France Bernik (Ljubljana) P R O B L E M L I T E R A R N I H Z V R S T I M E D R O M A N T I K O I N S I M B O L I Z M O M V S L O V E N S K I K N J I Ž E V N O S T I Ni področja v slovenski književnosti, ki bi po drugi svetovni vojni pritegnilo nase ioliko raziskovalcev kot 19. stoletje in naša moderna. Kl jub mnogim novim osvetlitvam in preocenitvain tega obdobja pa nas še vedno čaka neka j nalog, ki se jim pri nadal jnjem študiju naše kla- sične literature ne bo mogoče odreči. Ena najnujnejš ih je nedvomno ta. da odpremo problematiko literarnih zvrsti, kakršna se nam kaže od romantike do simbolizma, od Prešerna do Cankar ja . Znotraj te kompleksne, vendar še nenačete teme bo pričujoča raz- prava skušala odgovoriti predvsem na vprašanje , v kakšnem razmerju sta si bila lirska poezija in pripovedništvo v posameznih obdobjih, kako sta se uveljavljali verzna in prozna zvrst pri najvidnejših ustvarjalcih naše besedne umetnosti tega časa. Razprava pa ne bo ostala samo pri tem. Ne bo pojasnila zgolj odnosa posameznih dob in vidnejših lepo- slovnih umetnikov do literarnih zvrsti, temveč bo skušala odgovoriti tudi na vprašanje , kako so v slovenski književnosti od romantike do simbolizma pojmovali zvrsti besedne umetnosti, kako so jih tematizirali. Čeprav je izbor zvrsti v oblasti besednih umetnikov samih, njihove notranje afinitete do posameznih oblik književnosti, imajo nemajhen vpliv na hierarhijo literarnih zvrsti v nekem obdobju neliterarni, soci- alno družbeni dejavniki. Zato se v razpravi tudi pogosto sklicujemo na družbeno ideologijo in na odmevni prostor literature v času, ki ga ome- ju je tema razprave. Že v 18. stoletju, ko je pri nas povsem prevladovalo nabožno oziroma praktično poučno slovstvo, poznamo neka j omembe vrednih poskusov ustvariti Slovencem posvetno, t j . umetniško literaturo. In če govorimo o posvetni književnosti tega in kasnejšega časa, mislimo zlasti na pesni- ški zbornik »Pisanice« (1779—1781), na Linhartovi veseloigri »Županova 3 Slavistična revi ja 1 Micka« (1789) in »Veseli dan ali Matiček se ženi« (1790) ter na Vodni- kove in Jarnikove pesmi. Vsi ti pojavi, čeprav v precejšnj i meri udele- ženi pri nastanku in razvoju slovenske književnosti, pa še ne predstav- ljajo kontinuitete, niti ne kažejo globlje programske usmeritve tedanjih leposlovnih prizadevanj . Zato je povsem na mestu ugotovitev, ki pravi, da se je slovenska književnost kot avtonomna, v nepretrgani razvojni proces uje ta umetniška dejavnost začela pravzaprav šele z romantiko. Slovenska književnost se je začela s Prešernovo poezijo in ta njen za- četek je hkrat i njen vrh. Tukaj seveda ni priložnosti, da bi poskusili razrešiti uganko, kako je mogoče začetek neke literature po več kot stodvajsetih, stotridesetih letih razvoja označevati za njen vrh, v skrajnem primeru za enega od njenih vrhov, čeprav se vedno znova vračamo k omenjenemu, morda zgolj navideznemu protislovju, kadar razmišljamo o Prešernovi poeziji. Naša naloga je drugačna. Ugotoviti moramo položaj l i terarnih zvrsti v dobi romantike, njihov pomen in funkci jo v slovenski književnosti prve po- lovice 19. stoletja. Odgovor na zastavljena vprašan ja nam daje Matija Čop, literarni teoretik slovenske romantike, Prešernov pr i ja te l j in umetniški mentor. Iz njegovih pisem in člankov, objavljenih leta 1833 v Ilirskem listu, je razvidno, kakšen namen so imele pesmi naših romantikov. Preden pa opišemo vlogo poezije v tem času, n a j poudarimo to, kar se rado pozablja, kadar govorimo o slovenski romantiki, to namreč, da je imel Čop razen Prešerna, ki ga je razumljivo poslavljal visoko nad druge leposlovne prizadevnike svojega časa, vedno preti očmi vse so- delavce Kranjske čbelice, vse predstavnike tedanjega pesništva. To do- kazuje med drugim tisto mesto v njegovem dodatku k Čelakovskega oceni Kranjske čbelice, k jer dopolnjuje češkega recenzenta z nasled- njimi besedami: »Izmed pesmi, ki jih g. Celakovsky ni omenil, moramo v prvem zvezku Čbelice opozoriti predvsem na pesmi g. P[otočnika], ki se ni il je zelo dobro posrečila zlasti prava pesem; glej Dolenjsko str. 52; Žanjice str. 45 (spominja na Vossa). Neradi pogrešamo njegovih prispev- kov v naslednjih zvezk ih . . .« 1 Upravičeno se vprašujemo, ka j je izzvalo redkobesednega, kritičnega in v estetskih sodbah nenavadno hladnega Čopa, tla je zagovarjal Potočnikove pesmi? Ka j je na omenjenih dveh pritegnilo njego\o pozornost? In razen tega še osrednje, najbolj bistveno 1 I l lyr i sches Blat t 23. f ebruar ja 1833, 31. vprašanje : Ka j je opravičevalo slovenskega ocenjevalca Čbelice, da je Potočnikove verze s posebnim poudarkom označil kot »prave pesmi« in zanje uporabil nemški izraz das Lied, medtem ko je Prešernove in druge pesmi označeval s pojmom das Gedicht? Nedvomno je imel Cop neke razloge, da je pri opredelitvi čbel ičine poezije uporabil različno terminologijo. Pri tem verjetno ni gledal na izpovedno vsebino omenje- nih Potočnikovih pesmi, ki v slovenski poezi j i ni bila nova. Vzrok za uvrstitev obeli pesmi v posebno skupino 1 irskega pesništva tudi ni mogla biti apoteoza kmečkega dela in zdravja v »Zanjicah«, niti po- udarek nacionalnega humanizma in bratstva v »Dolenjski«, n a j m a n j pa vedra naivnost, ki v obeli pesmih prevladuje. Vzroke Čopovi opredelitvi je treba iskati drugod. Če podrobneje pr imerjamo Potočnikovi pesmi z drugimi pesmimi v Kranjski čbeiici in če začnemo pri zunanjih raz- ločkih. ki se kažejo ob tej primerjavi , moramo priznati , da so Potoč- nikovi kratki verzi bogato rimani in zato nenavadno pevni. Poudarjena melodičnost je t eda j najbol j opazna zunanja lastnost Potočnikovih verzov: Pobrusi , sestrica, srp z urno oslo; hitreje pšen ica p o p