vse podzemne infrastrukture in je odprta tako za 
včlanjevanje kot za pridobivanje novih dobrih praks. Sodeluje tako z javnim in 
zasebnim sektorjem za zagotavljanje učinkovite zaščite javne koristi in 
preprečevanja škod. Organizacija ima zvezni mandat za nadaljevanje izvajanja 
dobrih praks za preprečevanje škod. Ima že več kot 1.400 individualnih 
udeležencev, članov organizacije, sponzorjev in 15 delničarskih družb, ki 
združujejo lastnike podzemnih infrastruktur in industrije za preprečevanje škod. 
Člane ima tudi med predstavniki gradbene industrije, distributerji elektrike, 
telekomunikacij, plina, železnice, klicnih centrov preko enega klica, javnih del, 
izdelovalcev in dobaviteljev opreme, državnih pravnih služb, zavarovalnic, 
projektantov, reševalnih postaj.  
 
Sistem deluje na sistemu enega brezplačnega klica, ki ga izvede tisti, ki namerava 
izvesti poseg pod zemljo (zasebnik oz. lastnik zemljišča ali pa profesionalni 
gradbinec). To je lahko bodisi zaradi tega, ker nekdo želi postaviti ograjo, zasaditi 
drevo ali prepustiti kakšno drugo delo izbranemu gradbincu. Klic sproži operacijo, 
ki usmeri informacijo o nameravanem posegu na organizacijo, ki ima na tem 
območju podzemno infrastrukturo in bi utegnila biti pri posegu poškodovana. V 
nekaj dneh strokovnjak iz organizacije označi podzemni vod in s tem se lahko 
prične z varnim izkopom.  Sistem ni nadomestil državnih in lokalnih pisarn – gre 
le za poenostavitev lociranja podzemne infrastrukture na državnem nivoju, ki klice 
preusmeri na enega izmed 62 lokalnih centrov (stanje April 2007) v Združenih 
državah Amerike. Pomembno delo, ki ga opravlja organizacija, je tudi sestava  
letnih poročil o nastalih poškodbah oz. škodi - »Damage Information Reporting 
Tool« (DIRT).  
 
Zgoraj omenjena študija ugotavlja, da lahko poškodbe podzemne infrastrukture 
vplivajo na vitalne storitve in zagotavljanje nujnih življenjskih proizvodov, lahko 
pa povzročijo celo izgube življenj in poškodbe ljudi. Pri tem je potrebno 
upoštevati še izpade zagotavljanja nekaterih nujnih storitev oz. dobrin (voda, 
elektrika, plin, telekomunikacije ipd.), kar povzroča dodatne težave pri 
zagotavljanju nemotenega delovanja proizvodnje, pisarn, bolnišnic, letališč ipd.  
 
Ugotovitve iz omenjene študije se lahko nanašajo na katerikoli teritorij, državo ali 
kakšno drugo okoliščino in so zato primerljive tudi z Republiko Slovenijo. Tako 
bi lahko pri nas z napolnitvijo vseh podatkov v zbirnem katastru gospodarske 
javne infrastrukture in vzpostavitvijo prostorsko informacijskega sistema relativno 
enostavno nadgradili sistem na podoben način.   
 
LEX LOCALIS - REVIJA ZA LOKALNO SAMOUPRAVO 503 
J. Trobiš: Lokalna geodetska služba 
 
3.4 Načrtovanje prostorskega razvoja in drugih nalog s področja posegov v 
prostor  
 
Odločanje o prostorskih rešitvah je lahko za lokalne skupnosti usodno predvsem v 
primerih, ko gre za investicije, ki lahko vplivajo na celoten bruto nacionalni 
proizvod ali so kakorkoli drugače dominantne, njihov vpliv pa je odločilen za 
razvoj lokalne skupnosti. Velike investicije imajo lahko na lokalnem nivoju zelo 
velik vpliv, saj lahko presežejo in dosežejo večkratnik proračuna lokalne 
skupnosti in s tem spreminjajo njihovo podobo.  Takšni posegi globoko posežejo 
izven nivoja njihovega prostorskega vidika ter imajo zato lahko velik vpliv tudi na 
socialno in demografsko stanje lokalne skupnosti, kakor tudi na druga področja, ki 
vplivajo na kvaliteto življenja in delovnih pogojev ljudi na določenem območju. 
Pri odločanju o teh investicijah se skoraj vedno pojavljajo dileme o presojah 
upravičenosti teh investicij.  
 
Pri tem je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da se učinki zaradi vseobsežnosti, 
gospodarskega in družbenega pomena in dolgoročnosti razvojnih programov 
pokažejo šele čez čas, kar po navadi presega obdobje mandata posameznih 
politikov (Režek, 2007). 
 
Politične odločitve na lokalnem nivoju glede posegov v prostor so lahko zelo 
kompleksne in zapletene. Pri tem se srečujemo z interesi lokalnih politikov, 
interesi investitorjev in seveda  z interesi občanov. Čeprav imajo občinski sveti 
mandat sprejemanja legalnih odločitev o posegih v prostor na lokalnem nivoju, pa 
se marsikdaj lahko pojavi dilema ali so njihove odločitve tudi legitimne. Pri 
posegih v prostor se pojavlja množica interesov, ki so marsikdaj diametralno 
nasprotne. Vloga akterjev pri procesih odločanja o posegih v prostor ni enostavna: 
politiki so vpeti v lokalno okolje s podeljenim mandatom za izboljšanje 
življenjskega in delovnega okolja ljudi, ki jih zastopajo; investitorji delujejo z 
njihovim osnovnim ekonomskim namenom – ustvarjanjem dobička; občani pa 
želijo zaščiti svoje dosedanje življenjsko in delovno okolje. Zato se lahko pri 
takšnih odločitvah pojavljajo paradoksi, ki so s strani lokalnih politikov in 
občanov, prizadetih s predvidenim posegom v prostor, največkrat poznani kot 
akronim NIMBY. Na eni strani je opazna težnja po gospodarskem in družbenem 
razvoju lokalne skupnosti in s tem izboljšanju kvalitete življenja lokalnih 
prebivalcev, na druge strani pa si nihče ne želi sprememb v njegovem 
neposrednem bivalnem okolju, češ da mu bodo kršene njegove osnovne človeške 
pravice. Čeprav je pravica posameznikov v marsikaterem primeru resnično lahko 
okrnjena s predvidenim posegom v prostor, pa je obseg ali celo obstoj te navedbe 
težko dokazljiv.  Zato je zelo pomembno, da so investicije (predvsem iz javnega 
področja) ustrezno preverjene in dokazano upravičene. Za takšno preverljivost so 
nujni podatki, ki lahko dokažejo upravičenost oziroma neupravičenost investicije. 
 
Ena izmed najbolj utemeljenih in obenem zanimivih predstavitev so tri razsežne 
oziroma tridimenzionalne upodobitve. Glede na današnjo tehnologijo je logična 
504 LEX LOCALIS - JOURNAL OF LOCAL SELF-GOVERNMENT 
J. Trobiš: The Local Geodetic Service 
 
 
njena nadgradnja z možnostjo neposrednega dostopa širše javnosti. S tem imajo 
občani možnost  neposrednega sodelovanja pri oblikovanju prostora, ki ga ureja 
lokalna skupnost. Z možnostjo nastavitve različnih pogledov (tudi dinamičnih, kot 
so virtualni preleti, sprehodi po poljubno določenih smereh ipd.), vključevanjem 
drugih vsebin (npr. osončenje v določenem časovnem obdobju, prikaz visokih vod 
ob poplavah ipd.), izvajanjem prostorskih analiz ipd., lahko občani s pomočjo 
tehnologije na nek način aktivno sodelujejo pri odločanju o posegih v prostor in s 
tem posredujejo svoje predloge odgovornim za urejanje zadev s tega področja. Da 
lahko lokalne skupnosti omogočijo takšne rešitve občanom, potrebujejo prostorske 
podatke. 
 
3.4.1 Pomen zajema tridimenzionalnih prostorskih podatkov 
 
Podatke o objektih v prostoru in o samem prostoru se lahko pridobi z različnimi 
geodetskimi tehnikami, ki se jim v zadnjem obdobju dodajajo vedno  nove tehnike 
(klasična geodetska izmera, GPS meritve, fotogrametrična izmera, terestrično 
trirazsežno lasersko skeniranje ipd.).  
 
