GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE AVTOTEHNA, n. sol. o., LJUBLJANA LETO VII Redna izdaja Št.: 12, december 1981 današnjo števil! smo pripravili; * •¥ -¥■ Vsem sodelavcem čestitamo ob Dnevu republike -v * -¥■ * -¥• ■¥■ ♦ ¥ -¥• * * ■¥■ ¥ ♦ ¥ ¥ ¥ ¥ MATIJA HOČEVAR ŽIČNICA Hmelj je za Slovenijo izredno pomembna, da ne rečemo strateška surovina. Je izključno izvozno blago in kar 80 odstotkov pridelka pokupijo na konvertibilnih tržiščih. To pa pomeni pri 2000 tonah letno kar 16 milijonov trdnih nemških mark. Zato je tudi vsak posel v zvezi s hmeljem izredno pomemben in ker je v enega od njih vpletena tudi Avtotehna, upamo, da bo to v perspektivi tudi izredno donosen posel. Predmet tega posla so nove, nadvse kvalitetne jeklene žičnice za hmelj, ki naj bi nadomestile, zdaj že lahko tako rečemo, zastarele lesene in betonske konstrukcije. Prvo poizkusno že postavljajo na hmeljišču kmetijskega kombinata Hmezad v Žalcu. Proizvajalec »Brodometal« iz pobratenega Kardeljevega zagotavlja trajnost (toplo cinkana konstrukcija naj bi zdržala vsaj 20 let), enostavno montažo (jekleni stebri so kar petkrat lažji od betonskih), mnogo večjo odpornost na udarce in s tem primernost za strojno obdelavo, manjše število stebrov na hektar nasada in stoodstotno stabilnost v tretji vetrovni zoni, kamor po svojem geografskc-meteorološkem položaju sodi tudi Žalec. Slednje je bilo tudi odločilno, da so se v Žalcu odločili postaviti poskusno jekleno žičnico. Ko jim je naš Matjaž Žuraj že maja lani predlagal poskusno postavitev, pri Hmezadu niso pokazali pravega navdušenja, a avgustovsko neurje, v katerem je padlo okoli 1000 hektarov betonskih konstrukcij, je napravilo ponudbo zopet aktualno. BRODOMETAL Brodometal je tozd za obdelavo kovin, brodoremont in usluge, povezana v delovno organizacijo Hidroterma iz Sarajeva in prek nje v sozd Union-invest. Vodi ga diplomirani inženir strojništva Ivica Pavlovič, ki je prišel v Brodometal kot prisilni upravitelj. Takrat še samostojna delovna organizacija se je namreč znašla v nadvse nezavidljivem položaju, iz katerega pa so jo rešili poleg novih programov tudi dosledno normiranje vsakega dela in nagrajevanje po delu. Tako je Brodometal rešil vse proizvodne probleme, njihovi izdelki in usluge so kvalitetni in privlačni predvsem za kmetijske proizvajalce, to pa je tržišče, ki ga je praktično nemogoče prena-sičiti. V OBJEKTIVU MESECA rgn • • • Težki milijoni v lahkih stebrih POVEZAVA Z AVTOTEHNO Kljub vsemu pa ostaja Brodometal predvsem proizvodna organizacija, ki bi sama težko rešila probleme nabave repro-materiala in prodaje končnih izdelkov. Tu pa je prišla Avtotehna kot naročena. Plodnim stikom med Matjažem Žurajem, vodjo poslovalnice veleprodaje v tozdu Trgovina, in direktorjem Brodometala inženirjem Ivioo Pavlovičem gre zasluga, da se je sodelovanje v enem letu razširilo do te meje, dasta 1. januarja letos obe temeljni organizaciji sklenili samoupravni sporazum o poslovno tehničnem sodelovanju, ki že v prvem letu predvideva 40.000.000 dinarjev medsebojne menjave. PERSPEKTIVE Perspektive so več kot obetavne. V prvi polovici leta je bilo po sporazumu ustvarjenega okoli 7.000.000 din prihodka, vendar je zaradi sezonskega značaja prodajnega