Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2015/5 HriSjklll ZAKLJUČNO POROČILO RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J4-4115 Naslov projekta Razvoj naprednih elektrokemičnih senzorjev za raziskave razvoja in delovanja možganov v in vitro in in vivo pogojih Vodja projekta 13330 Gregor Majdič Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 7560 Cenovni razred Trajanje projekta 07.2011 - 06.2014 Nosilna raziskovalna organizacija 406 Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta Raziskovalne organizacije -soizvajalke 104 Kemijski inštitut 158 BIA podjetje za laboratorijsko in procesno opremo d.o.o. Ljubljana 1538 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 4 BIOTEHNIKA 4.04 Veterina 4.04.01 Morfologija, fiziologija in reprodukcija živali Družbenoekonomski cilj 07. Zdravje Raziskovalno področje po šifrantu FOS 4 Kmetijske vede 4.03 Veterina B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 2.Povzetek raziskovalnega projekta1 SLO Raziskave razvoja in delovanja možganov so eden glavnih izzivov sodobne biomedicinske znanosti. Živčni prenašalci predstavljajo glavni način komuniciranja med živčnimi celicami. Prenašalci so zelo različne molekule kot so aminokisline, peptidi, monoamini, plini in druge. V zadnjih letih so bile razvite elektrokemične metode za merjenje nekaterih živčnih prenašalcev v živem možganskem tkivu, vendar pa imajo te metode več omejitev kot so relativno slaba občutljivost, slaba prostorska resolucija, omejeno število prenašalcev, ki jih lahko zaznavamo s temi metodami, in vprašanje ali lahko električni tok, potreben za izvajanje takšnih merjenj, lahko vpliva na delovanje možganskih celic. V predlaganih raziskavah bomo razvili novo obliko mikrosenzorja v obliki mikromreže, ki bo lahko zaznal več prenašalcev v živem možganskem tkivu naenkrat ob natančnem prostorskem in časovnem zaznavanju in ga bomo uporabili za spremljanje izločanja živčnih prenašalcev v živih tkivnih rezinah možganov. V prvi fazi projekta bomo razvili mikrosenzor za hkratno detekcijo dopamina in serotonina , ki bo temeljil na merjenju elektrokemične impedance z elektrodami, ki jih je pred kratkim razvil eden od partnerjev na projektu. V drugi fazi projekta pa bomo razvili povsem nov koncept mikrosenzorja z uporabo modificirane MEMS tehnologije in vezave receptorjev, vezanih z beljakovino G, na senzorsko površino kot detekcijske molekule. Receptorji za živčne prenašalce bodo selektivno vezani na senzorsko površino v obliki mikromreže z uporabo liposomov ali amfipolov kot nosilnih molekul. Vezavo liganda na specifičen receptor bomo zaznali v realnem času (s hkratno zaznavo časa in prostorske lokacije na senzorju) na mikromreži različnih senzorskih polj z uporabo izjemno občutljivih meritev impedance s pomočjo nizkošumnega analognega in digitalnega procesiranja s kratkokanalno CMOS tehnologijo. V predlaganem projektu bomo torej razvili povsem novo, izjemno uporabno in pomembno orodje za raziskave možganov. Tak senzor bomo v začetku uporabljali v pogojih in vitro na živih tkivnih rezinah možganov za raziskave razvoja in delovanja možganov. V nadaljevanju teh raziskav (v letih po končanju predlaganega projekta) pa predvidevamo razvoj podobnega mikrosenzorja, ki bi ga lahko uporabili in vivo tako pri živalih kot pri ljudeh. Razvoj takšnega senzorja bo predstavljal pomemben preboj, ki bo omogočil povsem nov koncept raziskovanja možganov. Senzor bo zato pomemben za široko področje nevroznanosti tako v veterinarski kot v humani medicini. Tak senzor pa ne bo predstavljal le pomembnega orodja za osnovne nevroznanstvene raziskave, temveč bo tudi visokotehnološki izdelek, ki ga bo mogoče hitro prenesti v industrijo. Poleg tega koncept senzorja ne bo pomemben samo za osnovne nevroznanstvene raziskave, temveč bo uporaba podobnih senzorjev imela široko uporabo v biotehnologiji in biomedicini kot nova diagnostična orodja ali za analize v prehranski industriji. ANG_ Neurotransmitters are different molecules like peptides, monoamines, aminoacids, gases and others. In the proposed studies, we will develop a novel sensor, based on microarray technology that will be able to detect different neurotransmitters, which will be used for in vitro studies with organotypic brain slices. In the