Uporabnost takšnih podatkov za upravljanje s prostorom je pomembna tudi z 
vidika lokalnih skupnosti. S prikazovanjem scenarijev v realnem trirazsežnem 
prostoru lahko občine aktivno posegajo v prostorsko načrtovanje v svojem 
prostoru in s tem pomembno vplivajo na prostorski razvoj občine v širšem smislu. 
Tako lahko občine pri svojih razvojnih odločitvah uporabijo trirazsežne 
interpretacije posegov v prostor, kar jim je v pomoč pri odločanju v zadevah iz 
njihove izvirne pristojnosti (seveda, če so predstavitve ustrezno podprte s podatki). 
Konkretno je občinam s takšnimi podatki omogočeno lažje odločanje na področju: 
• varstva naravne in kulturne dediščine,  
• umeščanja novih objektov v prostor,  
• varovanja ljudi in premoženja,  
• zagotavljanja javnih služb ter drugih njihovih nalog.  
 
3.4.2 Konkretni primeri dobrih praks treh razsežnih predstavitev posegov v  
prostor 
 
Najboljši načini odločanja na podlagi dejstev so prikazi predvidenih posegov na 
podlagi dejanskega (realnega) stanja v prostoru. Za morebitne prizadete subjekte 
zaradi predvidenih posegov v prostor (poseganje v njihove pravice), kot tudi tiste, 
ki na koncu pravno-formalno odločijo o teh posegih (politika), mora biti to 
izvedeno na dojemljiv način.  
 
Trirazsežni prikazi na podlagi realnih oz. dejanskih podatkov o prostoru pa niso 
pomembni le zaradi predvidenih posegov v prostor, temveč tudi za izdelavo raznih 
prostorskih analiz, za zaščito ljudi in premoženja, zviševanje kvalitete 
življenjskega, bivalnega in delovnega okolja,  povečanje pretočnosti prometa, 
zaščito kulturnih in naravnih dobrin, za potrebe promocije in turizma ipd. 
LEX LOCALIS - REVIJA ZA LOKALNO SAMOUPRAVO 505 
J. Trobiš: Lokalna geodetska služba 
 
Odločanje pri velikih posegih v prostor lahko predstavlja problem predstavitve  
prostorskega posega ne samo laični javnosti, temveč tudi marsikateremu 
strokovnjaku.  
 
Pri tem je morda še najpomembnejša naloga s področja zagotavljanja podatkov za 
učinkovito reševanje ljudi in premoženja ob naravnih in drugih elementarnih 
nesrečah. Zagotavljanje varnosti občanov je ena izmed temeljnih nalog lokalne 
skupnosti, kadar gre za večje obsege naravnih nesreč pa tudi države. K učinkoviti 
možnosti zagotavljanja varnosti občanov in njihovega premoženja lahko 
pripomorejo prostorski podatki in analize ter simulacije možnih stanj ob kritičnih 
situacijah. Če so zagotovljeni ustrezni kakovostni prostorski podatki in primerna 
orodja, lahko lokalna skupnost zagotovi visok nivo varnosti svojih občanov in 
njihovega premoženja (kar je tudi ena izmed njenih osnovnih nalog). Sorazmerno 
veliki stroški zagotavljanja prostorskih podatkov se lahko izredno hitro povrnejo 
ob nepričakovanih dogodkih, predvsem ob naravnih in drugih nesrečah. Ob 
morebitnih rešitvah življenj, je o teh stroških sploh neprimerno govoriti. 
Tridimenzionalni modeli mest, težko dostopnih predelov in ostalih kritičnih 
predelov občin so lahko neprecenljivega pomena pri reševanju ponesrečencev, 
premoženja in načrtovanj posegov v prostor. Ti podatki so izredno pomembni za 
čim hitrejšo dostopnost gasilcev, reševalcev in drugih, ki so pomembni za 
reševanje ljudi in premoženja. 
 
Glede na raziskave v zadnjih letih je Slovenija kakor tudi širša okolica  ogrožena z 
zemeljskimi plazovi in drugimi naravnimi nesrečami. Odpravljanje njihovih 
nastankov kakor tudi njihovih posledic je ena izmed temeljnih nalog občin. Če se 
omejimo le na zemeljske plazove, lahko ugotovimo, da je za preučevanje plazu ter 
za njegovo pravilno in uspešno sanacijo potrebnih mnogo podatkov. Na njihovi 
osnovi se nato lahko planira in koordinira nadaljnje akcije, hkrati pa se dobi ocena 
o količini plazovine, debeline nanosov itd. (Balon, 2007). 
 
Primer tridimenzionalnega zajema podatkov je plaz Slano blato pri Ajdovščini. Na 
podlagi 3-D skeniranja so bile zajete lastnosti terena, ki so omogočale bolj jasno 
vidne lastnosti prostora s perspektivnega pogleda od daleč, kot pa na samem 
terenu (Balon, 2007). 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
506 LEX LOCALIS - JOURNAL OF LOCAL SELF-GOVERNMENT 
J. Trobiš: The Local Geodetic Service 
 
 
Slika 1:  Model plazu Slano blato z lepo vidnimi kanali za odvodnjavanje 
(Balon, 2007) 
 
 
 
V obdobju, ko se srečujemo s pomembnimi ekološkimi vprašanji, je vedno bolj v 
ospredju vprašanje odlaganja odpadkov, ki so ena izmed izvirnih nalog lokalnih 
skupnosti. Tako »Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih13« določa, da 
mora upravljavec odlagališča »zagotavljati strokovno usposobljenost osebja 
odlagališča glede na uporabo najnovejše preizkušene in na trgu dostopne 
tehnologije tako, da se preverjanje odpadkov, vodenje obratovalnega dnevnika, 
postopki vnašanja in prekrivanja odpadkov na odlagališču ter drugi postopki na 
odlagališču izvajajo zanesljivo in v skladu s predpisi.«14 Upravljavec mora 
zagotavljati postopke glede ugotavljanja višine in oblike mase odloženih 
odpadkov, glede možnega posedanja ali drugih sprememb, ki vplivajo na 
stabilnost odlagališča z izvajanjem trajnih ali občasnih meritev.15 Tako lahko na 
enostaven način izračunamo kapaciteto odlagališča odpadkov. 
 
LEX LOCALIS - REVIJA ZA LOKALNO SAMOUPRAVO 507 
J. Trobiš: Lokalna geodetska služba 
 
Slika 2:  Obarvan (True color) oblak točk laserskega snenerja – terenski zajem16
 
 
 
Slika 3:  Grafični prikaz končnega pokritja odlagališča  - izračun kapacitete17
 
 
 
Lokalne skupnosti so dolžne upoštevati pri svojem prostorskem razvoju tudi 
kulturno dediščino, ki jo lahko učinkovito vključujejo v svoje razvojne programe. 
Za izdelavo takšnih programov potrebujejo dovolj natačne podatke o kulturni 
dediščini, da jih lahko vključujejo v svoje projekte ter dokazujejo usklajenost 
projektov z državnimi predpisi s področja varovanja nacionalne kulturne 
dediščine. Kot primer lahko prikažemo digitalni vektorski trirazsežni prikaz 
Spodnjega celjskega gradu, ki je lahko v veliko pomoč pri nadaljnjem 
projektiranju njegove obnove. 
 
508 LEX LOCALIS - JOURNAL OF LOCAL SELF-GOVERNMENT 
J. Trobiš: The Local Geodetic Service 
 
 
Slika 4:  Terestrično lasersko skeniranje Spodnjega celjskega gradu – prirejena 
trirazsežna slika18  
 
Lep primer je tudi načrtovanje širših sosek, kot je primer nove mestne četrti v 
Hamburgu na 155 hektarjih, ki je eden izmed najbolj ambicioznih projektov v tem 
delu Evrope. Brez ustreznih realističnih predstavitev bi težko dobil podporo 
javnosti, zato predstavlja učinkovit primer načina sodelovanja javnosti pri 
razvojnih projektih mesta. 
 
Slika 5:  Predvidena ureditev nove mestne četrti v Hamburgu Hafen City v 3-D 
modelu19
 
 
 
LEX LOCALIS - REVIJA ZA LOKALNO SAMOUPRAVO 509 
J. Trobiš: Lokalna geodetska služba 
 
Celo za manjše posege v prostor je trirazsežni prikaz učinkovit način simulacije 
predvidenega stanja v prostoru in njegovih učinkov. 
 