programa pričakovati glavni del prihodka v drugem polletju. Program namreč zajema poleg že omenjenih hmeljarskih žičnic še kovinske stebre za vinograde, ki jih je Avtotehna na primer že samo v znani vinorodni okoliš Vršac prodala 10.000, za Makedonijo pa Žuraj predvideva v petih letih prodajo petih milijonov stebrov, kar znese pri ceni 200 din za steber kar 100 starih milijard prometa, ki jih bo v celoti zagotovila mednarodna banka za obnovo in razvoj. Vse bolj jasne oblike pa dobivajo tudi pogovori z italijansko firmo Brumatti o izvozu vinogradniških stebrov na italijansko tržišče in o kooperaciji pri izdelavi strojev za obrezovanje trte. To pa je le najbolj atraktiven in najbolj razvit del Bro-dometalovih zmogljivosti. Da bi jih še bolj razvil, jim manjka materialne osnove. Rešitev je seveda samo v dohodkovnem odnosu in sovlaganju, ki naj kar najtrdneje poveže obe organizaciji. Denarja za kaj takega pa Avtotehna in še posebej tozd Trgovina v trenutnem položaju nima. Zagotoviti ga bo moralo gospodarstvo mesta Ljubljane, ki mu je povezovanje z industrijsko razvijajočim se pobratenim Kardeljevem prav gotovo v interesu. Jurij Černič Razmišljanja ob Dnevu republike Štiri desetletja so minila od takrat, ko so jugoslovanski narodi na čelu s Komunistično partijo Jugoslavije in z orožjem v roki začeli temeljito spreminjati svojo zgodovino. Borba za drugačen, pravičnejši družbeni red je v dobrih dveh letih pod vodstvom tovariša Tita ustvarila pogoj za sklic drugega zasedanja antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije. Delegatska načela državotvornosti nove Jugoslavije so veljala že za ta sklic in jih tudi danes poglobljeno uveljavljamo pri vseh oblikah družbenega odločanja. Naša skrb je, da te odnose odločno uveljavljamo in razvijamo v delu vseh samoupravnih organov v temeljnih organizacijah združenega dela in na nivoju delovne organizacije. Samoupravni socialistični družbeni odnosi zahtevajo usposobljene in osveščene delegate. Poglobljeno informiranje pa je temelj uspešnega odločanja. To smo že večkrat zapisali v različnih dokumentih, žal pa se temeljno informiranje vse prepočasi uveljavlja, kar je največkrat posledica naše indolentnosti. Vse preradi se skrivamo za kolektivno odgovornostjo pri izvajanju sklepov in stališč samoupravnih organov. Kolektivno vodenje in odgovornost sta še prevečkrat le črka na papirju, ne pa dejanski delovni odnosi. Nam, delavcem v organizacijah združenega dela s področja zunanje trgovine, mora biti prva skrb stabilizacije večji izvoz in večji priliv konvertibilnih deviz. Tako bomo pripomogli k večji trdnosti gospodarstva in s tem vse naše družbe. Pri razporejanju dohodka in oblikovanju sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb se moramo strogo držati usmeritev, ki jih predvidevajo resolucije o uresničevanju družbenih planov v občini, mestu in republiki ter federaciji. V uresničevanju teh ciljev pa moramo biti disciplinirani, delovno zavzeti in enotni. Omejeno razpolaganje s sredstvi za določene izdatke v letu 1981 V letu 1980 in prvih treh mesecih letošnjega leta so bili izdatki kot so dnevnice za službena potovanja, prevozni stroški na službenem potovanju, kilometrina, reprezentanca, izdatki za reklamo in propagando, avtorski