DRAVNIALI JAVNISERVIS PerspektivejavneradiotelevizijevSloveniji sandrab.hrvatin doslejizlovzbirkimediawatch marjetadouponahorvat, jefverschueren,igor.agar RetorikabegunskepolitikevSloveniji bredaluthar Politikateletabloidov darrenpurcell Slovenskadravanainternetu tonŁia.kuzmani Bitjaspolstreice karmenerjavec,sandrab.hrvatin, barbarakelbl MioRomih matevkrivic,simonazatler Svobodatiskainpraviceposameznika bredaluthar,tonŁia.kuzmani, sreŁodrago,mitjavelikonja, sandrab.hrvatin,lenartj.kuŁi Mitozmagilevice sandrab.hrvatin,markomilosavljevi MedijskapolitikavSlovenijivdevetdesetih mirovniintitut metelkova6 si1000ljubljana e:info @ mirovniinstitut.si www.mirovniinstitut.si izdajatelj: mirovniintitut zbirka: mediawatch urednica: brankicapetkovi dravnialijavniservis PerspektivejavneradiotelevizijevSloveniji avtor: sandrab.hrvatin lektor: jakauraj design: idstudio tipograWja: goudy&goudysans,itc organizacijatiska: bonar&partner ' 2002mirovniintitut IzidknjigejeomogoŁilOpenSocietyInstitute. cipKatalonizapisopublikaciji Narodnainuniverzitetnaknjinica,Ljubljana 654.17(497.4) BAIHrvatin,Sandra Dravnialijavniservis:perspektivejavneradiotelevizijevSloveniji/SandraB. Hrvatin.Ljubljana:Mirovniintitut, 2002. - (ZbirkaMediawatch) Vsebujetudiangl.prevod,tiskanvobratnismeri:Servingthestateorthepublic: theoutlookforpublicservicebroadcastinginSlovenia/[translationOlga Vukovi] isbn9616455001 1.Hrvatin,SandraB.glejBaiHrvatin,Sandra. ii.Hrvatin,SandraBaiglej BaiHrvatin,Sandra 118450176 sandrab.hrvatin, Fakultetazadrubenevede, Oddelekzakomunikologijo,Ljubljana(www.fdv.unilj.si) DRAVNIALIJAVNISERVIS PerspektivejavneradiotelevizijevSloveniji VSEBINA povzetek6 uvod9 kajjejavniservis?11 dravnialijavnimediji?20 svetrtv:civilnadrubaproticivilni drubi27 imenovanjeurednikov:soglasjeali mnenje?39 odgovornostdojavnosti41 financiranjejavnegaservisa44 javnimedijiinnjihovaobŁinstva63 krizajavnihmedijev?70 prihodnostjavnegaservisa72 sklep79 literatura81 6 Dravnialijavniservis POVZETEK Vospredjunaeanalizejejavnizavod rtvSlovenija: njegovopraksoinkljuŁneprobleme(financiranje,nadzor inodnosdojavnosti)smoprimerjalispraksojavnihmedi jevdrugodposvetu.Ugotovilismo,daje rtvSlovenijav krizi,odpravljanjekrizepajepovezanoziskanjemodgo voranavpraanje,kaknastadanesvlogainpomenjavne gaservisa. Zagovarjatijavnemedijepomenidaneszagovarjatimo nostodprtegakomunikacijskegaprostora,vkateremmo rajoimetivsidravljaninegledenamaterialnemonosti alikomunikacijskekompetencedostopdokomunikacij skihkanalovinvplivnaprogramskevsebine. PolitiŁnainekonomskaneodvisnost,zagotovljenafi nanŁnasredstvazasporoŁanjevsehprogramskihvsebinv interesujavnostiinjavninadzorsopogojizadelovanjejav negamedija.NaaanalizasejezatoosredotoŁilanatrite meljnavpraanja:kakojezagotovljenvplivjavnostivnad zornihtelesih rtvSlovenijaindrugihjavnihservisov,kako sozagotovljenafinanŁnasredstvazadelovanjeinkakne programskevsebineponujajavniservis. Analizodelovanjajavnegazavoda rtvSlovenijasmo umestilivkontekstspreminjanjadravnihmedijevvjav nevnekdanjihsocialistiŁnihdravahinvprimerjavoskon kretnimipraksamidelovanjajavnihservisovvnekaterih zahodnihdravah,kjerjavnimedijiedolgodelujejo. Javnirtvservisnajkrajeopredelimokotservis,kiza gotavljadostopjavnostidomnoiŁnihkomunikacijskihka nalov,sluijavnemuinteresuinoblikuje,odpirainvzdru jeprostorjavnerazprave.Javnostfinancirajavniservis,ga nadzoruje(zastopanajevnadzornihorganih),javniservis pazagotavljaprogramskevsebinejavnegainteresa.Zado voljevanjejavnegainteresajekljuŁnielementlegitimira njazadelovanjejavnihrtvservisov.Namestodraviali oglaevalcemmorabitijavnimedijodgovorenobŁinstvu tj.javnosti. JavnimedijivnekdanjihsocialistiŁnihdravahsov krizi,intakrizaimatakosistemskekakorstukturnevzor ke.NapaŁnojeprepriŁanje,dakrizosistematskoproizvaja leneurejenazakonodajanatempodroŁju.TudiŁebivteh dravahsprejeliidealenzakon,tonebinujnopomenilo, dabidobiliidealenjavnimedij.Zakonlahkodefiniraraz merezadelovanjejavnegamedija,nepanjegovekonkret neprakse. 7 Povzetek Vtudijiugotavljamo,katerisobilikljuŁniproblemi pripreoblikovanjudravnegartvsistemavjavnisistemv Sloveniji.Prianalizijavneganadzorasmosestavoindelo vanjesveta rtvSlovenijaprimerjalizdrugimijavnimiser visivtujiniterseosredotoŁilinanekatereprimereodloŁa njasveta rtvSlovenija.Ugotovilismo,dajesvet rtvSlo venija,kinajbizastopalinteresecelotnejavnosti,pogosto odloŁalvlastneminteresu. Analiziralismofinanciranje rtvSlovenijainugotovi li,dajejavniseviszaradiizgub,kisosekopiŁilezadnjih nekajlet,inslabegaposlovnegavodenjavglobokifinanŁ nikrizi,financiranjepajepremalotransparentno.Pona Łelihevropskeavdiovizualnepolitikemorabitivednoja sno,izkateregavirasekaknastoritevjavnegartvservisa financira,javnasredstvamorajoostatiprimarnivirfinan ciranja,oglaevanjepasmebitiledopolnilo,javnasreds tvainsredstvaizkomercialnihvirov,namenjenafinanci ranjujavnihstoritev,morajobitivodenaloŁeno. Zatobo enaodkljuŁnihnalognovegazakonao rtvSlovenijaure dititransparentnostfinanciranjaprogramov rtvSlovenija. Ugotovilismotudi,dajavnizavod rtvSlovenijavob dobjupreobrazbeizdravnegavjavnirtvservisnibilzmo enrazvitimodernegamanagementa,kibistrokovnopo slovnovodiltakozahtevnoinvelikoorganizacijo.FinanŁ nokrizoinkrizoposlovodnihfunkcijpaspremljataekriza identitete(izgubaobŁinstva,komercializacijaprogramov) inkrizarazumevanjatemeljnegapomenajavnegaservisa. VpoglavjuoobŁinstvujavnihmedijevingledanosti javnihtelevizijugotavljamo,danidvomljivaupraviŁenost zbiranjajavnihsrestevzaustvarjanjeprogramovjavnega rtvservisavSloveniji.Poleggledanostialiposluanosti posameznihoddajjepomembentudivpliv,kigateimajo nagledalceoz.najavnoivljenje. Zaodpravljanjekrizejavnegazavoda rtvSlovenijaje potrebno,danekajelementovkrizeodpravidrava,nekaj elementovlahkoodpravijavnizavodsam,nekajpajav nost.VkratkembodozaŁelipripravljatinovizakono rtv Slovenija,predsprejetjempamoradravanapodlagiiro kejavnerazpravejasnopovedati,alipodpiradelovanjejav nihmedijev,inpotemtudivzpostavitivsepotrebnemeha nizme,kibodojavnemurtvservisuomogoŁalinemoteno delovanje.Vnovemzakonujetrebauredititransparent nostdelovanjainfinancjavnegazavoda,izsveta rtvSlo venijakotnajvijegaorganajavneganadzorajetrebaiz kljuŁitipolitiŁneinterese,zaustvarjanjeprogramskihvse 8 Povzetek binvjavneminteresumorajobitizagotovljenazadostna sredstva,javnostmoraimetimonostvplivanjanaprogram skevsebineinustanovljenomorabititelo,kibozagotav ljalo,dasepritobeobŁinstvaobravnavajoinupotevajo. JavnizavodmorazagotovitiŁimboljerazmerezadelono vinarjevindrugihustvarjalcevprogramovinpodpiratinji hovododatnoizobraevanje.Innavsezadnjemoraimeti javnizavodrtvSlovenijasposobnoinodgovornovods tvo,kiboskrbelozaracionalnoinpreglednoupravljanje pridobljenihfinanŁnihsredstev. 9 Dravnialijavniservis UVOD Zakajdanesrazpravljatiojavnihmedijih?Kakojihda nes,koprevladujekomercialnisistem,zagovarjati?Kateri argumentivzagovorjavnihmedijevodtehtajoargumente svobodeizraanjainsvobodeindividualneizbire,kijihupo rabljajozagovornikitrnegamodelamedijev?esodanes javnimedijivkrizi,kottrdijotevilnimedijskianalitiki, alijetokrizakonceptajavnihmedijevalikrizakonkret nihnacionalnihjavnihmedijev,kipajozmotnode Wni rajokotkrizojavnihmedijevnasploh?InŁejekriza,kateri sonjenielementioz.kajjopovzroŁainreproducira?Alijo jemogoŁepremagatizukrepialipajetrebarede Wnirati samkonceptjavnihmedijev?Kaknajeprihodnostjavnih medijevgledenaspremembe,kijihprinaajonoveinfor macijskokomunikacijsketehnologije?Natavpraanja bomoposkualiodgovoritivpriŁujoŁianalizi.Namenna etudijejepredvsemanalizakonkretnegajavnegamedija javnegazavoda rtvSlovenija.Delovanjekonkretnega javnegamedijapalahkorazumemo,samoŁeanaliziramo tudipomeninfunkcijodelovanjajavnihmedijevnasploh. ZaŁelibomotorejzde Wnicijojavnegaservisa.Topajee posebnopomembnozadravevzhodneinsrednjeEvrope, kisovkontekstupolitiŁnihinekonomskihspremembza Łelenekdanjedravnemedijepreoblikovativjavne.eje pripolitiŁnihinekonomskihspremembahbilnekakenmo del,pokateremsosemogleravnati,namedijskempodroŁ jutakegauniverzalnosprejetegamodelanibilo. Predstavilibomotemeljneargumentezagovornikovjav nihmedijevintemeljneargumentezagovornikovkomer cialnihmedijev.Ugotovilibomo,dajedoloŁanjetehtnih argumentovvzagovorjavnihmedijevpredvsempovezano skritiŁnimvrednotenjemnjihovegakoncepta.Nekomu, kieletadelavkomercialnemmedijuinuŁinkovitozago varjakoncepttrnegamodelaregulacijemedijev,smoza stavilivpraanje:»KaterisotrijenajmoŁnejiargumentiv zagovorjavnihmedijev?«OdgovorjebilpreprostinpriŁa kovan:»Verjetno,klasiŁniintelektualniargumenti,kakrni sopluralizem,objektivnainformacijainsporoŁanjetistih programskihvsebin,kijihkomercialnisektorneponuja.« MogoŁepajenajboljiargumentponudilakomisijapodvods tvomGavynaDaviesa(sedanjegapredsednikaodboragu vernerjevbbc).»Someformofmarketfailuremustlieat theheartofanyconceptofpublicservicebroadcasting.Be yondsimplyusingthecatchphrasethatpublicservice 10 Uvod broadcastingmustinform,educateandentertain,wemust addinform,educateandentertaininawaywhichthepri vatesector,leftunregulated,wouldnotdo.« Zagovarjatijavnemedijepomenidaneszagovarjatimo nostodprtegakomunikacijskegaprostora,vkateremmorajo imetivsidravljaninegledenamaterialnemonostiali komunikacijskekompetencedostopdokomunikacijskih kanalovinmonostvplivanaprogramskevsebine.Vtem pomenujavniservisnesmepostatinekakenkomunika cijski»geto«,pokaterembodosporoŁalitisteprogramske vsebine,kisonezanimivezakomercialnemedije.Javnime dijitudinemorejoponujatiidentiŁnevsebinekotkomer cialnimediji.Trgniediniinnajboljiregulatormedijske sfere.Dravamorazagotovitienakopravnerazmerezaob stojindelovanjetakokomercialnihkakorjavnihmedijev. Medrazmerami,kiomogoŁajodelovanjejavnegamedija, sopolitiŁnainekonomskaneodvisnost,zagotovljena W nanŁnasredstvazasporoŁanjevsehprogramskihvsebinjav negainteresa,injavninadzor. ZatosebonaaanalizaosredotoŁilanatritemeljnavpra anja: Kakojezagotovljenvplivjavnostivnadzornihtelesihjav negaservisa? Kakosozagotovljena WnanŁnasredstvazadelovanjejav negaservisa? Kakneprogramskevsebineponujajavniservisoz.kaken jenjegovodnosdouporabnikov? Analizadelovanjajavnegazavoda rtvSlovenijabo umeŁenavkontekstspreminjanjadravnihvjavnevnek danjihsocialistiŁnihdravahinvprimerjavoskonkretni mipraksamidelovanjajavnihservisovvnekaterihzahod nihdravah,kjerjavnimedijiedolgodelujejo. 11 Dravnialijavniservis KAJJEJAVNISERVIS? Vliteraturi,kiseukvarjazjavnimimedijialikonkret nimijavnimirtvsistemi,provzroŁanajveŁteavpravde W nicija.Najboljpreproste(inhkratinajboljproblematiŁ ne)sotistede Wnicije,kijavnemedijedoloŁajotavtoloko: javnimedijidelujejovinteresujavnosti,javnimedijislu ijojavnostialipajavnimedijisonamenjenijavnosti.Ena koproblematiŁnajetudipoenostavitev,kide Wnicijojav negamedijaoblikujenapodlagisetevanja(aliodteva nja)elementovkaknegakonkretnegajavnegasistema(naj boljpogosto bbc).Predmetnaeobravnavejeanalizakon kretnegajavnegartvsistema rtvSlovenija,zatomoramo najprejdeWniratiznaŁilnostijavnegaservisanasploh(Ali jesplonosprejetade Wnicija,kibopokrilavsekonkretne primere,splohmogoŁa?),potemznaŁilnostidelovanjajav nihservisovvnekdanjihsocialistiŁnihdravah(kisev svojihkonkretnihpraksahzelorazlikujejo)innakoncue odgovoritinavpraanje:Kaknajeprihodnostjavnegaser visa? NajpreprostejinaŁinde Wniranjajavnegaservisajeopis formalnih,tehniŁnihinprogramskihzahtev,kinajjihjav niserviszagotavljadravljanom.Takonajbijavniservis delovalvskladustemitemeljniminaŁeliinpogoji 1 : 1. geografskauniverzalnostoz.univerzalna dostopnost:Nacionalnijavniservismorabitidosto penvsemdravljanom,predvsemtako,dasimorenjegovo ponudboprivoŁitivsakdokjerkolivdravi(pokritosts signalommorabitistoodstotna);pomembnojetudi,dara zentelevizijskega(radijskega)sprejemnikainplaŁevanja prispevkaobŁinstvonepotrebujedodatneopremezaspre jemanjeprogramovoz.neplaŁujeposameznihstoritev,ki jihjavniservisponuja. 1 SvetEvropejeleta 1994(naevropskiministrskikonferenciomnoiŁnihmedijih vPragi)sprejelresolucijo,kide WniraznaŁilnostijavnegaservisa.Javniservis ustvarjaskupnoreferenŁnotoŁkocelotnejavnostiinstemdrubenokohezijoin integracijo;ustvarjaforumzajavnerazprave;sporoŁanepristranskeinneodvisne novice,informacijeinkomentarje;razvijapluralistiŁne,inventivneinraznoliŁne programe;sluiinteresomirejavnostiinhkratiomogoŁazastopanjevsehmanj in;odseva WlozofskainverskaprepriŁanjacelotnedrube;prispevakveŁjemu spotovanjuinirjenjuraznoliŁnostinacionalneinevropskekulturnedediŁine; podpiraizvirnoavdiovizualnoprodukcijo,predvsem Wlmeindrame,indrugakrea tivnadela,inponujaprogramskestoritve,kijihkomercialnepostajeneomogoŁa jo(dokumentjeobjavljennaspletnihstranehoddelkazamedijeSvetaEvrope, pod»medvladnidokumenti«). 12 Dravnialijavniservis 2. zastopanostvsehinteresovinokusov (ang.uni versalityofappeal) : Programijavnegaservisamorajoustre zativsemokusomininteresom,torejmoravsakgledalec najtiprogram(oz.programskevsebine),kimuustrezajo; nipomembno,kolikogledalcevgledakaknovsebinoin alijosplohkdonameravagledati,pomembnojele,daje kakovostna(innavoljoŁejevsebinadostopna,lahko potegnegledalca,kijesicernikolinebinameravalsprem ljatialisijeceloelelvideti);nalogajavnegaservisatorej niustreŁiŁimveŁjemutevilugledalcevhkrati,marveŁ vsemgledalcemobrazliŁnemŁasu,vodipagatudinaŁelo, da»popularnevsebinenaredidobreindobrevsebinepo pularne«(Tracey 1998, 27). 3. plaŁevanjeponaŁeluenakosti (ang.universality ofpayment ):PlaŁnikinajbibilivsiuporabnikitelevizijein plaŁilonajbibiloenakozavse 2 ;sembimogliuvrstititudi irenaŁelojavnega Wnanciranjajavnetelevizije(prina roŁninijonamreŁdejansko WnanciranjenoobŁinstvo). 4. nepristranostoz.neodvisnostodkakrnihkoli parcialnihinteresov(politiŁnihinekonomskih):NaŁelo jenajboljpovezanozviri Wnanciranja(naroŁninanajbi bilasredstvo,kiomogoŁapopolnoneodvisnostjavnegame dijainzavezanostjavnosti)patudizimenovanjemvodil nihorganovjavnegaservisa. 5. izobraevanjejavnosti: PojmovatiobŁinstvokotdr avljaneinkotracionalna,zrelabitja,kisosezmonauŁiti inrazvijatinanajrazliŁnejenaŁine,invskladustempoj movanjemzagotavljatinajrazliŁnejeizobraevalnevsebi ne,kinisoledopolniloizobraevalnemsistemu. 6. posebnaskrbzamanjine, predvsemdeprivilegira neskupine:Programjavnegaservisamorazagotavljativse bine,namenjenetakonarodnostnimmanjinamkakor vsemdrugimskupinamljudi,kisomanjinegledenace lotnopopulacijo. 7. spodbujanjekonkurenŁnostiprikakovosti, ne pakoliŁiniprogramov:Pomembnajekakovostponujenih (predvajanih)vsebin,negledenato,kolikoljudijihgle da;produkcijaalinakupkakovostnihvsebinjepovezanaz vijimistroki,zatoTracey( 1998,31)opozarja,daodvi snostodkomercialnihalidravnihvirov Wnanciranjaone mogoŁaudejanjanjeteganaŁela.Zatonajbisejavniservis veŁinoma Wnanciralizjavnihsredstev(javnihprispevkov). 2 VeŁinadravdelaizjemopridvehskupinahplaŁnikov:tistih,kinemorejov celotiizkoristitimonosti,kijihponujajavnatelevizija(slepiingluhiljudje),in tistih,kizaradislabegaekonomskegapoloajanezmorejoplaŁevatinaroŁnine(so cialnoogroeniljudje,brezposelni,starejioz.upokojeniljudje). 13 Kajjejavniservis? 8. Javneradiodifuzneorganizacijesemorajousmerjatik li beralizacijiinnekomejevanjuprogramskih producentov:OmogoŁenomorabitidelovanjeprodu centovzrazliŁnimiidejamiininteresi,kilahkoproducira joprogramezanajrazliŁnejeskupineobŁinstva;nalogavo dilnihje,dazaposlenimomogoŁijoizkoristitilastnepo tencialeinustvarjalnodelovanje,ktemupasoditudispod bujanjeinventivnostiineksperimentalnosti. 9. sluenje(interesom)javnostioziromavzpostav ljanjepovezaveznacionalnoidentitetoinskupnostjo (spodbujatiljudikzavedanjulastneidentiteteinobŁutka pripadnosti).Javniservismoratorejgojitijavnosfero,ki sluijavniblaginji,sajposameznikilevjavnostidelujejo kotdravljani,pripadnikiskupnosti.Javniservismoraspod bujatiobŁinstvo,dadelujekotdravljani(insezavedatako svojihdolnostikotsvojihpravic)innekotpotroniki. eto»tehniŁno«deWnicijojavnegaservisapovzame monakratko,potemlahkoreŁemo,dajavniserviszago tavljadostopjavnostidomnoiŁnihkomunikacijskihka nalov,sluijavnemuinteresuinoblikuje,odpirainvzdru jeprostorjavnerazprave.Temeljnafunkcijajavnegaservi savnajirempomenujesluenjejavnemuinteresu,zato jeprimerno,daopredelimojavnoblaginjooz.tisto,karje vjavneminteresu. Javnablaginjajetistadobrina,kijolahkoomogoŁimo vsakemuposamezniku,zenakimistrokioz.brezdodatnih strokov,kotŁejoomogoŁimoenemusamemu(Annexto theReviewoftheFutureFundingofthe bbc1999,202 203vnadaljevanjuAnnex 3 ).JavnoblaginjooznaŁujeta neekskluzivnostinnetekmovalnost.Zaraditehdvehlast nostiodljudinimogoŁepriŁakovati,dabodoplaŁevali dobrine,ŁezanjihovouporabonimajoizkljuŁnihpravic inŁeuporabatehdobrinnevplivanadobrinesame.Same storitve(dobrine)zaradineekskluzivnostinemoremopri lagoditiizkljuŁnoeniosebioziromatistemu,kijouporab lja(sajjouporabljanatisoŁealimilijonepotronikov;v primerujavnertv,gledalcevinposlualcev).Tojeedenod razlogov,zakajjavniservisobŁinstvanemorepojmovati kotpotronike,temveŁkotdravljane.Lastnostpotroni kajenamreŁindividualnost,tapazahtevaekskluzivnost, lastnostdravljanapajeobŁutekzaskupnostskupnobla ginjozzavedanjempravicindolnostivred,kinamkot Łlanomskupnostipripadajo.Javnablaginjakotnaravajav 3 14 Dravnialijavniservis negaservisaje,dajedrubena(innetrnaoz.komercial na)vrednostprograma»setevek«interesovvsehljudi,ki imajomonostposluati/gledatiprogram,nipanujno,da gadejanskoposluajo/gledajo.Dravljanom,tudiŁesosamo potencialniuporabnikiprogramovjavnegaservisa,morajo bititiprogramidostopni,kadarkolisezatoodloŁijo,(An nex 1999, 202203). DrugaŁekakorkomercialnimedijisejavnimedijine ravnajoizkljuŁnoponaŁelihprostegatrga.Komercialnime dijise WnancirajoizkljuŁnoizoglaevanja,njihovastranka niobŁinstvo,ampakoglaevalec.Zatojetemeljnanaloga komercialnihmedijevpriskrbetioglaevalcemnajiremo noobŁinstvoznajnijimimonimistroki(Annex 1999, 202203).ObŁinstvorabikomercialnimmedijemzapri vabljanjeŁimveŁjegatevilaoglaevalcev,javnimedijipa sluijosvojemuobŁinstvutako,damuzagotavljajopro gramskevsebine,kisovjavneminteresu. Kogovorimoojavnemservisu,poskuajmovsajnateo retiŁniravninareditirazlikomedkonceptominkonkret nimjavnimmedijem.ObiŁajnosizaidealjavnegamedija, konkretneje,javneradiotelevizijeveŁinapredstavljabri tanskoradiodifuznokorporacijo bbc.MarcRaboy( 1997, 80)pravi,daoznaŁujejavnoradiotelevizijodvojnipomen: hkratijeidealinkonkretnainstitucijasimbolobehpaje bbc.»Idealnega«javnegaservisanimogoŁede Wniratiiz kljuŁnonapodlagitehniŁnoprogramskihokoliŁinnje govegadelovanja,kertoobiŁajnopomenienaŁenje(bolj alimanj)idealaskonkretnimprimerom(alikombinacijo veŁkonkretnihprimerov).Kogovorimooidealu,semora molotitianalizekonceptajavnega,javnostiinjavnegain teresa.JavnovpomenujavnegaservisaoznaŁujejovsajtrije elementi:prostor,dostopnostinrazprava.Javniservisomo goŁajavnosti(raznimcivilnodrubenimskupinamoz.vsem dravljanom)enakopravendostopdokomunikacijskihka nalov.Vtempomenuzagotavljajavnimedijjavnostipro storjavnerazpraveozadevahjavnegainteresa.Pojemjav negatorejpredvsempoudarjamonostiustvarjanjaprostora zajavnorazpravo,neodvisnoodimperativov,kijihpostav ljasferadrave(maksimizacijapolitiŁnemoŁi)aliekonomi je(maksimizacijadobiŁka).Javnovpomenusplonedostop nostinepomenisamodostopnostivsebin,kijihpripravlja jojavnimediji,temveŁmonost,daimajorazliŁneskupine vdrubimonost,davstopajovpoljejavnerazprave. ProgramijavnegaservisavkljuŁujejotistevsebine,ki sovjavneminteresu.KakopadoloŁiti,katereprogramske 15 Kajjejavniservis? vsebinesovjavneminteresu?VtemprimerunedoloŁamo seznamaprogramskihvsebin(tasespreminjavŁasuingle denainteresejavnosti),kisovjavneminteresu,temveŁ okoliŁine,kisopotrebnezaoblikovanje(inpodporo)si stema,kidelujevjavneminteresu.NapaŁnajetudipred postavka,dasovseprogramskevsebine,kijihponujajav niservis,tudivsebinejavnegapomena.NedoloŁajavnega interesanaravasamegamedija,temveŁpotrebejavnosti oz.javnalastninanadmedijininujnipogojzaoblikovanje javnostikottudizasebnaniomejitev.Javnipomendobijo medijieletakrat,kodelujejovinteresujavnosti. Javnost Wnancirajavniservis,ganadzoruje(zastopana jevnadzornihorganih),javniservispazagotavljaprogram skevsebinejavnegainteresa.Vnadaljevanjubomovideli, dajezadovoljevanjejavnegainteresakljuŁnielementpri legitimiranjudelovanjajavnihservisovdanes.Brezzave zanostijavnemuinteresupostanejojavnimedijiizjemno dovzetnizapolitiŁno(alikomercialno)vmeavanjevsvo jeprogramskevsebine(CurraninSeaton 1985, 313). AlijemogoŁemislitijavnemedijezunajprispodobe konkretnegajavnegartvsistema?InalijemogoŁerazprav ljatiojavnihmedijihzunajdvojicejavno/komercialno?Ali jejavniservissamonasprotjekomercialnemu(ponujati sto,Łesarkomercialnine)innarobe?Namestodabisear gumentizazagovorjavnihmedijev»omehŁali«zretoriko (inprakso)zagovornikovkomercialnihmedijev,poskuaj mopreŁistitisamkonceptjavnihmedijev.Razpravaopri hodnosti(innepreteklosti)javnegaservisadanesjepred vsemrazpravaonjegovihtemeljih.»ejekomunikacijske medijemogoŁezagovarjatikotjavneustanove,potemmo ratabitinjihovavlogainpomenjasnoinnedvoumnodo loŁena.Naalostpajesodobnoutemeljevanjejavnihme dijevglobokozalovproblemlegitimnosti.Takokotpri sindikatih,politiŁnihstrankahinzakonodajnihtelesihsta tudiprijavnihmedijihpostalazelonegotovanamenin naravanjihovedananjevlogevpredstavljanjusvojihupo rabnikovvdraviincivilnidrubi«(Keane 1992, 109). Razpravaojavnihmedijihdanesjerazpravaonjihovi vlogiinpomenuvdrubi.Zatosemorarazpravaopreobli kovanjudravnihmedijevvjavnetudivnekdanjihsocia listiŁnihdravahosredotoŁitipredvsemnakritiŁnoovred notenjesamegakonceptajavnihmedijev.Vzagovorujav nihmedijevnipomembno,kolikoinkajlahkoprevzame moizkaknega(edelujoŁega)modelajavnihmedijev,tem veŁkakoinzakaj?Kakozagovarjatijavnemedijedanes? 