Naslednji primer je umestitev nakupovalnega centra v Celovcu. Sprva so bili 
občani zadržani do predvidenega posega v prostor, predvsem zaradi ozelenitve, 
prometa, osenčenja ipd. po trirazsežnih predstavitvah pa so sprejeli umestitev 
novega objekta. Skoraj vsak poseg v prostor, predvsem mestni, pomeni tudi 
poseganje v pravice posameznikov ali drugih lastnikov oz. uporabnikov prostora. 
Ko je neki poseg predstavljen v realnem modelu, se nivo morebitnih 
neupravičenih ugovorov bistveno zniža, s tem pa tudi raznih špekulacij ter zahtev 
po neupravičenih odškodninah. 
 
Slika 6:  3D predstavitev dela Celovca, kjer se predvideva poseg v prostor 
 
Slika 7:  3D predstavitev dela Celovca s predvidenim nakupovalnim centrom20
 
Slika 6 Slika 7  
 
Transparentnost sprejemanja odločitev bodočih posegov v prostor lahko z 
današnjimi tehničnimi možnostmi  bistveno povečamo. Pomemben napredek je v 
možnosti aktivnega sodelovanja javnosti pri razvojnih projektih lokalnih 
skupnosti. Največkrat se pojavljajo problemi v mestnem prostoru, kjer se lahko 
najbolj pokaže pestrost različnih pogledov na  bodočo ureditev določenih 
prostorov. Dandanes je mogoče sodelovanje javnosti preko sodobnih orodij, ki 
omogočajo vključevanje javnosti  v razvojne projekte lokalnih skupnosti 
neposredno, z dajanjem konkretnih predlogov. Tako lahko občani pomagajo stroki 
in politiki pri sprejemanju odločitev ureditve javnega prostora npr. z vnosom 
urbane mestne opreme, ozelenitve in drugih elementov. Dober primer je nova 
ureditev Karlovega trga v Celovcu, kjer je prikazana možnost interaktivne 
vključitve javnosti v odločevanje prostorskih ureditev lokalne skupnosti. 
Navedeno je mogoče doseči z možnostjo neposrednega vnašanja predlogov rešitev 
s strani zainteresirane javnosti. Ustreznost predlaganih rešitev si predlagatelj lahko 
tudi pogleda iz različnih vidnih polj. Predlagane rešitve pa si lahko pogleda tudi 
ostala zainteresirana javnost. 
510 LEX LOCALIS - JOURNAL OF LOCAL SELF-GOVERNMENT 
J. Trobiš: The Local Geodetic Service 
 
 
Slika 8:  Predvidena ureditev trga 
Slika 9:   Možnost avtomatskega vnosa opreme 
 
  
 
Slika 10:  Vnos iz možne »knjižnice« opreme 
Slika 11:  Pogled vnesenih elementov21
 
 
  
 
Prav tako je preko trirazsežnih modelov mogoče izdelati simulacije primerov 
visokih vod, oz. prikazati območja, kjer se bodo vode razlile, kar lahko prepreči 
oz. lahko drastično omeji posledice poplav. Dober primer tega prikaza območij 
razliva reke Elbe na območju mesta in metropolitanskega območja Hamburga: 
LEX LOCALIS - REVIJA ZA LOKALNO SAMOUPRAVO 511 
J. Trobiš: Lokalna geodetska služba 
 
Slika 12:  Prikaz območja razliva reke Elbe 
Slika 13:  Prikaz vpliva dvigovanja vode v reki22
 
 
Zelo učinkovit in uporaben je lahko trirazsežen model mesta tudi pri 
uresničevanju protihrupnih ukrepov. S kvalitetnimi modeli in potrebnimi podatki 
je mogoče na relativno enostaven način narediti simulacije nivojev hrupa, ki 
nastane zaradi novih posegov v prostor, kot tudi zmanjševanje nivoja hrupa 
obstoječih izvorov hrupa. S problemi prekoračitve hrupa se ukvarjajo največ 
lokalne skupnosti, tudi zaradi čedalje bolj poostrene okoljevarstvene zakonodaje. 
Gledano z vidikov porabe javnofinančnih sredstev za protihrupne ukrepe, kakor 
tudi iz načela pravičnosti, je izdelava takšnih modelov smiselna in smotrna. Zaradi 
premalo kvalitetnih podatkov lahko občani izsilijo od občin razne ukrepe na svojih 
nepremičninah, kot so npr. zamenjave oken, postavitve protihrupnih ograj ob 
cestah (in drugih izvorih hrupa), čeprav ne obstajajo objektivni razlogi za to. 
Gledano s strani smotrnosti se lahko s simulacijami predvidijo tudi najboljše 
protihrupne rešitve, ki bodo zadovoljile tako občane kot tudi lokalno skupnost.  
 
Na spodnji sliki je prikazan primer širjenja hrupa ob prometnici v mestu Dunaj s 
prikazom simulacije širjenja hrupa po predvidenih izvedenih protihrupnih ukrepih: 
 
Slika 14:  Prikaz širjenja hrupa – obstoječe stanje in simulacija stanja s 
protihrupnimi ukrepi23
 
512 LEX LOCALIS - JOURNAL OF LOCAL SELF-GOVERNMENT 
J. Trobiš: The Local Geodetic Service 
 
 
Primerov, v katerih je uporabnost trirazsežnih modelov zelo pomembna,  je še zelo 
veliko, npr.: pri urejanju zelenih površin, urejanju prometa, komunalnih službah, 
urejanju javnega prometa, zaščiti kulturne in naravne dediščine ipd. Največkrat pa 
se srečujemo s takšnimi modeli pri umeščanju bodočih objektov v obstoječe 
življenjsko in delovno okolje. 
 
Slika 15:  3 D model mesta Celja na digitalnem orotofotu – pogled s planiranega 
razglednega stolpa 
Slika 16:  3 D model mesta Celja na digitalnem orotofotu – pogled na planiran 
razgledni stolp24
 
 
Slika 15  
 
Slika 16 
 
4 Lokalna geodetska služba in prostorsko-informacijski sistemi občin   
 
4.1 Splošno 
 
Dandanes si sodobne (informacijske) družbe ni mogoče več zamišljati brez 
evidentiranja, vodenja in vzdrževanja množice podatkov. Učinkovitost družbe 
lahko merimo tudi s tem, kako je sposobna dojeti dogajanja v prostoru in kako 
pravilno interpretirati te podatke. Med temi podatki so izjemno pomembni 
prostorski podatki. Upravljanje s prostorskimi podatki je zahtevno z vseh smeri, 
tako podatkovne, tehnološke in organizacijske. Brez teh podatkov je izvajanje 
odločitev tako na zasebni kot javni sferi lahko neustrezno. Takšno ravnanje lahko 
pripelje tudi do strateških napak odgovornih za prostorsko urejanje, saj nimajo 
prave predstave o vplivih in posledicah, ki jih lahko povzročijo nameravani posegi 
v prostor. Kljub visoki informacijski tehnologiji zahtevajo prostorski podatki še 
vedno zelo visok nivo obravnavanja ter predvsem pravilne obravnave teh 
podatkov (interpretacije) z namenom, doseči optimalne rešitve za prostor. Kljub 
visokim tehnološkim dosežkom, ki nam nudijo zelo širok nabor informacij, bo na 
koncu še vedno skupina ljudi, katerim je bila podeljena moč odločanja o posegih v 
prostor oziroma imajo dejansko politično moč za izvajanje prostorskih odločitev.  
V sodobnih in odprtih družbah imajo kvalitetne prostorske informacije prednost 
tudi v tem, da lahko pričakujemo bolj demokratične in s tem za celotno družbo 
bolj sprejemljive prostorske odločitve. Te odločitve temeljijo na prostorskih 
informacijah, ki so dostopne vsej zainteresirani javnosti, z možnostjo dostopa do 
LEX LOCALIS - REVIJA ZA LOKALNO SAMOUPRAVO 513 
J. Trobiš: Lokalna geodetska služba 
 
teh informacij na enostaven in hiter način. S tem je dana možnost soodločanja o 
prostorskih rešitvah in odpravljanju konfliktov nastajajočih neželenih posegov v 
prostor.  
 
