Potovanje po okrajnah zvezdoznansta.
Od repatic ali kometov. Ker se ravno sedaj vsaki večer tisuč in tisoč oči obrača proti nebu, kjer se leskeče repatica (repata zvezda) , od ktere smo že unidan v rnovičarju iz množin krajev" več omenili, hočemo od repatih zvezd sploh, ki se v družin jezicih kometi imenujejo, nekoliko povedati tistim bravcem, kterim je ta prikazin na nebesu manj znana in o kteri je med ljudstvom toliko krivih ver, da — na priliko — po njih mnenji repate zvezde oznanu-jejo slabe letine, dragino, vojske, kugo, lakoto itd. Pre-čudne misli so ljudje tudi v starodavnih časih od kometov imeli. Eni so mislili, da so kometi odsev ali odsvit (vViederschein) sonca, drugi so blodili, da so duše umerlih imenitnih oseb , ki so repate ali bradate v nebesa šle; nekteri so celo terdili, da so repate zvezde hudi duhovi iz pekla v nebo zgnani, da ondi ljudem strah delajo;   od  tega poslednjega mnenja izvira
menda vražni strah pred kugo, vojsko ia lakoto. Ali pa repata zvezda, kadar bliže pride do zemlje, vreme na nji kaj spremeni ali ne, ne vemo; nemogoče to ni, ker kakor sonce in luna imate svojo gotovo moč do zemlje, tudi zvezde drugač proti zemlji postavljene znajo morebiti podnebne razmere nekoliko plemeniti in po tem takem tudi vreme. Nemški vinorejci na Rajna so pripisovali dobro vinsko letino leta 1811 kometu, ki se je tisto leto prikazal bil, in nekteri celo terdijo, da sedanja dobrota Rajnskih vin, ki so nek poprej zlo kisijate;biie, izvira od tistega časa. (Ali ne goto vsi od bolj umne vinoreje? Mislimo, da!)
Povemo to zavoljo tega, da našim ljudem pokažemo, da komet velja v nekterih krajih celo za stvarnika dobre letine, da so si tedaj o tem misli ljudstva zlo navskriž.
liazun premena vremenosti, ki nam pa tudi popolnoma znan ni, je gotovo vse drugo, kar se od kometov blodi, prazna vraža, ker komet vendar ne more kriv biti tega, kar je le zgol primer i k v tistem letu na svetu.
Kometi so zvezde, ki se, kakor naša zemlja, Danica in vsi drugi planeti okoli sonca ve rte, pa se le takrat na nebu vidijo, kadar se prikažejo iz glo-bocega neba in v svojem teku bliže do zemlje pridejo; ko se oddaljujejo od zemlje, se od večera do večera manj vidijo, dokler popolnoma ne zginejo zgubivši se v nezmerno globoko nebo. Pot, ktero tekajo repatice v zlo zlo podolgastih krogih, ali v sebe nazaj pelje ali ne; ona je zvezdogledom znana, pa tudi ne; le od4 kometov je gotovo znano, kdaj imajo priti: Halejev potrebuje 75 let za svoje potovanje krog sonca, Olbersev (Be-selnov) 74 let, Enketov 3 leta in pol, Bielatov 6 let in 270 dni. Od Wh i sto novega ali tako imenovanega „kometa občnega potopa" se pravi, da potrebuje za svoj krogotok 573 let, in da se bo v letu 2358 zopet prikazal, tedaj že osmikrat po občjem potopu.
Zvezdogledi so že čez 400 repatic zapazili, pa večina njih še ni znana. Tega, ki ga sedaj vidimo, je zapazil pervikrat 10. junia gosp. Klinkerfues. Zvezdoslovci, ki preiskujejo natanjko pot repatih zvezd in zemlje, pričajo tudi, da na svojem teku se nobena repatica z našo zemljo srečati ne more, ker je milostljivi Stvarnik nebes in zemlje vsaki zvezdi svojo pot dokazal, na kteri ni na poti drugim zvezdam.
Ako repato zvezdo celo natanjko ogledujemo, razločimo trojno na nji; eno in naj svitlejši je jedro, drugo je manj svitla megla, ki jedro krog in krog obdaja, tretje je rep ali metla, ki je od sonca obernjena in proti koncu bolj tamna. So bili že kometi, pri kterih se rep ni vidil; so pa tudi kometi, kakor tisti leta 1819, z dvema ali celo z več repi.   —'
So pa vsi kometi silno tanjka in rahla stvar, tako, da se zvezde, ki so zadej, skozi njega vidijo ali saj skozi metlo ali rep.
Zvezdoslovci menijo, da kometi imajo svojo lastno gorkoto in svitlobo, pa njih svitloba je bolj medla, — da po lastni gorkoti, ki da tudi svitlobo, se njih morja in druge stvari v puh spremenjujejo in kot medlo svitle megle prikazujejo, — da tudi njih od sonca obernjeni rep obstoji iz tacih drobtinic, ki so se morda bliže sonca, po njegovih žarkih, v veči meri od njih odtergale, ktere pa potem, kadar od sonca preč beže , nazaj na-nje padajo. Tudi kometi so po mislih učenih mož polni življenja, polni živih stvari!
Poslednjič še to: od kod navadno ime komet? Beseda ??kometa izvira iz gerškega kome (*epif) ali latinskega koma (comaj, ta beseda pomeni v našem jeziku las. Je tedaj komet toliko kot las as t a stvar, lasasta zvezda, ker se te zvezde v svitli megli svoji vidijo kakor s svitlimi l ase i krog in krog obdane.
Slavnemu naravoslovcu Nevtonu gre čast, daje znanstvo kometov popolnoma razjasnil, o kterih je Kepler še zlo krivo sodil.
-   278   —