a d a v roko. (Zanjice) V primeri s Prešernovimi pesmimi, zlasti v primeri s »Slovesom od mladosti«, ki je tudi objavljeno v prvem zvezku Kranjske čbelice, vzbu- jajo Potočnikovi verzi dojeni igrive lahkotnosti. Obe, »Zanjice« in »Do- lenjska«, sta namreč brez miselne teže, brez (istega, kar je osrednji živec Prešernove pesniške umetnosti. Še najbolj pa se razlikujeta obe pesmi od Prešernovih po odnosu, ki ga imata pesnika, če n a j tako imenujemo tudi Potočnika, do narave. Pesmi »Zanjice« in »Dolenjska« nam odkri- vala človeka, ki s preprosto neposrednostjo zaznava pokrajino, ki je ne doživlja, kakor Prešeren, skozi medij globljih duhovnih položajev. Po- točniku pokraj ina ni prispodoba notranjih situacij lastne osebnosti, temveč zunanja resničnost, s katero se čutno čustveno zliva. Nas vetre oliru, v obraz n a m pihl ja , n a m z lasci prebira, se v z a n k a h igra. (Zanjice) Sonce gorko t u k a j n a m sija, trta l jubo gor se ov i ja ; v ince z gore greje srce. (Dolenjska) Navedeni verzi kažejo, da se je njihov avtor že otresel mrzle opisno- sti in se približeval lirskemu razpoloženju ob naravi. Zlasti to zadnje je verjetno poleg drugih lastnosti Potočnikovih stihov napotilo Čopa k temu, da je za oznako tovrstnega pesništva uporabil izraz das Lied. Na tem mestu seveda nimamo namena razčlenjevati pesništva v tridesetih letih preteklega stoletja niti preverjal i njegove diferenciacije, kakor jo je utemeljil Čop. Ponovimo na j le to, da je teoretik in umetniški mentor naše romantike zaobjel celoto slovenskega pesništva tudi tedaj, ko je opredeljeval socialno nuravo poezije v svojem času in njen akcijski prostor, kar nas v zvezi z zastavljeno temo razprav l jan ja predvsem zanima. Čop je namreč prvi na Slovenskem opredelil družbeno funkci jo slov- stvenih prizadevanj . Poezije v Kranjski čbelici ni ocenjeval zgolj s sta- lišča »pesniškosti« in oblikovne dognanosti, skladnosti oblike in vsebine, marveč se je tudi vprašal, kakšen je njen zunajumetniški pomen, kolik- šen njen komunikativni prostor. Skra tka: Na poezijo Kranjske čbelice je gledal z zornega kota tistega pojmovanja , ki bi ga danes imenovali sociologija literature. Nabožno in prakt ično poučno slovstvo svojega časa je Čop kratko malo označil kot »književnost za kmeta« (Bauernliteratur)2 , ne da bi z navedeno oznako želel kakorkoli razvrednotiti duhovne potrebe naj- močnejšega sloja slovenskega naroda. Nasprotno. V pozitivnem smislu je omenil »zdravi čut« našega kmeta za jezik, zlasti njegov občutek za vsebinsko natančnost in predmetu primerno izražanje. Naglasil je celo, da kmet, ki ga je visoko cenil, saj je sam izhajal iz kmetstva, sicer ne ve, ka j je »višji slog« izražanja, čuti pa , kako potreben je, »kadar ga predmet zahteva«.3 2 I zbrano delo Mati je Čopa 1935, 36. T u in v nas l ednjem n a v a j a m Č o p o v e trdi tve iz I zbranega dela, ki ga je priredi l dr. A v g u s t P ir jevec . 3 Prav tam, 34 in 51. Čop je tudi prvi javno opozoril na nezadostnost nabožnega in prak- tično poučnega slovstva in hkrat i predstavil Kranjsko čbelico izobražen- cem. tj. »dijakom, uradnikom in drugim ljudem«,4 ki so čutili nagnjenje do posvetne književnosti, do poezije. Ko jc govoril o učinku tega pesni- škega zbornika v njegovem lastnem odmevnem prostoru, je naglasil zlasti pričakovanje, da bodo Prešernove poezije in pesmi drugih čbeli- čarjev budile med izobraženci zanimanje za slovenski jezik, za njegovo preoblikovanje iz kmečke oziroma slovniško korektne govorice v jezik sloga: »Dokler je namreč jezik omejen samo na pojmovni svet prepro- stega kmeta, dokler še ne more izražati višjega življenja in znanstva, pač ne more zase zahtevati označbe kultioiranegn jezika . . . Samo če se jezik polagoma uva ja v višje življenje in znanstvo, ga je možno pravilno gojiti in dograditi«.5 Prav v angažiranju izobražencev za kulturo domačega jezika pa je skrita narodnoobrambna ideja pesništva v Kranjski čbelici. In če k l jub temu govorimo, zlasti v zvezi s Prešernom, o visoki in avtonomni umet- nosti tega kroga, govorimo tako zategadelj, ker je narodnoobrambna misel sama po sebi sicer res zunajumetniška manifestacija, ni pa p roti - umetniška tendenca, če je, kakor v našem primeru, tesno povezana s kulturo jezika, ki je gradivo literarne umetnosti. Da gre k l jub narodni ideji, ki sta ji služila tako visoka li teratura kot nabožno in praktično poučno slovstvo tistega časa, za bistveni razloček med enim in drugim, ni treba posebej naglašati. Čop je v svojem vsestranskem pojmovanju kulture sicer zapisal, da je dobra l judska pesem »užitna tudi izobra- žencem«6 in nasprotno, da bo umetniška poezija »koristno vplivala tudi na slog knjig, ki so namenjene ljudstvu«,7 vendar je kot literarni kritik in mentor vztrajal na stališču prave umetnosti. Večkrat je izrecno po- udaril, da Kranjska čbelica ni namenjena kmetom, da poezija izobra- žencev ostaja preprostemu človeku »do redkih izjem tuja«.8 Toliko laže mu je bilo potem zagovarjati Prešernovo ljubezensko poezijo pred jan- zenistično duhovščino. Zvest svojim nazorom o visoki umetnosti, čeprav ne brez diplomatske spretnosti, je branil inkriminirane ljubezenske pesmi tako, da je poudar ja l njihovo nekomunikativnost. Po njegovem »so 4 Prav tam, 33. 5 Prav tam, 50. 0 Prav tam, 34. 7 Prav tam, 52. 