honorarji in izplačila po pogodbah o delu, omejevani z zakonom. Z resolucijo o temeljih družbenega plana Jugoslavije za obdobje 1981—1985 je bilo določeno, da bomo velikost stroškov, ki jih je omejeval Zakon, urejali z družbenim dogovorom. Doslej je to uredila samo Slovenija in objavila metodologijo in podatke, ki omogočajo temeljnim organizacijam planiranje in spremljanje teh izplačil. Dogovorjene usmeritve izhajajo iz dveh izhodišč: 1. materialni stroški se naj povečujejo počasneje kot celotni prihodek oz. dohodek, 2. pri ugotavljanju dovoljenega povečanja določenih izdatkov mora temeljna organizacija primerjati svoje razmere med omejevanimi stroški n dohodkom z ustreznim povprečjem v svoji podskupini dejavnosti. Primerjava se opravi na osnovi kazalcev K 1 in K 2. KI predstavlja razmerje med dnevnicami za službena potovanja, nadomestili za prevozne stroške in uporabo lastnega avtomobila ter izdatki za reprezentanco, nasproti dohodku. K 2 je razmerje med izdatki za avtorske honorarje in izplačili po pogodbah o delu, nasproti sredstvom, razporejenim za osebne dohodke. Na podlagi podatkov devetmesečnega obračuna je plansko analitska služba izračunala razmerja med omejevanimi stroški in dohodkom za temeljne organizacije AT v primerjavi z razmerji ustreznih podskupin. TOZD Podskup. TOZD Podskup. TOZD ZASTOPSTVA Ki = 3,57 < 4,7 K2 = 0,16 < 1,49 TOZD TRGOVINA Ki = 2,68 > 2,50 K2 = 0,06 < 1,31 TOZD SERVISI Ki = 1,67 > 1,02 Ko = 0,09 < 0,42 DSSS Kt = 1,53 < 4,7 K2 = 1,48 < 1,49 Temeljne organizacije bodo na podlagi teh razmerij planirale družbeno upravičene stroške za leto 1982. Pri planiranju za le- to 1981 teh podatkov nismo imeli in objavljena razmerja lahko uporabljamo za popravke letnega plana in seveda za spremljanje porabe, ki mora biti nadzorovana. Temeljne organizacije, v katerih je razmerje med omejevanimi stroški (v zvezi s službenimi potovanji in reprezentanco) in dohodkom manjše od povprečnega razmerja ustrezne podskupine ne smejo povečevati stroškov bolj kot narašča celotni prihodek oz. dohodek. V TOZD, v katerih je to razmerje večje, pa se morajo ti stroški povečati manj kot celotni prihodek oz. dohodek. TOZD ZASTOPSTVA in DSSS imata po izračunu iz podatkov devetmesečnega periodičnega obračuna razmerje med temi stroški in dohodkom nižje kot je v panogi, medtem ko je v temeljni organizaciji Servisi in Trgovina večje kot v panogi. Izdatki za avtorske honorarje in izdatki po pogodbah o delu (Ka) se morajo povečati manj kot sredstva, porabljena za osebne dohodke. K2 je izračunan na osnovi porabe sredstev za osebne dohodke, pri čemer pa ni upoštevano, da se ta poraba v AV-TOTEHNI ne giblje v okvirih družbenega dogovora. (nadaljevanje s prejšnje strani) Na osnovi dogovorjene usmeritve in metodologije za izračun razmerij in predpostavke, da bodo ista razmerja veljala tudi ob zaključnem računu, smo naredili izračun dovoljene porabe v času 1—9/81 in oceno možne porabe za celo leto 1981. TOZD Realizacija L—IX. 1980 L—IX. 1981 Dovoljeno L—IX. 1981 Ocena 1981 Tozd Servisi danes in ob zaključku poslovnega leta ZASTOPSTVA Dnevnice 986.609 Nadomestila 2,022.719 Reprezentanca 504.224 Avtorski honorarji 218.599 TRGOVINA Dnevnice 91.030 Nadomestila 185.298 Reprezentanca 