Iz navedenega lahko ugotovimo, da so potrebni na področju gospodarstva, okolja, 
prostora in javne uprave prostorski podatki zelo širokega spektra. Gledano s strani  
uporabnikov se podatki za pravilno interpretacijo in zakonsko omejitev dostopa do 
posameznih vsebin, razlikujejo glede na dostopnost, razpoložljivost, obseg in 
kvaliteto teh podatkov. Za regulacijo načina uporabe in možnosti dostopa do teh 
podatkov je pristojna državna uprava, ki je tudi sama pomemben proizvajalec 
podatkov, ki so namenjeni ne le njenemu lastnemu delovanju, pač pa lahko z 
njihovim zagotavljanjem, uporabo in v nadaljevanju tudi posredovanjem 
ustreznim subjektom v javni upravi nasploh, še posebej pa lokalnim skupnostim in 
tudi gospodarstvu, znatno izboljša učinkovitost njihovega delovanja in tudi 
omogoči pogoje za boljše in večje ekonomske učinke (Blagajne, 1999, str. 4). 
Regulacijo prostora v današnjem svetu ni mogoče omejevati več na državne meje 
oz. na širše družbeno-politične skupnosti, temveč je prostor na neki način postal 
univerzalen. Zato njegovo urejanje ni (več) v nikogaršnji izključni domeni, temveč 
so subjekti planiranja postali soodvisni in s tem na nek način tudi »prisiljeni« v 
oblikovanje nekega skupnega prostorskega informacijskega sistema, katerega 
nosilci so udeleženi in umeščeni v nekakšno piramido, ki je odvisna od 
podrobnosti podatkov na področju planiranja prostora. Umeščenost posameznih 
nivojev planiranja (oz. njihovih nosilcev) med njihovimi prostorsko-
informacijskimi sistemi (z odgovarjajočim obsegom prostorskih podatkov) je 
razvidna iz naslednjega prikaza: 
 
Shema 1:  »Piramida« ravni geoinformacijskih sistemov v razmerju do ravni 
planiranja prostora  
 
 
514 LEX LOCALIS - JOURNAL OF LOCAL SELF-GOVERNMENT 
J. Trobiš: The Local Geodetic Service 
 
 
Pravna zaveza za zagotavljanje podatkov je tudi sprejetje Uredbe o prostorskem 
informacijskem sistemu25, ki je bila sprejeta na podlagi ZPNačrt in na podlagi 
evropske direktive INSPIRE26 (v nadaljevanju: INSPIRE). 
 
Namen direktive je, da bi se vzpostavil in vzdrževal takšen prostorsko-
informacijski sistem, ki bi povezal podatke s področja prostora na vseh ravneh ter 
bi prikazoval in seznanjal uporabnike z dejanskim in pravnim stanjem v prostoru 
(prostorski akti države in občin). Pri vzpostavitvi in vzdrževanju prostorskega 
informacijskega sistema bo zelo pomembna tudi naloga občin, in sicer pri prikazu 
dejanskega stanja prostora. Uredba namreč predvideva, da se bodo v prostorsko-
informacijski sistem povezovali naslednji podatki:  
• podatki o dejanskem stanju v prostoru na osnovi evidentiranja 
nepremičnin, vključno s podatki o omrežjih in objektih gospodarske 
javne infrastrukture,  
• podatki o pravnem stanju v prostoru na osnovi prostorskih aktov, 
vključno z namensko rabo prostora,  
• podatki o drugih pravnih režimih, ki se nanašajo na varstvena, 
zavarovana, degradirana, ogrožena in druga območja, na katerih je na 
podlagi predpisov vzpostavljen poseben pravni režim,  
• podatki o vrednotenju, vplivih in omejitvah kulturne dediščine in 
ohranjanja narave v prostoru, ki se vodijo na podlagi predpisov o varstvu 
kulturne dediščine in ohranjanja narave,  
• podatki iz upravnih aktov, ki se nanašajo na gradnje,  
• drugi podatki za pripravo, sprejem in spremljanje prostorskih aktov. 
 
Konkretno bodo občine v navedeni sistem morale zagotavljati podatke o lokalni 
gospodarski javni infrastrukturi (kar je urejeno že sedaj preko zbirnega katastra 
gospodarske javne infrastrukture) ter podatke o svojih prostorskih aktih 
(namenska raba zemljišč, podrobnejša namenska raba, upravni akti ipd.).  
 
Iz navedenega je razvidno, da bi v primeru »izpada« prostorskih podatkov občin, 
nastale motnje  pri delovanju celostnega sistema upravljanja s prostorom, saj bi 
manjkali ključni podatki, ki so pomembni tako za podrobnejši kot tudi za manj 
podroben nivo v celotnem informacijskem sistemu (državno geodetsko službo).  
 
4.2 Prostorski informacijski sistemi občin v vlogi zagotavljanja podatkov 
za odmerjanje lokalnih davkov oziroma obveznih dajatev 
 
Samoupravne lokalne skupnosti v okviru svojih pristojnosti izvajajo naloge, ki jih 
lahko delimo na obvezne (predpisane s strani države) ter fakultativne in si jih 
lokalna skupnost izbere glede na svoje možnosti oziroma potrebe. Izvajanje 
obveznih nalog lokalnih skupnosti mora biti financirano s sistemom javnih financ, 
ki omogoča lokalnim skupnostim zadostno materialno osnovo za izvajanje teh 
nalog. Finančna neodvisnost je tudi eden izmed temeljev samoupravnosti lokalnih 
skupnosti (Šmidovnik, 1995). Zato že ustava predvideva, da se občine financirajo 
LEX LOCALIS - REVIJA ZA LOKALNO SAMOUPRAVO 515 
J. Trobiš: Lokalna geodetska služba 
 
iz lastnih virov27, ki temeljijo na (lastnih) davčnih in drugih virih, za gospodarsko 
manj razvite občine pa so tu še sredstva države, s katerimi se stalno »izravnava 
neizenačene zmogljivosti lokalnih skupnosti in s tem preprečuje neizenačene 
davčne obremenitve prebivalstva oziroma neizenačeno oskrbljenost z javnimi 
dobrinami (Šmidovnik, 1995, str.132). Poleg dohodnine predstavlja del  lastnih 
prihodkov občin tudi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki je dejansko 
najpomembnejši vir financiranja občin (Grafenauer, 2000). 
 
Navedeno lahko vpliva na finančno avtonomnost samoupravnih lokalnih 
skupnosti, kar je izraženo tudi v odločbi Ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da 
sistem, ki temelji na odstopljenih virih, ustvarja pretežno odvisnost občin od 
sredstev državnega proračuna, kar je v neskladju z zahtevo po finančni avtonomiji 
občin, ki izhaja iz 142. člena Ustave, ter zahtevo po funkcionalni samostojnosti 
občin, ki izhaja iz 140. člena Ustave.28 Problematična oz. neskladna z ustavo je 
zakonska ureditev za ugotavljanje primernega obsega sredstev za financiranje 
primerne porabe občin, ter za metodologijo za izračun povprečnine. Ocene lastnih 
prihodkov občin so težko določljive, saj ne izhajajo le iz realiziranih prihodkov, 
temveč tudi iz potencialne finančne moči občine.29 Da bi lahko država vzpostavila 
legaliteto izračuna primerne porabe za občine, je za izračune lastnih prihodkov 
občin zajemala nepopolne in netočne podatke in s tem ustvarila nekaterim 
občinam finančne koristi. Posledično pa so s tem nekaterim občinam namenili 
manj denarja iz sistema finančne izravnave, zato so bile s tem postavljene v 
nepravičen položaj. Vendar je manko pravilnih in popolnih podatkov za 
odmerjanje lokalnih davkov in obveznih dajatev le eden od vidikov problematike 
lokalnih davkov. 
 