8 Prav tain, 34. pomisleki, ki so jili sem 1er t j a izrekli radi l jubavne vsebine nekaterih pesmi, neosnovani že zato, ker bravci, ki se ob bran ju podobnih pesnitev v drugih jezikih niso seznanili z zadevno pesniško frazeologijo, večine teh pesmi ne bodo mogli razumeti; sploh se ni bati, da bi se mogla ,Čbe- lica' razširiti med kmečkim ljudstvom, kaj t i pesnitve učenih pesnikov ne postanejo tako zlahka l judske pesmi, tudi če se po slogu in vsebini tako zelo pribl ižujejo l judstvu kot pesmi Bürgerja, Vossa ali Vodnika«.9 Cop potemtakem ni ostro ločil zgolj narave umetniške poezije od značaja ljudskega slovstva, njuno socialno funkcijo in pomen, marveč je raz- mejil tudi komunikacijski območji, ki sta ju v tridesetih letih preteklega stoletja pokrivali Čbelicina poezija na eni ter nabožno in utilitaristično slovstvo na drugi strani. Ostane nam še končno vprašanje : Zakaj se je Cop-Prešernov krog v Kranjski čbelici in po nje j angažiral skoraj izključno v verznih obli- kah literature, ne v prozi ali dramatiki? Odgovorov na zastavljeno vprašanje je nedvomno več. Eden od nj ih je skrit že v težnji kultivirati jezik, kar je za začetek neke l i terature povsem razumljivo, če pomi- slimo, da je oblikovanje jezika prv i pogoj za uspešen razvoj besedne umetnosti. In katera zvrst je primernejša, da uresniči to nalogo, če ne lirska poezija, ki mora spričo potrebne ekonomičnosti izraza, vsebinske polnosti in muzikalne funkci je izpovedovanja mobilizirati prav vse pla- sti jezika. Drugi, nič man j tehten razlog, da se je slovenska književnost začela z liriko, v manjši meri s pripovedno poezijo, pa je zunajumetniške narave. Ko je Čop sklenil svoj »Dodatek« k Čelakovskega oceni Kranj - ske čbelice, je zapisal misel, da je verzna umetnost »najmanj odvisna od zunanj ih razmer«.10 Nedvomno je želel z navedeno ugotovitvijo podčr- tati, da bi predmarčna absolutistična vladavina v Avstriji s svojim nad- zorstvom nad kul turo veliko bolj ogrožala prozo ali dramatiko ter n jun svet družbene resničnosti, koi pa more ogrožati lirsko poezijo, katere predmet izpovedovanja omejuje že sama narava te zvrsti. Razen tega je tudi komunikativnost verzne književnosti usmerjena k precej ožjemu krogu občinstva. Lirsko pesništvo je bilo torej pr imernejša l i terarna zvrst od proze ali dramatike v absolutistični monarhij i , v taki družbeni strukturi , ki umetnosti nesvobodnega naroda ni pustila zadostnega duhovnega razmaha in neodvisnosti. " Prav tam, 55. 10 Prav tum, 59. Dejstvo, da se je slovenska književnost začela z lirsko poezijo, in to z visoko kvalitetno poezijo Franceta Prešerna, pa je nenavadno močno, rekli bi odločilno vplivalo na razvoj naše književnosti 19. stoletja. Vpli- valo pa je tudi na spremenjeni položaj, ki ga je po Prešernu imela lirika v slovenski literaturi. Seveda zasledimo prevrednotenje literarnih zvrsti tudi v drugih ev- ropskih književnostih poromantičnega obdobja,11 vendar nas na tem mestu zanima predvsem odnos do lirske poezije v slovenskem merilu. In čeprav so se nekatere, osebni liriki nasprotne tendence pokazale že kmalu po letu 184N,'2 je načelno stališče zoper prevladujoč položaj verz- ne književnosti v pomarčnem času prvi izrazil Fran Levstik, ki je v »Popotovanju iz Litije do Čateža« zapisal: »Če tenko preudarimo, res ne moremo tajiti , da je naše slovstvo lepoznanskih reči silo majhno. Saj iuianio še povsod le trdo ledino, sama lirika se je nekoliko povzdignila med nami. A lirika se večidel peča samo z enim občutkom človeškega srca: ,z ljubeznijo', le redko se prime kake druge snovi. Pa n a j ho njeno sadje s tem lepše, vendar je vse v koséh. celega velikega dela nam ne podaja . Teda j narod, ki ima le izvrstno liriko, ne more hvaliti se, da ima zavoljo tega tudi že lastno, polno literaturo.«13 Prvi ugovor zoper prevladujoči položaj lirike v pomarčni dobi je l.evstik izvajal iz specifičnosti slovenskega literarnega razvoja. Na- glasi! je. da se je »med nami« doslej samo lirika »nekoliko povzdignila«, medtem ko je na drugih področjih besedne umetnosti, zlasti v epiki, še »trda ledina«. Ta nesorazmernost v razvoju je nedvomno na jp re j izzvala Levstika k temu, da je postavil v ospredje svojega literarnega programa zahtevo po umetniški prozi. In če je v »Popotovanju« tako dosledno naglašal prozo, je to delal tudi zato, da bi pomagal naravnim težnjam do razmaha in dosegel, da 1 >i se slovenska književnost razvila v vseli zvrsteh, da bi se formirala v popoln, celovit organizem. V petdesetih letih preteklega stoletja, ko je naša umetniška l i teratura tako rekoč na- stajala, je bila taka skrb za njen nadal jn j i razvoj vsekakor nujna in upravičena. Prezreti pa ne smemo še drugega, nič man j pomembnega in ne zgolj na nujnost našega literarnega razvoja oprtega razloga, s kate- rim je Levstik utemeljil prednost pripovedništva. Kakor je naš krit ik 11 France Bernik, Lirika S i m o n a Jenka 1962, 63—67. 12 P r a v tam, 67—69. 13 Levs t ikovo Z D IV, 1954, 28. sicer priznaval visoko umetniško vrednost dotedanje slovenske lirike [Prešernove] in jo je v navedenem odlomku označil za »izvrstno«, tako si ni mogel kaj , da ne bi opozoril na njen značaj. Na značaj, spričo kate- rega se mu ta zvrst leposlovja ni zdela primerna, da bi izrazila neka- tere sodobne literarno umetniške in idejne težnje. Podobno kot Bel.in.sk i je tudi Levstik zavzel krit ično stališče do poezije. V navedenem odlomku iz »Popotovanja iz Litije do Čateža«, je zapisal: »A lirika se večidel peča samo z enim občutkom človeškega srca: ,z ljubeznijo', le redko se prime kake druge snovi. Pa n a j bo njeno sadje s tem lepše, vendar je vse v koeèh, celega velikega dela nam ne podaja«. Da je imel Levstik pred očmi, ko je oblikoval to misel, tudi Prešernovo poezijo, je očitno. In če je ob tej priložnosti previdno in z nekim pridržkom zožil njeno motiviko na področje ljubezenskega čustvovanja, je to storil verjetno zategadelj, da bi še bolj podčrtal subjektivni značaj te »subjektivne« zvrsti besedne umetnosti. V omejitvi na docela osebna, zlasti erotična doživetja, in v nezmožnosti, pritegniti v okvir svojega izraznega radi ja