16 Dravnialijavniservis KateriargumentilahkopremagajovsajnavidezprepriŁlji veargumentezagovornikovtrnegamodelamedijev,kot soodpravljanjemedijskihmonopolov,svobodapreddrav nimnadzorom,svobodaindividualneizbire,razliŁnostpro gramskihvsebin,spotovanjeeljaobŁinstva?Kotpravi Keane(1992,115),»bogatega,Łepravteatralnegabesed njakatrnegaliberalizmanebismelinitioabnozavraŁati nitinekritiŁnoprevzemati«. VeŁinomapajeretorikazagovornikovjavnihmedijev neprepriŁljiva,kertemeljina»paralizirajoŁitavtologiji«. Javnimedijisopojmovanikot»sinonimzainstitucije,ka krneso rai, bbcindeelneradiodifuzijevNemŁiji,kijim sloves,velikost,razliŁnostinprivilegiranpoloajomogo Łajo,dapritegnejotalente,inovirajoinproizvajajourav noteene,kvalitetneprograme«(Keane 1992, 110).ebolj problematiŁenjeargument,pokateremsoobstojeŁijavni mediji»braniksvobodepredzmedoinomejitvamikomer cialnihmedijev«(Keane 1992, 111).VveŁinide Wnicijjav negamedijajeretorikakvalitete»najmoŁneji«argument vnjihovprid.Kakopade Wniratikvalitetneprogrameoz. kakoseizognitipoenostavljenirazlagi,danaravamedija doloŁakvalitetonjegovihprogramskihvsebin?»Beseda kvalitetanimaobjektivnepodlage,samomnoicoskraj nonasprotujoŁihsipomenov,primernihzajavnomanipu liranje«(Keane1992,112).Argumentkvaliteteveliko kratprikrivaelitistiŁniinzaŁitnikiodnosjavnihmedi jevdosvojihuporabnikov.Pogostokratcitiranaizjavalor daReitha,prvegadirektorja bbc,da»smooŁitnopostav ljenizato,dadajemopublikitisto,karmislimo,dapotre buje,innetistegakarhoŁetodalenekajjihve,kajho Łejo,inzelomalo,kajpotrebujejo«(ReithvCurranin Seaton1988,124),jeskorajdaklasiŁenpaternalistiŁniar gumentvzagovorjavnihmedijev.AtaizjavasekonŁas stavkom,kipasezeloredkonavaja:»Vsekakorjebolje precenjevatimentalitetoobŁinstva,kotjopodcenjevati«. (»Inanycaseitsbettertooverestimatethementalityof thepublicthantounderestimateit«)(Seaton 1994, 38). Temeljniargumentvzagovorujavnihmedijevje,da stanjihovavlogainpomenzagotavljanjedemokratiŁnega komunikacijskegaprocesa,vkateremjepravicadoinfor macijjavnegapomenadosegljivavsemdravljanom.Javni medijisoneodvisni,topomeni,danedelujejovinteresu drave,oglaevalcevaliposameznihcentrovmoŁi,temveŁ vinteresusvojihuporabnikov.Javnimedijitudinisosami sebinamen,topomeni,damorajoskrbetizapotrebesvo 17 Kajjejavniservis? jihuporabnikov.Javnimedijisoodprtkomunikacijskipro stor,sokomunikacijskavez,kizdruujeposameznikevdru biinjimomogoŁa,daprimerjajorazliŁnamnenja. Dananjerazpraveovlogiinpomenujavnihmedijevv nekdanjihsocialistiŁnihdravahsozelopodobnerazpra vamvsedemdesetihinosemdesetihletihvzahodnoevrop skihdravah.Glavniargumenttrnihliberalcevvnekda njihsocialistiŁnihdravahje,dajetrebamedijskisistem prepustitiizkljuŁnoregulacijitrga.Zagovornikitrnegamo delamedijevlahkorazumejosvobodokomuniciranjavpo dobi,kijimjenajboljznana,kakorjezapisalMarx,torej lahkovidijosvobodosamovpodobisvobodetrga(regula cijetrga).Zagovornikitrneregulacijetrdijo,damorajav niservispostatiboljkonkurenŁenincenovnouŁinkovit. »NauŁitisemoraljubeznidoregulacije«(Keane 1992, 64). Posegidravevmedijskosferoso»zadnjidinozaver new deala«,kijihtrnousmerjenimedijinepotrebujejo.Vseto ustvarjapodobonekaknega,kotpraviBenBagdikian, »kozmiŁnegabrezplaŁnegakosila«.Naenistranipoiljajo zagovornikitrneregulacijedravljanompartanskaspo roŁilaotem,daŁesataknega,kotjebrezplaŁnokosilo,ni, primedijskiekonomijipagovorijopravnasprotno.Vztraj notrdijo,dajejavnostizagotovljenodarilovoblikiŁaso pisov,revijinrtvprogramov,zakatereljudjeplaŁajomanj, kotznaanjihovadejanskavrednost,dajetorejmedijska ponudbanatrguskorajzastonj(Bagdikian 1997, 34).Dejs tvopaje,dajederegulacijaenaprejregulacija,ledame dijenamestodravereguliratrg.Kateraoblikaregula cijejebolj»demokratiŁna«,jesevedaposebnovpraanje (Hrvatin2000,561).Trnimehanizminamedijskempo droŁjudejanskoomogoŁajoobstojvelikegatevilamedi jev,todane razliŁnihmedijev.Bilobinenavadno,Łebibila volilnapravicaodvisnaodkupnemoŁialiobsegalastnine. Dostopdomedijevdovirovinformacijindoprostorov zajavnorazpravopaveŁinomanadzorujejopravtamoŁ intepravice(Garnham 1990, 111). Vskladusprejomenjenimiargumentisejeizoblikova latuditrnade Wnicijajavnihmedijev.Venemsvojihjav nihnastopovjojepojasnilRupertMurdoch,Łeda»vsak do,kivskladuzzakonikakedravezagotavljakakostori tev,kijojavnosteliinsinjenocenolahkoprivoŁi,zago tavljajavnostoritev«(citiranovKeane 1992,114).Po dobnojebilotudimnenjenekdanjegaevropskegakomi sarjazakulturnoinavdiovizualnopolitikoMarcelinaOre je,kisistemjavnihservisovprepuŁatakopolitikiposa 18 Dravnialijavniservis meznihdravŁlanickakortrnimsilam,dabisetakopo kazalapomembnostjavnihinzasebnihsektorjevvdra vah(Oreja 1998a).Nalogadravbibilaponjegovemmne njutudi(Oreja 1998b)samaopredelitevjavnegainteresa, kimumorajavniservissluiti,invskladustemtudidolo Łitevnalogjavnegaservisavposameznidravi.Tepostav ljaOrejavprvotoŁkonalog,kijihmoradravaopravitiin kisoizkljuŁnopredmetnacionalnepristojnosti.Javniser vislahkoizvajatudizasebnopodjetje,kerjavnodelovanje niodvisnoodnaravelastnitva(zaprimernavajaLuksem burg).Orejapravi( 1998b),da Wnanciranjejavnihservisov nikakornesmetolikovplivatinatrnerazmereinkonku renŁnostmedijskihtrgovdravŁlanic,dabitavplivogrozil obŁiinteres.Javno WnanciranjenamreŁnesmeuniŁitikon kurence(nanaŁin,kinivskladuzobŁiminteresom),saj morabitinatelevizijskemtrguomogoŁenhkratniobstojza sebnih(kinisodelenejavnega Wnanciranja)injavnihtele vizij.Dravemorajopresoditi,alibojavno Wnanciranjeko ristiloobŁemuinteresu,intorejutemeljitiupraviŁenostjav nega Wnanciranjainobstojjavnegaservisanasploh. esomedijienakopodrejeniekonomskiinpolitiŁni sferi,»zakajbipotemmedijemmoralivladatizakonieko nomijeinnepolitike,kotjeznaŁilnozat.i.komercialne komunikacijskesisteme,alipolitikeinneekonomije,kot jeznaŁilnozat.i.paternalistiŁnesisteme?Medijisovedno biliinsopolitiŁneinstitucije parexcellence innelekomer cialnapodjetja.()emnoiŁnimedijipode Wnicijipo vezujejodverazliŁni,celonasprotnisferiekonomijeinpo litikeinimajotakopolitiŁnekotekonomskefunkcije,je nerazumnoprisiljevatijihvpodrejenostzakonomeneiz medobehsfer«(Splichal 1997, 354).Kajpadravnaregu lacija?ZazagovorjavnihmedijevjetrebanatanŁnoraz mejitipodroŁja,nakaterihnajbidravaenaprejnadzira ladelovanjemedijev,inpodroŁja,nakaterihjeregulacija zgoljsinonimza»institucionalnodiscipliniranje«zadra vo»neprimernih«medijev.Bistvenikoraknaprejvraz miljanjuo(ne)potrebnostiregulacijejepredpostavka,da morazakonodajavarovatidravljaneinnenarobe,dane smebitiprivilegijenihskupinvdrubiprotidrugim(Marx inEngels 1985, 36). Brezmedijskesvobodebomodobilimedije,kiso»po dobnistopalukitajskedame«,kotpraviMill( 1994,96), medijebrezizrazitegaznaŁaja,medijebrezmnenj,medije brezrazliŁnihmnenj,medijepopodobidrave.Demokra cijomnenjpojmujemokotoblikopolitiŁnevladavine,v 19 Kajjejavniservis? kateriima vsakomnenjeenakemonostisvobodnegaraz vojaindostopadomedijskgatrga.eparafraziramoJohna StuartaMilla,bilahkorekli,dajedravavrednatoliko kotmediji,kivnjejdelujejo.edravartvujemedijsko svobodo»zaradiveŁjeadministrativnespretnostioziroma dozdevkulete«,Łemedijespreminjavubogljivoorodjev svojihrokah,bohitrougotovila»daspritlikavcinimogo ŁeopravitiniŁvelikega«. Uvidelabo,dajinavsezadnjeniŁ nekoristinitipopolnostmehanizma,katerijertvovalaprav vse,kajtizmanjkalojiboivljenjskemoŁi,kijojepregnala,da bistrojtekelboljgladko (Mill 1994, 138). 20 Dravnialijavniservis DRAVNIALIJAVNIMEDIJI? VnekdanjihsocialistiŁnihdravah,kisodravnirtv sistemposkualespremenitivjavnega,jebilopogostokljuŁ novpraanje,katerimodeljavnegaservisaprevzeti.Ugo tovilismo,dajavnegaservisanemoremode Wniratiznara vosistema,tudinesseznamomprogramskihvsebin,kibi bilevjavneminteresu.Takojepotemrazumljivo,daje vsakkonkreten»model«javnegaservisarezultatspeci WŁ negarazvojamedijevvnacionalnemokoljuinzato»ne prenosljiv«.eveŁ,prenesenimodelsevdrugemmedij skeminpolitiŁnemokoljuspremenivsvojenasprotje.T ako jerecimorazvoj bbc(kotnajboljreferenŁnegamodela)re zultatzelotrdneideolokepodporepolitiŁneelitezzaŁet ka 20.stoletja(Wheeler 1997, 165)oz.jejavniservisnas plohvglavnemutemeljennarazsvetljenskihprincipih 19. stoletja,kisobilipolitiŁnorealiziranivzaŁetku 20.stolet ja(Tracey 1996, 23).Dejstvoje,dataknepolitiŁnepod porevveŁininekdanjihsocialistiŁnihdravni.Novepoli tiŁneelite,kisoprilenaoblastvdevetdesetihletih,ne nehnoposkuajoprevzetinadzornadmedijiinjihspreme nitivnekakneparadravnealiparajavnemedije.Dravaz zakonomboljalimanjzagotavljaprilivjavnihsredstevin hkratiohranjanadzornadimenovanjemurednikovinob likovanjemprogramskezasnovealipodpretvezoliberali zacijetrgainsvobodeizraanjaprepuŁajavnemedijene usmiljenikonkurenciznastajajoŁimikomercialnimime diji.TakosejavnimedijipoŁasispreminjajoizjavnoodgo vornihinstitucijvkomercialneorganizacije,kisoprisilje nekrmaritimedjavnimiinkomercialnimisredstvioz.jav nimiinkomercialnimiinteresi. Pripreoblikovanjudravnihrtvsistemovvjavnesiste mebimoraliupotevatipredvsemnatanŁnorazmejevanje odnosovmedcentrimoŁiindrubo(omogoŁanjevpliva javnostinadelovanjejavnegaservisainzagotavljanjeav tonomije),odnosdozakonodajneinizvrilnevejeoblasti (kdoje»lastnik«javnihmedijev,kdopostavljavodilne ljudijavnegaservisainkomujejavniservisodgovoren)in odnosdodrave,dravljanovintrga(naŁini Wnanciranja, zagotavljanje WnanŁnihrazmerzanemotenodelovanjejav nihservisov)(Jakubowicz 1996, 55).Vnekdanjihsociali stiŁnihdravahsosetehstvaripripreoblikovanjudrav nihrtvsistemovlotevalirazliŁno.Temeljniproblemod nosadocentrovmoŁipomeninaformalnopravniinvse binskiravnizagotavljanjeneodvisnostijavnegaservisa.e 21 Dravnialijavnimediji? jejavniservisenaprejvpodrejenemodnosualizeloblizu centrovmoŁivdrubi,jenjegovatemeljnavlogazastopa njeinteresovdravepreddravljaniinnenarobe.Stem javniservisneizpolnjujefunkcijekritiŁneganadzoranad delovanjemdravnihinstitucij,temveŁfunkcijolegitimi ranjavladajoŁihinteresovvdrubi.Javniservisjevsvo jemdelovanjuodgovorenjavnosti.Dravamorapravno formalnozagotoviti,dasovstrukturinadzornihtelesjav negaservisazastopaniinteresijavnosti.VveŁininekda njihsocialistiŁnihdravjebilopravoblikovanjenadzor nihinstitucijjavnegaservisaizjemenpolitiŁniproblem.V nekaterihdravahjepolitikazadralamonostvplivanja nadelovanjejavnegaservisazimenovanjemsvojihpred stavnikovvnadzornatelesaalipazzeloirokode Wnirani mipristojnostmipriimenovanjuvodilnihljudi.Vdrav nihmedijihjebilo Wnanciranjezagotovljenoneposredno izdravnegaproraŁuna.Topomeni,dasijedravazago tavljalalojalnostmedijevzdoloŁanjemviine WnanŁnih sredstev,potrebnihzanjihovodelovanje.Zatojeprogram skaneodvisnostjavnegaservisaneposrednopogojenaz neodvisnimnaŁinom Wnanciranja. VeŁinanekdanjihsocialistiŁnihdravjepripreobliko vanjudravnihmedijevvjavneizhajalaizpriblinoena kihsistemskihokoliŁininposlediŁnoimelazelopodobne probleme.KljuŁnisobiliekonomskakriza,neurejenaza konodajanamedijskempodroŁju,zagotavljanjepolitiŁne in WnanŁneneodvisnostizadelovanjejavnihmedijev,niz kiprofesionalnistandardi,stihijskaderegulacijainlibera lizacijamedijskegatrga,zastarelosttehniŁneinfrastruktu re,zaostajanjepriuvajanjunovihinformacijskokomuni kacijskihtehnologijinpomanjkanjejasnevizijerazvoja javnihmedijev.VeŁinadravjenetolikozaradipotrebe ponatanŁniregulacijimedijskesfere,temveŁvglavnem zaradizahtevinpritiskovraznihevropskihinstitucijzaŁela sprejematinovomedijskozakonodajo,dabipredvsem ustvarilarazmerezadelovanjetakojavnihkakorkomer cialnihmedijev.Prisprejemanjumedijskezakonodajeje bilooŁitno,daniirokegadrubenegainpolitiŁnegakon senza,kakodemokratiziratikomunikacijskosfero.Novame dijskazakonodajajeenaprejvarovalainteresedravepred dravljani(inmediji)innenarobe.Transformacijadrav nihrtvsistemovvjavnejebilaveŁinomazgoljpovrinska oz.brezglobokihposegovvodnosmedjavnimimedijiin dravo.PolitikapodeljevanjanovihfrekvencjeveŁinoma favoriziralakomercialneradijskeintelevizijskepostajeoz. 22 Dravnialijavniservis narobe,javnimmedijemsobilenaloenetevilneprogram skeobveznostibrezzadostne WnanŁnepodpore.»Novi«jav nimedijisoimelivelikoproblemov.Organizacijskogleda nojeveŁinajavnihtelevizij»podedovala«prevelikote vilozaposlenih.Vnasprotjuskomercialnimitelevizijski mipostajami,kisoimelevpovpreŁjuod 300do 400zapo slenih,somoralejavnetelevizijekonkuriratinatrguztri dotirikratveŁzaposlenimi. 4 PreveŁzaposlenihpomeni, dasevelikidelepridobljenihsredstevuporabljazaplaŁe zaposlenihoz.dasevsemanjsredstevnamenjazaproduk cijoprogramovinuvajanjenovihtehnologij.PereŁiprob lemdelovanjajavnihmedijevjezagotavljanjezadostnih WnanŁnihsredstev.VeŁinanekdanjihsocialistiŁnihdrav jebila(injee)vekonomskikrizi.Oglaevalskitrgjemaj heninnanjemtekmujeza WnanŁnasredstvavseveŁno vihmedijev,sredstvaizpristojbinepasonezadostni(vBi H,recimo,poberejavnatelevizijasamodesetodstotkov odcelotnepristojbinevdravi).Priurejanjupoloajajav nihmedijevsejeveŁinadravodloŁilaprevzetitakenmo del,kakrnegasovveŁinizahodnoevropskihdravpodpri tiskomderegulacijezaŁeliuvajativsedemdesetihinosem desetihletihprejnjegastoletja.JavnimedijivveŁininek danjihsocialistiŁnihdravse Wnancirajotakoizjavnihka korizkomercialnihindravnihsredstev.Javnasredstva nisomoglavcelotikritistrokovnjihovegadelovanja,zato sejedelekomercialnihalidravnihsredstev(tapasoizra zitonestabilna)zaŁelzvievati.Velikaodvisnostodkomer cialnihprihodkovjevplivalanastrukturoprogramainta jepostajalvseboljpodobenprogramukomercialnihpo staja.Odvisnostoddravnihsredstevpajebilaodvisnaod »dobrevolje«vlad,kisovzamenozazadostna WnanŁna sredstvapriŁakovale,dabojavniserviszastopalizkljuŁno politiŁneinterese»plaŁnika«.Trebajetudipoudariti,da sonekdanjidravnimedijinadaljevalipraksonetranspa rentneporabe WnanŁnihsredstev,kijebilaznaŁilnaza W nanciranjedravnihmedijev. 5 VeŁinajavnihmedijevje tudinadaljevalapraksoneuŁinkovitegaposlovnegavode nja,koruptivnihposlovnihpraksinposebnegaklienteli 4 Poljskajavnatelevizijaimaokrog 6700zaposlenih,Łeka 2800,slovenska 2500, hrvakaokrog 3000,srbskatelevizijapaokrog 7000.Madarska,Łekainromun skatelevizijasoskorajzatretjinozmanjaletevilozaposlenih. 5 Dravnimedijinikolinisoimeli WnanŁnihproblemov,kerjedravavzamenoza politiŁnolojalnostpokrivalaetakovelikeizgube.LahkoreŁemodajedravapla ŁevalanezaprodukcijoprogramovdravnihrtvsistemovtemveŁza»nekon Xikt no«podobosveta,kisojodravljanomsporoŁalidravnimediji.Zataciljpano benacenanibilaprevisoka. 23 Dravnialijavnimediji? stiŁnegaodnosatakoznotrajhiekakordonaroŁnikov.Vo dilniposlovniljudjevrtvhiah,kijihjepolitikakratko malopostavljalainodstavljala,soŁutilisamopolitiŁnone patudimaterialnoodgovornostzaslabo WnanŁnoposlova nje.Pogostokratso» WnanŁnikandali«postalijavnita krat,kojedravahotelapolitiŁnodiscipliniratimedije.Zato jerazumljivo,dajezagotavljanjepolitiŁneneodvisnosti javnegamedijaenaodkljuŁnihstvariprispreminjanjudr avnegamedijavjavnimedij.PolitiŁnaneodvisnostpaje povezanatudizupotevanjemvisokihprofesionalnihstan dardovpridelovanjujavnegamedija.Namestodravi(ali oglaevalcem)morajavnimedijpostatiodgovorenob Łanomoz.javnosti.JavnimedijivnekdanjihsocialistiŁ nihdravahsovkrizi.Takrizapaimatakosistemskekakor strukturnevzroke.NapaŁnojeprepriŁanje,dakrizosistem skoproizvajaneurejenazakonodajanatempodroŁju.Tudi Łebivtehdravahsprejeli»idealen«zakon,tonebinujno pomenilo,dabidobili»idealen«javnimedij.Javnihme dijevnemoremoustanavljatilezzakonom.Zakonlahko deWnirarazmerezadelovanjejavnegamedija,nepanjego vekonkretneprakse.Javnimedijlahkopodpirainvzdru jemoŁjavnosti.JavnostpasvojokomunikacijskomoŁpri dobivazjavnimmedijem. KaterisobilikljuŁniproblemipripreoblikovanjadr avnegartvsistemavjavnisistemvSloveniji?Doleta 1994, kostabilasprejetazakonojavnihglasilihinzakono rtv Slovenija,jebilotemeljnovpraanjevrazpravahopreob likovanjunekdanjegadravnegartvsistema,kakozagoto vitineodvisnostjavnegaservisa.DabiprepreŁilivmea vanjepolitikevdelojavnegaservisa,jebilnapodlagido loŁilzakonao rtvSlovenijaustanovljensvet rtvSlove nijakotneodvisniorganupravljanja,kibonadzorovalde lovanjejavnegazavoda.RadiotelevizijaSlovenijajetako postalajavnizavod,kiopravljajavnoslubonapodroŁju radijskeintelevizijskedejavnosti 6 .VeŁinoŁlanovsvetaso takosestavljalipredstavnikicivilnodrubenihorganizacij, kiso(vsajposredno)reprezentiralivsedravljane.Zakon jejavnemuservisuzagotavljaldokajrazpreneinneodvi snevire Wnanciranja.Vzadnjihpetihletihpasejesloven skijavnimedijpredvsemukvarjalsamssaboinssvojimi krizami,premalopaspotrebamijavnostioz.ireskupno sti,znotrajkateredeluje.FinanŁnokrizo(izguba,kijeiz 6 Poznejejebilsspremembozakonao rtvSlovenijadodandrugiodstavekprvega Łlena,kipravi,daje»ustanoviteljjavnegazavoda rtvSlovenijaRepublikaSlove nija«( zrtvs, 1.Łlen) 24 Dravnialijavniservis letavletonaraŁala),krizonadzornihorganov(svet,ki najbizastopalinteresecelotnejavnosti,jepogostokratspre jemalodloŁitvevlastneminteresu)inkrizoposlovodnih funkcij(neurejeniodnosimedvodstvominnovinarji,pred vsempateavezimenovanjemurednikov)staspremljali ekrizaidentitete(izgubaobŁinstva,komercializacijapro gramov)inkrizatemeljnegapomenadelovanjajavnegaser visa.Kriza,okaterigovorimo,jedelomaproduktsistem skenarave(nenehnospreminjanjezakonodaje,kisamona povrjuurejanajboljakutneprobleme),veŁinomapajo poglabljajoraznistrukturniproblemi.Kosoleta 1999sin dikatina rtvSlovenijazaŁeliopozarjatinanepravilnosti priposlovodnemvodenjujavnegazavoda,sonjihovekon kretnepripombespodbijaletudinekateresistemskeuredi tvedelovanjajavnegaservisa.etudijezakondoloŁal,da jeposlovanje rtvSlovenijajavno( zrtvs, 25.Łlen),veŁi neinformacijo WnanŁnempoloajujavnegazavodajav nostnipoznala.Takratnovodstvo rtvSlovenijajevpo gledv WnanŁnoposlovanjejavnegazavodaomogoŁalosvetu rtv,nepatudivsemdravljanom.Izgube,kisosekopiŁile izletavleto,sobileveŁinomarezultatslabegaposlovnega vodenjahie.Novigeneralnidirektor,kijevodstvohie prevzelponeuspelemposkusu,dabiponovnoimenovali staregadirektorja,kateremusonasprotovalinovinarskisin dikati,jevenemsvojihintervjujevopisalnaŁinvodenja rtvSlovenijavzadnjihletih.»VzadnjemŁasujebilopre malosamokritike.Predvsempamorampoudariti,dajavni zavodnibilsodobnoupravljaninvoden.Trdim,dasmo elenazaŁetkunekaknetranzicije,kisejezaveŁinopod jetijvSlovenijizaŁelaenazaŁetkudevetdesetih.Kot vemo,sotakratvjavnemzavodu rtvSlovenijaodpravili posameznetozde,todaposvojiinercijiinstariorganizaciji soneformalnodelovalipravdodanes.Posledicategaje,da sejevrstafunkcijindelpodvajala,nibilonatanŁnoopre deljeneodgovornosti,patudinejasnorazmejenihpoobla stil.Vsakdojebilzanekajodgovoren,nakoncupanihŁe. Neopredeljenesobileravniposlovodnegainprogramske gaodloŁanja,vrstafunkcij,zlasti WnanŁnih,panibilacen traliziranainvodenazenegaodgovornegamesta.Zdajvr stotehpomanjkljivostipostopnoodpravljamoobhudem odporutistih,kibiradiohranilizamegljevanjeodgovor nostiinnajrazliŁnejeprivilegije.Mnogodenarjajena mreŁodtekaloizhie,mnogojebilonapaŁnihposlovnih odloŁitev,katerihvisokeraŁuneplaŁujemodanesinjih bomoverjetnoenekajŁasa«(» rtvSlovenijainnacio 25 Dravnialijavnimediji? nalniinteres«, Ampak,3.3.2002:3442).OŁitnoje,da javnizavodnibilzmoenrazvitimodernegamanagemen ta,kibistrokovnoposlovnovodiltakovelikoorganizaci jo. 7 Problemjebiltudita,dajevodstvorazviloposebno oblikoklientelistiŁnegaodnosamedjavnimzavodomin zunanjimiizvajalci(pogodbeonakupihinnaroŁanjuzu nanjeprodukcijesosepodpisovalebrezjavnihrazpisov). Javnizavodtudinibilzmoenrazvitinovemetodetrenja svojihprogramov,leprepocenijeprodajalsvojoglasnipro stor.TudiŁejerevizijadokazala,dadriveŁinaobtob,ki sojihizreklisindikati,nihŁeniodgovarjalzanastaloko do.Nekdanjigeneralnidirektor rtvSlovenijajezdajge neralnidirektorsarajevskegadnevnegaŁasopisa,kigaje kupilslovenskilastnik.Vnasprotjuznekaterimidrugimi javnimimedijivnekdanjihsocialistiŁnihdravah,kjerje politikaizkoriŁala WnanŁnokrizozapolitiŁnepritiskena javniservis,setovSloveniji(vsajjavno)nidogajalo.Na sprotno,sspremembozakonao rtvSlovenijajejavniza vodzaradinovegazbiranjapristojbinedobilskoraj 100.000 novihplaŁnikov. Neurejeniodnosivjavnemzavodusopostalijavnipri imenovanjihodgovornihurednikovposameznihprogra mov.NajveŁjanasprotjamedzaposleniminovinarjiinvods tvomoz.programskimdirektorjemtelevizijskihprogramov sobilapriimenovanjuodgovornegaurednikainformativ nihprogramov.Podobnosejedogajaloprizahtevinovi narjevpozamenjaviprogramskegadirektorjatelevizijskih programov,kijebilpomnenjunovinarjevtudiodgovoren zanetransparentnoWnanŁnoposlovanjejavnegazavoda. Vpoglabljanjukrizejeimelpomembnovlogotudisvet rtvSlovenija.Ustanovljenjebilkotneodvisniorgan upravljanja,predstavljalnajbiinteresecelotnejavnostiin skrbelzanje,ajepogostodelovalvlastneminteresu. Vsitiproblemipasoneposrednoodsevalipredvsemv televizijskemprogramu.Zmanjevanjedelealastnepro dukcijeintevilagledalcevinkomercializacijaprograma sopripeljalidokrizeidentitete.Kakenjepomenjavnega servisa,kakneprogramemoraponujatisvojimgledalcem, kaknojenjegovoposlanstvo,katereinteresezastopain komuodgovarja,sosamonekateravpraanja,kikaejona 7 NapaŁnorazumevanjenaloginodgovornostiposlovodnihstrukturvmedijskihhi ahvidimotudivposkusihnekaterihŁasopisov,dasvojimnovinarjemvindivi dualnihpogodbahnalagajoodgovornostza(ne)uspenovodenjepodjetja.Tako, recimo,vsebujeindividualnapogodbaposebniŁlen,pokateremjedoloŁenidele plaŁenovinarjavezannauspenotrenjeŁasopisa. 