project, we will develop novel microsensor array utilizing modified MEMS technology, with G protein coupled hormone receptors attached to the corresponding micro surfaces acting as detector molecules. Receptors for neurotransmitters will be selectively mobilized to the specific surface of the sensors in the array architecture using amphipols or liposomes as carrier molecules. Binding of the ligand to the specific receptor will be detected as a space and time dependent function using array of differently modified sensors, whose change of impedance due to binding of the ligand will be measured with extreme sensitivity using low noise analog and digital signal processing that will be implemented in short channel CMOS technology. This tool will be initially used in in vitro experiments studying brain development and function, but in further development (that is beyond the scope of this three years long project) we envision also a microsensor that could be used in vivo in both animals and humans. Development of such sensors will represent an important breakthrough that will enable completely new ways to study brain development and function. Furthermore, development of such sensor will present an important technological achievement and such platform will be easily transferred into industrial production. In addition, the new sensor array could be used for other biotechnological and medical applications in veterinary and human medicine as well as in food production industry. 3.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu2 V letu 2014 smo nadaljevali z delom na razvoju senzorja na osnovi aptamerov za detekcijo nevrotransmiterjev dopamina in nevropeptida Y, ker se je to izkazalo za bolj obetajoče kot uporabo receptorejv vezanih s proteinom G, kot je bilo predvideno v prvotni prijavi projekta (to spremembo programa smo že obrazložili v predhodnih letnih poročilih projekta). Na veterinarski fakulteti v Ljubljani smo nadaljevali z optimizacijo funkcionalizacije površine električnega senzorja (silicijev oksid in silicijev nitrit) s komercialno nabavljenimi aptameri. Po preiskušanju vezave z aminskimi vezmi preko sulfatnih skupin na aptamerih se je metoda pokazala za nezanesljivo, zato smo s kolegi s kemijskega inštituta razvili novo, drugo metodo, pritrjevanje aptamerov na površino senzorja in sicer z nafionsko membrano, ki je nevtralna, ima pa dovolj velike pore, preko katerih lahko prehajajo molekule kot so nevrotransmiterji. Poleg tega smo v letu 2014 spremenili konfiguracijo senzorjev. Prvotno smo poiskusali funkcionalizirate senzorje z utori, katerih prednost je povečana senzorska površina, vendar so se ti senzorji izkazali za izjemno zahtvne za funkcionalizacijo, zato so kolegi na fakulteti za elektrotehniko razvili nove, ravne senzorje. V drugi polovici leta smo uspeli narediti z ravnimi senzorji, funkcionaliziranimi z aptameri z nafionsko membrano, prve uspešne meritve zaznavanja dopamina. Prve meritve so pokazale zelo obetavne rezultate, saj so bile ponovljive, specifične za dopamin ter so kazale različen odziv v odvisnosti v koncentracije dopamina. Te meritve smo v preteklih mesecih nekajkrat ponovili in o tej novi konfiguraciji senzorja ternutno pripravljamo originalni znanstveni članek, ki bo pomenil pomemben prispevek znanosti na področju izdelave biosenzorjev za detekcijo bioloških molekul. Kljub temu, da se je projekt že zaključil, pa bomo še poskušali zaključiti nekatere dodatne naloge, vezane na projekt. Na Veterinarski fakulteti in Fakulteti za elektrotehniko še nadaljujemo z izdelavo in testiranjem senzorjev, na kemijskem inštitutu pa bodo z različnimi mtodami poskušali zaznati debelino plasti aptamerov in nafionske mmebrane na površini senzorja, kar bo pomemben podatek za morebitno nadaljnje delo pri optimizaciji senzorja. 4.