še druge snovi, je Levstik videl prednost in hkrat i slabost lirske poezije. Tak pogled na osebnoizpovedno poezijo je Levstiku narekoval nje- gov literarnoidejni nazor, ki se je bistveno razlikoval od nazora naših literarnih predstavnikov v predmarčni dobi. V nasprot ju s Čop-Prešer- novim programom, toda v soglasju z družbenim razvojem svoje dobe je Levstik težil za tem, da demokratizira literarno umetnost po obliki in vsebini, da jo napravi dostopno vsem plastem slovenskega naroda, zlasti kmečkemu ljudstvu. Y »Popotovanju« je izrazil prepričanje , da bi se s pripovedništvom, zlasti takim, ki bi resnico zavijalo v pri jetne šale. »ljudstvo naj laže budilo, najlaže bi se mu dajalo veselje do knjig«14 In če upoštevamo snovi, ki jih je predlagal za l i terarno oblikovanje, se pravi poleg turških bojev še motiv vojaških beguncev, rokovnjačev in dese- tega brata, življenje »kakega veljavnega domačina« in drugo, snovi torej, ki so bile preprostemu človeku res blizu in so resnično lahko budile v njem nacionalni ponos, razumemo, zakaj se je moral naš krit ik opre- delili za prozo. Lirika namreč ni mogla spričo posebne, njeni strukturi lastne oblikovalne zmogljivosti sprejeti predlagane tematike za svojo in jo izraziti v celoti. Zato je Levstik v »Popotovanju« leta 1858 vabil mlade, umetniško nadar jene vrstnike od lirike k prozi in v tem času je celo sam, čeprav ne vedno dosledno, služil prevladujoči literarni obliki svojega časa. 14 Prav tain, 24. Položaj slovenske lirske poezije po letu 1848 torej ni bil zavidanja vreden. Označujeta ga dvoje vplivnih, za razvoj te literarne zvrsti ne- ugodnih teženj. Prva, osebni liriki nenaklonjena tendenca je bila izraz novega narodnopolitičnega položaja Slovencev. Njen predstavnik so bile liberalno napredne sile našega izobraženstva ali bolj natančno Fran Lev- stik, čeprav sam lirik in mentor mlajših pesnikov. Nepozornost do lirike s te strani pa je bila npr. dovolj, da Simon Jenko ni našel ob izidu svoje zbirke zagovornika, dovolj celo, da »Pesmi« 1865 nihče izmed mladoslo- vencev ni za Jenkovega življenja v javnosti ocenil pozitivno. Razen tega imamo opraviti, ko opisujemo vlogo literarnih zvrsti v pomarčni dobi, še s tradicionalno nezaupljivim odnosom, ki ga je imela naša duhovščina do umetniške literature. Zlasti kaže v tej zvezi naglasiti njeno aprioristično nasprotovanje ljubezenski poeziji. Ideološko prenapeta duhovščina je na leposlovje delovala bolj ali m a n j zaviralno in taka se je po marčni revo- luciji pokazala na jp re j ob Levstikovih in Valjavčevih »Pesmih«. Enako dosledno je nastopila približno deset lot kasneje, ko je sprožila zaku- lisne spletke proti natisu Jenkovih »Pesmi« v Ljubl jani in ko je bila posredno udeležena tudi pri krivični noviški »kritiki« te naše najmoder- nejše pesniške zbirke svojega časa. Y začetku osemdesetih let je kato- liška dogmatična kri t ika silovito napadla Gregorčičeve pesmi. Yrh ozkosrčnega, strogo utilitarističnega pojmovanja lirske poezije pa pred- stavlja požig Cankar jeve »Erotike« leta 1899. Toda vrnimo se k odnosu do lirike, kakršnega zasledimo po Levstiku znotraj naše književnosti, in ugotovili bomo, da je podobno vlogo kot pisec »Popotovanja« pripisovala verzni li teraturi tudi generacija mlajših realistov. Predvsem je v tem pogledu sledil Levstiku urednik Ljubl jan- skega zvona Fran Leveč. Že leta 1881 je Leveč v Ljubl janskem zvonu tožil nad tem, da »pesni- ki slovenski sedanjega časa pojo do malega, žal, samo lirično-subjek- tivne pesmi«.15 Leto dni kasneje je to svoje stališče sporočil Aškercu, ki se je p rav teda j odločal med liriko in epiko, in ga dopolnil tako, da je v duhu narodno utilitarističnega pojmovanja literature nakazal pesni- ku potrebo po epiki. »Pri nas preveč prevladuje čisto subjektivna lirika, pripovedne pesmi (balade, povesti, romance) pa se preveč zanemarjajo, ker nihče ne pomisli, kolikega vpliva so baš take stvari osobito na mlajši zarod naš.«16 Y nadvse pozitivni oceni Gregorčičevih »Poezij« Leveč 15 L jub l jansk i zvon 1881, 580. 10 L e v e č A š k e r c u 25. avgus ta 1882. v Ljubljanskem zvonu 1882 pod naslovom »Zlata knjiga« ni izrazil samo bojazni nad tem, da bi »naturna, zdrava in krepka sila« v pesniku pod- legla »mehkemu subjektivnemu svetobolju«, ni podčrtal zgolj misli, da se nam zdaj ni več bati za lirsko poezijo, ki da je »osnovana na krepki podstavi«. temveč je celo ob tako opredeljenem liriku, kot je bil »goriški slavček«, poagitiral za pripovedno poezijo. Pohvali o »velikanski zmož- nosti« v epiki je namreč dodal željo, da bi »epika postala Gregorčiču močnejša stran in da hi s proizvodi te vrste zbudil in povzdignil sloven- sko pripovedno pesništvo.«17 Istega leta je zapisal v osrednji leposlovni reviji ugotovitev, da so »dobre pripovedne pesmi« bolj všeč našim kme- tom kakor »čisto subjektivne lirične«18 in tako opozoril na koneumente tovrstnega pesništva, čeprav je potrebo po epiki utemeljeval tudi po Levstiku, z neenakomernim razvojem slovenske književnosti. Aškercu je npr. pisal 11. j anuar ja 1883. da »smo Slovenci po mojih mislih zdaj. ko imamo že precej dovršeno liriko, v pesništvu na jbol j potrebni epičnih proizvodov«. Vendar je potrebno že t u k a j opozoriti na dejstvo, da Levčevo neraz- položenje ni bilo usmerjeno na liriko kot tako. Iz korespondence z Aškercem je namreč razvidno, kako je Leveč obžaloval prezgodnjo smrt Krilana-Pagliaruzzija predvsem zato. ker ga je »poslušal« in je na njegov nasvet opustil »sveiobolno«19 liriko ter se oprijel balad. V navedenih pismih je Leveč negativno označil Radinskega zato, ker sta ga »sama sentimentalnost in svetobolje« ter dodal, da se pesnik te »bo- lezni« kar ne more otresti, medtem ko se mu je med mlajšimi zdel še najbližj i Gestrin, pa še on »se prerad naslanja na Gregorčiča«.20 Če- prav je Leveč odklanjal predvsem sentimentalno svctolxdno poetizira- nje, je po drugi strani res, da lirike na splošno ni povezoval z literarno ideologijo časa. Stične točke s časom je odkrival samo v epiki. Ko je Aškerčev cikel »Stara pravda« ocenil kot »venec pripovednih pesmi«, ki mu v našem slovstvu »ni primere«, je kot estetsko umetniške odlike cikla navedel poleg »živosti« podob in »krepke dikcije« predvsem »zdrav realizem«.21 17 L jub l jansk i zvon 1882, 441. 