62.359 Avtorski honorarji — SERVISI Dnevnice 275.702 Nadomestila 1,114.489 Reprezentanca 47.522 Avtorski honorarji 5.291 DSSS Dnevnice 75.638 Nadomestila 134.488 Reprezentanca 61.024 Avtorski honorarji 624.490 933.624 897.814 1.031.807 1.577.277 1,840.674 2,347.147 535.361 458.843 655.570 58.227 218.599 344.973 99.147 71.914 92.911 238.924 146.385 208.014 75.853 49.264 63.174 6.217 — — 327.791 319.814 452.221 1,124.135 1,297.807 1,742.420 57.274 55.125 69.114 21.602 6.349 7.886 65.790 83.202 119.050 170.128 147.937 320.301 79.492 67.126 151.921 252.365 277.601 724.508 Osnovni podatki za oceno poslovnih pričakovanj TOZD Servisi ob koncu leta so doseženi osnovni rezultati, ugotovljeni v periodičnem obračunu poslovanja za prve 3 kvartale letošnjega leta. Podatki kažejo, da je TOZD Servisi v tem obdobju realiziral 88 odst. letnega plana celotnega prihodka, 95 odst. plana porabljenih sredstev, 71 odst. plana predvidenega dohodka in le 68 odstotkov letnega plana čistega dohodka. Rezultati kažejo, da se je ob povečanem celotnem prihodku zmanjšal dohodek kot posledica prevelikega naraščanja stroštoov. Na zmanjšanje realizacije čistega dohodka pa so poleg stroškov vplivale še povečane dajatve iz dohodka, ki so dosegle v tem obdobju že 80 odst. planirane vrednosti, ne pa tudi sredstva za izplačane osebne dohodke, ki se gibljejo v planiranih mejah (v 9 mesecih realizirano 77 odst. planiranih OD). Že v 9 mesecih letošnjega poslovanja je bilo doseganje osnovne poslovne kategorije — dohodka — pod načrtovanim nivojem. Na ta rezultat so v TOZD Servisi močno vplivali nekateri neplanirani stroški, predvsem za kritje toplega obroka iz materialnih stroškov in plačila obresti za tuja obratna sredstva, ki so dosegla vrednost ca. 2,3 mio din. Istočasno kažejo podatki, da so bili v III. kvartalu poslovnega leta doseženi dobri poslovni rezultati, saj je bilo v zadnjih 3 mesecih v TOZD Servisi ustvarjeno 41 odst. celotnega že ustvarjenega dohodka. Uspešno poslovanje TOZD Servisi v III. kvartalu je bilo pogojeno z dovolj dela in še z razmeroma dobro oskrbo z rezervnimi deli. V IV. kvartalu lahko v TOZD Servisi realno pričakujemo upadanje realizacije. V okviru servisa osebnih vozil pričakujemo poleg izvensezonske-ga zmanjševanja obsega uslug popravil vozil še izpad najmanj 15 vozil za predelavo v sanitetna vozila in znaten izpad uslug dekonzervacije, »0«-servisa, tec-tjdiranja in rednih servisov zaradi zastoja pri prodaji oziroma dobavi novih vozil. Dodat- 1981 ne težave nam že sedaj povzroča neredna dobava rezervnih delov, neustrezen asortiment dobav in desortiranost lastnih zalog. Podobni problemi so tudi v servisu Beograd. Upadanje dela in pojava čakalnih ur v servisu komercialnih vozil je izključno posledica pomanjkanja potrebnih rezervnih delov. Realnih izgledov za rešitev tega problema ni. Na uvoz rezervnih delov za težka vozila FIAT ne moremo več računati, situacija z dobavami delov iz konsignacije viličarjev j e znana in še pred veljavnimi omejitvami dobave iz tega vira po asortimentu niti obsegu niso zadoščale vsem potrebam servisa komercialnih vozil. Dobave domačih dobaviteljev za program servisiranja vozil ZASTAVA pa dosegajo trenutno le ca. 20 odst. naših potreb. Relativno zadovoljiva