26 Dravnialijavnimediji? to,dajezaurejanjekrize rtvSlovenijatrebakritiŁnoraz miljatiopomenujavnegamedijavdananjidrubi.Ne grezadilemo,javniservisdaaline,temveŁkakenjavni servis.Krizajavnegazavoda rtvSlovenijanikrizakon ceptajavnihmedijev,temveŁkrizakonkretnemedijskein stitucije,kinidelovalavjavneminteresu. Analizodelovanjajavnegazavoda rtvSlovenijabomo usmerilinanekajtemeljnihproblemovdelovanjajavnih medijevnasploh.Zajavnimedijso,takosmougotovili, znaŁilnijavninadzor,prevladujoŁe Wnanciranjeizjavnih sredstevindelovanjevjavneminteresu.KljuŁniproblemi delovanja rtvSlovenijapasopovezanizvsemitremikljuŁ nielementijavnegapomena:delovanjesveta rtv(kotza stopnikajavnegainteresa), Wnanciranjeinkrizaidentitete. 27 Dravnialijavniservis SVETRTV:CIVILNADRUBAPROTI CIVILNIDRUBI Delovanjejavnegamedijanadzirajavnostoz.javnime dijjevsvojemdelovanjuodgovorenjavnosti.Zatojeeden odmehanizmovzazagotavljanjeneodvisnostijavnegaser visavzpostavljanjejavneganadzora,kiboŁimboljone mogoŁalvmeavanjepolitikevnjegovodelovanje.Vraz pravahojavnihmedijihsezastavljavpraanje,kakozago tovitiustreznozastopanostjavnegainteresaoz.alicivilno drubeneskupine,kisozastopanevnadzornemorganujav negamedija,dejanskopredstavljajointeresejavnostiinde lujejovjavneminteresu? NaŁinimenovanjainsestavasvetovjavnihservisovje edenodelementovzazagotavljanjenjihovepredvsempo litiŁneneodvisnosti.VstrukturiŁlanovsvetanajbiimeli veŁinopredstavnikicivilnodrubenihalinevladnihorga nizacij,kizastopajojavniinteres.evsvetusedijozastop nikipolitiŁnegainteresa,potemjihobiŁajnopredlagajo strankenatemeljusvojezastopanostivparlamentu.Prijav neminteresupanastaneproblemdoloŁanjareprezentativ nihorganizacijininstitucij,kizastopajocelotnojavnost. »Kdoimamandat,dagovorivimenudrube?Kdovresni ci,kotdelcelote,lahkopredstavljavsodrubo?Odgovor je,mnogiinhkratinihŁe«(Luhmann 1987,103).»Poli tiŁni«delsvetaoŁitnozastopaparcialneintereseposamez nihstrank,kisogadelegiralevsvet.»Javni«delsvetapa najbidelovaluniverzalno(zastopalinteresejavnosti),de janskopazastopapartikularneinteresetistihcivilnodru benihorganizacij,kisogavsvetpredlagale.Vpraanjeje, ali(ojialiiri)seznamcivilnodrubenihorganizacij,ki najbibilezastopanevsvetu,dejanskozagotavljareprezen tacijojavnegainteresa?Obstajaemonost,dajavnegain teresavsvetunezastopajoformalnoorganiziranecivilno drubeneskupine,temveŁposamezniki,kissvojojavno aktivnostjodelujejovkoristtegajavnegainteresanapo droŁjukomuniciranja.Takoje,recimo,odborguvernerjev bbcpooblaŁenecjavnegainteresa,odgovorenzaizpolnje vanjejavnihdolnosti.Sestavljaga 12Łlanov,kijihna priporoŁiloministraimenuje»krona«.Guvernerjisopo samezniki/cez»izjemnoirokimznanjeminizkunjamina podroŁjudelovanjajavnegaservisa,umetnostiinposlov negasveta«.Najvijiorganamerikega pbsjeupravniod bor(boardofdirectors ).Sestavljaga 35Łlanov,odkaterih jihjeenajstpredstavnikov»nestrokovne«javnosti( laydi 28 Dravnialijavniservis rectors), 17jihzastopaprofesionalneinstitucije,estjeglav nihupravnikov(predstavnikinosilcevkoncesijalisplo nepublike)inenupravljavskiuradnikkotpredsednik. Upravniodborimenujepredsednikakorporacijeingene ralnegadirektorja.Odjulijaleta 2001jeavstrijskijavni servisorffundacija,kijoupravlja 35Łlanskisvetfunda cijein 35Łlanskisvetgledalcevinposlualcev.Svetfun dacijesestavljaestpredstavnikovstrankgledenatevilo sedeevvparlamentu,devetpredstavnikovzveznihdeel, devetpredstavnikovzveznevlade,estpredstavnikovsve tagledalcevinposlualcevinpetpredstavnikovzaposle nih.Svetgledalcevinposlualcevjeorgancivilnedrube, kiimadelnopravicovetapriprogramskihzadevah.Se stavljajogapredstavnikicivilnodrubenihorganizacij,pro fesionalnihzdruenj(zbornice,sindikati),cerkveinvseh plaŁnikovpristojbine.Svet zdfima 77Łlanovinvnjem soveŁina( 42Łlanov)predstavnikizveznevladeindeel nihvladinpredstavnikistrankpotevilusedeev,kijih imajovzveznemparlamentu.Ostalidelsvetasestavljajo predstavnikicivilnedrube.tirinajstregionalnihcentrov ardimarazliŁnovelikesvete(najveŁjije 56Łlanskiba varskisvetnajmanjipa 15Łlanskihessenski).DrugaŁeka korpri zdfjevvsehsvetih ardpolitika(vladeinstranke) zastopanasamotretjinskooz.veŁinskidelsestavljajopred stavnikicivilnedrube. 8 RazliŁnijavnirtvsistemiimajo razliŁnesvete,kiserazlikujejopoteviluŁlanov(veŁjiin manji),strukturi(delepredstavnikovpolitikeincivilne drube),naŁinuizvolitveinpristojnosti.Vsaksvetdeloma odsevaspeciWŁnepolitiŁne,drubeneinkomunikacijske znaŁilnostinacionalnegamedijskegaokolja.Prevzemanje posameznespeciWŁneureditveregulacijejavnihsistemov brezupotevanjakonkretnihlokalnihproblemovinpo treb(predvsemvnekdanjihsocialistiŁnihdravah)lahko navidez»idealno«ureditevspremenivnjenonasprotje. VnekdanjihsocialistiŁnihdravah,kisozaŁelepreob likovatidravnertvsistemevjavne,sovolitvesvetoviz jemnopolitiŁnainpolitiziranastvar.Politikaoz.vladajo Łestrankesenikoliniso»zares«odreklenadziranjujavnih medijev.Najboljzgovorenjeprimer(ne)izvolitveŁlanov svetamadarskegajavnegaservisa.NaMadarskemsestav ljajo 21Łlanskisvet( boardoftrustees )javnegaservisa(eden zajavniradioindrugizajavnotelevizijo)predstavnikilo kalnihvladinobŁin(dvaŁlana)inpredstavnikicivilno 8 Zapodatkeosestavisvetov orf, zdfin ardsezahvaljujemg.BorisuBergantu, podpredsednikuebu. 29 Svetrtv:civilnadrubaproticivilnidrubi drubenihorganizacij(cerkve,nacionalnaorganizacijaza varstvoŁlovekovihpravic,nacionalneorganizacije,kide lujejonapodroŁjuumetnosti,nacionalneorganizacije,ki delujejonapodroŁjuznanostiinizobraevanja,sindikati, novinarskeorganizacije,portneorganizacije,enskeorga nizacije,organizacije,kizastopajointereseotrokinmla dih,upokojenci,inorganizacijamadarskihizseljencev). MandatŁlanovtrajaenoleto(Jakubowicz 1996,6167). Predsedstvosvetastiriletnimmandatomsestavljaenako tevilovladnihinopozicijskihŁlanov.Povolitvahleta 1998 dvemanjikonservativnistranki,kistaimelisvojeŁlanev svetu,nistadoseglipragazavstopvparlament.Nastalje problem,alibododvanovaŁlanaimenovaleopozicijske alivladnestrankeoz.vkaterokvoto(opozicijskoalivlad no)soditadvaŁlana,kisojuvsvetizvolilezunajparla mentarnestranke.UstavnosodiŁejeleta 1999razsodilo, dasenoviŁlanivolijoizvladnihstranktako,datrenutno veŁinopredsedstva(dvetretjini)sestavljajovladnestran ke.ParlamentarnaveŁinajeizvolilasvet,kijebilnepo poln,kersobilivnjemlepredstavnikistrankvladajoŁe koalicije.Odleta 2000torejdelujesvet mtvbrezpred stavnikovopozicijeintopomeni,dajejavnatelevizijapod nenadzorovanimvplivomvlade.Popodatkihnadzorneslu benacionalnegasvetazaradiointelevizijogovori 95od stotkovporoŁilnamadarskijavnitelevizijiovladiinko alicijskihstrankah.Javnitoilecjeustanovitevsvetaraz glasilzanezakonito(nisogavpisalinitivregister),med temkostavrhovnoinustavnosodiŁeugotovilinjegovo zakonitost.UstavnosodiŁe(petsodnikovjeglasovaloproti inestza)jeodloŁilo,dajeboljeimetipolsvetakakorbiti breznjega.Podobnizapletisonastalitudipriimenovanju svetajavnegaradiainnacionalnetiskovneagencije.Vna daljnjihrazpravah,jebilokljuŁnovpraanje,kakozagoto vitineodvisnostmadarskejavnetelevizije.Pogojzapoli tiŁnoneodvisnosttelevizijenajbibilaizvolitevpopolnega sveta(BajomiLazar 2001,40).SvetŁekertv( Łrt)se stavljajoposamezniki,kipredstavljajopolitiŁnestrankegle denateviloposlancev,kijihimajovparlamentu.De cembra2000jesvet Łrtodstavilgeneralnegadirektorja televizijeinobjavilrazpiszanovegadirektorja.Poosmih dnehjemed 33kandidatiizbralnekdanjegadirektorjain formativnegaprograma,kijenekajmeseciprejodelspo loaja,»kernibilsposobenvzpostavitinormalnegaodno saznovinarjiindrugimizaposlenimi«(MolÆŁekinKo peck2001, 34).Novinarjisoustanovilikriznitab,zaŁeli 30 Dravnialijavniservis protestiratiinrazglasili,danepriznajonjegovegaimeno vanja.NazaŁetkujanuarjasejenademonstracijahvsre diŁuPragezbraloskoraj 100.000ljudiinizraalopodporo upornimnovinarjemŁeketelevizije.Tisto,karniuspelo svetu(kinajbizastopalinteresejavnosti),jeuspelonovi narjemspodporojavnosti.Posprejetjuzakonaoradiuin televizijijebilustanovljennacionalnisvetbolgarskegara diaintelevizije,inimeljepristojnosti,daprepreŁivsa krnooddajo,kibilahkoogroziladravnovarnostindo stojanstvo.TakratsobiliznacionalnegaradiaodpuŁeni pomembnivoditelji,kisoseuprlitemdoloŁilom.Ustavno sodiŁejenatemeljupritoberazsodilo,dajevelikodolo Łilzakonaoradiuintelevizijineustavnih.Negledenapri tiskjavnostizademokratizacijojavnihmedijevjeparla mentleta 1997izglasovalnovizakonoradiuinteleviziji intajemedijespetpodredilsedemŁlanskemusvetu(tri Łlaneimenujepredsednik,tiripaparlament).Ponovih spremembahzakonaortvsestavljasvetdevetŁlanov.Raz irjenisvetnajbipredstavljaltudiinteresejavnosti,vre snicipanjihovizbornadzorujepolitika(Danov 2001, 36). NaHrvakembiljeprvisvet hrtustanovljen1990kot neodvisnotelozanadzorradiodifuzije.TakorekoŁdokon cavladavine hdzsovnjemsedeliizkljuŁnoposlanci.ele pospremembizakonaleta 1998soposlanciprviŁpostali manjinavsvetu( 10od 23Łlanov).Od 25Łlanovseda njegasveta hrtjihsedemvolijoinodpokliŁejokulturne inizobraevalneinstitucije,eneganarodnemanjine,dva verskeskupnostiin 12profesionalnazdruenjaindrutva. TriŁlane(vsakpoenega)imenujejopredsednikdrave, predsednikparlamentainpredsednikvladeizvrstjavnih osebnosti,kissvojimdelovanjemvarujejopluralnostme dijevinsvobodoizraanja(Matkovi 2001,39).Vstruk turisveta rtvSlovenijaprevladujejoodleta 1994(koje bilsprejetzakono rtvSlovenija)predstavnikicivilno drubenihorganizacijininstitucij.Kotorganupravljanja, kidelujevjavneminteresu,najbinaenistranionemogo Łalvmeavanjepolitikevdelovanjejavnegamedija,na drugipazagotavljal,dasoaktivnozastopanimanjinskiin teresi.PolitiŁnihpritiskov,kisojihdoivljalidrugijavni servisi(odpuŁanjevodilnihljudi,novinarjev,vmeava njevprogramskezasnove)vnekdanjihsocialistiŁnihdra va,vSlovenijinibilo.Delovanjesveta rtvsvzadnjihdveh letihpajeopozorilonanekajdrugega:predstavnikicivil nodrubenihorganizacijinzdruenjnedelujejonujnov skladuzjavniminteresom. 31 Svetrtv:civilnadrubaproticivilnidrubi Vobdobjuodleta 1990doleta 1994 jebilozagotavlja njenadzorajavnostienoodkljuŁnihvpraanjvrazpravah predsprejemanjemzakonao rtvSlovenija( zrtvsjebil sprejetleta 1994).Takojeprevladalomnenje,dajevseka kortrebaprepreŁitiprevladopolitikevorganu(svet rtv), kibonadziraldelovanjeprihodnjegajavnegazavoda.Na zakonskiravnijebilodoloŁeno,danadzorniorgansestav ljajopredstavnikipolitike(vmanjini),kibizastopalipo litiŁneinteresestrankvparlamentu.DrugeŁlane(veŁino) bidelegiralicivilnodrubeneskupineoziromainstitucije insamizaposleni.Takojenastalkolektivniorganuprav ljanja rtvSlovenijasvet rtvs,kiteje 25Łlanov.Napod lagiomenjenegaprincipaporazdelitvemoŁiznotrajsveta imenujepetŁlanovdravnizbor(kotustanovitelj)tako, dakarnajboljupotevaproporcionalnozastopanostpred stavnikovparlamentarnihstrank.ZaŁlanesvetanesmejo imenovatiposlancevindravnihfunkcionarjev.Predstav nikipolitiketakovsvetuzastopajorazpoznavnepolitiŁne intereseoz.delujejo»javnopristransko«vimenupolitiŁ nihopcij.PoenegaŁlanaimenujetaitalijanskainmadar skanarodnaskupnost.PetnajstŁlanov,veŁinskidelsveta, imenujecivilnadrubaneposredno,intopotehinstituci jah,drutvihinzdruenjih:univerzah,Slovenskiakademi jiznanostiinumetnosti,glasbenikih,skladateljih,pisate ljih,dramskihumetnikih,novinarjih,invalidskihorgani zacijah,portnihorganizacijah,upokojencih,Zvezikultur nihorganizacijSlovenije,zdruenjudelodajalcev,Zadru nizveziinKmeŁkizvezi,reprezentativnihsindikatihkot organizacijahdelojemalcev,MladinskemsvetuinZvezipri jateljevmladineinverskihskupnostihvSloveniji.Med predstavnikicivilnedrubenemorejobitiposlanci,Łlani dravnegasveta,dravnifunkcionarji,Łlanivodstevpoli tiŁnihstrankinosebe,kisozaposlenev rtvSlovenijaozi romasobilezaposlenev rtvSlovenijavzadnjihtrehle tih.TriŁlanepaizvolijoizmedsebezaposleniv rtvSlove nijananeposrednihvolitvahtako,dasozastopaniinfor mativnadejavnost,kulturnoumetnikadejavnostinteh nika,nemorejopabitiizvoljeneosebe,kijihimenujesvet rtvSlovenija(direktorji,odgovorniuredniki).Najpomem bnejenalogesveta,kakorjihde Wnirazakon,someddru gim,daimenujeinrazreujegeneralnegadirektorja rtv Slovenija,direktorjeinodgovorneurednike,predlagavla disprememboviineprispevka,sprejema WnanŁninaŁrtin zakljuŁniraŁunindoloŁaprogramskestandardeinprogram skezasnovevskladuzzakonominmednarodnimiaktiin 32 Dravnialijavniservis letneprogramskeshemes WnanŁnimnaŁrtomterimenuje programskesvetezanarodnostniprogram.epravimajavni zavod rtvSlovenijatudinadzorniorgan,imasvetnajveŁ jivplivnanjegovopolitikopredvsemzato,kerimenuje vodstvoinurednike.Zakonodajalecjetakonapravnofor malniravnizagotovilneodvisenorgan,davimenujavno stinadziradelovanjejavnegazavoda.Vslovenskempri merupasejepokazalo,dasvetnizastopaljavnegainteresa injezavarstvojavnegainteresamoralainterveniratipoli tikaoz.parlament. Konecleta 1999sosindikati rtvSlovenijaposlalipri stojniminstitucijamseznamdomnevnihnepravilnosti,za katerestabilaponjihovemmnenjuodgovornatakratni generalnidirektorinprogramskidirektorjavnegazavoda. Svet rtvs,kijetudibilseznanjenzpismomsindikatov,se onavedenihoŁitkihnihotelizreŁi.Svetnikisozavrnili predlogsindikalnepredstavnicevsvetu,najposlovanjehie pregledaraŁunskosodiŁe,Łedajezatakenukrepepre zgodaj(negledenato,dasonekaterisvetnikiopozarjali, dasorazmerevjavnemzavodukritiŁne).Februarja 2000 sosindikati rtvsnovoodprtopismonaslovilisamonasvet rtvs.Vnjemsogaopozorili,dabimoralukrepati,sajmu odgovornostzasprejemanjeukrepovnalagatudistatutjav negazavoda.Kotsonavedlivpismu,analizapogodbvrste oddajkae,dasobileoddanebrezjavnegarazpisa,Łeprav njihovavrednostprecejpresegazakonskodoloŁenomejo petihmilijonovtolarjev(todajekritevpravilnikaoko produkcijskihrazmerjihinzakonaojavnihnaroŁilih).Kr itvezakonaojavnihnaroŁilihjepotrdilatudidravnare vizorskakomisija.Pomnenjusindikatovjegeneralnidi rektorzasvojedeloodgovorensvetu rtvs,inŁeneravna popredpisihinsplonihaktihzavodaoziromaneuresni Łujesklepovnjegovihorganov,galahkosvet(napobudo tretjineŁlanovalinadzornegaodbora)razrei.Svet rtvs jenasvojisejitokratobravnavalpismo,vkateremsoga sindikatizavodapozvali,najukrepavzveziskritvamiza konodaje.Sklenilpaje,danemoreprevzematinalogprei skovalnihorganov,raŁunskegasodiŁaalinadzornegaod borajavnegazavoda.TaenimastaliŁa,poroŁilorganov pregonapatudieni,zatosvet(e)nemoreukrepati,so ugotovilisvetniki( Delo, 29. 2. 2000). PoodloŁitvisveta rtvs(januarja 2001),dazanovega generalnegadirektorjaponovnoimenujedosedanjega,je novinarskiaktivpozvalposlancedravnegazbora,najpre verijonepravilnosti,kijihsindikatoŁitageneralnemudi 33 Svetrtv:civilnadrubaproticivilnidrubi rektorju.Aktivjeopozorilposlance,dasvet rtvs,kinajbi zastopalinteresecivilnedrube,negledenavsaopozorila sindikatovdoslejodvodstvanizahtevalnikakrnegapoja snila.Novina rjisovpismuzapisali,da»oddravnegazbora priŁakujejo,dabonastopilkotarbiter,kibopopravilsporno odloŁitevsvetartvsinprisluhnilmnenjuzaposlenih«.V temŁasusotudirevizorjiraŁunskegasodiŁapredstavilivse binopredhodnegaporoŁilaorevizijiposlovanjazavodav letih 1998in 1999(torejzatistoobdobjeposlovanja,zaka terosonanepravilnostiopozarjalisindikati),intojepoka zalo,dajeveŁinanavedbizpismasindikatovresniŁna. HkratsejevjavnostizaŁeladebataovlogiindelova njusveta rtvskotorgananadzoracivilnedrube.Opozor jenojebilo,dasvetvsvojemodloŁanjunezastopaintere sovjavnosti,temveŁdasvetnikizastopajolastneinterese. Kritikevmedijihsonavajalekonkretneoblikeneskladja interesovposameznihŁlanovsveta.T akonaprimerenŁlan svetapiescenarijeza tvSlovenija,drugaŁlanicasveta nastopavprogramih tvSlovenija,predsedniksvetapaima z» rtvSlovenijanedvoumneposlovneveziprekoolimpij skegakomiteja,kigavodiinkinastopakotposlovnipart nerrtv«.Naseji,nakaterisoŁlanisvetazavrnili»vsa namigovanjaopodkupljivosti«,sopotrdilipogodboona kupuposlovnihprostorovzartvprogramezamadarskona rodnostnoskupnost.Prostori,kijihjeuprava rtvsodku pila,sovlastipodjetja,kateregadirektorzastopainterese delodajalcevvsvetu.(GregaRepov,»Svetdrobnihpove zav«, Delo,Sobotnapriloga, 27. 1. 2001).Negledenavse kritikeinjavneoŁitkeonepravilnostihjefebruarja 2001 svet rtvsnasvojisejistajnimglasovanjem( 16svetnikov jeglasovaloza)imenovalsedanjegageneralnegadirektor jazavrilcadolnostigeneralnegadirektorja.Naistisejiso svetnikiizraziliogorŁenjezaradinamigovanjamedijevo njihovihposlovnihzvezahzjavnimzavodomoz.podkup ljivosti.Edenodsvetnikovjeizjavil,datemu»pritiskume dijskejavnostimorajokljubovati«( Delo,20.2.2001). Obtoilisotudiodgovornegaurednika tvs,dasonovinar jiodogodkihpoimenovanju»ogabno«,»neokusno«,»ne prebavljivo«in»pristransko«poroŁaliindajeloza»me dijskovojno«protisvetu rtvs.Svet,kizastopainterese javnosti(inimenovanjeinzapletiokrogimenovanjage neralnegadirektorjajavnegazavodasovinteresujavno sti),jetejjavnostiodrekelpravicodoinformacijjavnega pomena.PolemiŁnerazpravevmedijihsosenadaljevale. lanisvetasotakopomnenjunovinarjevdokazali,dane 34 Dravnialijavniservis zastopajointeresovcivilnedrube,temveŁsvojeosebne, WnanŁneinlobistiŁneinterese.( Delo,20.2.2001).Tudi upravniodborDrutvanovinarjevSlovenijejepozval dravnizbor,najpriodloŁanjuosoglasjuupotevamnenje novinarjev.»Zdajtelevizijskemusindikatupreostanesamo Łude,Łebisezgodilvparlamentu.eposlancinebodo daliblagoslova(generalnemudirektorju,kigajepotrdil svet),bomoimeliparadoks,dabodopolitikireevalinovi narskicehpredcivilnodrubenimiduebriniki«(BorisJe, Delo,Sobotnapriloga, 3. 2. 2001).NatejtoŁkipasejev razpraveostanjunajavnirtvvmealapolitika.Komisija dravnegazborazavolitve,imenovanjainadministrativne zadeve( kviaz)jenasejifebruarja 2001zavrnilapredlogza izdajosoglasjakponovnemuimenovanjugeneralnegadi rektorja.ZaveŁinoposlancevjebilotudinesprejemljivo, dabiglasovanjeosoglasjukimenovanjupreloilidodo konŁnegaporoŁilaraŁunskegasodiŁa.Vseenopasotudi poslanciopozarjalinaneprimernostposeganjapolitikev odloŁanjesveta rtvskotneodvisnegaorgananadzorade lovanjajavnegazavoda.Takojenaseji kviazposlanec sls skddejal,»dasemuzdinasprotovanjemnenjusveta rtvs ogroanjedemokracije«,poslanec zlsdpa,dajetrebage neralnegadirektorjapodpreti»gledenaodloŁitevsveta rtvskertaodloŁa,dravnizborpalepotrdinjegovo odloŁitev«( Delo, 16. 2. 2001).Zarazpletzgodbeokrogime novanjageneralnegadirektorjajemanjkalasamoeodloŁi tevparlamenta.Nazasedanjudravnegazbora,nakaterem najbipotrdiliimenovanjegeneralnegadirektorja rtvSlo venija,jepetstrankoz.njihovih 52poslancevglasovalo protisoglasju(instemtudiprotipredlogu/odloŁitvisveta rtvs).Razpravaozavrnitvisoglasjakimenovanjugene ralnegadirektorjapajepokazala,daimajopolitiŁnestran kevelikopripombkdelovanjujavnegartvsistema.Tako jeposlanec sdspovedal,»dajerazpravaosoglasjuhgene ralnemudirektorjupovodzarazpravoomnogihproblemih tegazavoda.DavkoplaŁevalcinamenijozavodu,kiimale 18odstotkovlastneprodukcije, 16milijardtolarjevnaleto. eparlamentnebodalsoglasjakpredlogu,bostemizre kelnezaupnicosvetu rtvs.Posledicanesoglasjabizatomo ralbitiodstopcelotnegasveta rtvs.«Poslanec ldspaje omenil,daimajoposlancinatejsejitudipredlogsprememb zrtvsinzakonaomedijih(Zmed),prikaterihbodoraz praveposlancevpovzroŁilehudoreakcijonovinarjev.»T ako kotsmodaneszadovoljni,dasodelujemovtejdiskusiji,in se,pomojipresoji,napaŁnoodloŁamo,kdoimaprav,bodo 35 Svetrtv:civilnadrubaproticivilnidrubi vtrenutku,kosebovodiladiskusija,kdojetisti,kiizvaja ustanoviteljskepravice,imelivelikopripomb«( Delo,23. 