Gledano z vidika zavezancev za plačilo teh dajatev se pojavlja vprašanje načela 
pravičnosti odmerjanja teh dajatev. Nekateri zavezanci posredno plačujejo za 
druge zavezance, za katere je sicer občina predpisala plačevanje obveznih dajatev. 
Ker niso zajeti v uradnih ali drugih občinskih evidencah zavezancev za plačilo, teh 
dajatev sploh ne plačujejo. Če odmislimo politični vidik, je ena izmed možnosti za 
odpravo te neskladnosti, zagotavljanje takšnih podatkov, ki bodo omogočali takó 
transparentnost zagotavljanja potrebnih podatkov za odmerjanje lastnih finančnih 
virov občin kakor tudi pravično odmerjanje lokalnih davkov in obveznih dajatev. 
V veliko oporo navedenemu so lahko prostorsko-informacijski sistemi občin, ki 
bodo v skladu z direktivo INSPIRE in ZPNačrt vključeni v širše prostorsko 
informacijske sisteme. S tem bodo občine zagotavljale podatke, ki bodo podlaga 
večji pravičnosti za odmerjanje dajatev, prav tako pa so lahko podlaga povečanju 
njihovih izvirnih prihodkov na način, ki omogoča enakomerno razporejanja 
obveznosti med vse občane oz. po kriterijih, ki jih določa lokalna skupnost. S 
prostorsko-informacijskimi sistemi je namreč mogoče opravljati tudi zahtevne 
prostorske analize, ki omogočajo ugotavljanje določenih stanj, ki vplivajo na 
višino odmere obveznih dajatev - npr. dostop do javnih dobrin, ugodnost lokacije 
za pridobivanje dohodka ipd., zato je vloga prostorskih informacijskih sistemov 
516 LEX LOCALIS - JOURNAL OF LOCAL SELF-GOVERNMENT 
J. Trobiš: The Local Geodetic Service 
 
 
občin pri zagotavljanju podatkov za odmerjanje lokalnih davkov in obveznih 
dajatev postala skoraj nepogrešljiva. 
 
4.3 Nekateri vidiki možne bodoče ureditve lokalne geodetske službe  
 
Sedanja ureditev LGS v obstoječi pravni ureditvi Republike Slovenije na prvi 
pogled povsem ustreza in je tudi skladna s pravnim sistemom Republike 
Slovenije. Zakonodaja, ki je začela deliti naloge bivših občinskih skupščin na 
lokalno in državno upravo, se pri določevanju vsebin ni želela vmešavati v izvirne 
naloge lokalnih skupnosti ter je uredila lokalno geodetsko službo tako na 
formalnem kakor tudi na vsebinskem področju s precejšnjo mero zadržanosti. V 
današnjem času se kaže, da je takšna ureditev preozka oz. premalo dorečena. 
Vsebina nalog s področja LGS določenih z ZGeoD, je že zdavnaj preživeta in ne 
ustreza dejanskemu stanju. Pri tej veliki svobodi urejanja LGS se postavljajo 
dileme o ustreznosti in urejenosti te službe, kot so vprašanja o:  
• njeni vlogi v okviru celotne (državne) geodetske dejavnosti, 
• njeni vlogi v okviru države oz. širše skupnosti, 
• pomenu in vlogi širše in ožje lokalne skupnosti v okviru ustavno 
teritorialnega vidika.  
 
Da sedanja ureditev LGS ni ustrezna, je razvidna tudi iz podatkov občin, katerih le 
slaba polovica (49 %) meni, da je sedanja zakonska ureditev ustrezna. Pri pogledih 
na bodočo organiziranost največ občin meni, da je potrebna drugačna 
organiziranost (34 %), povečanje financiranja (67 %), preostali odgovori pa so 
drugačni (povečanje kadrov, večja odgovornost države za LGS) ali pa 
kombinacija prvih dveh. 
 
ZAKONSKA USTREZNOST UREDITVE LGS
49%
40%
11%
Ustrezna
Neustrezna
Drugo
 
LEX LOCALIS - REVIJA ZA LOKALNO SAMOUPRAVO 517 
J. Trobiš: Lokalna geodetska služba 
 
POGLEDI NA BODOČO ORGANIZIRANOST LGS
34%
33%
17%
13% 3%
drugačna organizacija
povečanje financiranja 
drugo
drugačna organizacija in povečanje financiranja
drugačna organizacija in drugo
 
 
Če primerjamo financiranje lokalnih geodetskih služb med Slovenijo in 
Hamburgom glede na podatke iz ankete (podatki so upoštevani zgolj za tiste 
občine, ki so oddale podatke o financiranju njihovih LGS), lahko ne glede na 
gospodarsko razvitost ugotovimo podhranjenost financiranja lokalnih geodetskih 
storitev v Sloveniji, tako na število prebivalcev, kakor tudi na površino občin,  kar 
je razvidno iz naslednje tabele: 
 
Tabela 1:  Primerjava financiranja LGS med Slovenijo in mestom Hamburg30
 
DRŽAVA/DEŽELA Št.preb. 
velikost 
(km2) 
Sredstva 
LGS € / preb. € / km2 
SLOVENIJA 353.413 2.152 554.856 1,57 257,83 
HAMBURG-mesto 1.700.000 755 28.000.000 16,47 37.086,09 
HAMBURG-okolica 4.000.000 19.000 28.000.000 7,00 1.473,68 
 
Možnosti drugačne ureditve LGS se kažejo v naslednjih vidikih:  
• možna bodoča organiziranost in umestitev LGS pri vzpostavljanju druge 
stopnje lokalne samouprave, 
• zagotavljanje boljših pogojev s strani države lokalnim skupnostim za 
upravljanje zadev lokalnega pomena,   
• boljša usposobljenost lokalnih skupnosti za upravljanje in obvladovanja 
zadev lokalnega pomena. 
 
Vsi trije vidiki so v neposredni povezavi, vendar se tej povezavi postavlja precej 
vprašanj. Glavno je vprašanje še neizvedene ustavnoupravne ureditve druge 
stopnje lokalne samouprave, ki se morebiti že kaže kot motnja pri izvajanju nalog 
lokalnih skupnosti. Trenutna ustavnopravna ureditev manjšim občinam ne 
518 LEX LOCALIS - JOURNAL OF LOCAL SELF-GOVERNMENT 
J. Trobiš: The Local Geodetic Service 
 
 
omogoča možnosti ureditve nekaterih osnovnih nalog, med katere nedvomno sodi 
tudi LGS in z njo povezane naloge s področja prostorskega načrtovanja. Ena 
izmed glavnih nalog lokalne geodetske službe je namreč ravno zagotavljanje 
podatkov za prostorsko načrtovanje. Vse to povzroča evidentne probleme s 
področja urejanja prostora in varstva okolja, saj si je ob trenutni zakonski ureditvi  
lokalnih skupnosti nemogoče zamisliti, da bi vsaka lokalna skupnost imela 
kadrovsko in tehnično pokritost tako zahtevnih področij z lastnimi strokovnjaki. 
Navedeno izhaja iz dejstva, da kljub zagotovljeni ustavni ureditvi lokalne 
skupnosti niso finančno neodvisne od države. Ta finančna neodvisnost pa naj bi 
zagotavljala njihovo neodvisnost pri izvajanju nalog. Čeprav so občine odgovorne 
za vrsto nalog iz njihovih izvirnih pristojnostih, si njihovega uresničevanja ne 
morejo vedno privoščiti. Nekatere občine ne morejo zagotoviti bolj kompleksnega 
izvajanja tistih nalog, ki po svoji naravi presegajo občinske meje in že zato nekako 
sodijo v višji nivo lokalne samouprave. Zaradi reševanja lastnih problemov na 
ožjem občinskem teritoriju po navadi zmanjkajo sredstva kakor tudi politična 
volja po združevanju občin za reševanje širših prostorskih problemov.       
 
Glede boljše usposobljenosti lokalnih skupnosti za upravljanje in obvladovanja 
zadev lokalnega pomena je potrebno imeti v mislih tudi možnost razširitve vsebin 
nalog, ki se porajajo z uvedbo novih tehnologij, ki nudijo možnost obdelave bolj 
kompleksnih podatkov z bolj sofisticiranimi metodami in sredstvi. Glavna naloga 
LGS še vedno ostaja evidentiranje podatkov o nepremičninah in prostoru za 
potrebe oblastnega urejanja, kot so npr. parcialne naloge s področja planiranja 
prostora, projektiranja, sodelovanja pri gradnji, obdavčitve nepremičnin ipd. Te 
naloge so skozi čas  postale bolj kompleksne, odnosi in načini evidentiranja pa so 
se bistveno spremenili. Zaradi kompleksnejših odnosov med udeleženci v prostoru 
se povečuje tako obseg kakor tudi kvaliteta podatkov o nepremičninah in prostoru. 
Za dosego osnovne naloge lokalne geodetske službe so zato potrebni:   
• bolj podrobna in kompleksna pravna ureditev vprašanj evidentiranja 
stanja v prostoru,  
• tehnološko bolj dovršena orodja za opazovanje, evidentiranje in obdelavo 
prostorskih podatkov, 
• tehnično in kadrovsko boljša usposobljenost občinskih uprav za 
opravljanje teh nalog. 
 