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 Program projekta je bil realiziran delno, v veliki meri tudi zaradi premajhnih sredstev, saj smo na razpisu kandidirali za večji raziskovalni projekt, odobren pa je bil samo majhen raziskovalni projekt, zaradi česar je bilo financiranje za tako obsežen in interdisciplinarni projekt absolutno prenizko. Zaradi tega smo že ob podpisu pogodbe pojasnili, da prvega dela projekta sploh ne bom mogli izvesti, tudi delo na drugem delu pa je šlo precej počasneje, kot bi si želeli, saj na projektu nismo mogli polno zaposliti raziskovalcev. Kljub temu menimo, da smo v zadnjem letu naredili velik napredek in razvili funkcionalizacijo senzorske površine, ki je po do sedaj izvedenih meritvah ustrezna in bo lahko podlaga za nadaljnjo optimizacijo takšnih senzorjev ter razvoj senzorja v obliki senzorske mreže, kar bi si želeli za naš končni cilj, a tega, glede na to, da gre za raziskovalni projekt, ki je razvijal povsem nove tehnološke pristope, ni bilo mogoče uresničiti v treh letih ob skrajno omejenih sredstvih. 5.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine4 Projektna skupina se ni spreminjala. Zaradi majhnega doprinosa skupine podjetja BIA smo sicer v zadnjem letu projekta želeli partnerja umakniti iz projektne skupine, a je po nasvetu ARRS partner ostal v projektni skupini. 6.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 10163540 Vir: COBISS.SI 1 Naslov SLO Procesiranje sporočil za kemične/biološke zenzorje z visoko občutljivostjo in nizko stopnjo motenj ANG Signal processing for integrated, high performance, low noise chemical/biological sensor interface Opis SLO V prispevku na znanstveni konferenci smo predstavili princip izdelave senzorskih površin za biološke/kemične senzorje na podlagi tehnologije CMOS za uporabo v bioloških sistemih ANG In the conference proceeding the principle of fabrication of sensor surface for biological/chemical sensors using CMOS technology for use in biological systems was presented. Objavljeno v MIDEM - Society for Microelectronics, Electronic Components and Materials; Proceedings; 2013; Str. 39-44; Avtorji / Authors: Strle Drago, Trontelj Janez Tipologija 1.06 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) 2. COBISS ID 3742074 Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Razvoj novih elektrokemičnih biosenzorjev za detekcijo nevrotransmiterjev ANG Development of novel electrochemical biosensors for detection of neurotransmitters Opis SLO V prispevku na znanstveni konferenci smo prikazali raziskave na področju izdelave novih elektrokemičnih senzorjev za detekcijo nevrotransmiterjev v možganih. ANG In conference proceedings we described the development of novel electrochemical sensors for detection of neurotransmitters in the brain. Objavljeno v Sinapsa Neuroscience Conference '13, Ljubljana, Slovenia, September 2729, 2013. JERAN, Judita (ur.), KORITNIK, Blau (ur.). Book of abstracts. Ljubljana: Sinapsa, Slovenian Neuroscience Association, 2013, str. 83. Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 7.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 5990919 Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Član uredniškega odbora revije Endocrinology ANG Member of editorial board of Endocrinology journal Opis SLO Gregor Majdič je član uredniškega odbora revije Endocrinology, ene najprestižnejših revij s področja endokrinologije, ki jo izdaja ameriško združenje Endocrine society. Revija ima faktor vpliva vsa leta okrog 4,5 do 5. Kot član uredniškega odbora je Gregor Majdič aktivno udeležen pri uredniških odločitvah in ocnejevnaju člankov za revijo, poleg tega pa kot član uredniškega odobora sodeluje v razpravah o reviji ter morebitnih spremembah pri vseh zadevah glede revije Endocrinology. ANG Gregor Majdic is a regular member of editorial board of journal Endocrinology, one of the most prestigious journals in the field of Endocrinology, published by the American Endocrine society. The journal has an impact factor around 4.5/5 through the years. As a member of editorial board he is actively involved in both editorial decisions and reviewing papers as well as discussing and shaping the future of the journal. Šifra C.04 Uredništvo mednarodne revije Objavljeno v Endocrine society journals Tipologija 3.25 Druga izvedena dela 2. COBISS ID 4583784 Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Predsednik programskega odbora 5. Slovenskega veterinarskega kongresa ANG President of the programme committee of the 5. Slovenian veterinary congress Opis SLO Član programske skupine Gregor Majdič je bil predsednik programskega odbora 5. Slovenskega veterinarskega kongresa z mednarodno udeležbo, ki je potekal novembra 2014 v Portorožu. Gre za