2.2001).Vtemprimerunipomembnovpraanjealiso poslanciravnalipravaline,temveŁkakosoravnaliŁlani svetartvs.»Alijeprav,dajeparlamentvtemprimeru nastopilzopersvet rtvs,kisepredstavljakotorgancivil nedrube?Da.Najprejsvet rtvssevedanito,zakarse predstavlja,temveŁjeslabproizvodpolitiŁneoblasti,kije tokratravnalkotslabaoblast,nepakotelitniizborcivilne drube.()Kakenorgancivilnedrubejeto,vkaterem kljubopozorilomdvakratzaporedtajnoglasujejookandi datuinblokirajovsakrnoargumentiranodebatoinko munikacijo?«(DejanPuenjak,»K.o.zafevdnogospodo«, Delo,Sobotnapriloga, 24.2.2001).Svet rtvsjepostav ljenpravzato,daodloŁa,soglasjedravnegazboramora bitizgoljformalnost,topomeni,dajestrukturasveta(gle dena zrtvs)narejenapravtako,daonemogoŁavmeava njepolitike.»Dabidravnizbornedalsoglasjainstem sveturtvsnaloilponovitevpostopkaizbiranjageneral negadirektorja,bimoralimetizelomoŁneargumente,saj bistemprekrilprincipdelovanjasveta«(Repov, Delo, Sobotnapriloga, 27. 1. 2001).»Zapolitikojenasprotova njesveturtvsneprijetna,tekazadeva:svet rtvsjebil namreŁpostavljenpravzato,dabiizloŁilidirektnopoliti koizodloŁanjaokljuŁnihodloŁitvahzavoda.«(Repov, »Prilonost(zadnja)«, DeloSobotnapriloga, 17. 2. 2001). Stemdejanjemparlamentaso»svetnikivparlamentu prejeliglasnoklofuto«(BraneMaselj,»Ujetnikipridobit nikelogike«, Delo, 24. 2. 2001).esoseŁlanisvetaodlo Łilistrokovnoinutemeljeno,potembibilimoralivztrajati pritem,datudiparlament(politika)spotujetoodloŁitev. Vnasprotnemprimerupabisvet rtvsmoralodstopitiin takoopozoriti,dajebilustanovljenpravzato,dasepoliti kanebivmeavalavdelojavnegazavoda.ebopolitika popravljala,posvojemmnenju,»napaŁne«odloŁitvesve ta,potemtopomeni,daniodgovorenpolitikisamojavni zavod,temveŁtudisamajavnost. VzaŁetkuaprila 2001sosesvetnikipotirihneuspelih krogihglasovanjaonovemgeneralnemdirektorjuodloŁili zaponovitevrazpisa.Konecaprila 2001pajenavsezadnje bilimenovannovigeneralnidirektororganizacije,kiima enegaodnajveŁjihproraŁunovvdravi(veŁkot 20mili jardtolarjev).Ostaljeeneurejeniproblemodgovornosti programskegadirektorjazaugotovljenenepravilnosti.Ok tobra2001jedesetŁlanovsveta rtvszahtevalonjegovo 36 Dravnialijavniservis razreitev.Vpismusonavedli,daprogramskidirektorni poskrbelzajavnerazpisezanaroŁeneprodukcijeinkopro dukcije,kottozahtevaZmed(najmanjpetinoprodukcije morajavnizavodnaroŁitiprineodvisnihproducentih), omenilisostrokovnonepreglednoinnenadzorovanopo slovanje,nepooblaŁenopodpisovanjepogodb,kardaje »javnemuzavodupovzroŁilonedvoumnoprogramskoin materialnokodo«( Delo,20.10.2001).Pomnenjupro gramskegadirektorjajebilozakonskodoloŁiloojavnihraz pisihneuresniŁljivozaradineizdelanihpodzakonskihak tov,zakonskoopredeljenekvotelastnegaprogramapada nibilomogoŁedosegati.Po zrtvsobjavijavnizavodraz piszanaroŁenoprodukcijoinvnjemvokvirusprejetepro gramskezasnoveinnapredlogodgovornegaurednikado loŁizvrst,obliko,obseg,programskeintehniŁnestandar de,dejanskoizhodiŁnocenominuteprogramaindruge pogoje,doloŁenezzakonominstatutom( zrtvs, 6.Łlen). PostopekinnaŁinoddajanjadelaprogramov rtvSloveni japredpieministrstvozakulturo.Dejstvoje,daministrs tvozakulturoodsprejetjazakonapadooktobraleta 2001 nipredpisalopostopkainnaŁinaoddajanjaprogramov rtv Slovenija.Oktobra 2001jebilozzakonomospremembah indopolnitvahzakonao rtvs( ulrs,t. 79,str. 8054)spre jetobesedilonovegaestegaŁlena,kipravida rtvSlove nijavsakoletoobjavirazpiszaodkupavdiovizualnihdel neodvisnihproducentov.Postopek,pogojeinmerilajav negarazpisapasprejmesvet rtvsvskladuzdoloŁbami zakonaouresniŁevanjujavnegainteresanapodroŁjukul ture(ulrs,t. 75/94in 22/00 zjs).Gledenato,dasvet rtvsenisprejeldokumenta,kide Wnirapostopek,pogoje inmerilajavnegarazpisa,in rtvSlovenijaeniobjavila letnegarazpisazaodkupavdiovizualnihdelneodvisnihpro ducentov,nebospotovala 92.Łlena(tretjiodstavek) Zmed,kipravi,damorajodelaneodvisnihproducentov obsegatinajmanjdesetodstotkovletnegaoddajnegaŁasa televizijskihprogramov rtvSlovenija. 9 Septembra2001soposlanciobravnavaliporoŁilora ŁunskegasodiŁaorevizijiposlovanja rtvSlovenijavle tih 19981999.VnjemjeraŁunskosodiŁeugotovilorav nanjepriposlovanjuintroenjudenarja,kijevnasprotju 9 Zdenarnokaznijonajmanj 2milijona sitsekaznujezaprekrekjavnizavod rtv Slovenijainzdenarnokaznijonajmanj 300.000 sitsekaznujeodgovornaoseba javnegazavoda,Łeavdiovizualnadelaneodvisnihproducentovneobsegajonaj manjdesetihodstotkovletnegaoddajnegaŁasatelevizijskihprogramov rtvSlo venija(Zmed, 135.Łlen) 37 Svetrtv:civilnadrubaproticivilnidrubi zzakonomojavnihnaroŁilih.Ugotovljenojetudibilo,da jeprogramskidirektorkrilpravilnikosklepanjukopro dukcijskihrazmerij rtvs,kidoloŁa,davrednostkoproduk cij,kipresegajo 20milijonovtolarjev,podpisujegeneralni direktor.Tudikomisija dzzanadzorproraŁunaindrugih javnihWnancjeobravnavalaporoŁiloraŁunskegasodiŁa orevizijiposlovanja rtvsvletih 1998in 1999inugotovi la,dajejavnizavodkrildoloŁila zrtvsinzakonaojav nihnaroŁilih.lanikomisijesomeddrugimnaloili»ge neralnemudirektorju rtvs,najkomisijiv 14dnehporoŁa, kaknesklepeinukrepejesprejelzaodpravonepravilno sti,nezakonitostiinneracionalnegatroenjajavnihsred stevterskaterimiukrepijezagotovljeno,dasetakoposlo vanjeneboponavljalo«( Delo,8.11.2001).Komisijaje tudizahtevala,najgeneralnidirektorsporoŁi,kakojeukre palprotiodgovornim.Vintervjujuzaosrednjidnevnikje novigeneralnidirektorizjavil,daje»sistembilvhiitak, dabilahkozdajlepotegnilvenkaterokolipogodbo,tudi vrstodrugih,kijihraŁunskosodiŁeniuspelopregledati, inbiprivsehpovrstiugotovil,danisoustrezalenekemu zakonitemuposlovanju«.Naugotovitevnovinarja,daje torejlozanezakonitoposlovanje,jegeneralnidirektor odgovoril,dabi»lahkosproilvsajstoalidvestodisciplin skihpostopkov,zamenjalvseodgovorneurednike,direk torjaradijskihprogramov,vodjiobehregionalnihcentrov invrstodrugih«.Ponjegovemmnenjusegeneralnidirek tornemoreukvarjatisnepravilnostmi,kisougotovljene vpreteklosti,temveŁmoraprepreŁiti,dabisetaknestva ridogajalevprihodnje( Delo, 17. 11. 2001). ZadevajebilanekakokonŁanassprejetjemzakonao spremembahindopolnitvah zrtvs( ulrs 79, 10. 10. 2001, str. 8055).V 16.Łlenusododaninovidrugi,tretjiinŁetrti odstavek,kipravijodazaŁlanesvetanemorejobitiimeno vaniojidruinskiŁlanivodilnihdelavcev rtvSlovenija, kotsogeneralnidirektor rtvSlovenijaintistidelavci rtv Slovenija,kijihkotvodstveneopredeljujestatut rtvSlo venija.MedmandatomŁlanovsveta rtvSlovenijasme rtv Slovenijazaposlovatialisklepatipogodbeosodelovanjuz njihovimiojimidruinskimiŁlani,vendarmorabitistako pogodboalizaposlitvijoseznanjensvet rtvs.Ojidruinski Łlanisostari,zakonecaliosebaizzunajzakonskeskupnosti, kitrajavsajenoleto,otrociinpastorkiterbratjeinsestre. lansvetartvSlovenijanesmeposlovnosodelovatizjav nimzavodom.V 19.ŁlenupasedodanoviŁetrtiodstavek, pokaterempostaneglasovanjesvetajavno. 38 Svetrtv:civilnadrubaproticivilnidrubi PrimerjavameddogodkinaŁekiinnaslovenskijavni televizijinampokae,dasoŁekinovinarjiposkualidobi tipodporojavnosti,dabisepolitikomonemogoŁilvpliv naizbirogeneralnegadirektorja,slovenskinovinarjipaso poskualidobitipodporopolitike,dabiprepreŁila(ponji hovemmnenju)nesprejemljivoodloŁanjejavnosti(kije reprezentiranavsvetu rtvs).ekenovinarjejemotilo, dajenjihovdevetŁlanskisvetsestavljensamoizpredstav nikov,kijihpredlagajoparlamentarnestranke,slovenske novinarjepajemotilo,dasvet rtvs,vkateremimajove Łinocivilnodrubeneorganizacije,dejanskonikomurne odgovarjazasvojeodloŁitve(enajmanjcivilnidrubi,ki jozastopa).KotnavajaRajkoGeriŁizsindikatanovinar jev tvSlovenija,sosindikatiposkualidoseŁispremembe statuta,pokaterihbisvetvsesvojeodloŁitvesprejemal javno( 18svetnikovjeglasovaloproti),inspremembo,po kateribibilosvetnikom rtvsprepovedanovsakrnopo slovnosodelovanjezjavnimzavodom( 16glasovproti). »Tajnoglasovanjecivilnedrubejenedopustno,sajtaista civilnadrubaneve,alinjihovipredstavnikizastopajonji hoveinterese.VstatutujezapisanocelodoloŁilo,kiomo goŁaodpoklicpredstavnikaposamezneskupinecivilnedru bevsvetu rtvs.Inzdajnajminekdorazloi,kakonaj odpokliŁemnekoga,Łesplohnevem,alizastopamojein teresevsvetualine,sajmijestajnimglasovanjemtoone mogoŁeno«(GeriŁ 2001,36). 39 Dravnialijavniservis IMENOVANJEUREDNIKOV:SOGLASJE ALIMNENJE? Novinarjisovjavnihrazpravahkotenegatemeljnih problemovpostavilisoglasjealimnenjekimenovanjuured nikovvmedijih.PoglejmodvenasprotujoŁisimnenji.»Ka darjevveljaviinstitutsoglasja,jeprikadrovanjuodgo vornegaurednikamogoŁasamokompromisnareitev.Nih Łenemoreprevladatinadnikomer,nelastnikneuredni tvo,karpomeni,dajenujendogovor.InŁejepotreben dogovor,jetodobrotakozaurednitvokotzalastnika. ()SoglasjesejepokazalokotzelouŁinkovitavarovalka predpolitiŁnimprevzemommedija,«jemenilnamestnik glavnegaindogovornegaurednikaŁasopisa Dnevnik( Delo, Sobotnapriloga, 17. 2. 2001).DrugaŁnomnenjeimaMa tevKrivic,kipravi,daje»soglasjeenoodpravnihŁu datev,kivSlovenijilahkoekratekŁasprosperirazaradi nejasnihlastnikihrazmerij.Takojkobilastnikmedija, kdorkolieje,tainstitutspodbijalpredustavnimsodi Łeminzatrjeval,dajeznjimkrenanjegovasvobodati ska,pabipravdogladkodobil.SoglasjeurednitvajeoŁit nakritevsvobodetiska.«( Delo,Sobotnapriloga, 17.2. 2001).Svobodatiskajesvobodatistega,kitiska,torejlast nika.Svobodatiskajesvobodatiskatiinnebititiskanoz. svobodatiskaomogoŁavsakomur,daustanovisvojmedij invnjemtiska(objavljamnenje),karkolihoŁe.»Soglasje nivpliv,soglasjejediktat,zaradikateregalastniknemore nareditiniŁesarbrezprivolitveurednitva.()Takobisi trenutnanovinarskaekipauzurpiralaoblastnadmedijem topajeabsurdnadabsurdi«(Krivic, Delo,Sobotnapri loga, 17. 2.2001).ParlamentarnaveŁinajepotemdejan skoleta 1999zveŁinskimglasovanjemvdravnemzboru zamenjalasoglasjezmnenjem.Pritakipolarizacijimnenj vjavnihrazpravahjeakademikdr.VeljkoRusposkual predstavitikompromisnoreitev.Potejbiimelinovinarji izmedprispelihkandidaturpravicopredlagatilastnikutri kandidate,kijihpodpirajo,lastnikpabiizbralenegamed tistimi,kijihjepodprlourednitvo.( Delo,Sobotnaprilo ga, 17. 2. 2001). Kajsejezsoglasjemoz.mnenjemurednitvadogajalo vspremembahzakonao rtvs? 10 10 Imenovanjeurednikovzavsedrugemedijepaurejazakonomedijih.»Predimeno vanjemalirazreitvijoodgovornegaurednikamoraizdajateljpridobitimnenjeured nitva,ŁenivtemeljnempravnemaktudoloŁenmoŁnejivplivurednitva«(Zmed, 18.Łlen,prviodstavek).Topomeni,dajemnenjeobvezno,lahkopaimamedijtudi soglasje,Łetopraviconovinarjieimajozapisanovtemeljnempravnemaktu. 40 Imenovanjeurednikov:soglasjealimnenje? Zakonortvsizleta 1994jev 20.ŁlenudoloŁal,da odgovornegaurednikaprogramaimenujeinrazreujesvet rtvnapodlagijavnegarazpisanapredlogdirektorjapro gramapopoprejnjem soglasju predstavnitvazaposlenihv urednitvu,kateregadelovodiodgovorniurednik.Potem jebilasspremembozakonao rtvSlovenijabesedasoglas jezamenjanazbesedo mnenje.Podogodkihokrogimeno vanjageneralnegadirektorjajeparlamentsprejelzakono spremembahindopolnitvahzakonao rtvsinv 20.Łlenu dodalkompromisnoreitev,pokateri»vprimeru,dadi rektorradijskihoziromatelevizijskihprogramovpredlaga vimenovanjesvetu rtvSlovenijazaodgovornegauredni kakandidata,kinidobilpozitivnegamnenjapredstavni tvaprogramskihdelavcevvurednitvu,imatopredstav nitvopravicopredlagativimenovanjesvetu rtvSlove nijakandidata,kijedobilnjegovopozitivnomnenje.V takemprimerusvet rtvSlovenijanasvojisejiodloŁao imenovanjuodgovornegaurednikaizmedkandidatov,ki jihjepredlagaldirektorradijskihoziromadirektortelevi zijskihprogramovinpredstavnitvoprogramskihdelavcev vurednitvu«(noviestiodstavek 20.Łlena).Podvehle tihjavnihrazpravinpritiskovnovinarjevsosezakonska doloŁilaspreminjalaodobveznegasoglasjadoneobvezu joŁegamnenjainnakoncudosprejetekompromisnerei tve.PogostospreminjanjezakonskihdoloŁb,kiurejajode lovanjejavnegaservisa,jetudiedenodnaŁinovprodukci jeinreprodukcijenjegovekrize.Transformacijadravnega rtvsistemavjavnisistemjebilavzaŁetku 90.letpovezana tudizurejanjemformalnihlastnikihodnosov.Kdojelast nikjavnegaservisa?Vzakonuojavnihglasilihjebilozapi sano,danacionalnirtvprogramustvarjajavnizavod,kiga ustanoviRepublikaSlovenijazzakonom( 45.Łlen zjg).V skladuztemjetudizakono rtvSlovenijavprvemŁlenu doloŁal,dajeustanoviteljjavnegazavoda rtvsRepublika Slovenija.Torejvsidravljaniindravljanke.PoZmediz vajaustanoviteljskepravicevzvezizdelovanjemjavnega zavodartvsvladaprekopristojnegaministrstva,razenŁe dajeposebnizakonposamezneustanoviteljskepravicein obveznostisvetu rtvSlovenijaalidravnemuzboru(Zmed, 76.Łlen,drugiodstavek). 41 Dravnialijavniservis ODGOVORNOSTDOJAVNOSTI Maja2000jesvet rtvssprejelpoklicnamerilainna Łelanovinarskeetike.Vrazpravipredsprejemanjempo klicnihmeriljebilnajboljsporenŁlen,kigovoriotem,ali sesmevoljenialiimenovanipolitiŁnifunkcionarindr avnifunkcionarpoprenehanjumandatazaposlitivinfor mativnemprogramu.Predlagateljikodeksasosestavilios nutek,danovinar,kijeopravljalpolitiŁnofunkcijo,vob dobjuprveganaslednjegamandatnegaobdobja(tirileta) nesmeopravljatinovinarskihinurednikihnalogvinfor mativnihprogramih,oziromarazliŁicopredloga(predlog sindikata),datehnalognesmeopravljatidvemandatni obdobji(osemlet).KotjezapisalaRosvitaPesek,novinar ka tvSlovenijainŁlanicasveta,»odloŁitevzaprestopiz informativnegaprogramanacionalnegamedijavpolitiŁ noinstrankarskoivljenjejeenkratnodejanje.Potemko jenovinar/kastopil/avpolitiŁnoinstrankarskoivljenje, sejejavnoopredelil/azadoloŁenopolitiŁnoopcijo.Stem sijepravzapravzaprl/avrataktistemulikunovinarjaoz. programskegadelavcainformativnegaprograma,kigata kodeksposkuazvsemiboljalimanjposreŁenimizapo vedmiuveljaviti«(Pesek 2000,4) 11 .Odgovorniurednik tvSlovenijapajebilmnenja,da»programskavodstvato obŁutljivovpraanjereujejotako,dapovratnikerazpore dijonataknadelovnamesta,datoneogroaintegritete hie.NekaterinovinarjisosenamreŁzavzemalizato,dabi veljaladosmrtnaprepovedzavrnitevtaknihosebvinfor mativneprograme,karbibilovsajpomojiosebnioceniv nasprotjuzustavokottudistemeljnimiŁlovekovimipra vicami«(LipuŁek 2000, 3) 12 .Svetnipodprlnobenegaod predlogov,takodakodekstegasplohneureja.Tudivpri hodnjebootem,kdoinpokoliknemŁasuselahkovrnev informativniprogram,odloŁalprogramskidirektor.Odleta 1996,kojeimelovodstvo rtvnekajtaknihprimerov,je zaposlilonekdanjepolitikenadelovnihmestih,kiustreza jonjihoviizobrazbi,vendarnevinformativnihprogramih. IzkodeksajebilumaknjentudiŁlen,kijedoloŁal,kdaj lahkonovinarjiintehniki rtvSlovenijasnemajozasebne pogovore,sajjepomnenjunovinarjevtaŁlenpopolnoma onemogoŁalraziskovalnonovinarstvo. Vpredhodnihrazpravahsoimelipredlagateljikodeksa innovinarjirazliŁnepogledenavarstvovirainformacij. 11 Pesek,Rosvita. 2000»Strojapravilazajavno rtv«v Medijskaprea . 8: 34. 12 LipuŁek,Uro. 2000.»Najtopostanenotranjaustava«v Medijskaprea . 8: 23. 42 Dravnialijavniservis Temeljnovpraanjepolemikjebilo,alijenovinardolan razkritisvojviruredniku?Predlagateljikodeksasosodili, dajenovinarprikoŁljivihinformacijahodgovornemuured nikudolanrazkritisvojvir.NovinarjisozahtevaliŁrtanje tegadoloŁila.IzkodeksajebilumaknjentudiŁlen,kije doloŁal,kdajsmejonovinarjiintehniki rtvSlovenijasne matizasebnepogovore,sajjepomnenjunovinarjevpo polnomaonemogoŁalraziskovalnonovinarstvo.Sprejetje bilkompromisnipredlog,daviranitrebarazkriti,aŁeod govorniurednikpresodi,danimavsehelementovzapre sojoverodostojnostiinpreverljivosti,lahkozavrneobjavo taknegaprispevka.TakojevtoŁki 5.3poklicnihmerilin naŁelnovinarskeetikevprogramih rtvSlovenijapodna slovomVarovanjevirovinformacijzapisano,darazkriva njavirainformacijvinternikomunikacijimednovinar jeminodgovornimurednikomnimogoŁeenaŁitizjavnim razkrivanjemvirovinformacij.Odgovorniurednikmora takpodatekzadratiizkljuŁnozase.eodgovorniurednik ugotovi,danimavsehelementovzapresojoverodostojno stiinpreverljivosti,imapravicozavrnitiobjavotaknega prispevka.Zmed( 21.Łlen,drugiodstavek)pravi,daured nik,novinaraliavtorprispevkanisodolnirazkritivira informacij,razenkadartodoloŁakazenskazakonodaja.Po 6.ŁlenukodeksaDrutvanovinarjevSlovenijejenovinar dolanspotovatizaupnost,kijojezahtevalinformacijski vir,oz.novinarsmezavrnitipriŁevanjeinimapravico,da nerazkrijevirainformacij.Naistemmestugovoridoku mentopoklicnihpravilihnovinarskegadelainonaŁelih novinarskeetikevprogramih rtvSlovenija,topapome ni,dasemeajo»prostovoljna«etiŁnapravila(kisoede W niranavkodeksudrutvanovinarjev)inpravila,kisoob veznazavsezaposlenena rtvSlovenija.»Toniso(zgolj) pravilaetike,tosoobveznapravilaravnanjakolikorniso nekateraodnjihformuliranasamokotpriporoŁila«(Kri vic2000,5). 13 »NovinarsmeizreŁipoklicno,novinarskosodbo, kite meljinarelevantnihdejstvih ,nesmepaizrekatisvojegaoseb negamnenja, kijelahkoposledicaenostranskihpogledovna doloŁenavpraanja «(toŁka 1.2.nepristranost).Pravila bbc (pokaterihsoseveŁinomazgledovalipripravljavcikodek sa)panevsebujejotistegadela,kisovslovenskiverziji podobnegadokumentaoznaŁenazleeŁimtiskom.Kotugo tavljaMatevKrivic,»pomembnojeto,dajetastavekv 13 Krivic,Matev. 2000.»KdobobdelnaduresniŁevanjemkodeksa?«v Medijska prea. 8: 5 43 Odgovornostdojavnosti originaluvdrugaŁnemkontekstukotprinas«(Krivic 2000,5). 14 Vpraanjeje,kjejemejamedpoklicnonovi narskosodbo,kitemeljinarelevantnihdejstvihinjono vinarlahkoizreka,inosebnimmnenjem,kijelahkopo sledicaenostranskihpogledovnastvariinkiganovinar nesmeizrekati.Vpraksitopomeni,dasenepristranost poroŁanjazagotavljazvkljuŁevanjem»levih«in»desnih« sogovornikov(veŁinomauradnihvirovingovorcev),ki izrekajoosebnomnenje(topajeposledicaenostranskih pogledovnastvari),poslualciingledalcipasipotemsami ustvarjajouravnoteenpoglednaposamezneteme.EnaŁ ba,pokateridobimozodtevanjemplusovinminusovnev tralno(objektivno/uravnoteeno)informacijo,alnedri. enaprejimamo»levo«mnenjein»desno«mnenjein neobstojeŁemnenjenovinarja. Odgovornostdojavnostipaneposrednozagotavljava ruhpoklicnihmerilinnaŁelprofesionalneetike.Naseji sveta rtvvzaŁetkudecembra 2000jebilsprejetpredlaga nizaŁasniposlovnikvaruha.VlogovaruhajezaŁasdous kladitveposlovnikazspremembamizakonainstatutartv prevzelsvet.VaruhpoklicnihmerilinnaŁelnovinarske etikevprogramih rtvSlovenijanadzorujespotovanjepo klicnihmerilinetiŁnihnaŁel,varujeintereseplaŁnikov, poslualcev,gledalcevinsodelujoŁihvoddajahinprogra mihrtvSlovenijapatudiinteresenovinarjevindrugih ustvarjalcevradijskihintelevizijskihprogramovpredne upraviŁenimipritobamiinoŁitkiinmorebitnimneupra viŁenimravnanjemurednikov(toŁka 16). 15 Nadzornad uresniŁevanjeminizvajanjemtehpraviljekljuŁnegapo mena.PomnenjuMatevaKrivicapaje»nesprejemljivo, dasetakotekaindelikatnanalogazaupaenemusamemu Łloveku«(Krivic 2000,5).VelikoboljuŁinkovitobimo glotonalogoopravljatikolektivnotelo,kibigasestavljali priznanimedijskiinpravnistrokovnjaki,ugledninovinar jiinosebnosti,kiimajozaradisvojegadelazaupanjejav nosti.Vbistvubitotelodelovalovinteresujavnosti,hkrati pabisejavnizavodmoralobvezatisstatutom,dasoured nikidolniuresniŁevatiodloŁitvetegaorgana. 16 14 »The bbcisexplicitlyforbiddenfrombroadcastingitsownopinionsoncurrent aVairsormatterofpublicpolicy,exceptbroadcastingissues«(PartOne,Impartia lity,) 15 44 Dravnialijavniservis FINANCIRANJEJAVNEGASERVISA OŁitnoje,dasedanesveŁinajavnihservisovvEvropi ukvarjazurejanjemorganizacijskihin WnanŁnihteav,ki sorezultat(ingenerator)krizeidentitetejavnegaservisa. Vnasprotjuskomercialnimimediji,kise Wnancirajoiz kljuŁnozoglaevanjem(prodajajosvojeobŁinstvooglae valcem),jeurejeno Wnanciranjejavnegaservisabistveni pogojzanjegovoneodvisnostodparcialnihinteresov.Jav niservisbisemoralvglavnem Wnanciratiizjavnegade narja.Gledenaekonomsketrendevzadnjihdesetletjih provzroŁa WnanŁnakrizajavnegasektorjatudinenehnoupa danjejavnihsredstevinposlediŁnoodvisnostodkomer cialnihalidravnihvirov.Naemnenjeje,dasemorajav niservisveŁinsko Wnanciratiizjavnihvirov(pristojbin), kertoedinoupraviŁujenjegovovlogomedija,kidelujev javneminteresu.Odvisnostodoglaevanjapomeni,dajav niservisdelujevskladuzparcialnimi,zasebnimi,komer cialnimioz.dravnimiinteresi.Vnadaljevanjubomopre gledalinaŁine Wnanciranjanekaterihjavnihservisovinugo tavljalirazlikemednjimi. Britanskemu»Łistemu«modelujavnegaservisa(brez oglaevanja)sopodobnievedska svt,norveka nrkin japonska nhk.NemŁijaimajavnikomunikacijskisistemz najostrejimiomejitvamigledeobsegaoglasovintudinji hovegaumeŁanjagledenaŁas.Francoskijavniradiodi fuznisistemseboljalimanjuspenoizogibaprevladiogla evalskihprihodkovnadnaroŁnino.Avstrijskijavniradio difuznisistemimasvojevire Wnanciranjapriblinoenako porazdeljenemednaroŁninoinoglaevalskeprihodke(ne 16 VzaŁetkuaprila 2002jeodgovorniurednikinformativnegaprograma tvSloveni japrepreŁilobjavoprispevka,kijegovorilocenivladnegaletala,Łepravjemenda lozauradnepodatkeministrstvaza Wnance.Odgovorniurednikjemenil,daje objavljenavsotazelovelikaoz.sebistvenorazlikujeoddosedajobjavljenihpo datkov,injezahtevaldodatnopotrditevministraza Wnance.Pomnenjunovinar jevtelevizijskegainformativnegaprogramajevtemprimeruloza»nedopustenin cenzorskiurednikiposeg«,kijevnasprotjuskodeksom rtvSlovenija.Stemse je,kotsosporoŁilinovinarji,odgovorniurednik»postavilvslubovladajoŁepoli tike,negiraluradnopotrjenepodatkeinstemizrekelnezaupnicolastnimnovinar jeminurednikom«( Delo, 16. 