4.4 Uvedba dodatnih vsebin lokalnih geodetskih služb 
 
Naravna danost je, da lahko naloge s področja prostora najbolje izvajajo lokalne 
skupnosti,  saj prostor, ki ga upravno pokrivajo, najbolje poznajo. Vpetost lokalnih 
skupnosti v razreševanje prostorskih in drugih problemov lokalnega okolja lahko 
vpliva tudi na odločitve širše skupnosti o podelitvi pooblastil za izvajanje nalog 
lokalnih skupnosti v ustavnopravnih ureditvah. Zaradi kompleksnosti prostora in 
njegove soodvisnosti od širše skupnosti njihova avtonomnost ne more biti 
absolutna. Pomembnost vloge lokalnih skupnosti se odraža v obsegu prenosa 
javnih funkcij, služb oz. drugih družbenih področij iz širše skupnosti na lokalne 
LEX LOCALIS - REVIJA ZA LOKALNO SAMOUPRAVO 519 
J. Trobiš: Lokalna geodetska služba 
 
oblasti. Ena izmed služb je tudi LGS, katere naloga je spoznavanje lastnosti 
prostora in pridobivanja podatkov o lokalnem prostoru. Lokalne skupnosti morajo 
preko lokalnih geodetskih služb znati upravljati s temi podatki in jih pravilno 
uporabljati pri svojih odločitvah.  
 
LGS predstavlja javno storitev lokalne uprave, katere ena izmed najbolj osnovnih 
nalog je skrb za njen prostorski razvoj. Kot je bilo že opisano, so se  na tem 
področju pojavile nove vsebine, metode in izzivi. Gledano z vidika obstoječe 
pravne ureditve so pred lokalnimi geodetskimi službami novi izzivi in nova 
področja, ki bi jih kot učinkovit javni servis morale prevzeti na svoja ramena. 
  
Kot smo videli, osnovna naloga lokalne geodetske službe že dolgo ne obsega le 
evidentiranja obstoječega stanja v prostoru. Poleg tega lahko pripomorejo k lažjim 
in boljšim odločitvam v zvezi s prostorskim razvojem občin in omogočajo lažje 
življenje občanom in drugim subjektom na področju občin. Pri izvajanju nalog se 
služba lahko dejavneje vključuje tudi v preostale naloge občin (zaščita in 
reševanje ljudi in premoženja,  okoljevarstvenim zahtevam, višanju bivanjskega 
standarda ipd.). Zaradi takšne širitve nalog področja lokalnih geodetskih služb je 
potreben razmislek o zakonski razširitvi vsebin njenih nalog.  
 
4.5 Možnost prenosa opravljanja nalog lokalne geodetske službe na širši 
nivo lokalne skupnosti oz. na mestne občine 
 
Dobro bi bilo  razmisliti o možnosti prenosa izvajanja nalog lokalne geodetske 
službe na širše  lokalne skupnosti podobno, kot je to urejeno v opisanem primeru 
mesta Hamburg z okolico in v nemški ureditvi nasploh, kjer nemški samoupravni 
organi delujejo najbolj izrazito kot institucija, ki dopolnjuje in s tem krepi 
občinsko samoupravo, ker po načelu subsidiarnosti prevzemajo nase naloge, ki jih 
šibke podeželske občine ne zmorejo; obenem pa delujejo kot amortizer, ker 
izravnavajo bremena, ki v neenaki meri pritiskajo na občine (Šmidovnik, 1995, str. 
87). V sodobnih državah se praviloma poleg občin oblikujejo samoupravne 
lokalne skupnosti, ki delujejo na širšem teritorialnem območju in opravljajo 
naloge lokalnega pomena, ki presegajo zmogljivosti občin (Grafenauer, 2000, str. 
55).  
 
Manjše občine pri nas si ne morejo privoščiti specializiranih kadrov s področja 
urejanja prostora in s tem tudi svojih lokalnih geodetskih služb. Takšno stanje je 
odraz posebnih okoliščin v zvezi z nastajanjem novih občin, ki so povzročile 
velike razlike med posameznimi občinami, ne samo glede velikosti občin, pač pa 
predvsem glede na stopnjo strokovne in upravne usposobljenosti njihovih 
predstavnikov (Gosar, 2007, str. 360). 
 
Prav tako se občine ne poslužujejo oddaje nalog lokalne geodetske službe s 
koncesijo (iz ankete te naloge je razvidno, da tega ni storila še nobena občina). 
Glede na sedaj aktualno razpravo ob ustanavljanju pokrajin bi veljalo razmisliti 
520 LEX LOCALIS - JOURNAL OF LOCAL SELF-GOVERNMENT 
J. Trobiš: The Local Geodetic Service 
 
 
tudi o možnosti prenosa nekaterih nalog občin na pokrajine. Trenutno se namreč 
razmišlja le v smeri prenosa državnih nalog na pokrajine. Stanje lokalne 
samouprave danes je bistveno drugačno, kot je bilo ob prvotni reformi. Iz tega 
obdobja so tudi zanimive razprave o prenosu nekaterih nalog geodetske službe na 
mestne občine (Kocuvan, Bučar, 1996) in razprave o pristojnosti takrat novih 
občin s področja urejanja prostora in varstva okolja (Ogorelec, 1995).  Učinkovito 
delovanje občin vsekakor posega tudi na medobčinsko raven oz. na raven med 
državo in občinami, saj marsikatera občina ni sposobna sama obvladati številnih 
strokovnih vprašanj. Zato bi bilo po Gosarju smiselno vzpostaviti ustrezno 
strokovno podporo občinam, saj imajo vprašanja kljub različnim okoliščinam, 
neke skupne značilnosti in tudi globlje vzroke. Tudi Lipejeva ugotavlja, da se 
nekatere naloge ki so skupne območjem več občin, ne izvajajo, ker po obstoječi 
ureditvi ni institucionalnega nosilca ali pa jih izvajajo le mestne in nekatere večje 
občine. V skladu s to ugotovitvijo bo treba to vrsto nalog pokrajin določiti z 
zakonom, s katerim bodo razmejene naloge pokrajin od nalog občin. Zaradi velike 
raznolikosti nalog in glede na zelo različne zmožnosti občin, predvsem mestnih 
občin, bo treba pokrajinam prepustiti, da posamezne naloge širšega pomena, ob 
upoštevanju interesov občin in svojega prebivalstva, opredelijo kot svoje naloge s 
svojimi predpisi (Lipej, 2007, str. 842). Glede državne geodetske službe, pa je 
Lipejeva nasprotnega mnenja in se zavzema za ohranitev enovitosti državne 
geodetske službe zaradi zagotavljanja racionalno vodenega enotnega 
nepremičninskega sistema in jedra prostorske podatkovne infrastrukture za 
namene izvajanja prostorskih, okoljskih, stanovanjskih, davčnih, statističnih, 
kmetijskih, socialnih in drugih politik ter zadovoljevanja potreb posameznih 
uporabnikov. Racionalizacija, povezana z geodetsko službo, ki bi jo bilo mogoče 
na pokrajinski ravni doseči, je povezana z združevanjem sorodnih storitev za 
uporabnike in občane, v smislu koncepta vse na enem mestu (Lipej, 2007, str. 
845). 
 
Vse te razprave vodijo do zaključka, da je za manjše in šibkejše občine smiselna 
organiziranost lokalnih geodetskih služb na medobčinski ravni oz. na ravni med 
državo in občinami. Glede mestnih občin pa je mogoče potreben razmislek o 
ponovni oživitvi propadlega predloga Zakona o mestnih občinah.31 V njem so bila 
določena nekatera načela, da bi bile mestne občine pristojne za opravljanje tistih 
upravnih nalog, ki se nanašajo na razvoj mest kljub temu, da so bile z ZPDF 
določene kot državna pristojnost. Tako bi lahko mestne občine pričele izvajati 
oblastvene naloge v smislu  141. člena ustave RS in s tem bi se zagotovila 
realizacija ustavne in zakonske norme, po kateri (lahko) država z zakonom 
prenese opravljanje posameznih nalog na mestno občino, ko le ta to zahteva 
oziroma se tako opredeli.  
 