največje znanstveno in strokovno srečanje s področja veterinarske medicine v Sloveniji. Programski odbor je pripravil obširen in zanimiv program s številnimi tujimi predavatelji. Pomembnost in uspešno organizacijo ter dober program dokazuje izjemno velika udeležba na kongresu (največja do sedaj), saj je na 5. Veterinarskem kongresu sodelovalo več kot 400 udeležencev. ANG Member of the research programme Gregor Majdic was a president of programme committee for the 5. Slovenian veterinary congress with international participation that was held in November 2014 in Portorož, Slovenia. Slovenian veterinary congress is the largest scientific and professional gathering in the field of veterinary medicine in Slovenia. Programme committee has prepared an interesting programme with several internationally renowned speaker. Importance, good organisation and interesting programme of the congress were confirmed by excellent attendance. Total number of participants at this congress was over 400, what is the largest number of attendants at all Slovenian veterinary congresses. Šifra B.02 Predsedovanje programskemu odboru konference Objavljeno v Zbornik 5. slovenskega veterinarskega kongresa Tipologija 3.25 Druga izvedena dela 8.Drugi pomembni rezultati projetne skupine7 Izbrani originalni znanstveni članki nosilca projekta v času poteka projekta: Kercmar J., Snoj T., Tobet SA. and Majdic G.: Gonadectomy prior to puberty decreases normal parental behavior in adult mice. Hormones and behavior. 2014; 66: 667 - 673. Kercmar J., Tobet SA. and Majdic G.: Social isolation during puberty affects female sexual behavior in mice Frontiers in behavioral neuroendocrinology. 2014; 8: 1 - 8. Spanic T., Fabjan T. and Majdic G.: Expression levels of mRNA for neurosteroidogenic enzymes 17ß-HSD, 5a-reductase, 3a-HSD and cytochrome P450 aromatase in the fetal wild type and SF- 1 knockout mouse brain. Endocrine research 2014; 11: 1 - 5. Büdefeld T, Majer A., Jerin A. and Majdic G: Deletion of the prion protein Prnp affects offensive aggression in mice. Behavioral brain research. 2014; 266: 216 - 221. Snoj T, Kobal S, Majdic G.: Effects of season, age, and breed on semen characteristics in different Bos taurus breeds in a 31-year retrospective study. Theriogenology. 2013 Mar 15;79 (5):847-52. Grgurevic N, Büdefeld T, Spanic T, Tobet SA, Majdic G Evidence that sex chromosome genes affect sexual differentiation of female sexual behavior. Horm Behav. 2012 May;61(5):719-24. Büdefeld T, Tobet SA, Majdic G.: Altered position of cell bodies and fibers in the ventromedial region in SF-1 knockout mice. Experimental neurology 2011; 232(2):176-84. Büdefeld T, Tobet SA, Majdic G.: Steroidogenic factor 1 and the central nervous system. J Neuroendocrinology 2012; 24(1):225-35). Majdic G. and Tobet SA: Cooperation of genetic and endocrine influences for hypothalamic sexual differentiation. Frontiers in Neuroendocrinology 2011, 32(2): 137-45. Kercmar J, Büdefeld T, Grgurevic N, Tobet SA and Majdic G: Adolescent social isolation changes social recognition in adult mice. Behavioral brain research 2011, 216: 647 - 651. 9.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 9.1.Pomen za razvoj znanosti9 SLO_ V okviru projekta smo razvijali senzor na osnovi CMOS tehnologije z različnimi metodami funkcionalizacije senzorske površine. Projekte je bil tehnološko izjemno zahteven in kljub omejenim rezultatom pomeni pomemben prispevek k znanosti, predvsem povsem nov način funkcionalizacije senzorske površine s pomočjo nafionske membrane, kar po nam znanih podatkih pred tem še ni bilo narejeno. Seveda pa so pomembni tudi negativni oziroma težavni rezultati s preiskušanjem drugih metod funkcionalizacije (z amino vezmi ter s pomočjo rceptorjev, vezanih z beljakovino G), ki so nam pokazale, da te metode z današnjim znanjem niso optimalne za funkcionalizacijo senzorja, ki deluje na principu CMOS tehnologije. ANG_ We have developed a novel biosensor based on CMOS technology for detection of biological molecules, primarily neurotransmitters, although same technology could be used for other biological molecules. We have worked on functionalization of sensor surface with different methods. The project was technologically very demanding, but despite limited results due to