18 P r a v tam, 699. 10 L e v e č Aškercu 3. m a j a 1885. 20 L e v e č Aškercu 8. septembra 1887. 21 L e v e č A š k e r c u 7. oktobra 1888. Odveč je naglašati, s kakšno vztrajnost jo je Leveč spodbujal Aškerca k pripovednemu pesnjenju, s kakšno ustrežljivostjo mu je svetoval vire za epsko poezijo in mu jih celo pošiljal, kako ga je razen za balade in druge vrste pr ipovedne poezije pridobil še za legende itd. Odveč je opozarjati tudi na Levčeve tako stilizirane prošnje Aškercu, na j mu vendar pošlje balado za objavo v reviji ali »vsaj« I irsko pesem, izjave, da ga vsaka njegova pripovedna pesem, zlasti balada, razveseli bolj kot »deset liričnih pesmi drugih pesnikov«. Vsekakor najbol j zgovoren je v tem pogledu Levčev »Dodatek« h Kersnikovi oceni Aškerčeve prve pesniške zbirke v Ljubljanskem zvonu 1890, ki se konča z ugotovitvijo, da stojijo »Balade in romance« v slovenski književnosti »kakor daleč vidno belo znamenje, kažoče pesnikom našim pot, po kateri jim je ho- diti«.22 In če bi zda j določneje tematizirali tisto vrsto lirskega pesništva, ki jo je Leveč odklanjal , saj je očitno, da ni zavračal lirike v celoti, bi se morali opreti še na njegovo pismo Aškercu 1(>. j anuar ja 1897. Y njem je Leveč na jp re j izrazil zadovoljstvo spričo dejstva, da je v Aškercu našel takšnega epskega pesnika, po katerem sla »mnogo let hrepenela z Jurčičem«. Oba, Leveč in Jurčič, sta namreč rasla iz Levstikovega lite- rarnega programa in oba sta se na njegovo pobudo navdušila za epiko oziroma prozo. Bolj zanimiva kot p ravkar navedena ugotovitev pa je naslednja misel v omenjenem pismu, ki pojasnjuje , zakaj je Leveč bolj cenil Aškerca kot Gregorčiča, čeprav je tudi Gregorčiča dosledno postavljal v prvo vrsto sodobnih slovenskih pesnikov. Omenjena Levčeva misel se glasi: »Sploh jaz razen Prešerna ne poznam domačega pesnika, ki bi se mogel z Vami meriti glede razsežnosti svojih idej. Gregorčičevo obzorje — kakor so lepe in blagoglasne njegove pestni, polne krasnih tropov in figur in muzikalno-zvenečih verzov — ne sega čez Soško do- lino, vsaj mnogo dalje ne.« Leveč torej ni pripisoval Aškercu višje cene samo zato, ker je bil epski pesnik, kakor tudi ni izražal pomislekov do Gregorčiča zato, ker je bil lirik. Lirika oziroma epika Leven nista bil: več merilo, s katerim bi vrednotil naša najvidnejša pesnika v osemdese- tih in devetdesetih letih preteklega stoletja. To, kar je štel Aškercu v prid, je bila »razsežnost njegovih idej«, medtem ko je Gregorčiču jemalo ceno p rav njegovo ozko duhovno obzorje, ki po Levčevih besedah »ne sega čez Soško dolino, vsaj mnogo dalje ne«. Leveč je v Aškerčevi svobo- 22 L jub l jansk i zvon 1890, 694. doljubnosti očitno videl miselnost, ki je bila odprta svetovnim, sploš- no človeškim idejnim tokovom, v Gregorčičevi muzikalni, metaforično 1 Migati in mehkočutni liriki pa je odkril idejno ožino in domačijsko zapr- tost vase. Odnos, ki se kaže v slovenski književnosti realističnega obdobja do lirike, je bil potemtakem različen. V petdesetih letih je dal Levstik neomejeno prednost pripovedništvu in je liriko kot literarno zvrst v ce- loti pomaknil v ozadje. Izključil jo je iz nujnih nalog, ki so čakale nje- gove umetniško nadar jene in zavzete sodobnike. Leveč je nasprotno sicer izhajal iz literarnega programa, formuliranega v »Popotovanju i z Litije do Čateža«, vendar se v osemdesetih in devetdesetih letih že ni več opredeljeval do lirike kot take. Kritično razdaljo je čutil predvsem do tistega lirskega pesništva, za katerega je bila značilna sentimentalna oziroma mehkobna čustvenost in v katerem je pogrešal času ustrezne, svetu odprte ideje. Opredel jevanje do lirike, do ene od zvrsti besedne umetnosti, nam teda j odpira širši vpogled v Levčevo literarno ideologijo, v njegovo uredniško, leposlovno kritično in mentorsko prakso. Veliko globljo problematiko literarnih zvrsti odpira slovenska »mo- derna«. Seveda za naše razmišl janje ne pr iha ja v poštev Oton Zupančič, niti ne moremo k razprav l jan ju pritegniti Dragotina Ketteja in Josipa Murna. Vsi ti predstavniki naše »moderne« so si pridobili literarno slavo predvsem kot eminentni lir.ski pesniki. Drugače je s pripovednikom in dramatikom Ivanom Cankar jem. Njegovih verzov ne moremo registrirati kot preprosto, samo po sebi umevno dejstvo, ki ne zahteva, da ga proble- miziramo. Nobene podobnosti tudi ni med njim in med Jurčičem, Tav- čar jem al i Kersnikom, ki so p rav tako začeli z verzi in nadaljevali s pri- povedništvom. V nasprotju z realističnimi pisatelji se je Cankar glo- boko zamislil nad usodo svoje poezije, zlasli nad tem, da se je tako zgodaj ločil od nje in se umaknil v črtico in novelo, v roman in dramo. Zastavlja se vprašanje , k d a j in zakaj je nastal v Cankar ju prelom, kako se je v njem odvijala preusmeritev od lirike k prozi in dramatiki? Ome- njene preusmeritve si seveda ne predstavl jamo tako, kot da bi Cankar spočetka pisal samo verze, nato pa bi se oprijel drugih zvrsti besedne umetnosti, s a j vemo, da je začel s pesmimi, a je neka j let hkrati z verzi pisal tudi črtice in novele ter snoval drame. Če tedaj pr i njem govo- rimo o prehodu ali preusmeritvi, mislimo na opustitev oziroma na opu- ščanje lirske poezije v korist prozne književnosti in dramatike. Najbol j neposredno in tako enoumno kot nikoli p r e j niti kasneje se je Cankar opredelil do literarnih zvesti v pismu Župančiču 21. avgusta 1898: »Da ne boš jezen, pošljem Ti tu dvoje pesmi j iz .Sentimentalnega al- buma', ki ga dam o svojem času Aškercu. A povem Ti še enkrat, — v pesmih ni mene; moja stvar je noveleta, morda d r a m a . . . pesem ne! To prepust im Tebi in Ketteju. Jaz sem častiželjen človek. Vse ali nič. — Ce se Ti ne bodo zdele preslabe, pošljem Ti jih še par , — ki niso ne boljše ne slabše od teh dveh. Jaz, — povem Ti odkrito in brez hinav- stva, — ne dam veliko nanje. V prozi imam svoj značaj in svoje barve, v verzih ne; in to, pr i jatel j , je veliko!