situacija je le v servisu elektropro-izvodov, kjer je in tudi v prihodnje pričakujemo dovolj dela. Zaradi obstoječih zalog rezervnih delov pa vsaj do konca leta tudi trenutno omejene dobave rezervnih delov ne bodo bistveno vplivale na zmanjšanje obsega dela. Minimalni ostanek dohodka, izkazan v TOZD Servisi ob 9-mesečnem obračunu, poslovni rezultati posameznih enot in trenutna in pričakovana situacija z delom in rezervnimi deli, nam v TOZD Servisi ne dajejo brezskrbnega upanja v dosego zadovoljivega poslovnega rezultata ob zaključku leta 1981. Za povečanje dohodka, od katerega je odvisen poslov, uspeh IV. kvartala in celega leta, moramo v hitre akcije za zmanjšanje zalog, skrajno varčevanje za zniževanje vseh stroškov, izboljšanje notranje organizacije dela in posebno v realizacijo prizadevanj za pridobitev novega dela iz novih in obstoječih dejavnosti. Dejstvo je, dani poslovni uspeh TOZD Servisi ob koncu leta ta trenutek samo v rokah vsakega posameznika kolektiva TOZD Servisi, temveč tudi v rokah vseh članov kolektiva DO AT. Direktor TOZD Servisi Zalokar Bojan, ing. Zaradi tega, ker TOZD ZASTOPSTVA (indeks 91) in TRGOVINA (79) v letu 1981 niso dosegli ravni dohodka iz leta 1980 in ker je v TRGOVINI še razmerje med stroški in dohodkom v TOZD večje kot v panogi, je TRGOVINA že ob devetmeseč-ju prekoračila dovoljeno porabo za celo leto. Nekoliko ugodnejše je v TOZD ZASTOPSTVA, kjer je ob devetmesečju bilo porabljenega nad dovoljenim pri izplačilih dnevnic in reprezentance. V TOZD SERVISI je bil dohodek za 17 odst. večji kot v letu 1980, vendar je razmerje med stroški in dohodkom večje kot v panogi, zato morajo ti stroški zaostajati za rastjo dohodka. Izplačila za dnevnice, reprezentanco in avtorske honorarje so nekoliko nad dovoljeno višino. Prav tako je v DSSS pri izplačilu prevoznih stroškov za službena potovanja in reprezentanci poraba večja, kot jo dovoljuje družbeni dogovor. Poleg omejenega naraščanja določenih kategorij stroškov je omejena tudi poraba sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. 1. člen Dogovora o spremembah in dopolnitvah Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981 določa, da temeljne organizacije s področja materialne proizvodnje, ki ne bodo dosegle ravni dohodka iz leta 1980 ali rast dohodka ne bo večja od 20 odst., lahko povečajo sredstva za osebne dohodke do 20 odst., če to dovoljuje doseženi dohodek, kar pomeni, da v nobenem primeru dogovor ne daje osnov, da se povečajo osebni dohodki na račun izgube. V trgovinskih organizacijah na debelo in zunanjetrgovinskih organizacijah, v katerih je rast dohodka pod 20 odst., mora biti rast sredstev za osebne dohodke usklajena z rastjo dohodka. Po mnenju Odbora udeležencev dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981 trgovinske organizacije združenega dela, ki ne bodo dosegle ravni dohodka iz leta 1980, ne morejo povečati sredstev za osebne dohodke, kar pomeni, da ostanejo na ravni, doseženi v letu 1980. Temeljne organizacije združenega dela, ki so ugotovile po periodičnem obračunu 1—6 1981 izgubo, morajo izplačati akontacije osebnih dohodkov do višine zneska povprečnega OD, izplačanega na delavca v prvem kvartalu letošnjega leta, pod pogojem, da to izplačilo ni bilo