4. 2002).Takojpodogodkujesvojorazreitevzah tevalaurednicaosrednjeinformativneoddajeDnevnik.Zaradikonkretnegado godkainnekaterih,kotsonavajalinovinarji,prejnjihposegovvavtonomijonji hovegadelasonovinarjizahtevaliodstopodgovornegaurednika.Odgovorniured nikjesvojoodloŁitevzagovarjalstem,dastapreverjanjeinformacijinnjihova verodostojnostpomembnejaodhitrostiobjaveindanilozakritevkodeksa. Svet rtv,kizaŁasnoopravljatudivlogovaruhakodeksa,jeocenil,daodgovorni urednikssvojimravnanjemnikriltistihdoloŁilkodeksa,kiprepovedujejoka krnokolioblikocenzure.Novinarjisovztrajaliprisvojihzahtevahinnapovedali stavkovprimeru,daodgovorniurednikneodstopi.Odgovorniurednik,kijepo dogodkuodelnadopust,jenakoncuodstopil. 45 Financiranjejavnegaservisa kajveŁodstotkovznaanaroŁnina,vendarseprihodkiod oglaevanjapoveŁujejo).Vprimerjavistatorejpoudarje narazlikavvirih Wnanciranjainobsegoglaevanja. tabela1:naŁinifinanciranjajavnihrtvsistemov (%1996,1998) japonska(nhk) 100 norveka(nrk) 17 99 1 vedska(svt) 98 1 1 avstralija(abc) 98 2 v.britanija(bbc) 97 3 danska(dr) 91 1 8 nemŁija(ard) 82 9 9 belgija(vrt) 77 22 1 nemŁija(zdf) 73 1 7 10 belgija(rtbf) 72 20 6 nizozemska(nos) 69 23 8 francija(fr3) 66 2 32 Łeka(Łt) 61 24 1 5 italija(rai) 59 37 4 francija(f2) 50 50 portugalska(rtp) 48 48 4 poljska(tvp) 18 32 37 31 danska(tv2) 25 72 3 panija(rtve) 19 25 64 1 1 n.zelandija(tvnz) 100 Vir:AnnualReports,EBUReview,McKinseyReport1999,EuropeanAudiovisualObser vatoryStatisticalYearbook GledenaobstojeŁevire Wnanciranja(pristojbina,dr avnesubvencije,oglaevanjeindrugikomercialniviri) lahkovidimo,dasomedjavnimisistemiposvetuvelike razlike.Med»Łiste«modelejavnegasistemasodijojapon pristojbina subvencije oglaevanje drugiviri 17 PopodatkihstatistiŁnegaletopisa EuropeanAudiovisualObservatory sojavnasredstva nrkvletu 1996znaala 91,6%(ostalosobilikomercialniviri,kivkljuŁujejooglaevanje, sponzoriranjeinprodajoprogramov).Leta 1998sejenorvekijavniservisvcelotifinan ciralizjavnihsredstev( EuropeanAudiovisualObservatory 2000,158) 18 Delejavnihsredstevjez 41%leta 1996padelna 25%leta 1998( EuropeanAudiovisual Observatory2000,158) 19 Delejavnihsredstevjepripanski rtvez 23,9%leta 1996padelna 11,5%leta 1998.Pro porcionalnotemusejezvialdelekomercialnihsredstev( EuropeanAudiovisualObser vatory2000,158) 46 Dravnialijavniservis ski(nhk) 20 ,kise WnancirasamoiznaroŁnine,norveki (nrk)invedski( svt),kise Wnancirataskorajdavcelotiiz naroŁnineindravnihsubvencij,in bbc(subvencijeindru gikomercialniviri).Novozelandski( tvnz)inavstralski (abc)seWnancirataskorajizkljuŁnoizdravnihsubven cij. 21 Sotudi»meani«sistemi,vkaterihzveŁjimalimanj imdeleemprevladujetanaroŁninainoglaevanje.Med javnesistemesodijotuditaki,kisevveŁinskemdeleu Wnancirajoizoglaevanjaoz.komercialnihvirov(Portu galska,Poljskainpanija).Kanadski cbcsepobesedah njegovegapredsednika Wnancira»nanajslabimogoŁina Łin«zajavniservis.Tojekombinacijamedoglaevanjem injavnodotacijo,kijoletnopodelivladanapodlagius klajevanja.Priblino 30odstotkovdenarjasezberezogla evanjem( WorldScreenNew s 2001, 4: 48)Vtemkontek stujetrebaomenitieameriki pbs,kisejev 60.letih prejnjegastoletjarazvilznotrajpopolnomakomercialne gamedijskegasistema.Ameriki pbspridobivaWnanŁna sredstvazasvojedelovanjeiz»Łlanarine«,kijoplaŁujejo postajepodrunice,korporacijskegasponzorstva(priblino 30odstotkov),prostovoljnihprispevkovgledalcevindr avnihsubvencij. 22 VnemŁijiizpolnjujetanalogenacionalnegajavnega servisadvertvhii: ard( ArbeitsgemeinschaftderRundfunk anstaltenDeutschlands),ustanovljenaleta 1950,inzdf (ZweitesDeutschesFernsehen)t.i.druginacionalnijavni program,ustanovljenleta 1961.Obehiioddajatatudire gionalneradijskeintelevizijskeprograme,predvsemzizo braevalnimiinkulturnimivsebinami.Nanemkemme dijskemtrgusotudikomercialniprogrami,zatojetemelj navlogajavnihradiotelevizijpredvsemzagotavljatiprost dostopdostoritevirokeinraznoliŁneponudbeprogra mov.Devetdesetodstotkovprihodkadobivatajavnirtvhii iznaroŁnine,kijoimetnikiradijskihintelevizijskihspre jemnikovplaŁujejoposebnemuuradu,vzamenozasvoj prispevekpajimnacionalnajavnaservisazagotavljataraz noliŁneprogramebrezoglasnihvlokovinprekinitev.Pre ostaliviridohodkasooglaevanje,sponzorstvoinplaŁila 20 Japonskijavniservis( nhk)se WnanciraizkljuŁnoizpristojbine( licencefee ).Popo datkihzaleto 2000kar 83,6%japonskihgospodinjstevpoposebnipogodbi,pod pisaniz nhk,rednoplaŁujenaroŁnino.ZaneplaŁnikenisopredvidenekazni (WorldScreenNews 2001, 4: 42) 21 Avstralski abc Wnanciravladanapodlagitriletnegasporazumao Wnanciranju. abc neoglaujeinnimasponzoriranihprogramov( WorldScreenNews 2001, 4: 49). 22 PBSAnnualReport 2000() 47 Financiranjejavnegaservisa praviczapredvajanjeprograma. zdfpridobipriblino 18 odstotkov(330milijonov dm)svojihprihodkovzoglae vanjem(WorldScreenNews 2001,4:36).Porabosredstev izpristojbinenadzorujeneodvisnakomisija(neodvisnost javnegaservisaoddrave),vendarpaŁlanekomisijeime nujejozveznedeelena(neobvezujoŁe)priporoŁilopred sednikov(deelnih)vlad. OglaevanjenajavnitelevizijijeomejenonanajveŁ dvajsetminutnadaninnaŁaspredosmourozveŁer(pred t.i.najboljgledanimŁasom).Prepovedoglaevanjavnaj boljgledanemŁasuomogoŁauvrŁanjenekomercialnihod dajvkakovostnetermine(na zdfsestavljajopriblino 45 odstotkovcelotnegaprogramainformativnevsebinevnaj irempomenu). »Nemkimodeljavnegaservisa«jeuravnoteenisistem meanega Wnanciranja,kizaraditransparentnostiinpred vidljivostiprihodkovinnjihoveporabenepomenimot njenatrgu. Za avstrijojeznaŁilno,dajavnatelevizijanimakon kurence,sajenobenakomercialnatelevizijanidobilado voljenjazaoddajanje.Javnanacionalnartvhia orfimaz zakonomoradiodifuzijimonopolnapodroŁjuradiodifuz negaoddajanjatelevizijskihprogramov.Polegdvehpro gramov( orf1in orf2)ima orfpetdesetodstotnidelepri prvemdigitalnemtematskem,vremenskoturistiŁnemka nalu(ustanovljenemleta 1997),dostopnempokabluali satelitu(HansBredowInstituteforRadioandTelevision 1998,1125).Kakornobenajavnartvhiatudi orfne delujezaradiustvarjanjadobiŁka,temveŁnamenjasreds tva(prihodke)pokrivanjustrokovprodukcijeprograma. NajveŁjaviraprihodka orfstapristojbinainoglaevanje, kiznaatadevetdesetodstotkovvsehprihodkov.Drugipri hodkiizvirajopredvsemizsubvencijinfrekvenŁnin.Ven darpasezaradinaraŁajoŁihstrokovpoveŁujetatakoko liŁinaoglaevanjakotviinapristojbine(ponapovedihse botakotudinadaljevalo).Predlogizareitevteavs Wnan ciranjemoziromapokrivanjemstrokovdopuŁajomonost, dase orfizjavnegazavodapreoblikujevpodjetje. francijakakorNemŁijanimatakouŁinkovitegain transparentnegasistema Wnanciranja,posledicategapaje odvisnostprodukcijeprogramovodtrneuspenosti.Fran coskanacionalnajavnartvhiaFranceTØlØvisionoddaja dvatelevizijskaprograma(France 2inFrance 3),javna televizijskaprogramapastaeizobraevalnoinformativni LaCinquiemeinfrancoskonemkikulturniprogramArte · 48 Dravnialijavniservis (ustanovljenleta1991),tadvasidelitafrekvenco.Pro gramFrance 2lahkogleda 99odstotkovgospodinjstevin jenamenjennajiremobŁinstvu»televizijazavsedrav ljane«(RadioandTelevisionSystemsintheMemberStates andSwitzerland1998,1525).France 3jeregionalnipro gram,kiima 13regionalnihstudiev, 24regionalnih»in formacijskihpisarn«in 18odstotnideleobŁinstva.Poleg tegaimaFrance 3najboljgledaninformativniprogrammed devetnajstoindvajsetouro(programserazlikujeporegi jah,zatojevelikagledanostrazumljiva).Priustvarjanju programaFrance3upotevajotale(programska)naŁela: informiranje,razvojkulture,zabava,spotovanjeposamez nika,raznoliŁnost,posebnaskrbzaotroke,prizadevanjeza inovacijeinrazvojinŁimveŁjideledomaŁeprodukcije. ProgramaFrance 2inFrance 3imataskupaj 40odstot kovobŁinstvain 28odstotnioglaevalskidele.LaCin quiemeimamanjkottiriodstotkeinArtetriodstotke (enodstotekvNemŁiji)deleaobŁinstva.Pristojbinoza javnetelevizijskeprogrameplaŁujejoimetnikitelevizijskih sprejemnikovvoblikiletnegadavka(viinopristojbinedo loŁivlada,povianjepristojbineoziromaosnovegledena inXacijopasprejmeparlament).Polegpristojbineinogla evanjapazagotavljajosredstvatudi(vprecejmanjem delu)dravnesubvencije,doloŁenevsakoletozzakonom. Zafrancosketelevizijskeprogrameveljajokvote,insicer tiridesetodstotkovdomaŁeoziromaestdesetodstotkov evropskeprodukcije. Gledenavire WnanciranjaimapriFrance 2najveŁjide lepristojbina( 49%)potemoglaevanje( 47,2%),subven cije( 2,5%)indrugiprihodki( 1,3%).NaFrance 3pokriva pristojbina 61,2%virov,priblinoenatretjinasedobiizog laevanja,drugopasosubvencije,drugiprihodkiinkopro dukcije(3,4%) 23 .NajveŁjidelesredstevzaobaprograma Łrpajoizpristojbine,vendarjeprogramuFrance 3namenje nihskorajdvajsetodstotkovveŁsredstevizpristojbin. Posebniprimerjavnegaservisajeameriki pbs.VeŁina evropskihjavnihsevisovjedolgaletadelovalavmono polnempoloaju,topomenibrezkomercialnihradijskih intelevizijskihprogramov.Ameriki pbspajenastalvpo polnomakomercialnemmedijskemokolju,takodajenje govaorganizacijskain WnanŁnastrukturarezultattakega speciWŁnegarazvoja.amerikijavniradiodifuzniservis (PublicBroadcastingService)jeprivatna,nepro Wtnakor 23 · 49 Financiranjejavnegaservisa poracija,sestavljenaizamerikihjavnihtelevizijskihpo staj.Danesjihje 374(poporoŁilu fcc 24 ),odtegaje 177 lastnikovkoncesij:organizacijeskupnosti,univerze,sred njeoleindravneinstitucije(lokalneoleinmestneob lasti). pbsdelujekotdistribucijskamrea,kotkoordinator. Samakorporacijanemoreproduciratiprogramskihvsebin innemorepostatinosilkakoncesijezatelevizijskooddaja nje.Obstajazato,daoskrbujevsepostajeŁlaniceskvali tetnimiprogramiinvsopotrebnotehnologijo.FinanŁni viripbssozelofragmentiraniintopovzroŁa WnanŁnone stabilnostinnezadostnost.Korporacijskosponzorstvojepo membna WnanŁnapodporadelovanju pbs.T aknaŁin Wnan ciranjajezeloproblematiŁen.Oglaevanjejena pbspre povedano,zatojekorporacijam,kisponzorirajokakenpro gram,dovoljenoobjavljatikratkaobvestilanazaŁetkuoz. koncuprograma(dasponzorstvoneprerastevoglaeva nje,skrbizveznaregulacijskakomisija fcc).Teavaje,da takokotoglaevalceprikomercialnihpostajahtudiko mercialnesponzorjezanimaŁimveŁjeobŁinstvo.Zatokor poracijenesponzorirajokontroverznihprogramovoz.ti stihprogramov,kisoprogramskitemeljijavnegaservisa. Vraziskavi,kijojeponaroŁilu bbcpripravilakorpora cijaMcKinsey( PublicServiceBroadcastersaroundtheWorld : AMcKinseyReportfortheBBC 1999, 2532),sooprede ljenimonimodeli Wnanciranjajavnihservisovvprihod nosti.Pristojbina(angl .licencefee )jepoudarjenakotnaj boljstabilni,predvidljiviinzanesljivivir Wnanciranja.Po manjkljivostpristojbineje,daodponudnikastoritevne zahteva,najupotevaeljeobŁinstva;vsiuporabnikimo rajoplaŁatienakzneseknegledenasvojmaterialnipolo aj;pristojbinajedejanskodavek,kigamorajoplaŁativsi imetnikirtvsprejemnikovnegledenato,aliprogramgle dajoaline( ReviewoftheFutureFundingoftheBBC 1999, 140142).Dravnesubvencijesopravtakokotprihodkiiz oglaevanjanestabilenvir,sajjenjihovaviinaodvisnaod vsakokratnedravnepolitike.Javniservisimalahkoome jeniproraŁun,kimuganamenivladainkinezadostujeza izpolnjevanjenalog,zaradikaterihsplohdeluje.Pritakem naŁinuWnanciranjajejavniservisodvisentudiodsplo negagospodarskegastanja,producentiinurednikisopod neposrednimpolitiŁnimpritiskom,topaonemogoŁanji hovoneodvisnost( McKinseyReport 1999,31).McKin seyjevoporoŁilopredstavljakotnestabilniinnepredvidljivi 24 FCCReport2001() 50 Dravnialijavniservis vir Wnanciranjatudioglaevanje,sajprihodkinihajoglede nadogajanjenatrgu.JavniserviszatonemorenatanŁno naŁrtovatisvojegainvestiranja( McKinseyReport 1999, 31). ZasedanjedelovanjetevilnihjavnihservisovjeznaŁilno, dasouvedlimeanisistem WnanciranjaiznaroŁnineinpri hodkovizoglaevanja.Meanisistempalahkokajkmalu preidevkomercialnisistem,sajsedeleprihodkovizogla evanjagledenacelotneprihodkenenehnopoveŁuje,ka kovostprogramapa,nasprotno,zmanjuje(primerkanad skega cbcinportugalskega rtp,ReviewoftheFutureFun dingoftheBBC 1999, 143).Vkonkretnihprimerihprinaa veŁjaodvisnostjavnihtelevizijodoglaevalskihprihodkov zmanjevanjeprogramskihsredstev,namenjenihkulturno umetnikim,dokumentarniminotrokimprogramom.T ako postajajotudiprogramskeshemejavnihtelevizijvseboljpo dobneshemamkomercialnihtelevizij,topakompromitira njihovjavniznaŁaj( McKinseyReport 1999, 29) rtvSlovenijasodimedt.i.meano Wnanciranejavne servise,topomeni,dase Wnanciraiztirihvirov.Po zrtvs jenalogajavneslube/zavoda rtvSlovenijaustvarjanje, pripravljanjeinoddajanjedvehnacionalnihtelevizijskih programov,trehnacionalnihradijskihprogramov,poene garadijskegaoz.televizijskegaprogramazaitalijanskooz. madarskonarodnoskupnost,radijskihoz.televizijskihpro gramovzaslovenskenarodnemanjinevsosednjihdra vah,radijskihintelevizijskihprogramovzatujojavnostin radijskihintelevizijskihprogramovregionalnihcentrovv KopruinMariboru( zrtvs3.Łlen).Sredstvazaustvarja nje,pripravljanje,oddajanjeinirjenjeprogramovprido bivartvSlovenijaizplaŁilaprispevkazaprograme rtv Slovenija,izdravnegaproraŁuna,zoglaevanjeminob javljanjemdrugihplaŁanihobvestil,sponzoriranjeminiz drugihvirov 25 (zrtvs14.Łlen).Sredstva,kijih rtvSlo venijapridobiizraznihvirov,selahkouporabijosamoza Wnanciranjeprogramov,kisode Wniraniv 3.Łlenu zrtvs kotjavnasluba. NapodlagiodloŁbeustavnegasodiŁajejeseni 1999 dravnizborizglasovalamandmak zrtvs;tasenanaana novinaŁinpobiranjartvnaroŁnineoz.ponovemprispev ka.NapodlaginoveevidencezavezancevzaplaŁilopris 25 Meddrugeviresodijodrugeprogramskestoritve(teletekst,ipd.),zalonitvoglas benihingovornihvideoinavdioproizvodovinknjinozalonitvovokvirulast nedejavnosti,koncertnadejavnost,organiziranjejavnihprireditevvokvirulast nihdejavnostiindrugedejavnosti,doloŁenesstatutomvskladuzzakonom. (zrtvs, 13.Łlen). 51 Financiranjejavnegaservisa pevkaje rtvSlovenijavenemletupridobilaokrog 100.000 novihzavezancev.Skoraj 20odstotnopoveŁanjetevilaza vezancevjespovianjemprispevkaprineslo 2,3milijarde tolarjevveŁkotleta 1999.Vrazpravahosprejemanjuno vegazakonaomedijihjebiloenoodkljuŁnihvpraanj tudidoloŁilo,skaterimbisedelertvprispevkaporabilza Wnanciranjeprogramovjavnegapomena,kigapripravlja jolokalneinregionalnenekomercialnertvpostaje.Konec marca 2001soposlanciodborazakulturo,portinznanost vtretjemposkusutretjeobravnaveodloŁili,datriodstot keprispevkartvnamenijozapripravoprogramskihvsebin lokalnihradijskihintelevizijskihpostaj.Poslancisovza konudodalietriodstotnotaksonavsakokratnopredvaja njeoglasovvtelevizijskihprogramih(javnihinkomercial nih).Taksanajbisezbiralavskladuzaavdiovizualneme dije.Vodstvo rtvsjetakojopozorilo,dajetaknojemanje delartvprispevkaza Wnanciranjedrugihprogramovneza konito.Po zrtvs( 14.Łlen)sosredstva,zbranasprispev kom,namenskasredstva,kiseuporabljajozaustvarjanje, pripravljanje,oddajanjeinirjenjeprogramov rtvSlove nija.NaspornosttakneodloŁitvestaopozorilatudiparla mentarnisekretariatzapravnezadeveinzakonodajoindr avnisekretarnaministrstvuzakulturo,pristojenzamedi je,kijetakojposprejetjuzakonavparlamentunapovedal, dabosproilustavnispor,insicerzaradipravnosistemske ganeskladjazveljavnozakonodajo.Polegtegasoposlanci zavrnilipredvidenotriodstotnotakso,kinajbijotelevizi jeplaŁevalezapredvajanjeoglasovvsvojihprogramihv posebniproraŁunskiskladzaavdiovizualnemedije.Vnas protjuspredlogomvladepajevzakonuostaladoloŁbao skladuzaavdiovizualnemedije,kisebo Wnanciralpred vsemizdravnegaproraŁuna,letnihpristojbinzarazirja njeprogramskihvsebininmeseŁnihpristojbinzatehniŁ norazirjanjeprogramskihvsebin. 26 Topajesamoenaplat problema.Lokalnenekomercialneradijskeintelevizijske postajetudiustvarjajoprogrameposebnegapomenazalo kalneskupnosti,naobmoŁjukaterihdelujejo.Ssvojimi programi,predvseminformativnimiinizobraevalnimi,skr bijozajavnoblaginjoindelujejovinteresusvojelokalne 26 Po 107.ŁlenuZmedplaŁujejoizdajateljiradijskihintelevizijskihprogramovletno pristojbinozarazirjanjeprogramskihvsebin.Pozakonuotelekomunikacijahpla Łujejo( 50.Łlen)izdajateljiradijskihintelevizijskihprogramovletnepristojbine zadodeljeneradijskefrekvence.Pristojbinaiz 107.ŁlenaZmedjenekakendoda ten»davek«nanjihovorednodejavnost.Ministrstvozakulturoenoletopospre jetjuZmednipripravilopotrebnegapodzakonskegaakta,skaterimsedoloŁivii napristojbine. 52 Dravnialijavniservis skupnosti.NapodlagitegaupraviŁenopriŁakujejo,dabodo zaopravljanjejavnihfunkcijdobivale WnanŁno(innesamo naŁelno)pomoŁ. UstavnosodiŁejemedtemzavrnilopredlog rtvso odloitviizloŁanjatrehodstotkovsredstevizzbranegapris pevkazalokalnepostaje.ZakonomedijihdoloŁavŁlenu, kigovoriojavneminteresunapodroŁjumedijev,daRe publikaSlovenijapodpiramedijeprirazirjanjuprogram skihvsebin,kisopomembnezauresniŁevanjepravicedr avljanovoz.dravljankRepublikeSlovenije,Slovencev posvetu,pripadnikovoz.pripadnicslovenskenarodne manjinevItaliji,AvstrijiinMadarski,italijanskeinma darskenarodneskupnostivRepublikiSlovenijiinrom skeskupnosti,kiivivSloveniji,dojavnegaobveŁanjain obveŁenosti;zaohranjanjeslovenskenacionalneinkul turneidentitete;zavzpodbujanjekulturneustvarjalnosti napodroŁjumedijev;zakulturojavnegadialoga;zautrje vanjepravneinsocialnedraveinzarazvojizobraevanja inznanosti( 4.ŁlenZmed).RepublikaSlovenijapodpirav skladus 4.ŁlenomZmeddejavnostiradijskihintelevizij skihprogramov,kisoposebnegapomenazaslovenskokul turo(radijskiintelevizijskiprogrami rtvSlovenija,lokal niinregionalniradijskiintelevizijskiprogrami,tudent skiinnepridobitniradijskiintelevizijskiprogrami)ssred stvidravnegaproraŁunainrtvprispevka.Zapripravopro gramskihvsebinlokalnih,regionalnihintudentskihra dijskihintelevizijskihprogramovseizloŁijotrijeodstotki sredstevrtvprispevka.( 82.ŁlenZmed).VSlovenijideluje tridesetradijskihintelevizijskihpostaj,kiimajostatusne komercialnegaprograma(status,kigajedoloŁalprejnji zakonojavnihglasilih). PoZmedin zrtvsimajavnizavod rtvSlovenijana tanŁnode Wniraneprogramskeobveznosti.Obseglastnepro dukcijedoloŁa zrtvsv 6.Łlenu,kipravi,damorajolastna produkcija,koprodukcijainnaroŁenaprodukcijainforma tivnih,kulturnih,izobraevalnihinrazvedrilnihvsebinob segatinajmanj 50%programskegaŁasaprogramov rtvSlo venija.Slovenskaavdiovizualnadelamorajoobsegatinaj manj25%letnegaoddajnegaŁasanaprvemindrugemtv programuskupaj.Evropskaavdiovizualnadela(tvprogra mi)morajoobsegatinajmanj 50%letnegaoddajnegaŁasa. Delaevropskihneodvisnihproducentovmorajoobsegatinaj manjdesetodstotkovletnegaoddajnegaŁasa,odtegamora bitivsajpolovicaizdelanavzadnjihpetihletih.Oglaeva njelahkodoseganajveŁ 15odstotkovŁasanadanoz.najveŁ 53 Financiranjejavnegaservisa 12minutnauro.VnajboljgledanemŁasumed 18.in 23. urojelahkonajveŁdevetminutoglaevanjanauro,vtem obdobjupajeprepovedanatvprodaja.Oglasimorajobiti optiŁnoinzvoŁnoloŁenioddrugegaprogramainvsebinska celovitostoddajenesmetrpetizaradivstavljanjaoglasov.Z oglasisenesmejotrgaticeloveŁerni Wlmi,tv Wlmiinoddaje, kiimajokulturni,umetniki,znanstvenialiizobraevalnipo men.Nadaljevankeinserijski Wlmiselahkotrgajozoglasi, vendarmoramedoglasnimiblokiminiti 20minut. Zzadnjimispremembamizakonao rtvSlovenija( ulrs t. 79, 10. 10. 2001,str. 8054),jebilmeddrugimspreme njendosedajveljavni 6.Łlen.Stemamandmajemjeho teladrava(oz.pristojnoministrstvozakulturo)zagotoviti Łimboljtransparentoizbirozunanjihproducentov rtvSlo venija(tojebilodosedajurejenov 3.odstavku 6.Łlena zrtvs).Vendarpajesformulacijovzakonuospremembi zakonao rtvs,pokaterisebesedilocelotnega 6.Łlenana domestilezopredelitvijojavnegarazpisa,izzakonaizpad lotudibesediloprvegaodstavka,kijedoloŁal,damorajo »lastnaprodukcija,koprodukcijainnaroŁenaprodukcija informativnih,kulturnih,izobraevalnihinrazvedrilnih vsebinobsegatinajmanj 50odstotkovprogramskegaŁasa programovrtvSlovenijaoziromanajmanjdveuridnev no,Łegrezanarodnostniradijskiprogram,oziromanaj manj 30minut,Łegrezanarodnostnitelevizijskiprogram«. ZaradirazveljavitvetedoloŁbeinvpovezavizzakonomo medijih,kivprvemodstavku 85.Łlenapravileto,damora delelastneprodukcijeobsegatinajmanj 20%dnevnegaod dajnegaŁasavsakegatelevizijskegaprograma,odteganaj manj60minutmed 18.in 20.uro,razenŁejestemzako nomdoloŁenodrugaŁe(vendardrugaŁenikjervzakonuni doloŁeno),seutegnezgoditi,dabodoimelivsitelevizijski programi,negledenatoalisokomercialni,nekomercialni alijavni,enakdelelastneprodukcije.DrugaŁepovedano, imamosistem,vkateremlahkojavna rtv,kiimamonopol nadjavnimisredstvi(inzjavnimisredstvise Wnancirajoti stevsebine,kisovjavneminteresuinnisokomercialno zanimive),podoloŁbahzakonaustvarjaidentiŁenprogram kotkomercialnimediji. 27 TakojertvSlovenijaedinijavni servisvEvropi,kinidolenzagotavljatiprogramovlastne produkcijeoz.jenjegovodelovanjemanjregulirano,kotje reguliranodelovanjekomercialnihtelevizijskihpostaj. 