«23 Cankar se je torej že v avgustu 1898 načelno opredelil do literarnih zvrsti. Spoznal je, da lirska poezija ni njegovo področje besedne umet- nosti, temveč proza in dramatika. To intimno spoznanje, čeprav odlo- čilno za Cankar jev nadal jn j i literarni razvoj, pa ni bilo končnoveljavno v tem smislu, da bi pesnik že v tem času prenehal z verznim ustvarja- njem, s poezijo. Spremenil pa je tedaj svoj odnos do literarnih zvrsti, kar kaže še neka j dejstev iz tistega časa. Kot je znano, je pesnik začel poleti 1898 pisati »Jakoba Rudo« in ko je 4. avgusta t. I. poročal o delu za dramo Ani Lušinovi, ji je potožil: »Žal mi je, da sem jo [dramo] pričel pisati v prozi in ne v verzih; poslednje bi bilo lepše, četudi morda malo težje.«24 Nič izjemnega ni bila v tistem času drama v verzih, pa tudi omenjenega odlomka iz Cankar jeve korespondence ne bi navedli, če ne bi kmalu nato zasledili v njegovih pismih sporočila, ki da je citatu globlji pomen. V začetku naslednjega leta, 9. j anuar ja 1899, je namreč pisal Cankar bratu Karlu tole: »O romanu, ki ga delam za .Matico', sem Ti menda že opomnil. Ta stvar me jako veseli in pišem jo s popolno lahkoto, ker sem junak jaz sam.«25 Napisat i roman, katerega junak bi bil pisatel j sam, ustvariti pr ipovedno delo, v katerem bi bil pesnikov jaz glavna oseba — to bi se zdelo našim pripovednikom od Jurčiča do Kersnika še precej nemogoče. Pr i Cankar ju nas seveda tak načrt ne preseneča. Pozornost pa k l jub vsemu vzbuja dejstvo, da je pisatelj na- meraval izraziti svoj »individualni subjekt«, če povemo po Heglu, v tako objektivni literarni obliki, za kakršno je pri nas t eda j še veljal roman. 23 Pisma I, 1948, 369—370 24 Prav tam, 425 25 Prav tam, 63. V približno istem času, ko se je spremenilo Cankar jevo razmerje do literarnih zvrsti kot zunanjih oblik besedne umetnosti, opazimo torej pri njem premike v pojmovanju tematike, ki bi bila pr ikladna posameznim zvrstem. Lastno duševnost oziroma lastno »dušo občutkov«, ki n a j bi bila predmet lirske poezije, je Cankar nameraval oblikovati v prozi, celo v romanu, nasprotno pa n a j bi postali verzi, značilni za lirsko poezijo, zunanja oblika dramskega dela. Skra tka: preorientacija v odnosu do lite- rarnih zvrsti, ki se je leta 1898 dovršila v svetu Cankar jevih načel, v njegovi leposlovni praksi pa šele čez neka j let, je začela presegati kla- sično normo o snoveh, primernih za prozno literaturo. Namesto objektiv- nega sveta pojavov je Cankar nameraval kot gradivo romana oblikovati konkretni jaz. Čeprav romana »Pod Saturnom« in s podnaslovom »Življe- nje in delovanje Juli jana Stepnika«26 ni napisal, pa nam načrt zanj osvetljuje tisto značilnost Cankar jeve proze, ki jo navadno označujemo kot lirično ali subjektivno čustveno sestavino njegove umetnosti. Ugotovili smo že, da se je Cankar intimno razšel z lirsko poezijo v začetku druge polovice leta 1898. S spoznanjem, da njegova stvar ni pesem, temveč noveleta, morda drama, pa za javnost seveda še ni prene- hal biti pesnik. Narobe. Če si pod uveljavitvijo predstavljamo zgolj ob- javl janje verzov nekega pesnika ali proznih del pisatelja, moramo zapisati misel, ki je na videz protislovna, v bistvu pa pravi lna: Ivan Cankar se je kot lirski pesnik uveljavil šele potem, ko je spoznal, da ni pesnik. Sele po letu 1898 se je predstavil javnosti s samostojno knjigo pesmi, s prvo »Erotiko« 1899, z novo izdajo te pesniške zbirke dobra tri leta kasneje. Medtem in zatem pa je Cankar priobčil še nekaj pesmi drugod, npr. v Ljubljanskem zvonu — da omenimo samo našo osrednjo leposlovno revijo — leta 1899 šest. leta 1908 dve pesmi. In če se zdaj vrnemo k zastavljenemu vprašanju , vidimo, da se je Cankar načelno razšel s poezijo tedaj , ko je napisal svoje najmoder- nejše lirske pesmi.27 Prav ob teh pesmih, napisanih Ani Lušinovi, lahko ugotovimo dialektično razgibano razmerje, ki ga je imel do n j ih : n a j p r e j pretirano, skoraj nekritično navdušenje nad doseženim, potem zanika- nje ustvarjenega, novi načrti in nove odločitve. V času, ko je Cankar pisal pesmi Ani Lušinovi, je videl v nj ih svoj največji literarni uspeh. Ni bil samo prepričan, da pesmi »presegajo 2U Prav tam, 61. 27 Prim, mojo razpravo Prob lem C a n k a r j e v e lirike (SR 1968, 169—201). daleč vse«, kar je doslej napisal,28 čutil se je celo prvega med tedanjimi pesniki. Zapisal je, da je šele Ana Lušinova napravila iz njega pesnika in zdaj si upa »pisati verze, kakoršnih ni pisal še nikdar niličč drugi.