Sedanja zakonska ureditev LGS žal ne ustreza niti po vsebini niti po umestitvi 
izvajanja nalog. Je pa zakonska ureditev dovolj fleksibilna, da omogoča prosto 
presojo občin, kako bodo uredile izvajanja svojih nalog. Ugotoviti pa je žal 
LEX LOCALIS - REVIJA ZA LOKALNO SAMOUPRAVO 521 
J. Trobiš: Lokalna geodetska služba 
 
možno, da se občine vse premalo poslužujejo možnosti uporabljanja podatkov 
lokalnih geodetskih služb pri njihovih ključnih razvojnih odločitvah. 
 
4.6 Možnost uvedbe konstitutivnega in publicitetnega načela pri 
evidentiranju gospodarske javne infrastrukture 
 
Posledice in učinki zaradi poškodovanja gospodarske infrastrukture so lahko 
usodni tako za ljudi in premoženje. Ugotovljeno je bilo, da so temeljni vzroki 
poškodovanja gospodarske infrastrukture bodisi neevidentirana gospodarska javna 
infrastruktura v javnih evidencah ali premalo zagotovljena javna (pravna) varnost. 
Prav tako je mogoče ugotoviti, da se obveznost evidentiranja gospodarske javne 
infrastrukture pravno pojavlja že od leta 196832 naprej, vendar pa to v praksi ni 
nikoli zaživelo. Razlog za to so bile preveč neobvezujoče pravne norme in zaradi 
tega nepopolne evidence, ki zaradi tega niso dosegle končnih uporabnikov (Rakar, 
1995).  
 
Z vzpostavljanjem zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture smo v 
zadnjem obdobju priča velikim premikom. Vendar pa kataster še ni dopolnjen z 
vsemi vsebinami, da bi lahko zagotavljal tako visoko stopnjo javne in pravne 
varnosti, da bi lahko končni uporabki uporabljali to evidenco z velikim 
zaupanjem. 
 
Omenjeno vodi k razmišljanju o bolj restriktivnih pravnih pravilih glede 
obveznosti evidentiranja gospodarske javne infrastrukture, predvsem pa o 
učinkovanju vpisa v kataster gospodarske javne infrastrukture. Z uvajanjem 
prostorsko-informacijskega sistema po ZPNačrt, bi ob polnem sodelovanje vseh 
sodelujočih bilo mogoče na enostaven in hiter način pridobivati prostorske 
informacije za potrebe planiranja, projektiranja, sestavljanju prostorskih poročil 
ipd. Da bi uporabniki v polni meri uporabljali navedeni sistem, pa bi morali imeti 
popolno zaupanje v podatke v sistemu. To je mogoče le preko uvedbe načela 
zaupanja o vpisanih podatkih v sistem. Konkretno bi to pomenilo, da obstajajo 
proti tretjim samo tisti vpisi v kataster gospodarske javne infrastrukture, v 
katerega so podatki vpisani (pozitivni publicitetni učinek). Če pa vpisa na 
predpisan način ni, potem obstaja za tretjo dobroverno osebo presumpcija, da 
takšnega vpisa ni (negativni publicitetni učinek). Učinek vpisa proti tretjim bi 
nastal s trenutkom vpisa v kataster gospodarske javne infrastrukture (konstitutivno 
načelo) na predpisan način, ne glede na to, kdaj je bila gospodarska javna 
infrastruktura zgrajena, izmerjena ali evidentirana pri upravljavcu, lastniku 
infrastrukture ali pri drugemu nepristojnem upravnem organu. V praksi bi to 
pomenilo, da bi vsakdo lahko popolnoma zaupal v podatke evidence gospodarske 
javne infrastrukture. S tem bi nastala pravna varnost, ki bi ščitila tako investitorja 
oz. izvajalca objekta, ki namerava posegati v bližino gospodarske javne 
infrastrukture, kakor tudi lastnika oz. upravljavca te infrastrukture. S tem bi se 
pokazal tudi veliko večji interes lastnikov in upravljavcev infrastrukture, da bi 
opravili vpis v kataster, saj bi v nasprotnem primeru tvegali, da bodo odgovorni za 
522 LEX LOCALIS - JOURNAL OF LOCAL SELF-GOVERNMENT 
J. Trobiš: The Local Geodetic Service 
 
 
škodo, ki bi bila povzročena na njihovi infrastrukturi s strani tretjih dobrovernih 
investitorjev oziroma izvajalcev gradbenih del. 
 
Pričakovati je tudi pomisleke o vpisu gospodarske javne infrastrukture, ki ni bila 
nikoli evidentirana ali pa zanjo ne obstajajo natančni podatki. Tudi ta problem je 
mogoče odpraviti s tehničnimi rešitvami, da se v takih primerih zaščiti širše 
območje, v katerem se predvidoma nahaja infrastruktura. Vsekakor pa takšni 
pomisleki ne bi smeli biti ovira za zaščito širše javne in pravne varnosti. 
 
5 Zaključek 
 
Naloge, ki so bile določene občinam leta 1994, so že zdavnaj prerasle in presegle 
okvirje lokalnih geodetskih služb; postale so strokovno in tehnično bolj zahtevne. 
Večinoma so bile občine ob prevzemu novih nalog zaposlene z drugimi nujnimi 
nalogami, s katerimi so se morale ukvarjati večinoma na novo ter so zaradi tega 
zapostavljale ostale lokalne službe. Vendar se v današnjem času vse bolj kaže 
odsotnost nekaterih lokalnih služb v nekaterih občinah. To se vidi predvsem na 
področju prostorskega razvoja, ki je eden ključnih dejavnikov za razvoj občin, saj 
občine za nekatere svoje odločitve ne uporabljajo podatkov, ki bi jim jih lahko 
zagotovila lokalna geodetska služba (oz. kakorkoli drugače imenovana).  
 
Naloge lokalne geodetske službe že vrsto let presegajo dosedanjo miselnost, da 
sodelujejo samo pri inventarizaciji prostora s posnetki obstoječega stanja prostora 
za prostorske načrtovalce. Njihovi podatki so pomembni  za skorajda vse 
pomembnejše zakonske naloge občine (prostorski razvoj, zaščita in reševanje, 
varstvo in zaščita okolja, promet ipd.).  
 
Za uspešen razvoj občin ter za učinkovito izvajanje prostorske politike na 
območju celotne države bo zato potreben temeljit premislek o teh »novih« 
nalogah, ki so nujno potrebne za izvajanje celovite razvojne politike ne samo 
Slovenije, temveč tudi na področju celotne Evrope in širšega sveta. O tem pričajo 
tudi razne evropske direktive, od katerih je za obravnavano področje ena najbolj 
pomembnih direktiva INSPIRE.  
 
Zaradi trenutnega sistema lokalne samouprave si nekatere, predvsem manjše 
občine, ne morejo privoščiti ustreznega števila strokovno in tehnično 
usposobljenega kadra za opravljanje čedalje bolj zahtevnih nalog lokalne 
geodetske službe. Zato velja ob sedanji drugi stopnji reforme lokalne samouprave 
razmisliti o napolnitvah vsebin druge stopnje samouprave tudi s temi nalogami.  
 
V Sloveniji se v zadnjih desetih letih dogajajo tudi velike spremembe na 
nepremičninskih evidencah, katerih sestavni del je tudi zbirni kataster gospodarske 
javne infrastrukture. Kljub velikim prizadevanjem s strani razvijalcev je mogoče 
že s kratkim  vpogledom ugotoviti, da je kataster še nepopoln in zato ne nudi 
ustreznega zaupanja. Kljub pravnim zavezam je odziv lastnikov in upravljavcev 
LEX LOCALIS - REVIJA ZA LOKALNO SAMOUPRAVO 523 
J. Trobiš: Lokalna geodetska služba 
 
infrastrukture slab in velja razmisliti o uvedbi konstitutivnega in publicitetnega 
načela vpisa infrastrukture v kataster gospodarske javne infrastrukture.  
 