nad povprečjem panoge, kateri pripada. Na osnovi pismenega zahtevka in soglasja IS občine pa lahko Odbor dovoli izplačilo nad tem zneskom. Tudi na tem področju v Avtotehni ne izpolnjujemo določil dogovora. Zlata Skok Ocena rezultatov poslovanja Tozd Trgovina ob zaključku leta 1981 Upoštevajoč prošnjo oz. predlog odgovornega urednika našega GLASILA sem sedel k pisanju članka o tem, kakšen bo po moji oceni poslovni rezultat TOZD TRGOVINA ob koncu letošnjega leta, sodelavci pa naj bi to izvedeli še v teku leta, to je v decembrski številki. Priznati moram, da pisanje takega članka niti ni tako težka naloga, potem ko je treba taka poročila napraviti za banko in SDK, ki želi poznati vzroke izgub in način, kako jih bomo zmanjšali oz. odpravili, kot tudi za družbenopolitične skupnosti (občine ipd.). Težje je seveda potem realizirati vse tisto, kar smo oz. bomo še zapisali. Sodelavce, ki berejo naš list, ne bi utrujal s suhoparnimi številkami devetmesečne izgube, ker smo jih premlevali že na zborih delovnih ljudi, delavskih svetih, pri ocenjevanju predsanacijskega programa po polletnem obračunu ipd., vsi pa že vemo, da je ta znesek milijarda starih dinarjev. Postavlja se vprašanje, koliko so kadri, ki so »pridelali« iz takšnih ali drugačnih vzrokov to izgubo, sposobni to popraviti do konca leta? Poskušal bom po svojih pogledih dokaj realno oceniti poslovni rezultat ob koncu leta, v februarju 1982 pa bomo videli, koliko se bom pri tem zmotil (upam, da bodo kritiki kolikor toliko tolerantni). Da bi naša temeljna organizacija zaključila poslovno leto 1981 s tako imenovano pozitivno nulo, bi morala po moji oceni ustvariti približno za 20 mio din razlike v ceni (2 stari miljardi din), česar sama trenutno ni sposobna, izguba pa bi lahko bila v primerjavi z današnjo relativno nizka, seveda s pomočjo delovne organizacije oz. preostalih dveh TOZD ter DSSS v sklopu Avtotehne. S precej večjo angažiranostjo svojih ljudi, bot je to Mio v treh četrtinah tega leta, je sposobna temeljna organizacija re-alizrati v zadnjih treh mesecih tega leta 14 mio din razlike v ceni (upoštevaje redno poslovanje kot znižanje neplačane realizacije), kar bi pomenilo izgubo 6 mio din ob koncu leta. Ta izguba pa bi bila lahko nižja glede na to, da TOZD TRGOVINA prispeva relativno ter absolutno preveč za delovno skupnost. Ce se bomo uspeli dogovoriti, da TOZD prispeva le toliko, kot je razvidno iz opisa del in nalog, ki jih DSSS opravlja za našo temeljno organizacijo, potem bi se lahko višina izgube znižala še za 3 mio din, pod to številko pa sem mnenja, da letos izgube ne bomo uspeli spraviti. Lahko bi še navajal ukrepe, ki jih izvajamo v temeljni organizaciji v smislu doseganja cilja — čim večjega znižanja izgube, vendar bi raje ostal pri oceni višine izgube ob zaključku letošnjega leta: približno 6 mio din izgube, če ostane prispevek delovni skupnosti v višini, ki je veljala v devetih mesecih letos. Če se bomo lahko dogvorili drugače, bo izguba za ustrezno vsoto manjša. v. d. dir. TOZD-NT Hočevar Matija, dipl. oec. ODMEV Zakaj? V našem Glasilu št. 10 je bil objavljen članek o delu službe za koordinacijo predstavništev, ki je z delom članka, v katerem opisuje opravljene naloge službe oziroma ing. Rob er j a v