«29 Iz navedenega in iz druge njegove korespondence vidimo, kako zelo je Cankar v tem času še vezal predstavo o svojih pesmih na erotično čustvo do Ane Lušinove. Lahko hi celo rekli, da je velika ljubezen do Ane (la- jala njegovim pesmim umetniško kvaliteto in pomen. Toda že v avgu- stu t. 1. so se pojavili prvi dvomi. Iz pisem Ani Lušinovi 4. avgusta je razvidno, da so se mu zdele tri izmed pesmi, ki jih je pod naslovom »Sentimentalen album« nameraval objaviti v Ljubljanskem zvonu, »pre- slabe«, zato jih je zamenjal.30 Se 20. avgusta je upal, da bo omenjeni cikel pesmi zares izšel v reviji, čeprav je zda j dvomil tudi o komunika- tivnosti svojih lirskili izpovedi. Bal se je namreč, da Ani Lušinovi pesmi ne bodo všeč, zlasti ker je poskušal modernizirati njihovo metrično strukturo in rime.31 Y začetku naslednjega meseca pa je Anine verze že v nekem smislu razvrednotil, ko jih je označil kot »zaljubljene«, kot »sentimentalne« pesmi, medtem ko je sebe imenoval človeka, ki s pesnje- njem »pada in se izgublja«.32 Konec septembra je Cankar pojasnil v pismu Ani Lušinovi, zaka j n j e j napisanih pesmi ni dovolil objaviti v Ljubl janskem zvonu. Zaradi »dveh ali treh verzov«, ki mu niso bili všeč, o katerih pa »bi živa duša ne slutila, da so slabši od d ruž i l i . . ,«33 Tako se je Cankar v nekaj tednih ohladil do pesmi iz »Sentimentalnega albuma«, čeprav je te verze še vedno cenil bolj kot »Erotiko«, ki je t eda j čakala na objavo. Kaj je Cankar ja motilo pri pesmih, ki jih je n a j p r e j koval v oblake, zatem pa je moral ob nj ih spoznati, da njegova li terarna nadarjenost ni lirska poezija, temveč druge vrste besedne umetnosti? Predvsem kaže podčrtati dejstvo, da je Cankar že v tem času pr ipi- soval literarni umetnosti pomembno socialno funkcijo. Komunikativna odprtost je bila zanj ena najvidnejših lastnosti besedne umetnosti, če- prav se je zavedal, da sporočanje ne ntore biti pr i vseh umetninah in pri vseli l i terarnih zvrsteh enako neposredno. Pri lirski poeziji je npr. 28 C a n k a r Ani Luš inov i 9. ju l i ja 1898 (Pisma 1, 1948, 390). 28 C a n k a r Ani Luš inovi okrog 16. ju l i ja 1898 (Pisma i , 1948, 400). 30 P i s m u I, 1948, 423. 31 P r a v tam, 442. 32 C a n k a r Jos ipu Rega l i ju 3. s eptembra 1898 (Pisma 1, 1948, 361). 33 C a n k a r Ani Luš inov i 26. s ep tembra 1898 (Pisma I, 1948, 492). predpostavljal , da je njena govorica m a n j jasna, m a n j neposredna. I o misel čutimo tudi za formulacijo v pismu Ani Lušinovi 25. juli ja 1.1., ki se glasi: »Zakaj moje sanje so tako čudovite in nejasne, da se jili časih celo v verzih bojim izreči, ker se mi zdi, da jih razumem samo jaz.«34 Kvečjemu verzi torej lahko izrazijo »čudovite in nejasne« sanje, dasi se je Cankar tudi pri »nejasnih« lirskih pesmih spraševal, koliko so še ko- munikativne, koliko še govorijo iz srca v srce. Zdaj ko smo opozorili na pesnikovo odmikanje od lastnih verzov, lahko odgovorimo tudi na poglavitno vprašanje . Dilemo, kakšna n a j bo zunanja oblika Cankar jeve literature, so ustvarila in hkrat i razrešila naslednja protislovja: Hkrat i ko je Cankar pisal Ani Lušinovi čisto lirske pesmi, katerih erotična vsebina so bile njegove »čudovite in nejasne« sanje, hkrati ko je izjavljal, da mu je simpatično vse »skrivnostno« in »neizmerno«, se je novoromantičnemu lirizmu upirala nasprotna stran pisateljeve zapletene in večsmerne osebnosti. Cankar se je v tem času označeval za človeka, ki mu je lastno »nagnjenje do trdnih korakov in jasnih oči j«,35 prebiral je različne filozofe, med drugim Spinozo, ki se mu je zdel »tako jasen, t a k o konsekventen in k l jub svojemu realizmu mirno idealen človek,«3" predvsem pa je Cankar kot samostojen mislec tehtal »najtežja vpraša- nja«, težil je za tem, da bi razvozlal »vse skrivnosti« bivanja in se do- kopal do »zadnjih vzrokov življenja«.37 Razumljivo je po vsem tem, če pesnika, ki se je tako na široko odpiral individualnemu iskanju resnice o totalnem življenju, ni mogla zadovoljiti čista lirika. Ni ga mogla zado- voljiti poezija čustev in navdiha, ki je že po naravi izključevala iz območja svojega izraznega radi ja spoznavno širino pisatelja in sploh njegovo racionalno zavest. I o je bil prvi konflikt v Cankar ju umetniku, ki ga je pesnik razrešil tako, da se je odpovedal lirski poeziji. Drugi razlog, ki je nasprotoval čisti liriki, p a je pr iha ja l še iz dost i širšega območja kri t ike in ugovorov. Llkrati ko je Cankar občudoval Župančičeve »opojne« verze, se je sam že vračal k Prešernu in Heineju. Y imenu »jednostavne« poezije38 je nastopil proti tistim besednim ustvarjalcem, ki »vidijo .dušo' in 34 Cankur Ani Luš inovi 25. jul i ja 1898 (Pisma I, 1948, 408). 35 C a n k a r Zupanč iču 21. a v g u s t a 1898 (Pisma I, 1948, 267). 30 P r a v tam. 37 C a n k a r Ani Luš inov i 25. jul i ja 1898 (P isma I, 1948, 408). 38 C a n k a r Jos ipu Rega l i ju 3. s eptembra 1898 (Pisma I, 1948, 362). tragedijo v vsakem, na videz najneznatnejšem prizoru« in ki spričo »trepetajočih nijans« ne opazijo »surove celote«. Tako se je Cankar za- vzel za klasično estetsko umetniško načelo, ki n a j bi ga besedni umetnik upošteval, za »celotnost« pojavov, in s tega stališča je kritiziral eno- smerno poezijo »forsirane in časih celo afekt i rane občutnosti«.39 Razum- ljivo je, da lepotni normi »celote« lahko zadosti le tisti, ki se vas odpre življenjski resničnosti. Lirska poezija, kakršna se je kot skra jna točka razvoja pojavila pri Cankar ju leta 1898, pa seveda ni mogla biti prime- ren instrument za odprto in nereducirano ustvarjalno osebnost. Torej ni bila objektivna tematika tista, ki n a j bi narekovala izbor literarnih zvrsti pri Cankar ju , kot so nekateri mislili, nasprotno pesnikov odnos do tema- tike, njegovo kompleksno, čeprav protislovno in ambivalentno razmerje do literarnih snovi je bilo odločilno. Seveda je vse tisto, kar je Cankar želel, a ni mogel izraziti v lirski poeziji, oblikoval v drugih literarnih zvrsteh. Preusmeritev, ki se je v tem območju dovršila pri njem načelno že sredi leta 1898, v ustvarjalni praksi pa nekoliko pozneje, zadeva torej le zunanjo