low budget and short duration of the project, we have made some important contributions in the field of biosensors. The final results (which will be published soon) was functionalization of senior surface with appetisers, bound the the surface with nation membrane. To the best of our knowledge this is the first such successful development and will be as such useful in further development of similar sensors. Very important are also all negative results/problems we had with other methods such as originally proposed method of using g protein coupled receptors and functionalization with modified aptamers, which have shown that these methods in the current state of technology are not optimal for functionalization of the surface of CMOS based sensors. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije10 SLO_ Nadaljni razvoj takšnih senzorjev na podlagi tehnologije, ki smo jo razvili v okviru projekta, bi lahko imel velik pomen za tehnološki razvoj Slovenije. Namen projekta je bil sicer razvijati senzor za zazanavanje živčnih prenašalcev v možganih v realnem času, a podobna tehnologija bi se lahko uporabila za zaznavanje različnih bioloških snovi in bi zato takšen senzor lahko imel veliko uporabo na številnih področjih kot so medicina, prehranska industrija in podobno. Optimizacija takšnih senzorjev bi zahtevala nadaljnja vlaganja (ki jih žal trenutno ni), vsekakor pa bi lahko ob dodatnih sredstvih, glede na dobre rezultate v zadnjem letu projekta, v nekaj letih senzor skoraj zagotovo optimizirali za praktično uporabo in bi lahko takšen senzor dali na tržišče. ANG_ Further development of such sensors could have important contribution to technological developments of Slovenia. The original aim of the project was detection of neurotransmitters in the brain. However, similar technology could be used for detection of variety of biological molecules and as such, a similar sensors could have potential wide use in medicine, food industry and similar. Optimisation of such sensors would need further development and financing, which are at the moment lacking. Nevertheless, with additional funds we would be able to bring such sensor to the market in few years and we will therefore seeking additional funds to continue with this programme, especially based on very good results in the last year of the project. 10.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije 1 Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F 14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F 24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.35 Drugo Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v Komentar ll.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O O O G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja O o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O O O O G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti O O O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti O O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave O O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O O O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O O O O G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O O O O G.09. Drugo: Komentar 12.Pomen raziskovanja za sofinancerje11 Sofinancer 1. Naziv Naslov Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 13.Izjemni dosežek v letu 201412 13.1. Izjemni znanstveni dosežek 13.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba i vodja raziskovalnega projekta: raziskovalne organizacije: Univerza v Ljubljani, Veterinarska Gregor Majdič fakulteta ŽIG Kraj in datum: Ljubljana 12.3.2015 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2015/5 1 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11) Nazaj 4 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikost pisave 11). Nazaj 5 Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ni voden v sistemu COBISS). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 9 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 11 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija -izvajalka projekta. Nazaj 12 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2014 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2015 v1.00a 96-D2-63-19-34-91-95-3A-62-35-C2-88-92-95-CD-7A-1A-E1-51-46