27 SimonaZatlerinSandraB.Hrvatin. 2001.»Programskideleiponovimedijski zakonodaji«vMedijskaprea .12:3233. 54 Dravnialijavniservis tabela2:prihodkirtvslovenija1995,1998 28 prihodkirtvslovenija 1995 1998 skupajmio.sit 15, 187 16,857 1. naroŁnina 8,049 1 1 ,5 1 3 2.oglaevanje 2, 787 2, 1 34 3.drugo 2,738 1 ,455 4.sponzoriranje 1 ,497 1 ,594 5.dotacije 1 1 6 6 1 odhodkirtvslovenija skupajmio.sit 15,569 17, 102 1. nacionalnitvprogrami 5,350 5,662 2.amortizacijainodhodkifinanciranja 2,210 2,063 3.rtvstrokovneslubeinadministracija 2,000 2,063 4.nacionalniradijskiprogrami 1 ,999 1 ,884 5.regionalnitvprogram 1 , 1 52 1 ,064 6.regionalniradijskiprogram 1 , 147 1 ,037 7. prenosprogramov 660 816 Vir:www.rtvslo.si/html/ostalo/statistika.html Glavnidohodek rtvSlovenijajenaroŁnina,kiseje odleta1995do1998nominalnopoveŁalainzletitudi naraŁavcelotnemprihodku(vtrehletihsejepodraila zaokrog 40odstotkov).DruginajveŁjivirsredstevjeogla evanje,kipasejevtrehletihzmanjalo.Odhodki rtv Slovenijasosemedletoma 1995in 1998najboljpoveŁali napodroŁjustrokovnihslubinadministracije,velikomanj alipasplohnenaprogramskempodroŁju.Odhodkizana cionalnitvprogramsosesicerpoveŁali,vendarneveliko, odhodkizaradijskiprogram(takonacionalnikotregio nalni),regionalnitvprograminamortizacijopasosezmanj ali.Javnisistem,kisvojejavnoposlanstvoizkazujezus tvarjenimiinpredvajanimiprogrami,kljubrealnemupovi anju WnanŁnihsredstevvlagavprogramevsemanjdenarja. NaroŁnina(pristojbina)sejepoveŁalaz 8milijardto larjevleta 1995na 15milijardleta 2000.Popredlogupo slovneganaŁrtazaleto 2002najbibiliprihodkiizrtvpris pevka(pristojbine) 18milijard. 28 VTabeli 2sopredstavljenipodatki,kisodostopninaspletnihstraneh rtvSlovenija ()VTabeli 3smouporabilipodatkeiz predlogaprogramskoposlovneganaŁrtazaleto 2002(11.12.2001) .Po zrtvs( 25.Łlen)je poslovanjertvSlovenijajavno.PoslovnoporoŁiloinzakljuŁniraŁunseobjavitanana Łin,doloŁensstatutom.Kakenvpogledvdelovanjejavnegazavodaimanjegovustano vitelj,dravnizbor?NekomisijazanadzorproraŁunaindrugihjavnihfinanc,medkatere soditudi rtvSlovenija,nedravnizbornimatabilancposlovanjajavnegazavoda( Gos podarskivestnik , 5.4.2001 ,str. 17). 55 Financiranjejavnegaservisa tabela3:realizacijaplanaprihodkovza2000in predlogplanaza2002 vtisoŁihsit 1. prihodkiodrtvprispevka 1 5,303.235 1 8, 1 26.500 2.prihodkiodoglaevanja(skupaj) 4,454.525 4,793. 185 3.prihodkiodkasetinzgoŁenk 141 .846 1 69.000 4.drugikomercialniprihodki 1 ,63 1 . 142 1 ,633.349 5.prihodkiodsofinanciranjavlade 149.262 180. 1 1 6 (pozakonuortvslovenija) 6.prihodkiodsofinanciranja 182.010 128.972 (zunajzakonaortvslovenija) 7. prihodkiiznaslovalastnerealizacije 1 6.849 1 3.500 8.spremembevrednostizalog 5.630 2.200 skupniprihodki 21 ,884.499 25,046.822 Vir: RTVSlovenija,ProgramskoposlovninaŁrtzaleto 2002(predlog) 11.12.2001 NapodlagizakljuŁnegaraŁunajavnegazavodazaleto 1999najbi rtvSlovenijaprviŁpoveŁletihznovaposlo valapozitivno.Poslovanjejebilopozitivnotudizato,ker sejespremenilnaŁinaprikazovanjabilance,inzaradino veganaŁinapobiranjartvprispevka.IzposlovnegaporoŁi lajerazvidno,dajeskorajtretjinoprihodkovvletu 1999 ustvarilaenotaOddajnikiinzveze,intoznovimistoritva mizaoperaterjemobilnetelefonije.Prihodek,kigajeustva rilataenota,pabisebilmoraluporabitizarazvojtehniŁne infrastrukture,kinajbibilanamenjenavsemradiodifuz nimorganizacijaminnesamoprogramom,kijihoddaja rtvs.PrihodkienoteOddajnikiinzvezesonamenjeniiz kljuŁnorazvojutehniŁneinfrastruktureinsenemorejo uporabljatiza Wnanciranjeprogramov.( Delo, 31. 1. 2000) VprogramskoposlovnemnaŁrtu rtvSlovenijazaleto 2000jebilozapisano,dajetoleto»prvastopnicanaizho duizkrize«,sajnajbizavodunakonculetaostalokaknih 300milijonovtolarjevdobiŁkainznjimibizaŁelipokri vatiizguboizprejnjihlet.Javnizavodnajbiza 40odstot kovzmanjalzadolenostinizboljalsvojopodobovjav nosti.ProgramskadirektorjajamŁitatakenprogram,pie vnaŁrtu,kiboslubizatrenjeomogoŁilizpeljavoambi cioznihnaŁrtov(tipasoveŁinomavezaninaportnedo godke).Od 450milijonovtolarjev,kolikornajbijih rtvs namenilazaprogramveŁkotletoprej,bodoskorajpolovi realizacija 2000 predlog plana 2002 56 Dravnialijavniservis codenarjadobilaportnaurednitva.IzprogramajeoŁit no,daseboprodukcijalastnegaprogramazlanskih 51 zmanjalana 49odstotkov(karjevnasprotjuz 6.Łlenom zrtvs).Vstrukturiodhodkovbo 44odstotkovnamenje nihzaplaŁe, 29 skorajdesetodstotkovzaodplaŁevanjee prejetihposojilinnekajveŁkottridesetodstotkovzapro gram.( Delo, 1. 12. 2000) Vprvempolletjuleta 2001je rtvSlovenijaustvarila novih 955milijonovtolarjevprimanjkljaja.Pomnenjuge neralnegadirektorjajeprimanjkljajnastalzato,kervlada niuskladilaviinenaroŁninezin Xacijo,tevilonaroŁni kovninaraslopopriŁakovanju,velikodenarjapagreza odplaŁevanjevpreteklostinajetihposojil.Variabilnistroki soznaalikar 35odstotkovvsehmeseŁnihodlivov,zatoje generalnidirektorkotnujenukreppredlagalzmanjanje tehstrokov.Zmanjalinajbijihzboljsmotrnimposlova njem,manjimnajemanjemzunanjihsodelavcev(bilonaj bijihokrog 600)inzmanjevanjemtevilaprogramskih ur.TakonajbitelevizijskaurednitvazmanjalaproraŁun vpovpreŁjuza 16do21odstotkov(skorajpolovicatega najbisezmanjalavkulturnoumetnikemuprogramu). ProraŁunRadiaSlovenijanajbisezmanjalza 19odstot kov.Vpredlogurebalansajeprogramskidirektorzapisal, dabokrŁenjeprogramaselektivno(nacionalniprogram javnetelevizijenajbiostalnespremenjen),»dodoloŁenih spremembzaradiohranjanjaglavninedomaŁeprodukcije bomoralopritinapodroŁjutujihsporedov,kjersmozaŁa snoprekinilipredvajanjenadaljevankin Wlmovvnekate rihterminihizvenosrednjegaŁasa«( Delo, 22. 6. 2001).V situaciji,kotevilogledalcevupada,jekrŁenjeprogram skihstrokovnajslabiprijemzareitevkrize. tabela4:predlogplanarazdelitvefinanŁnihsredstev poposameznihurednitvih(tv)zaleto2002 (vtisoŁihtolarjev) upeinformativnihinizobraevalnihprogramov dnevnoinformativniprogram 242,360.000 aktualnodokumentarniprogram 124,596.000 izobraevalniprogram 1 34, 1 14.000 urednitvoregionalnegastudialjubljana 20,516.000 29 KljuŁniteavihrvakegajavnegaservisa hrtstapreveŁzaposlenihinneracional naorganizacijaprodukcijeprogramov.»Sedajjeglavnadejavnosttelevizijeizpla ŁevanjeplaŁ.Celo 55odstotkovskupnihprihodkovgrezaplaŁeinhonorarje, samo 30odstotkovpazaprodukcijoprograma«(Matkovi 2001, 39). 57 Financiranjejavnegaservisa umetnikiprogram urednitvoigranihoddaj 221 ,094.000 urednitvooddajokulturi 58,080.000 urednitvokulturnodokumentarnihoddaj 63,626.000 urednitvozaresnoglasboinbalet 41 ,864.000 otrokiinmladinskiprogram 1 80,026.000 verskiprogram 48,556.000 uperazvedrilnihinportnihprogramov razvedrilniprogram 389,623.000 portniprogram 232,332.000 skupaj 1 .756,777.000 Vir: RTVSlovenija,ProgramskoposlovninaŁrtzaleto 2002(predlog) 11.12.2001 tabela5:bbcrazdelitevfinanŁnihsredstev poprogramskihzvrsteh(vmio.funtov) 1999/2000 2000/2001 informativniprogram(angl. news) 30 310 342 factualandlearning 31 350 308 razvedrilniprogram 253 294 dramskiprogram 268 264 portniprogram 1 78 256 glasbainumetnost 107 1 33 nacionalni,regionalniinlokalniradio 106 101 otrokiprogram 55 60 Vir: BBCAnnualReportandAccounts 1999/2000in 2000/2001 Podatkinisoprimerljivimeddrugimtudizato,ker rtv SlovenijaezmerajnimaizraŁunaneekonomskecenemi nuteprograma. 32 PopredloguprogramskoposlovneganaŁr tazaleto 2002,namerava rtvSlovenijazatelevizijskepro grameporabiti 1,75milijardetolarjev,intojegledenace lotniprihodek( 25milijard)sedemodstotkovsredstev.Na Łrtovaniprogramskistrokirazvedrilnegaprograma (389,623.000)sovijiodprogramskihstrokovdnevnoin 30 VkljuŁujezvrstigospodarstvo,aktualnidogodkiindnevnoinformativneoddaje. 31 VkljuŁujezvrstiizobraevalneoddaje,verskeoddaje,oddajeoznanosti,umetnosti,zgo doviniindokumentarniprogram. 32 Takojpoizvolitvijenovigeneralnidirektorvintervjujuza Delonavpraanje,kje sorazlogizaslaboposlovanje rtv,odgovoril,danikolinibilaizraŁunanapolna ekonomskacenaminuteprograma( Delo, 12. 5. 2001)karnajbibilaprioriteta njegovegamandata.PolletpoznejevintervjujuzaistiŁasopisnavpraanje,kako daleŁjezraŁunanjemceneminuteprogramaodgovoril,dasedoceneminutepro gramaprideprecejhitro.Nadzorovati,kakosetoizvajavpraksi,pajenekajdru gega«( Delo, 17. 11. 2001). 58 Dravnialijavniservis formativnihoddajinaktualnodokumentarnegaprograma (366,956.000)inprogramskihstrokovumetnikegaprogra ma(igraneoddaje,oddajeokulturi,kulturnodokumentar neoddajeinoddajeresneglasbeinbaleta) 384,664.000. bbcjevletu 1999/2000namenilnajveŁsredstevzaprogra meizkategorij factualandlearning ( 350milijonovfuntov) ininformativniprogram( 310milijonovfuntov).Vletu 2000/2001jenajveŁsredstevporabilinformativniprogram (342milijonovoz.skoraj 32milijonovveŁkotletoprej). Zvialisoseprogramskistrokizainformativniprogram,raz vedrilniprogram( 41milijonov),portniprogram( 78mili jonov),oddajeoglasbiinumetnosti( 26milijonov)inza otrokiprogram( 5milijonov).Najboljsosepodrailiport niprogrami(zaradiskokoviteganaraŁanjacenprenosovvr hunskihportnihprireditev) 33 ,razvedrilniprograminglas benoumetnikiprogram.eprimerjamopodobneprogram skezvrstimed bbcin rtvSlovenija,potemvidimo,daznaa pri bbcdelesredstev,namenjenihinformativnim,izobrae valnim,dokumentarniminkulturnoumetnikimprogra mom,66,7odstotkacelotnihprihodkov(leto 2000/2001) nartvSlovenijapa 46,3odstotka(predlogzaleto 2002). KritikioŁitajojavnimmedijem,dasoorganizacijsko prevelikeinpredrageinstitucije.Vosemdesetihletihso zahtevepoliberalizacijiinderegulacijimedijskegatrgav zahodnoevropskihdravspremljaletudizahteveporacio nalnizacijiposlovanjajavnihservisov.»Uvajanjeredav hii«(kotjetemureklaMargaretThatcher)jepomenilo odpuŁanjezaposlenihinzmanjevanjeprodukcijskihstro kov. rtvSlovenijaimapriblino 2400zaposlenihinokrog 600rednihhonorarnihsodelavcev.FinanŁniproraŁun (predlogzaleto 2002)znaaokrog 25milijardtolarjev.Za radiizgub,kisosekopiŁilezadnjihnekajlet,inslabega vodenjaje rtvSlovenijav WnanŁnikrizi.Vprogramsko poslovnemnaŁrtuzaleto 2002jevodstvohiepredlagalo nekajorganizacijskihukrepovzazmanjanjeizgubeiniz hodizkrize.NajboljkoŁljivopajezmanjevanjeprogram skihstrokov.KrŁenjeprogramskihstrokovjekratkoro Łenukrep,dolgoroŁnopasamopoglabljakrizo.Javniser vismoraskrbetizalastnoprodukcijonavsehprogramskih podroŁjihinzagotavljatiprogramskiŁastudizadelaneod visnihproducentov.JavnegaservisaneoznaŁujenjegova organizacijskastruktura,temveŁprogram,kigapredvaja svojimgledalcem/poslualcem. 33 PraviceprenosasvetovnegaprvenstvavnogometuzaSlovenijososez 80.000do larjev(leta 1998)zvialena 2,2milijonadolarjev(leta 2002). 59 Financiranjejavnegaservisa JavniservisseveŁinoma Wnanciraizjavnihsredstev,zato jetrebazagotovitijavninadzornadnjihovoporabo.Evrop skozdruenjeradiotelevizij( ebu)poudarjavsvojemkomen tarjuosnutkadirektiveo WnanŁnitransparentnostiteleraz logezapodporotransparentnostidelovanja,predvsemtrans parentnosti Wnanciranjajavnihservisov( EBUCommentson DraftDirectiveonFinancialTransparency , 2000): transparentnost(jasniinnedvoumniprikazdelovanja)je bistveniinznaŁilnielementjavnihradiodifuznihsistemov injetorejdelodgovornosti,kijoimajojavniservisido javnosti; breztransparentnostivorganizaciji,nadzoru, Wnanciranju inprogramskiprodukcijijavniservisinemorejoizpolnje vatisvojenalogevimenujavnostiindemokracije; vtanamensonujnineodvisninotranjiinnadzorniodbo ri,kispremljajoinnadzorujejodelovanjejavnihservisov; Łlanitehodborovmorajobitiimenovanijavnoinpoplu ralistiŁnemnaŁelu,sestajatisemorajojavno; potrebnisoparlamentarninadzornadjavnimservisom, W nanŁninadzorraŁunskegasodiŁa,objavljanjeletnihra Łunovinocenjevanje WnanŁnihpotrebprineodvisnihko misijah; strukturnoin WnanŁnoloŁevanjerazliŁnihdejavnostiservisa; vsakopovianjejavnihsredstev Wnanciranjamorabitijav noinrezultatjavnegaposvetovanja. Dokumenttudidodaja,enakokotprotokolosistemu javneradiodifuzijevdravahŁlanicah(protokol,dodanam sterdamskipogodbioEvropskiuniji,leta 1997 Protocol ontheSystemofPublicBroadcastingintheMemberStates , 1997,indokument ebuojavniradiodifuziji ThePublic ServiceBroadcastingRemit:TodayandTomorrow , 1998),da vsakadravaŁlanicasamadoloŁinaŁindelovanja(organi zacijskostrukturoinsistem Wnanciranja)javnegaservisa innjegovedejavnosti,topomeni,dasebodojavnisistemi vevropskihdravahenaprejprecejrazlikovali,dravepa bodoimeleprinjihovemoblikovanjudokajprosteroke. PodobnanaŁela(proporcionalnostintransparentnost) Wnanciranjajavnihservisovjepredstavilatudiskupina,iz branazaoblikovanjeevropskeavdiovizualnepolitike( High LevelGrouponAudiovisualPolicy ): vednomorabitijasno,izkateregavirajekaknastoritev Wnancirana,sredstevpanajbozagotovljenihtoliko,koli korjihjepotrebno; javnasredstvanajbodonamenjenaizkljuŁnojavnimsto 60 Dravnialijavniservis ritvaminlevtaknemobsegu,dazagotavljajostoritve,ki sovjavneminteresu;sredstvaizkomercialnihvirov,na menjena Wnanciranjujavnihstoritev,pamorajobitivode naloŁeno; javnasredstvamorajoostatiprimarnivir Wnanciranja,og laevanjenajostaneledopolnilo. 34 Transparentnostidelovanjain Wnanciranjaprogramov rtvSlovenijajeedenodtemeljnihproblemovkijihbo moralureditinovizakono rtvs.Nanetransparentnostpo rabejavnihsredstevopozarjajopredvsemkomercialnete levizijskepostaje.TakojedrubaProPlusleta 1999zahte valauvedbopostopkazaugotovitevzlorabeprevladujoŁe gapoloajajavnegazavoda rtvSlovenijazaradikritvedo loŁila 10.Łlenazakonaovarstvukonkurence( zvk,ulrs, t 18/93)vzvezizdoloŁilomŁlena 11.zvk.DrubaPro Plusjeuraduzavarstvokonkurencepredlagala(meddru gim),najugotovi,aliimajavnizavod rtvSlovenijaglede nanaŁinintrnidelenaoglaevalskemtrgunaobmoŁju rsprevladujoŁpoloajinalitaprevladujoŁipoloajzlo rablja.Uradzavarstvokonkurencejefebruarja 2001izdal odloŁbo,vkateripravi,dajezahtevekdrubeProPlus,ki senanaanaugotovitevprevladujoŁegapoloaja,uteme ljen,kerima rtvSlovenijazaradinaŁina Wnanciranjapre vladujoŁpoloajnatrguprodajeoglaevanjavtelevizij skihprogramihinnatrguprodajeradiodifuznihstoritev. TistidelzahtevkadrubeProPlus,kisejenanaalnaoŁi tanozloraboprevladujoŁegapoloaja,jeuradzavrnil.Ugo tovilje,da»podjetje rtvSlovenijaimanaoglaevalskem trguobŁutnoboljipoloajkotkonkurentiNatrgulah konastopaneodvisnoodkonkurentov,sajpridobivazna stopanjemnatrgusamopriblino 30%prihodkov,skoraj 34 Zaraditevilnihpripombkomercialnihponudnikovtelevizijskihprogramovje eu sprejelanekajnavodilouporabiinpodeljevanjudravnepomoŁijavnimservisom (CommunicationfromtheCommissionontheApplicationofStateAidRuledtoPublic ServiceBroadcasting , 2001).»Thede Wnitionofthepublicservicemandateshould beaspreciseaspossible.Itshouldleavenodoubtastowhetheracertainactivity performedbytheentrustedoperatorisintendedbytheMemberStatetobeinclu dedinthepublicserviceremitornot.Withoutaclearandprecisede Wnitionof theobligationsimposeduponthepublicservicebroadcaster,theCommission wouldnotbeabletocarryoutitstasksunderArticle 82(2)/ecThreaty/and,the refore,couldnotgrantanyexemptionunderthatprovision.Clearidenti Wcation oftheactivitiescoveredbythepublicserviceremitisalsoimportantfornonpub licserviceoperators,sothattheycanplantheiractivities.Finally,thetermsof thepublicserviceremitshouldbeprecise,sothatMemberStatesauthoritiescan eVectivelymonitorcompliance.«TostaliŁekomisijeizrecnozahtevade Wniranje javnegainteresa,zakateregasepodeljujejojavnasredstva.DrugaŁepovedano,z javnimisredstvijemogoŁe WnanciratiizkljuŁnoprogramejavnegainteresa. 61 Financiranjejavnegaservisa 70%sredstevzaposlovanjepaimazagotovljenihizdrav negaproraŁunaternapodlagizakonskoobveznedajatve (naroŁnina,ponovemprispevek)Uradmeni,dana menporabeproraŁunskihsredstevtersredstevnaroŁnine (ponovemprispevka)vZakonuo rtvSlovenijainZako nuojavnihglasilihnidovoljnatanŁnodoloŁen,takoda rtvSlovenijaporabljatasredstvazarazliŁnenamene.Po slovanjanacionalneradiotelevizijenimononatanŁnoraz delitinakomercialniinjavnidel,torejnadel,kinajbise pokrivalzjavnimiprihodki,indel,kinajbisepokrivals komercialnimiprihodki.Kersredstevnimonopopolno marazmejiti,moratabitivlogaternastopanjejavnetele vizijenaoglaevalskemtrguvsektorskizakonodajijasno doloŁena.Gledenapoloaj,kigaimanacionalnatelevizi jagledenanaŁin Wnanciranjatergledenajavnovlogo,ki najbijoizpolnjevala,jezustreznozakonodajopotrebno zagotoviti,danacionalnatelevizijanebopreveŁodvisna odoglaevanja.()JasnojepotrebnodoloŁitirazmerje medjavnimiinkomercialnimiprihodkiterobmorebitnih omejitvahnacionalnetelevizijenaoglaevalskemtrguza gotovitidovoljjavnihsredstevzazakonskoopredeljenepro gramskeobveznosti.PritembibilopotrebnonatanŁnodo loŁitivsebine,kinajbijihzagotavljalajavnatelevizija,ter ovrednotitipotrebna WnanŁnasredstva,dabitakozagoto vili,danebibiliogroenitrnipogojiinkonkurencana slovenskemavdiovizualnemtrgu.«Zanimivoje,dajeurad zavrniloŁitanozloraboprevladujoŁegapoloaja rtvSlo venijavtistemdelu,kisenanaanaznievanjecenoglae vanjainneupraviŁenovisokepopuste.Uradjesiceroddru beProPluszahteval,najpredloilistine,kibidokazovale, daje tvSlovenijaznekateriminaroŁnikisklepalaoglae valskepogodbe,kivsebujejoveŁjepopuste,kotbijimpri padali.TehlistindrubaProPlusnipredloila.Polletapo imenovanjujenovigeneralnidirektornatiskovnikonfe rencipovedal,dasopridelovanjumarketinkihslub»od krilivrstonepravilnosti,insiceroddajanjaoglasnihpopu stov,kisobilikodljivizazavod,pamalomarnostiinneu potevanjasprejetihdogovorovdoizdajanja Wktivnihfak turzaneopravljenestoritve«( Delo,23.10.2001).Tisto, kardrubiProPlusniuspelodokazati,jevjavnostipotrdi losamovodstvo rtvSlovenija. Zajavniservis,vkateremsoveŁina Wnancjavnasred stva,jezagotavljanjejavneganadzoranadnjihovoporabo temeljnegapomena.Pomembnojetudi,dasejavnasred stvauporabljajoza Wnanciranjetistihprogramskihvsebin, 62 Financiranjejavnegaservisa kisovjavneminteresu.DoloŁanjejavnegainteresapaje tema,kimorazanimatizakonodajalcapripripravinovega zakonao rtvs.eimadravaintereszadelovanjejavnih medijev,morazagotovitinjihovonemotenodelovanje.Jav niservis,kisenatrgunenehnobojujezaobŁinstvoin W nanŁnasredstva,boprisiljenuporabljatiraznekomercial neprijeme,dabopreivel.Vkomercialnemmedijskemsi stemusooglaevalci»Łastnigostje«,vjavnemsistemupa »zgoljtoleriraniobiskovalci«(KungShankelman, 2000: 83).Javniservisniinnesmepostatinekaken»geto«za predvajanjespecializiranihprogramov,kisonezanimiviza komercialnemedije.Morabitiprogram,nakaterembovsak dravljandobilvsetisteprogramskevsebine,kijihpotre buje.JavniservisbrezobŁinstvaneizpolnjujesvojetemelj nenalogedelovativinteresujavnosti.Javniservispotre bujeŁimveŁjeobŁinstvo,panezato,dabigaprodajalog laevalcem,temveŁzaradizagotavljanjaŁimiregapro storajavnerazprave. 63 Dravnialijavniservis JAVNIMEDIJIINNJIHOVAOBINSTVA (Ne)gledanostprogramovjavnegaservisajepogosto kljuŁniargument,kigauporabljajokomercialnepostajeza oporekanjeupraviŁenostiporabejavnihsredstev.Argumen tacijajenaprvipogledzelopreprosta.evsemanjljudi uporabljaprogramejavnegaservisa,potemjeupraviŁenost univerzalnegazbiranjartvprispevkovdvomljiva.Katerije tistiodstotekposluanosti/gledanostiprogramovjavnega servisa,kiupraviŁujezbiranjepristojbine?tirideset,tri deset,dvajsetodstotkov?Alijetridesetodstotnagledanost programajavnetelevizijeprimerljivaztridesetodstotnogle danostjoprogramakomercialnetelevizije?ejednevni delejavnetelevizije,recimo,okrog 20odstotkov,jenjen dosegezmerajlahkoizjemnovelik.UpraviŁenostzbira njajavnihsredstevbibiladvomljiva,samoŁebiveliko gledalcevhkrativdoloŁenemŁasovnemobdobjuprene halogledatiprogramejavnetelevizije(CollinsinPurnell 1996, 72).Popodatkih,kijihbomopredstavilivnadalje vanju,setonizgodilo.Trebajeepoudariti,daprispevek ninaroŁnina,kijoplaŁujemozaplaŁljiveprograme.Pri spevekomogoŁaustvarjanjeprogramovzavsedravljane, tuditiste,kivdoloŁenemŁasovnemobdobjunegledajo programovjavnetelevizije,ampaksojimtinarazpolago vsakiŁ,koseodloŁijo,dajihbodogledali. eodstotkinepovedoveliko,aliupraviŁuje Wnancira njeizjavnihsredstevstrukturaprograma?KakorniobŁin stvoedinomerilovplivnostiprogramovjavnegaservisatako tudinezdrijotistiargumenti,kipravijo,dajetemeljno poslanstvojavnegaservisazagotavljanjeprogramovnacio nalnegapomenanegledenato,alijihkdogleda. VdevetdesetihletihjeveŁinajavnihsistemovvtran zicijskihdravahdoivelaprihodkomercialnihmedijev.Pri hodkomercialnihmedijevjevplivalnazmanjevanjeoz. izgubljanjeobŁinstva,kigajeimelsamojavniserviskot monopolist.Kakopasosejavniservisiodzvalinakonku renco?Vprvemobdobju,takojpoprihodukonkurence,je veŁinajavnihmedijevsvojetekmecesprejelazvzviene pozicijemonopolista.Zagotovljena WnanŁnasredstva,pre vladujoŁpoloajnaoglaevalskemtrgu(tam,kjersojavni medijilahkotudikomercialnodelovali)intrguobŁinstva, vsetojebilozajavnemedijezadostnozagotovilozanjiho vozmago.Naagresivnestrategijeoglaevanjaprogramov komercialnihmedijevsoodgovarjalisnede Wniranimar gumentomkvalitete.Drugoobdobje,zakaterojeznaŁilna 64 Dravnialijavniservis oŁitnaizgubaobŁinstva,lahkode Wniramozenobesedo ok.Javnimediji,nepripravljeninakonkurenco,soseve ŁinomaodzvaliznapaŁnimikomercialnimiprijemi:pre pogostosospreminjaliprogramskesheme,neprimernoter minskoumeŁalioddajeinpremalopromoviralilastnepro grame.Nisobilipripravljenikonkuriratikomercialnimme dijem,zatosoedinoreiteviznastalekrizevidelivlastni komercializaciji.VtemobdobjusosekrŁiliinformativni, dokumentarni,otrokiinkulturnoumetnikiprogramiin seirilitistiprogrami,kinajbiprinaaliŁimveŁjeobŁins tvo.PosledicategajebilaeveŁjaizgubaobŁinstva.Tudi rtvSlovenijajereagiralanaenaknaŁin.Svojegaprvega resnegatekmecajedobiladecembra 1995,kojezaŁelaod dajatikomercialnatelevizija pop tv. 35 35 Takratveljavnizakonojavnihglasilihjev 39.