obliko literarne umetnosti. Cankar je razen v neka j izjemah sicer opustil lirsko poezijo, ni pa mogel ukiniti liričnosti svojega umetniškega talenta. Kot ena naj- vidnejših konstitutivnih prvin je liričnost postala in ostala močno pri- sotna v njegovi prozi in dramatiki . Pri Cankar ju odkrijemo toirej novo pojmovanje leposlovnih zvrsti. Najpomembnejši pripovednik in dramatik slovenske moderne ipso facto razločuje med literarno zvrstjo, kakor jo opredel jujejo njene zunanje, formalno oblikovne značilnosti, in med vsebinsko izrazijivostjo zvrsti. Eno je zanj lirska poezija kot zvrst besedne umetnosti, katere poseb- nosti so kitična oblika, metrum, ritem in rime, drugo sta pojma lirično in liričnost, ki očitno nista več vezana samo na eno zvrst, na eno obliko besedne umetnosti. To konec koncev pot r ju je celotni umetniški opus Ivana Cankar ja , pr i katerem so sodobniki že zgodaj opazili, da ruši nor- mativno začrtane meje med literarnimi zvrstmi. Govekar je npr. pr i njem že leta 1899 odkril in seveda negativno označil proces, ki ni nič drugega kot nas ta janje moderne, tradicionalnih estetskih dogem osvobo- jene književnosti. »In ali so njegove [Cankarjeve] črtice res epične? Ali niso to le v prozi pisane konfuzne lirske pesmi? Kaj pa je namen novele, povesti ali črtice? Ali je res pesem in povest isto? — Meni se zdi, C a n k a r Ž u p a n č i č u 21. a v g u s t a 1898 ( P i s m a J, 1948, 367). 4 Slavistična revi ja 17 du ne, in vesel sem, da sodi tudi Aškerc Ako izbrišemo vse meje med pesmimi, povestmi in dramami ter pišemo brez vsakih pravil kakor bi se nam sanjalo ali kakor bi ležali v deliriju, potem nastane v litera- turi anarhija.«40 Kot vidimo se je nova li teratura zdela Govekarju »anar- hija«, Cankar ju pa je nasprotno pomenila edino možno obliko besednega us tvar jan ja in izražanja sveta. Razprava je pokazala, kako pomembno, v prelomnih dobah celo prevladujočo vlogo je imela lirska poezija v razvoju slovenske književ- nosti od romantike do simbolizma. Z liriko se je slovenska umetniška l i teratura začela in ta začetek predstavl ja enega njenih najvišj ih dosež- kov. Nasprotno se je realizem opredelil proti liriki. Iz narodnoobrambnih in literarno ideoloških razlogov je dal prednost epski poeziji in pripo- vedništvu, vendar taka usmerjenost slovenskih besedno umetniških pri- zadevanj po letu 1848 ni spravila lirike s sveta. Razen močnega vpliva Prešernovih »Poezij« na pesmikovalce tega časa moramo priznat i svoje- vrstne, izjemno kvalitetne dosežke v lirskem pesništvu zlasti Simonu Jenku pa tudi Simonu Gregorčiču in celo glavnemu pobudniku za epi- zac-ijo slovenske književnosti — Franu Levstiku. Prvenstvo med literar- nimi zvrstmi si je lirska poezija znova priborila z nastopom slovenske moderne. Od štirih njenih glavnih predstavnikov so tr i je izraziti lirski pesniki, četrti, Ivan Cankar , pa je začel z liriko v verzih in ohranil moč- ne lirske prvine v prozi oziroma v dramatiki . Pr i Cankar ju se tudi prvič v slovenski književnosti poruši tradicionalno pojmovanje literarnih zvrsti, zabrišejo se meje med posameznimi vrstami besedne umetnosti, kakor jih je utemeljila klasična normativna estetika. Pr i njem ne mo- remo več govoriti o tradicionalnih kategorijah lirika, epika in dramatika, temveč si moramo pomagati, če hočemo literarno znanstveno označiti temeljni odnos pisatelja do resničnosti, s pojmi lirsko, epsko, dramatično. S u m m a r y THE PHOBLEM OK LITERARY GENRES BETWEEN ROMANTICISM AND SYMBOLISM IN SLOVENE LITERATURE T h e s t u d y has s h o w n the real s i g n i f i c a n c e and in the transi t ional per iods even the dominant role w h i c h lyrical p o e t r y h a d in the d e v e l o p m e n t of S lovene l i terature b e t w e e n R o m a n t i c i s m and S y m b o l i s m . S lovene art ist ic l i terature w a s 40 Pisma I, 1948, 101. b e g u n w i t h lyr ica l poetry and this b e g i n n i n g represents one of its u tmost ach ievements . Then, on the other hand , real i sm m a d e its s tand against lyr ical poetry . For reasons of nat ional d e f e n c e and ideo logy epic p o e t r y and f i c t ion ga ined the advantage , t h o u g h even such trends of endeavours in f i c t ion a f ter 1848 did not abol i sh lyr ical poe try f r o m the wor ld . Besides the s trong i n f l u e n c e of Pre ieren's »Poezije« (Poems) upon the poets of that t ime, one m u s t admi t original , e x t r e m e l y h i g h ach ievements in lyr i ca l p o e t r y e spec ia l ly in S imon Jenko's w o r k as we l l as in S imon Gregorč ič and even in Fran Levst ik — a l t h o u g h he w a s the m a i n init iator of the ep ic trend in S lovene l i terature. The p r i m a c y a m o n g l i terary genres w a s aga in f o u g h t over for b y lyr ica l poetry with the a d v a n c e of the S lovene Modern Movement . A m o n g (lie four major representat ives of this trend three of t h e m are pure lyr ica l poets , w h i l e the fourth, Ivan Cankar , began his l i terary career w i t h lyr ica l poetry wr i t ten in verse forms and he preserved p o w e r f u l lyr ica l component s in his later prose works a n d p lays . Wi th C a n k a r for the f irst t ime in S lovene l i terature the tradit ional concept of l i terary genres is surpassed, the boundar ie s b e t w e e n ind iv idua l genres, e s tabl i shed b y c lass ical normat ive aesthet ics , arc gone. In C a n k a r one cannot speak a n y longer about the tradit ional categories of lyr ica l poetry , ep ic poetry and drama, but one has to use the concepts lyr ic i sm, ep ic a n d dramat ic , if one w i shes to d e f i n e in a crit ical l i terary manner the bas ic re la t ionship of the wri ter to real i ty .