Do razvitosti lokalnih geodetskih služb, ki bodo primerljive z nekaterimi razvitimi 
in naprednimi Evropskimi mesti pa bo očitno še dolga pot, saj bo potrebno najprej 
razmislek v naših glavah, da je prostor omejena dobrina in je zato z njim potrebno 
ravnati z lekarniško (geodetsko) natančnostjo.     
 
 
Opombe / Notes 
 
1 Uradni list RS, št. 8-408/2000 in nasl.  
2 Uradni list RS, št. 29-1356/1995. 
3 odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-13/94 z dne 21.01.1994 (Uradni list RS, št. 6/94) kjer, 
je ugotovil v nadaljevanju še sledeče: »Neusklajenost starih predpisov z novo ustavo oziroma zamujanje 
pri uresničevanju ustave je sicer v neskladju z ustavo, kljub temu pa je takšno stanje v manjšem nasprotju z 
ustavo, kot pa sprejemanje novih predpisov, ki so v vsebinskem nasprotju z njo.«. 
4 odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-74/00 z dne 2.10.2003 (Uradni list RS, št. 100/2003) 
5 »Niso v neskladju z Ustavo določbe Zakona o geodetski dejavnosti, ki določajo naloge, 
lokalne geodetske službe, saj gre za naloge, ki spadajo v izvirno pristojnost občine, in ne za 
naloge iz državne pristojnosti, ki bi jih država prenesla na občino.« 
6 Odločba US RS št. U-I-74/00, z dne 02.10.2003. 
7 vsi podatki raziskav iz prispevka so povzeti iz diplomske naloge Trobiš, 2008 v kateri je bila 
izvedena anketa  narejena v obdobju od 23.5.2007 do 13.7.2007. V prispevku je zanjo 
uporabljen izraz »anketa«. 
8 Uradni list RS, št. 72-2629/1993 in nasl. 
9 Uradni list RS, št. 33-1761/2007. 
10 Uradni list RS, št. 80-2893/1994 in nasl. 
11 Uradni list SRS, št. 16/74 in nasl.  
12 Predlog Zakona o ravnanju s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih 
skupnosti za sprejem na Vladi RS, Ministrstvo za javno upravo, št. 007-516/2005/12 z dne 
07.07.2006. 
13 Uradni list RS, št. 32-1311/2006. 
14 četrti odstavek 48, člena Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih. 
15 57. člen Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih. 
16 Geodetski zavod Celje d.o.o., Tehnično poročilo o izračunu volumna odlagališča Bukovžlak 
17 ibidem. 
18 Geodetski zavod Celje, d.o.o., 2007. 
19 http://193.2.110.244/Gu/Gradiva/Simp_06.asp (Winfried Hawerk). 
20 Geodata IT GmbH, Avstrija. 
21 Slike 8 do 10, ibidem. 
22 Hawerk, W. (2006), Predstavitev na 7. simpoziju FIG  komisije 16.5. 2006 v Celju, Geoservices in 
Hamburg http://193.2.110.244/Gu/Gradiva/Simp_06.asp (Winfried Hawerk). 
23 Lionel Dorffner (City of Vienna, Municipal Department 41 - Surveyors), Martin Ludwig 
(City of Vienna, Municipal Department 14 - Automated Electronic Data Processing, 
Information and Communications Technologies) in Gerald Forkert (Geodata IT GmbH): The 
utilisation of the vienna 3D city model on ArcGIS. 
24 Geodetski zavod Celje, d.o.o., december 2007 – testni primer uporabe aplikacije City grid 
podjetja Geodata IT GmbH, podlaga vir: Geodetska uprava RS. 
25 Uradni list RS 119-5983/2007. 
524 LEX LOCALIS - JOURNAL OF LOCAL SELF-GOVERNMENT 
J. Trobiš: The Local Geodetic Service 
 
 
26 Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi infrastrukture za 
prostorske informacije v Evropski skupnosti – INSPIRE (UL L št. 108 z dne 14. 3. 2007, str. 
1). 
27 142. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS/I, št. 33-1409/1991 in nasl.). 
28 iz obrazložitve Ustavnega sodišča RS, opr.št. U-I-24/07 z dne 4.10.2007,  Uradni list RS, št. 
101/2007. 
29 Ministrstvo za finance, spletna stran: http://www.mf.gov.si/slov/fin_loksk/novaocenanusz-
1-12-03.pdf. 
30 Vir podatkov iz ankete in predstavitve Hawerk (2006) in podatki ankete in Statističnega 
urada RS (prebivalstvo in površina občin). 
31 Poročevalec Državnega zbora št. 7, 7.3.1996, EPA 1402, str. 63-67. 
32 Zakon o katastru komunalnih naprav (Uradni list SRS, št. 27-211/68). 
 
 
Literatura / References 
 
Balon, M. (2007) Analiza uporabnosti tehnologije terestričnega laserskega skeniranja plazov (Ljubljana: 
Univerza v Ljubjani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo). 
Blagajne, D. (1999) Projekt Onix, vzpostavljanje slovenske geoinformacijske infrastrukture (Ljubljana: 
Ministrstvo za okolje in prostor, Geoinformacijski center) 
Gosar, L. (2007) Za usklajeno usmerjanje razvoja na ravni občin in pokrajin, Geodetski vestnik 
51(2). 
Grafenauer, B. (2000), Lokalna samouprava na Slovenskem; teritorialno-organizacijske strukture,  
(Maribor: Pravna fakulteta Maribor). 
Hawerk, W. (2006), Predstavitev na 7. simpoziju FIG komisije 16.5. 2006 v Celju, Geoservices in 
Hamburg, http://193.2.110.244/Gu/Gradiva/Simp_06.asp (Winfried Hawerk). 
Jerovšek, T. (1995), Funkcije občine in razmerja občine do države v Zborniku referatov 10. januarja 1995 
Strokovnega posveta o delovanju novih občin, (Ljubljana: Služba Vlade za reformo lokalne 
samouprave & Visoka upravna šola). 
Kocuvan, Bučar (1996) Geodetska služba med državo in občinami, Geodetski vestnik, 40(3), pp. 
195-199. 
Lipej, B. (2007), Uvajanje pokrajin v Sloveniji in prenos geodetskih nalog v pristojnost 
pokrajin, Geodetski vestnik 51(4). 
Mlinar, J. (2007) Predstavitev iz zaključna konferenca projekta vzpostavitve sistema evidentiranja 
gospodarske javne infrastrukture, Geodetska uprava Republike Slovenije, 20.11.2007, 
http://www.geodetska-uprava.si/gu/gradiva/gurs/1_3_mlinar_gji-jm4.pdf. 
Mlinar et al. (2006) Vzpostavitev sistema evidentiranja gospodarske javne infrastrukture – 
ponovni izziv za geodezijo,  Geodetski vestnik, 50(1). 
Ogorelec, B. (1995) Urejanje prostora in varstvo okolja – v novih občinah, Teorija in praksa, 
32(9-10). 
Petrovič, D. (2007) Trirazsežne (tematske) karte v prostorskem načrtovanju, Geodetski vestnik, 
51(2). 
Petrovič et al., (2005) Določitev primernih podatkovnih podlag in način njihove uporab v različnih procesih 
prostorskega planiranja ter oblikovanje predloga sistema kratkoročnih številčnih indikatorjev za spremljanje 
stanja v prostoru in spreminjanja nepremičnin., Naloga ciljnega raziskovalnega programa 
»Konkurenčnost Slovenije 2001–2006, (Ljubljana: ARRS). 
Rakar, A., (2004) Kataster gospodarske javne infrastrukture (nov naziv, stara miselnost, 
dodatni problemi), Geodetski vestnik, 48(1). 
Rakar, A. (1995) Kataster komunalnih naprav med mojstrsko miselnostjo in računalniško 
obsedenostjo, Geodetski vestnik, 39(3). 
LEX LOCALIS - REVIJA ZA LOKALNO SAMOUPRAVO 525 
J. Trobiš: Lokalna geodetska služba 
 
Režek, J. (2007) Inventarizacija prostora in »načrtovanje na podlagi dejstev, Geodetski vestnik, 
51(2). 
Temeljetov Salaj, A. & Zupančič D. (2006), Odnos do nepremičnin in organizacijskega okolja, 
(Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo). 
Trobiš, J. (2008) Lokalna geodetska služba : organizacija, pomen in vpliv na procese odločanja v lokalni 
skupnosti (Maribor: Pravna fakulteta Maribor).