Łlenuomejevallastnikedeleepo sameznihdomaŁihintujih WziŁnihalipravnihosebvosnovnemkapitaluoz.pre moenjupodjetja,kiustvarja,pripravljainoddajartvprogram,nanajveŁ 33od stotkov.Tujilastnik(druba cme),kijeimelaskorajosemdesetodstotnidelev produkcijskihiiProPlus(zaprodukcijskehielastnikeomejitvenisoveljale)je postala 33odstotnalastnicavtrehtelevizijskihpostajah,kisopridobilefrekven co.TelevizijskiprogramiTele 59, mmtvin tvRobinsotakovzamenozaoglae valskiprostorpredvajaliskorajvceloti(razendesetodstotkovlastneprodukcije, kijojezahtevalzakon)program,kigajepripravljalaprodukcijskahiaProPlus podblagovnoznamko pop tv.Doleta 2001,kosejetotudiformalnouredilo, pop tvnibilatelevizijskapostaja,temveŁblagovnaznamkaprogramaprodukcijskehi eProPlus. 36 Podatki,kijihzbiraMediana,sepouporabljenimetodologijirazlikujejoodpodatkov,ki jihodleta 1999stelemetrijougotavlja agbMediaServices.Gledenato,daimaMediana zbranepodatkeodleta 1996naprej,smouporabilinjihovepodatke,kopavnadaljevanju govorimoodnevnihdeleihgledanostiposameznihprogramovjavnetelevizijevEvropi, uporabljamopodatke agbMediaServices,primerljivespodatki,kijihzbirajovdrugih evropskihdravah. NatemeljupodatkovopovpreŁniletnigledanostipr vegaprogamajavnetelevizije( slo1)vobdobjuodleta 1996 doleta 2001 vidimo,dajegledanosttegaprogramavnaj boljgledanemŁasuvzadnjihpetihletihupadlazaskoraj 15odstotkov(znekajveŁkot 40odstotkovleta 1996na nekajveŁkot 25odstotkovleta 2001).Gledanostprvega televizijskegaprogramajavnetelevizijesejeodleta 1996 poveŁalaleob 22.00,ko slo1predvajaveŁernoinforma tivnooddajo.Poenemletuoddajanjanajbikomercialna televizijaedosegla 29odstotnopovpreŁnogledanost.Ti podatkikaejo,dajejavnatelevizijadejanskolaskoziome njenaobdobjaprilagajanjapoprihodukonkurence.Tako kakorvdrugihdravahsejegledanostjavnetelevizijepo prihodukomercialnezmanjalainsejepoobdobjuneus penegakonkuriranjakomercialnimpostajam(predvsems komercializacijoprogramov)programskazasnovazaŁela redeWnirativskladuztemeljnimjavnimposlanstvom. 65 JavnimedijiinnjihovaobŁinstva graf1:gledanostprvegaprogramartvslovenija (slo1)vobdobjuodleta1996do2001 ( 1996 1997 1998 1999 2000 2001) 05:00 05: 15 05:45 06:00 06:30 06:45 07: 15 07:30 08:00 08: 15 08:45 09:00 09:30 09:45 10 : 15 10 :30 11 :00 11 : 15 11 :45 12 :00 12 :30 12 :45 13 :00 13 : 15 14 :00 14 : 15 14 :45 15 :00 15 :30 15 :45 16 : 15 16 :30 17 :00 17 : 15 17 :45 18 :00 18 :45 19 :00 19 :30 19 :45 20: 15 20:30 21 :00 21 : 15 21 :45 22:00 22:30 22:45 23: 15 23:30 00:00 00: 15 00:45 01 :00 0,0......................................................................................................................................................................................................... 5,0......................................................................................................................................................................................................... 10,0........................................................................................................................................................................................................ 15,0......................................................................................................................................................................................................... 20,0........................................................................................................................................................................................................ 25,0......................................................................................................................................................................................................... 30,0......................................................................................................................................................................................................... 35,0......................................................................................................................................................................................................... 40,0......................................................................................................................................................................................................... Vir:Mediana irm( Branost,gledanost,posluanost )19962001 . 36 66 Dravnialijavniservis Popodatkih EuropeanAudiovisualObservatory ( 2000, 195389)jebildnevnideleavstrijske orf1odleta 1995 doleta 1998 priblino 25odstotkovin orf2 35odstotkov. Belgijskemu rtbf1sejednevnideleodleta 1996doleta 1999zvials 13na 17odstotkov(priblinoenakdeleima najmoŁnejakomercialnapostaja).VNemŁijijednevni dele ards 30odstotkovleta 1990padelna 15odstotkov leta1997(vistemobdobjusejetudidnevnidele zdf zmanjalzapolovico).Leta 1999sobilidnevnideleijav nihinkomercialnihtelevizijskihpostajvNemŁijipribli noenaki(ardjeimel 14,6odstotka,zdf13,4odstotka, rtl 14,9odstotkain sat1 11,2odstotka).VFrancijijebil leta1999dnevnidelekomercialnega tf135,4odstotka, javnihFrance 2inFrance 3pa 22in 16odstotkov.VVeli kiBritanijijeimelistegaleta bbc1skoraj30odstotkov gledalcev( bbc2 11odstotkov)priblinoenakokotkomer cialni itv.ZadnjitrendikaejonaporastobŁinstvajavne gaservisa,upadkomercialnihtelevizijoz.vseveŁjofrag mentacijoobŁinstva.Leta 1999jeimelvItaliji rai123 odstotnidnevnidele( rai2 16odstotnegain rai3 8,9od stotnega),komercialniCanale 5dvajsetodstotnegainIta lia 1enajstodstotnega.Vpanijijeimelprviprogramjav netelevizije rtvepriblinoenakdnevnidelekotkomer cialnaAntena3( 24odstotkov).NaNorvekemjeimel javninrkleta 1995 43odstotnidnevnideletelevizijske gaobŁinstvaintasejevtirihletihzmanjalzapriblino osemodstotkov.Vistemobdobjujeostaldelekomercial netelevizijeenakpriblino 31odstotkov.Zazahodnoe vropskedrave,vkaterihimajavniservisdaljotradicijo, sodnevnideleijavnihinkomercialnihtelevizijpriblino enaki.VdravahzveŁjimtevilomkomercialnihtelevizij skihpostajjednevnideletelevizijskegaobŁinstvamanji odtridesetihodstotkov,aveŁjihdeleevnimajonitiko mercialniprogrami.VnekdanjihsocialistiŁnihdravah, kjersejemoraldravnirtvsistemhkratitransformirativ javnega,spopadatiskonkurenco,politiŁnimipritiskiin neurejenimipravnimiokviridelovanja,jeprihodkomer cialnihrtvprogramovvplivalnahitroupadanjedeleaob Łinstva.TakojenaekemkomercialnatelevizijaNova tvzvialasvojdnevnideles 5,2odstotkaleta 1997na 53,8odstotkaleta 1999.Leta 2000staimelanaekem prviindrugiprogramjavnetelevizije Łrt1inŁrt232 odstotnipovpreŁnideleobŁinstva( 26odstotkov Łrt1in 6odstotkov Łrt2),naPoljskemstaimela tvp1in tvp2 48 odstotkov,vRomunijiobaprogramapovpreŁno 40odstot 67 JavnimedijiinnjihovaobŁinstva kov(odtega tvr1 37,7odstotkain tvr2samo 2,5odstot ka)innaMadarskemm 1 12odstotkov(drugadvajavna programapastabilakomajgledana). Popodatkih agbMediaServicesjebilodmajadode cembra1999dnevnidele slo122,9odstotka( slo2pa 9,2odstotka).Vistemobdobjujebildnevnideledveh najveŁjihkomercialnihtvpostaj pop tvinKanala a 30,6 in11,3odstotka(obekomercialnipostajiimataodleta 2001istegalastnika).Leta 2000jebildnevnideleprvega programajavnetelevizije 22,2odstotka( slo2 10,7odstot ka)komercialnega pop tvpa 30odstotkov(Kanal a 11,8 odstotka). slo1jeimelaleta 2001povpreŁnidnevnidele 23,3odstotka( slo2 11,1odstotka)in pop tv 28,6odstot ka(Kanal apadesetodstotkov). Kotvidimoiznavedenihpodatkov,jegledanostprve gaprograma rtvSlovenijanarasla(z 22,2odstotkaleta 2000na 23,3odstotkaleta 2001),komercialne poptv pa padla(s 30odstotkovleta 2000na 28,6odstotkaleta 2001). KomercialnemuprogramuKanal ajevistemobdobjugle danostpadlazaradizdruitvez poptvinspremembepro gramskesheme.NatelevizijskempodroŁjuimamoskoraj popolnduopol,topomeni,dajeobŁinstvorazdeljenona priblinoenakadelameddvemaprogramomajavnetele vizije(slo1in slo2)inkomercialnetelevizije( poptvin Kanal a). 37 Dodajmoe,daimajovisokogledanostprogra mihrvakejavnetelevizije hrt,kisodostopninaveŁini kabelskihsistemov.Leta 2001jebilotudiskoraj 19od stotkovtistih,kigledajodruge(predvsemtuje)programe, medkaterimiizstopajoprogramiavstrijskejavnetelevizije 37 BojzaposlualcesebijetudinaradijskempodroŁju.Drugiprogramjavnegaradia (Val 202)jenegledenavelikotevilonovihkomercialnihradijskihpostajnajbolj posluanradijskiprogram.KonkurenŁnaprednostdrugegaprogramajavnegaradia (polegtega,dasprogramompokrivaskorajcelotnonacionalnoozemlje)jepred vsemnjegovinformativniprogram.Osrednjoinformativnooddajoprenaajotudi tevilnelokalneradijskepostaje.Cenaprodukcijelastnegakvalitetnegainforma tivnegaprogramajezelovisoka.ProdukcijskahiaProPlus,kiproizvajaprogram zadvenajveŁjikomercialnitelevizijskipostaji( pop tvinKanal a)jezaradi zmanjevanjastrokovtudizaŁelaprodukcijoradijskihnovic.Njihovinformativni programpredvajaokrog 20lokalnihradijskihpostaj.Podblagovnoznamkoosred njeinformativneoddajena pop tv( 24ur),eposebnopazzvoŁnoopremonovic, potekatrenjenesamoradijskihnovic,temveŁtudicelotnegatelevizijskegapro grama.Javniradiojenaprisotnostkomercialnihtelevizijnaradijskihprogramih odgovorilsspremembamiformatasvojihinformativnihoddaj.Novicepostajajo kraje,novinarjimorajovsvojeprispevkevkljuŁevatitudi»ive«izjavesogovor nikov(grezanekajsekunddolgeizjave soundbyte breznoviŁarskevrednosti),ki vsajnavidezustvarjajoobŁutekverodostojnostiinaktualnosti,novicepaso »podloene«zglasbo.Prevzemanjekomercialnegaformatainformativnegaprogra mavplivapoŁasitudinastrukturonovicinnaŁinnjihovegapredstavljanja.Javni radiostemizgubljasvojoprednostpredkomercialnimiprogrami,tojepogloblje nopredstavljanjeinformacij. 68 Dravnialijavniservis orfinkomercialni mtv.Lanijevsehdesetnajboljgleda nihoddajprikazala rtvsinmednjimiprevladujejoport inzabavneoddaje. 38 Izjemnovisokogledanostjeimelpro gramjavnetelevizije 11.septembra.Zeloosterbojmed javnoinkomercialnotelevizijozagledalcesebijevŁasu osrednjihinformativnihoddajnaobehtelevizijah.Nako mercialnipoptvseosrednjainformativnaoddajazaŁne ob19.15inkonŁaob 20.00,naprvemprogramujavnete levizijeslo1trajaod 19.30do 20.00.Programskoshemo komercialnetelevizijesestavljajopriblinood 16.30doza Łetkaosrednjeinformativneoddajelatinskoameriketele novele.Kotjenavedenovpromotivnemmaterialu poptv : »Uspenainformativnaoddajajezatopodobnadobrina daljevanki.Tonisolesuhoparnipodatkiodogodkih, ampakdinamiŁna,zanimivainnapetazgodba.« 39 Osred njainformativnaoddajakomercialnetelevizijeimavijo gledanostod 19.15do 19.30,potempasegledalcizprogra makomercialnetelevizijeselijonajavnegainnarobe.Vi jogledanostimaprogramjavnetelevizijeprivremenski napovediinportu,kistaloŁenaodnovic.Prvidelosred njeinformativneoddajenakomercialniteleviziji(vŁa sovnemintervaluod 19.15do 19.30)sestavljajonoviceo najpomembnejihdogodkihtegadne,predvsemnotranja inzunanjapolitika,potempasonavrstinoviceokrimina luinnesreŁah. 40 PrvemuprogramujavnetelevizijeseobŁut nopoveŁagledanostob 22.00,kojenasporedudrugain formativnaoddaja,kijepoformatunamenjenazahtevnej imgledalcem(novicesopredstavljeneboljpoglobljeno, zaposameznetemesovabljenigosti). Vpraanjeje,alisopodatkiogledanostiedinomerilo delovanjajavnetelevizije?Javnainkomercialnatelevizija vSloveniji(vnasprotjuz bbcin itv)netekmujetasamo zaobŁinstvo,temveŁtudizaoglaevalce.Zatosopodatkio gledanostinamenjenipredvsempotencialnimoglaeval cem.Javnatelevizijapajezavezanairemuinteresu,kot jeinteresoglaevalcev.Zatobimoraliprinjejupotevati 38 Mednajboljgledaneoddaje(deleokrog 30odstotkov)sodijokvali Wkacijeslo venskenogometnereprezentancezasvetovnoprvenstvovnogometu(nogometne tekmazRomunijojeimelanajvijogledanost).Naosmemmestu(dele 23,7od stotka)jeizrednaoddajaoteroristiŁnemnapaduna zda,kijojepredvajalajavna televizija. 39 40 PovpreŁnagledanostosrednjeinformativneoddajenakomercialniteleviziji pop tvjebilavletu 2001 25,6odstotka.GledanostinformativneoddajeTelevizijski dnevniknaprvemprogramujavnetelevizije slo1jevistemobdobjuznaala 20,3 odstotka.Na slo1stapoinformativnioddajinavrstieoddajaVreme(povpreŁna gledanost 17,3odstotka)inport( 18,5odstotka)( agbMediaServices). 69 JavnimedijiinnjihovaobŁinstva nesamogledanostposameznihoddaj,temveŁtudivpliv, kigaimanagledalceoz.najavnoivljenje.Vodilnina rtv Slovenijavsvojihargumentihzazagovorpomenajavnih medijevnenehnonihajomedkoliŁinoinkakovostjo.Novi generalnidirektor rtvSlovenijajevsvojemprogramuna povedal,dajavnatelevizijaneboveŁpredvajalanekako vostnihzabavnihserij,cenenih Wlmovbrezumetnikevred nostiinnekaterihportnihzvrsti.»TrebajedoloŁitipodo boinvlogojavnegaradiaintelevizije.()Enapomemb nihnalogjepovrnitevugledablagovneznamke rtv,kar vkljuŁujetakodrugaŁenodnosdonaegaustanovitelja,dr avnegazbora,kottudidonaihgledalcevinposlualcev. ()elimodoseŁi,dabodoplaŁnikirtvprispevkaimeli obŁutek,danamnivseenozanje«( Delo, 12. 5. 2001)Pol letapoznejepajevdrugemintervjujuizjavil,dabodood dajevosrednjemgledanemŁasumoraledoseŁidoloŁeno gledanost,drugaŁebozahtevalspremembooddajealinje nozamenjavo.Torejjeponjegovemmnenjukriterijgle danostiprimerentudizaprogramejavnetelevizije.»Tam, kjerimanaatelevizijanekorazvedrilnooddajoinjoima hkratitudikomercialnatelevizija,gotovopriŁakujemgle danostnaenakiravni.eimamosvojdnevnikinjepri merljivsdnevnikomnakomercialniteleviziji,priŁakujem, dadoseganadnevnikenakogledanost,ŁeneceloveŁjo, gledenatodaimamoboljemonosti:tehniŁne,dopisniki vtujini.Dosegatitorejmoramoenako,ŁeneveŁjogleda nost«( Delo, 17. 11. 2001). ejetemeljniargumentkritikovjavnihprogramovv nekdanjihsocialistiŁnihdravahnjihovamalagledanost, potemnezdri.NjihovagledanostjevpovpreŁjupriblino enakagledanostijavnetelevizijevzahodnoevropskihdr avah.Storazliko,dasoglavnikritikijavnihtelevizijv zahodnoevropskihdravahkorporacije,kiimajovlastiko mercialnetelevizije,vnekdanjihsocialistiŁnihdravahpa jenajveŁjikritikjavnegaservisadrava.Edini»naravni« zaveznikjavnegaservisaprotivmeavanjudravealiko mercialnihinteresovjejavnost.Zapodporojavnostipa morajavniservisvztrajnozagotavljatisvojoneodvisnost, verodostojnost,programskoraznoliŁnost,spotovanjedru gaŁnostiinpravicedojavnegaizraanjavsehmanjinskih interesovvdrubi.Innarobe,zaradizagotovljenihjavnih WnanŁnihsredstevmorajavniservisnasprotovativmea vanjupolitikealioglaevalcevvprogramskevsebineali diskriminacijimanjinvdrubi. 70 Dravnialijavniservis KRIZAJAVNIHMEDIJEV? Odosemdesetihletprejnjegastoletjasevseskozigo voriokrizijavnihmedijev.ehoŁemopojasnitielemente krize,moramoupotevatidvestvari:jetokrizajavnihme dijevnasplohalikrizakonkretnihjavnihmedijskihinsti tucij?ejeto»krizapojmovanj«javnegamedija,potem jetrebaproblematiziratinjegovetemeljnefunkcijevpri hodnosti.AlijemogoŁekonceptjavnegamedija,nastal nazaŁetkuprejnjegastoletja,uspenozagovarjatinaza Łetku21.stoletja?Alisoargumentizazagovoristi?Od pravljanjekrizepredpostavljaaktivnopolitikoprirede W niranjuvlogejavnihmedijevvnovemmedijskemokolju. Pritemjetrebaupotevati(Tracey 1998, 34),da: bomedijevvprihodnostivseveŁ,topomeni,dabomed njimivseostrejakonkurencatakozapotencialnoobŁins tvokakorzarazpololjiva WnanŁnasredstva; bodomedijivseboljusmerjenivizpolnjevanjeeljaobŁins tva(oz.eljaoglaevalcev)innenjihovihpotreb(javnate levizija,katereposlanstvotemeljinazadovoljevanjupotreb gledalcev,bonujnomoralarede Wniratilastnoidentiteto); bodopostalikomercialniprihodkiinneposrednoplaŁeva njeprogramovglavnivir Wnanciranjamedijevoz.bojav noWnanciranjepostaloredkejeinselektivnoterbone nehnonihalo(o dvisnostjavnihmedijevsamoodenegavira WnanciranjabovprihodnostiprinaalavseveŁjonegotovost prirazvojunovihstoritevinizraanjujavnegainteresa); bodozaradirazvojanovihkomunikacijskihtehnologij(me dijipostajajonadnacionalni,medijskevsebinepamulti medijskeoz.razprenenatevilnemedije)dravevsemanj sposobneregulacije; bodoimeleinformativneinizobraevalnevsebinevsemanj obŁinstva(Kakosebodojavnimedijiprilagodilitrenduv kateremvsepostajarazvedrilo?); trgustvarjanoveoblikekulturnihpraks,kisebistvenoraz likujejoodtradicionalnenacionalnoelitistiŁnode Wnira nekulture,kakrnoponujajojavnimediji. ZaradikrizejavnihmedijevnastajaprevladujoŁemne nje,dajetrnimodeledinimodelprihodnostioz.danimo goŁemislitiinargumentiranozagovarjatinikakrnegadru gaŁnegamodelarazenkomercialnega.emedijskitrgpre pustimoizkljuŁnotrniregulaciji,bomoimelivprihodnosti izjemnovelikoprogramov,kibodovsiponujaliistevsebine. Imelibomotudivelikoindividualiziranihprogramov,vka 71 Krizajavnihmedijev? terihbodoposameznikisamide Wniralisvoje(dnevne,ted ne,meseŁnealiletne)programskesheme.Individualnoizob likovaniprogramjenamenjenpotroniku,kijezaeksklu zivnoprogramskoponudbopripravljenplaŁati. VprevladujoŁekomercialnemmedijskemokoljulahko javniservispreivisamotako,dadelujevjavneminteresu. Javniservisnemorepostati»geto«,kiboponujaltistepro gramskevsebine,kinisozanimivezakomercialnemedije. JavniservismoratudiskrbetizaŁimveŁposlualcevin gledalcev.Svojihposlualcevingledalcevpaneuporablja (predvsem)zaprivabljanjeŁimveŁjegatevilaoglaeval cev,temveŁzazagotovilo,dasojavnasredstvadejansko uporabljenazaprogramskevsebine,kisovinteresucelot nejavnosti.KonkurenŁnaprednostjavnegaservisastaka kovostponujenihprogramovinskrbzakomunikacijskepo trebevsehdravljanov.Univerzalnadostopnost,enakapo nudbazavsedravljanenegledenanjihovematerialne zmonosti,razliŁneprogramskevsebine,ponujanjeprosto rajavnerazprave,odgovornostjavnostiinnedravialiog laevalcemsonaŁeladelovanjajavnegaservisa,prikaterih jetrebavztrajati. 72 Dravnialijavniservis PRIHODNOSTJAVNEGASERVISA Kakovidijoprihodnostjavnegaservisapodravah. bbc jesvojedelovanjevletu 2000opisalzbesedami:»Leto 2000/2001jebiloza bbctakoletodosekovkotleto tranzi cije.« 41 Ameriki pbsjesvojedelovanjevletu 2000opisals temiuvodnimibesedami:»Leto 2000jebiloleto tranzicije, dosekovinprilonostiza pbs,kijenadaljevaltradicijo tehnolokihinovacij.()Kljubvsemtemspremembam ostajapbszavezanjavnostiinkakovostniprogramskivse bini.« 42 SkorajdaidentiŁneuvodnebesedevletnihporo Łilihdvehjavnihsistemov,kistanastalaindelujetavpo polnomarazliŁnemmedijskemokolju.Britanski bbcjemo nopolizgubilvestdesetihletihprejnjegastoletjapous tanovitvikomercialnega itv. bbcnikolinioglaevalinto muomogoŁamonopolnadsredstvijavnega Wnanciranja. Ameriki pbsjenastalelevestdesetihletihprejnjega stoletjavizrazitokomercialnemmedijskemokoljuterima zelorazpreneinnestabilnevire Wnanciranja.Zaobajebilo leto 2000letotranzicijeinobasevsvojemdelovanjuza vezujeta,dabostaenaprejdelovalavinteresujavnostiin ponujalakakovostnoprogramskovsebino. VzadnjemdesetletjujebesedatranzicijaveŁinomaoz naŁevalazamenjavoenegapolitiŁnegainekonomskegasi stemazadrugega.TakoseonekdanjihsocialistiŁnihdra vahgovorikototranzicijskihdravahalidravahvtranzi ciji.elahko(vsajpriblino)de Wniramo,kdajsejetranzi cijazaŁela,nemoremo(nitipriblino)napovedati,kdajse bokonŁala.ZamenjavaenostrankarskegasistemazaveŁ strankarskega,svobodnevolitve,svobodaizraanja,svo bodamedijevinliberalizacijatrgasospremembe,kiozna Łujejotranzicijo.KajpaoznaŁujebesedatranzicijaname dijskempodroŁju?OznaŁujezavezanostdemokratiŁnemu komunikacijskemusistemu,vkateremjetemeljnaskrbna menjenaspotovanjusvobodeizraanjainvarovanjuko munikacijskihpravicmanjin.Nitipri bbcnitipri pbsbe sedatranzicijaneoznaŁujezamenjaveenegamedijskega sistemazadrugegatemveŁprilagajanjejavnegamodelazah tevaminformacijskokomunikacijskegarazvojainzmanj evanju WnanŁnihsredstev,kisopotrebnazazagotavljanje 41 bbckotjavnakorporacijajezavezana,daobjavljaletnaporoŁila.PoroŁilozaleto 2000senanaanaobdobjeod 1.aprila 2000do 31.marca 2001.( BBCAnnualRe portandAccounts 2000/2002) 42 LetnopbsporoŁilopredstavljarezultatedelovanjazakoledarskoleto.() 73 Prihodnostjavnegaservisa tevilnihprogramskihzahtevnjihovihuporabnikov.Bese dotranzicijapanajdemotudivizjavigeneralnegadirek torjartvSlovenijakogovorioproblemihdelovanjajav negazavodadanes.»Trdim,dasmoelenazaŁetkunekak netranzicije,kisejezaveŁinopodjetijvSlovenijizaŁela enazaŁetkudevetdesetih«(» rtvSlovenijainnacional niinteres«, Ampak,3.3.2002:3442).Vtemkontekstu tranzicijadejanskooznaŁujespremembonekaterihposlo vodnihpraks,kijihslovenskijavnizavodezmerajupo rablja,veŁinaslovenskihpodjetijpajihjevzadnjemde setletjuspremenila.Oprihodnosti rtvSlovenijagovori poslovnoWnanŁninaŁrtzaleto 2002,kigajepripravilo novovodstvojavnegazavoda.Odstavljeniprogramskidi rektor rtvSlovenijaopisujeprihodnostjavnegaservisav Slovenijitakole: »Smiselobstojajavnegaservisaznacionalnimprogra momjevŁimveŁji,vsestranskokakovostni,izvirniinraz nolikilastniprodukciji,vsebinskodopolnjenispremilje noizbranimioddajamivsehzvrstiizEvropeinsveta.() NajveŁjiprogramski,produkcijskoizvedbeniintehniŁno produkcijskiterWnanŁninaporibodovprihodnjemob dobjuusmerjenivdvigkakovostidelainkvalitetevseh zvrstiprogramov.Pravvisokistandardidelovanjaterpred vsemkakovostcelotneprogramskeponudbeinposamez nihoddajternjihovesporoŁilnostisotisto,karnajnacio nalniprogramjavnetelevizijeloŁujeodkomercialnih.Za veŁjezanimanjegledalcevinnjihovozavzetejonaklonje nostdomanjatraktivnihvsebinnacionalnegapomena,bo potrebnopoiskatiprivlaŁnejetelevizijskeoblikeinpro dornejeavtorje.()Samoskakovostjocelotneprogram skeponudbeinoddajbomolahkouspelivbojuzapripad nostdosedanjiminpridobivanjenovihgledalcev.Vodilo pritempajeizŁiŁenjepodobenacionalnegaprogramav smislunjegovegatemeljnegaposlanstva.Stemvzvezibo potrebnovelikoveŁjoodgovornostvzpostavititudinapo droŁjuurednikihpresojinkriterijevurednikihodloŁi tev.Preureditevinpro Wliranjeprogramskihstruktur(she me)zaprihodnjeobdobjetemeljinapodmeni,damedslo venskimigledalciobstajajorazliŁnepercepcijskemonosti inzmonosti.TepadoloŁajoobjektivniinsubjektivnide javnikialidrugaŁe:Łaspreddvajanjaoddajeininteresgle dalcazanjo.()Skratka:trebajeupotevatipredvsempo trebe,zahteveineljegledalcev,nepazahtevmarketinga« (rtvSlovenija, ProgramskoposlovninaŁrtzaleto 2002,Pred log, 11. 12. 2001, 910). 74 Dravnialijavniservis GledenaprevladujoŁenaŁine Wnanciranja,poloajv nacionalnem(inglobalnem)medijskemsistemu,zakon skeomejitveinkomercialnepritiskejavniservisirazliŁno deWnirajosvojetemeljnoposlanstvo.Vtematskitevilki WorldScreenNews izleta 2001sovodilniljudjeraznihjav nihservisovposvetupodnaslovom»Vjavneminteresu« odgovarjalinavpraanjaopoloajujavnegaservisavna cionalnemmedijskemsistemu,oproblemih,skaterimise spopadajo,inovlogijavnegaservisavprihodnosti. Zajavneservise,kise WnancirajoveŁinomaizdravnih subvencij,jekljuŁniproblemdelovanjavprihodnostiza gotavljanjestabilnih WnanŁnihvirov.Zakanadski cbcje najpomembnejiizzivprihodnostilastnopreivetje.«Naj pomembnejanalogajavnegaservisajeoblikovanjekanad skegajavnegaprostorakotneodvisnegainloŁenegapro storajavnerazpravevglobalnemprostoru.Tonizanikanje globalnegaprostoraalizanikanjeamerikihkulturnihvpli vov,temveŁzavzemanjezato,dakanadskezgodbe,kanad skazgodovinainkanadskiinmednarodnidogodkidobijo kanadskorazlago(RobertRabinovitch, WorldScreenNews 2001, 4:48). Vodilniamerikega pbszagotavljajo,dajezademokra tiŁnodruboimperativzagotovitidelovanjevsajenegajav negamedija,kineboizkljuŁnopodvplivomtrga.»Potre bujemokraj,nakateremlahkoizmenjujemoideje,kraj,na kateremlahkooddajamoinformacijeinprogram,nedabi bilinenehnopodpritiskomoglaevalcev.Programi pbsne prodajajo,temveŁinformirajoinnavdihujejo( pbs,Pat Mitchell, WorldScreenNews 2001, 4:46). Zajaponski nhk,kisevceloti Wnanciraizpristojbin, botudivprihodnostitemeljnoposlanstvoomogoŁatigle dalcemdostopdoverodostojnih,uravnoteenihnovicin visokokvalitetnihprogramov.»Naadolnostjeprispeva tikbogastvuinrazvojuzdravedemokracije nhkpou darjadrubenoinkulturnovlogoradiodifuzijeinbopo skualzagotovitiraznoliŁneprogramevsemgledalcemne gledenastarostalimaterialnobogastvo.Kotjavniservis imanhkodgovornostindolnost,da()posluaglasove svojegaobŁinstva,zadovoljujepotrebevsakegaposamez nikainmanjinskegaobŁinstva(KatsujiEbisava, World ScreenNews2001,4:42).vedskemusvtomogoŁajavno WnanciranjeneodvisnostodpolitiŁnihinekonomskihin teresov.Oglaevalcinimajovplivanaprogramskevsebine. vedskijavniservismorabiti»skupnadnevnasobazavse ljudi,kiivijonavedskem«.Njegovciljjeponujatipro 75 Prihodnostjavnegaservisa grame,kisopomembnizavseljudi,programesplonegapo menainprograme,namenjenemalotevilnimobŁinstvom. Ponujajo»verodostojnost,razliŁnost,kvalitetoinprofesio nalnost«,zatosoeletamednajboljgledanimiprogrami( svt, MariaCurman, WorldScreenNews 2001, 4:52). Javniservisi,kiimajovelikideleprihodkovodogla evanja,vidijosvojoprihodnostvprogramih,kakrnihne ponujajokomercialnepostaje,oz.vponudbikvalitetnih programov.Zapansko rtvejetemeljnavlogajavnegaser visaponuditivsemdravljanomvisokokvalitetneprogra me(JavierGonzalezFerrari, WorldScreenNews 2001, 4:54) Zavezanostoddajanjukvalitetnihprogramovvsehan rovjetemeljnoposlanstvoitalijanskega rai.Izzivivpri hodnostisenanaajonaupadanjejavnihsredstevinome jitve,kijihimajoprioglaevanju.( rai,RobertoZaccaria, WorldScreenNews 2001, 4:44)Zafrancoskojavnotelevi zijojenovalegitimnostjavnegaservisato,dapoŁnekaj drugaŁnegakakorkomercialniprogrami(FranceTØlØvi sion,MarcTessier, WorldScreenNews 2001, 4:40). Zanemki zdf,kiimazagotovljenameana WnanŁna sredstva(javnainkomercialna)instrogeomejitvepriogla evanju,jetemeljna WlozoWjadelovanjatudivprihodnosti zagotovitigledalcemzanesljivo,resno,verodostojnoponud bovsehprogramskihzvrsti,zlastinapodroŁjunovic,ak tualnihdogodkov,znanostiindokumentarnegaprograma. »HoŁemodelatitisto,kardelamozdaj,intodobro.Smo javniservis,vendarmoramosprejetitakensistemvodenja innadzoraporabestrokov,kakrnegaimaprivatnaindu strija«( zdf,DieterStolte, WorldScreenNews 2001, 4:36). JavnimedijivnekdanjihsocialistiŁnihdravahsov krizi.Zaradineurejenemedijskezakonodaje,politiŁnihpri tiskov, WnanŁnekrize,krizeorganizacijeinvodenja,krize identiteteinizgubejavnepodpore.Kakoodpravitikrizo? Ugotovilismo,danobeneganacionalnegamodelajavne gaservisanemoremorazglasitiza»idealnega«indatudini univerzalnega»recepta«zapreseganjekrize.Krizajepogo stotudirezultatspeci WŁnihznaŁilnostinacionalnegame dijskegaokolja.Negledenaposameznekonkretnerazlike lahkoopomenujavnihmedijevvprihodnostireŁemo,da nekajstvariveljazavse.Javnimedijimorajozagotavljati razliŁneprogramskevsebinezavseskupinevdrubi,ponu jatimorajokvalitetneprogrametistihprogramskihzvrsti, kijihkomercialnimedijineponujajo,skrbetimorajoza svojeobŁinstvoinnamestomerilatevilkvpeljatimerilo vplivnosti.Skrbetimorajo,daŁimveŁnjihovihprogra 76 Dravnialijavniservis movsestavljalastnaprodukcija.Postavljatimorajovije standardepriprodukcijiprogramovinprofesionalnostino vinarskegadela.Vztrajatimorajoprineodvisnostitakood politiŁnihkakorekonomskihinteresov.Dravljanommo rajoomogoŁitivplivnaprograme,ustrezatimorajonjiho vimpotrebaminspotovatimorajonjihovepravice.Zjav nimisredstvimorajorazpolagativinteresujavnosti,topa pomeni,damorabitinjihovaporabapodjavnimnadzo rom.JavnimedijimorajovsemdravljanomomogoŁitido stopdonovihtehnologijinmorajozmanjevatirazlikemed informacijskobogatimiininformacijskorevnimidravlja ni.VbistvumorajobitijavnimedijinajveŁjizagovorniki invaruhimedijskesvobodevsakegaposameznegadrav ljanaincelotneskupnosti. T ojekonceptdelovanjajavnegamedija,kibigamora laupotevatitudi rtvSlovenija.Kakoselotitiodpravlja njakrize?Nekajelementovkrizelahkouredidrava,nekaj javnizavodsam,nekajpajavnost.Slovenijabovkratkem zaŁelapripravljatinovizakono rtvSlovenija.Predspre jemomzakonamoradravanatemeljuirokejavnerazpra veodgovoritinatemeljnovpraanje:Alipodpiradelova njejavnihmedijevaline?KonsenzopodporiomogoŁa,da bodonaravnizakonazagotovljenivsipotrebnimehaniz mi,kibodojavnemumedijudopuŁalinemotenodelova nje. 43 Vzakonjetrebajasnozapisatizahtevopotranspa rentnostidelovanjajavnegazavoda(javnostimorajobiti 43 Konecaprila 2002jedravnizborsprejelzakonosistemuplaŁvjavnemsektorju,s katerimseurejajoplaŁezaposlenihvdravnihorganih,samoupravnihlokalnih skupnostih,javnihagencijah,javnihskladih,javnihzavodih(zdravstvo,olstvo, kultura,socialnovarstvo)indrugihosebahjavnegaprava.Mednjimijebilv zakon»skorajneopaznoinvzadnjemhipu«uvrŁentudijavnizavod rtvSloveni ja.Ponovemzakonubinovinarji rtvSlovenija(oz.njihovadelovnamesta)sodi livkategorijojavnihuslubencev,zaposlenihnapodroŁjukultureininformiranja. NjihovadelovnamestavjavnemzavodubisetakorazvrŁalavplaŁilnerazredes posebnokolektivnopogodbo,kijobossindikatijavnegazavodapodpisovalgene ralnidirektor.Javnizavod rtvSlovenija,kisezveŁkakorsedemdesetimiodstotki Wnanciraizpristojbindravljanovinzmanjkakorenimodstotkomizdravnega proraŁuna,jetakoposvojempoloajuizenaŁenzvsemidrugimijavnizavodi,kise vceloti WnancirajoizdravnegaproraŁuna.VeŁjidelnovinarskegasindikata rtvs jepodprlpredlogzakonazargumentom,dasejimbodotakoizboljalimaterialni poloajindelovnerazmere.DrutvonovinarjevSlovenijejepredsprejemanjem zakonanatiskovnikonferenciopozorilo,dagrevtemprimeruzahudokritevna Łeloneodvisnostimedijevindastemzavod rtvSlovenijadejanskopostajadr avnainstitucija.VzaŁetkumaja 2002jedravnisvetizglasovalodloilnivetona sprejetizakonosistemuplaŁvjavnemsektoruingavrnildravnemuzboruvpo novnoobravnavo.ebodovzakonuostaladoloŁila,kizadevajonovinarje,potem rtvSlovenijaneboveŁjavniservis.Komubodonovinarjikotjavniuslubenci odgovorni?Dravljanomalidravi?NovinarjisoimelivŁasusocializmastatus drubenopolitiŁnihdelavcev,karjepomenilo,dasobiliodgovornipolitikiinpo litikom.NjihovodrubenopolitiŁnodelojebiloobveŁanjedravljanovopolitiŁ nihodloŁitvah.Podesetletjuprizadevanjzaneodvisnostjavnegaservisasejezno vimzakonomzaŁelonjegovopodravljanje. 77 Prihodnostjavnegaservisa dostopnitakoWnanŁnaporoŁilakakorvsiprogramskiin poslovninaŁrti,kijih rtvSlovenijasprejema).Delovanje svetamorabitijavno.Izsveta rtvskotnajvijegaorgana upravljanjajetrebaizkljuŁitipolitiŁneinterese.lanisve tamorajobitiosebe,kizaradisvojegadelovanjauivajov javnostivelikugled.Kotzastopnikijavnostiinjavnegain teresamorajozagotavljati,dajavnizavodupotevavsepro gramskeinprofesionalnezahtevevodnosudosvojihupo rabnikov.lanisvetanesmejoimetinikakrnihposlov nihpovezavzjavnimzavodom.JavnizavodnajsevveŁin skemdeluWnanciraizjavnihsredstev.Viinapristojbine najboneposrednovezananastopnjoin Xacije.FinanŁno poslovanjertvSlovenijamorabitijavnooz.podjavnim nadzorom.Dravamorade Wnirati,katereprogramskevse binesovjavneminteresu,inzanjihovo Wnanciranjezago tovitizadostnasredstva.Javnizavodmorapripravitivizijo razvojainvnjejnatanŁnode WniratikratkoroŁneindolgo roŁnesmotresvojegadelovanjavprihodnosti.Programska zasnovajavnegazavodamorabitijasnozastavljena.Prepo gostospreminjanjeprogramskihsheminustvarjanjepro grama,kigadoloŁakonkurenca(komercialnimediji),sta prvaposledicapomanjkanjaprogramskevizije.Javnime dijmorapostatiinstitucija,kiboskrbelazaustvarjanjein produkcijokakovostnihdomaŁihprogramov.Javnizavod morapodpiratilastnoprodukcijoinskrbeti,dajevnjego vihprogramihzastopanatudiprodukcijaneodvisnihpro ducentov.Javnostmoraimetimonostvplivanjanapro gramskevsebine.Zatojetrebaustanovitiposebnokomisi jo,daboskrbela,dasepritobeuporabnikovupotevajo. Profesionalnistandardidelovanjamorajobitijasnodolo ŁeniinzavezujoŁizavsenovinarje.Javnizavodmorapod piratidodatnoizobraevanjenovinarjevindrugih ustvarjalcevprogramov,inzagotovitiŁimboljerazmere zanjihovodelovanje.Nepolitikaneoglaevalcinesmejo vplivatinaprogramjavnegazavoda.Innavsezadnjemora imetijavnimedijsposobnoinodgovornovodstvo,kibo skrbelo,dabojavnizavodracionalnoposlovalspridoblje nimiWnanŁnimisredstvi.Zakonlahkode Wniratemeljne okoliŁinezadelovanjejavnegaservisa,lahkozagotovivse potrebnemehanizmezanjegovouŁinkovitoupravljanje, Wnanciranjeinnadzornadnjim.Zakonskrbizato,dajav nimedijkotinstitucijadelujevjavneminteresu,ajavni medijnisamoinstitucija,temveŁtudiprogram,kigagle dalciinposlualcispremljajoizdnevavdan. rtvSloveni japasejezadnjihpetletveŁinomaukvarjalazlastnimi 78 Prihodnostjavnegaservisa organizacijskimiproblemi(krizaupravljanjainkriza Wnan ciranja)inssvojimodnosomdokomercialnihmedijev,pre malopasprogrami,kijihponujasvojimuporabnikom. Argumentuzagovornikovtrnegamodelamedijev,dajeedi nomeriloupraviŁenostiporabejavnihsredstevteviloupo rabnikovposameznegamedija,lahkougovarjamoznasprot nimargumentom,dajavnimedijskrbizato,dasorazliŁne programskevsebinevvsakemtrenutkunarazpolagovsem dravljanom.JavnegamedijanedoloŁanjegovprevladujoŁi vir Wnanciranja(pristojbina).Javnegamedijatudinedolo ŁaformalnopravninaŁinnjegoveorganiziranosti.Javnime dijdoloŁatanjegovprograminskrbzaintereseinpotrebe vsehuporabnikov.Potemserazlikujeodkomercialnihme dijev.Vnasprotnemprimerujesamomedij,kise Wnancira izjavnihsredstev.InnatejtoŁkijetekooporekatiargu mentomzagovornikovtrnegamodelamedijev. 79 Dravnialijavniservis SKLEP Vnaianalizismoposkualiproblematiziratitezo,da sojavnimedijivkrizi.Zanimalonasje,alijetokrizakon ceptajavnihmedijevalipakrizakonkretnihmedijskih praksjavnihservisovvraznihdravah.Razvojnovihteh nologij,individualizacijaprogramskeponudbeinporabe, fragmentacijaobŁinstva,koncentracijamedijev,ustanav ljanjetevilnihnovihmedijevinneusmiljenakonkurenca sovplivalitudinapoloajjavnihmedijev.VŁasuderegu lacijeinliberalizacijemedijskegatrgasobilinajboljkriti ziranipravjavnimedijskisistemi.OŁitalisojimneracio nalnoposlovanje,zastarelostorganizacijskestruktureineli tistiŁenodnosdouporabnikovterspodbijalisamkoncept javnihmedijev.VeŁinaevropskihjavnihmedijevjevosem desetihletihprejnjegastoletjadoivljalakrizo.Odgovori nanjopasobilirazliŁni.Tistijavnimediji,kisobiliza WnanŁnasredstvaprisiljenitekmovatinatrgupodenakimi pogojikakorkomercialnimediji,sosŁasomakomercializi ralisvojeprograme.Drugi,kisoseveŁinoma Wnanciraliiz javnihsredstev,pasopostalispecializiraniponudnikipred vsemkomercialnonezanimivihprogramskihvsebin,topa jepovzroŁiloizgubogledalcevinposlualcev.Obdobjede regulacijejepokazalo,datrgniediniinvsekakornenaj boljimedijskiregulator.Velikomedijevnipomenilotudi velikorazliŁnihmedijev.Izkunjezpopolnoderegulacijona medijskempodroŁjuso,paradoksalno,prineslenajmoŁnej eargumentezazagovorjavnihmedijevzagotavljanjepro gramskihvsebinzavsedravljanenegledenato,alisonji hoveinformacijskepotrebekomercialnozanimivealine. Obdobjekrizejavnihmedijevvzahodnoevropskihdr avahjebilohkratiobdobje,kosodraveVzhodneinSred njeEvropezaŁelespreminjatinekdanjedravnemedijev javne.NapolitiŁneminekonomskempodroŁjusobilismot rispremembznani,namedijskempodroŁjupategasplo nosprejetegasoglasjaoz.»modela«nibilo.Zahodnoevrop skijavnimedijisonastajaliinserazvijalivspeci WŁnihraz merahintehnibilomogoŁereproduciratipolstoletjapoz nejevdravahspopolnomarazliŁnimipolitiŁnimi,eko nomskimiinmedijskimisistemi.Nekdanjidravnimediji sobilisamoformalnopreoblikovanivjavneinpritem nisobiliupotevanidejanskiproblemi,nakateresonale telivnovihrazmerahnatrgu.Medijskazakonodajaseje spreminjalaprepoŁasialipasosesprejemalitaknizakoni, dasodravienaprejomogoŁalipolitiŁnipritisknamedi 80 Sklep je.Brezjasnode Wniranihrazvojnihsmotrov,brezpolitiŁ negakonsenza,kibiomogoŁiltemeljnerazmerezanjiho vodelovanje,vekonomskikriziinspolitiŁnimistruktura mi,kisoodkritofavoriziralekomercialnemedije,sosejavni medijiznalivglobokikrizi.Tevelikanskebirokratskein stitucijestisoŁimizaposlenimi,zneurejenimi WnanŁnimi viri,zzastarelimnaŁinomupravljanja,inzvodstvenimi strukturamibrezmoŁiinznanjazakorenitespremembeso nenehnoproduciraleinreproduciralekrizo.Reklismo,da ni»univerzalnega«modelajavnihmedijev,znaŁilnegaza zahodnoevropskedrave,pravtakopatudini»vzhodnoe vropskega«modela.JavnimedijivnekdanjihsocialistiŁ nihdravasoimelipodobneprobleme(sistemskepodob nosti),njihovrazvojvzadnjihdesetihletihpajebilrazli Łen.Vnekaterihdravahpolitikaenaprejpritiskananje (imenovanjevodilnihljudi,nadzornadorganiupravljanja in WnanŁnipritiski),vdrugihsoseprilagodilirazmeramna trgu(odvisnostodoglaevalskihprihodkov,komercializa cijaprograma).Vsekakorpajespreminjanjenekdanjihdr avnihmedijevvjavnevplivalonato,dasejeobnovila razpravaopomenuinvlogijavnihmedijevvprihodnosti. TakonaVzhodukakornaZahodu. Vospredjunaeanalizejebiljavnizavod rtvSloveni ja.OmenilismonjegovekljuŁneprobleme( Wnanciranje, nadzorinodnosdojavnosti)inprimerjalinjegovoprakso spraksojavnihmedijevdrugodposvetu.Naaugotovitev, daje rtvSlovenijavkrizi,nepomeni,dagrezakrizojav nihmedijevnasploh.Odpravljanjekrizepajepovezanoz iskanjemodgovoranavpraanje,kiganihŁeododgovor nihzadelovanje rtvSlovenijanipostavil:Kaknastapo meninvlogajavnegaservisa? 81 Dravnialijavniservis LITERATURA bagdikian,ben 1997. MediaMonopoly .Boston:BeaconPress. bajomilazar,peter 2001.»Dravnatelevizijanakolenih«, Medijskaprea , 10:3940. collins,richardinjamespurnell 1996.»TheFutureof bbc«, Javnost, 3(2):7180. curran,jamesinjeanseaton 1988. PowerwithoutResponsibility:ThePressandBroadca stinginBritain .London:Routledge. danov,danail 2001.»Upornanacionalnemradiu«, Medijskaprea , 10: 3638. geriŁ,rajko 2001.»Civilnadrubaradaglasujetajno«, Medijska prea,2001:3536. garnham,nicholas 1990. CapitalismandCommunication . GlobalCultureand theEconomicsofInformation. London:Sage. HansBredowInstituteforRadioandTelevision(eds.) 1988:» RadioandTelevisionSystemsintheEUMember StatesandSwitzerland«. EuropeanAudiovisualObser vatory,Strasbourg. hrvatinb.,sandra 2000.Koraknaprej,dvakorakanazajvJavnost/ThePub lic/Vregovzbornik)ur.SlavkoSplichal, 5765 jakubowicz,karol 1996.»CivilSocietyandPublicServiceBroadcastingin CentralandEasternEurope«, Javnost/ThePublic , 3(2):5171. keane,john 1992. Medijiindemokracija .Ljubljana:Znanstvenoin publicistiŁnosrediŁe. 82 Dravnialijavniservis krivic,matev 2000.»KdobobdelnaduresniŁevanjemkodeksa?«, Me dijskaprea , 8:5 kungshankleman,lucy 2000. InsidetheBBCandCNN.ManagingMediaOrgani sations.London:Routledge. lipuŁek,uro 2000.»Najtopostanenotranjaustava«, Medijskaprea , 8:23. luhmann,niklas 1987.»TheRepresentationofCivilSocietywithinSo ciety«, CurrentSociology , 35(2):93107. marx,karlinfriedrichengels 1985. Cenzurainsvobodatiska .Ljubljana: krt. matkovi,damir 2001.» hrtostajagospodarmedijskegaprostora«, Medij skaprea, 10:3839. mill,johnstuart 1994. Osvobodi .Ljubljana: krt. molÆŁek,janinpetrkopeck 2001.»Svetingeneralnidirektorgeneratorjakrize«, Medijskaprea , 10:3234. pesek,rosvita 2000»Strojapravilazajavnortv«, Medijskaprea , 8:34. raboy,marc 1997.PublicServiceBroadcastinginthecontextofglo balization(str. 7788),Atkinson,DaveinMarcRa boy: PublicServiceBroadcasting:theChallengesofthe TwentyfirstCentury . unesco:ReportsandPapers. seaton,jean 1994.»Underestimatingthepublictasteinbroadca sting«, ThePoliticalQuarterly , 65(1):2939. 83 Literatura splichal,slavko 1997. Javnomnenje.Teoretskirazvojinsporiv20.stoletju . Ljubljana: fdv(KnjinazbirkaJavnost). StatisticalYearbook.Film,TelevisionandNewMediain Europe. 2000Edition.EuropeanAudiovisualObser vatory:Strasbourg. tracey,michael 1996.»BeyondGovernance:TheTriumphofPopulismj andParochialisminthe 21stCentury«, Javnost/The Public.3(2):2333. (1998). TheDeclineandFallofPublicServiceBroadcasting . Oxford:OxfordUniversityPress. zatler,simonainsandrab.hrvatin 2001.»Programskideleiponovimedijskizakonodaji«, Medijskaprea , 12:3233. LegalGuidetoAudiovisualMediainEurope.Stras bourg:EuropeanAudiovisualObservatory.( 1999) bbcProducersGuidelines.(1996) PublicServiceBroadcasting(1998) ThePublicServiceBroadcastingRemit:TodayandTo morrow.(1998) bbcBeyond 2000.(1999) bbcsSubmissiontoGavynDavisPanel(1999) FinancertvSlovenija.(1999) OsterreichischerRundfunk:bersicht. (1999) 84 Dravnialijavniservis ProtocolontheSystemofPublicBroadcastinginthe MemberStates.(1999) PublicServiceBroadcastersaroundtheWorld:AMc KinseyReportforthe bbc.(1999) ResolutionoftheCouncilandoftheRepresentativeof theGovernmentoftheMemberStates,meetingwit hintheCouncilof 25January 1999concerningpub licservicebroadcasting.(1999) ReviewoftheFutureFundingofthe bbc.(1999) AnnextotheReviewoftheFutureFundingofthe bbc. (1999) bbcAnnualReportandAccounts 1999/2000:Summary. (2000) ebuCommentsonDraftDirectiveonFinancialTranspa rency. (2000) PresidenceFranceTelevision:Lese Vectifsetlesbudgets. (2000) pbsAnnualReport 2000.(2001) oreja,marcelino 1998a.ForaModernAudiovisualPolicyintheEuro peanUnion. 1998b.TotheSpanishParliamentarySubcommiteeon thertve. 85 Literatura TheAdvertisingInformationGroup:» euPublicService BroadcastingProtocol« rtvSlovenija,ProgramskoposlovninaŁrt(predlog) 11. 12.2001. CommunicationfromtheCommissiontotheCouncil, theEuropeanParliament,theEconomicandSocial CommitteeandCommitteeoftheRegionsonCer tainLegalAspectsRelatingtoCinematographicand OtherAudiovisualWorks,Bruselj, 26.9.2001 (com(2001)534Wnal). CommisionCommunicationonServicesofGeneralIn terestinEurope( com(2001)534 Wnal).