servisu Beograd, povzročil revolt delavcev servisa Beograd in reakcijo DS TOZD Servisi. Dejstvo je, da je na predlog TOZD Servisi ing. Rober v decembru 1980 analiziral poslovanje servisa Beograd in podal poročilo ter tako opravil svojo nalogo. Kasneje se pisec za situacijo in dogajanje v servisu Beograd ni več interesiral v TOZD Servisi. Škoda, da so bili predlogi ing. Roberja o sanaciji poslovanja servisa Beograd bolj deklarativni in parolarski, kot življenjski in praktično izvedljivi v situaciji, ki je bila ing. Ro-berju dobro znana — da servis Beograd žal ni bil in ni edini problem v TOZD Servisi, za reševanja katerega pa ne moremo uporabiti ekipe brezdelnih strokovnjakov, ker takih v TOZD Servisi ni. Poročilo ing. Roberja je obravnaval PS TOZD, samoupravni organi, na sestanku kolektiv servisa Beograd in v razgovorih predstavniki TOZD Zastopstva, ki je poslovno zainteresirana za servis v Beogradu — vse z namenom, najti realne načine za izboljšanje poslovnih rezultatov. Ukrepi, izvedeni v TOZD Servisi, tudi neprijetni za kolektiv servisa Beograd, kot so bili obvezno koriščenje dela rednega dopusta zaradi pomanjkanja dela v prvih mesecih leta 1981, uvedba nižje vrednosti točke, občutno znižanje zalog servisa, organiziranje novega dela »0« — servisiranja in dekonzervaci-je ter uvedena selekcija prodaje rezervnih delov, so pri zavestnem prizadevanju delavcev servisa Beograd, ne oziraje se na večletne obljube DO AT o gradnji novega servisa, imeli svoje posledice: Vrednost prodanih delovnih ur se je v primerjavi z mesecem januarjem 1981 (indeks 100) gibala po mesecih naslednje: 110-143-243-242-310-292- 274 in 297 v septembru 1981. Celotna realizacija servisa pa se je po mesecih v letu 1981 gibala: 100 v januarju 1981 — 113-163-229-195-353-341-269 in 278 v septembru 1981. Servis Beograd je v periodičnem obračunu za 9 mesecev posloval z izgubo 494.176 din. Izkazana izguba kljub povečani realizaciji in pri več oprav- ljenega dela je posledica stalnega odpiranja Škarij nesorazmerja med naraščanjem stroškov in družbeno zadrževanimi cenami uslug v servisni dejavnosti, ki so znatno nižje od ekonomskih cen. Dodatne težave servisa Beograd izvirajo še iz omenjenih možnosti opravljanja uslug, nefunkcionalnega prostora, ki je brez dvorišča in lastnega parkirnega prostora, v visokih stroških komunalnih storitev, v nemožnosti opravljanja donosnih kleparskih in ličarskih storitev. Navedeni objektivni razlogi kljub organizirani neservisni dejavnosti prodaje rezervnih delov, kljub prizadevanju kolektiva ne omogočajo poslovanje brez izgube. Vendar pa je kolektiv TOZD Servisi dosegel, da je letos izkazana izguba 2,2-krat nižja od izkazane izgube v istem obdobju leta 1980. Mislimo, da ni naključje, da je bistveno izboljšanje poslovnih rezultatov posledica sprejetih ukrepov v TOZD Servisi. In ob vsem tem smo v TOZD Servisi drugačnega mnenja od ing. Roberja: Mislimo, da smo v 9 mesecih v servisu Beograd le nekaj naredili, po merilih dogajanj pri reševanju težav v AT pa skoraj zelo veliko. V TOZD Servisi se zavedamo naših in skupnih težav, za čeprav le delne uspehe pa bi bila bolj primerna objektivna pohvala kot neopravičen očitek, objavljen v našem Glasilu. In tako so razumljivi tudi sklepi, sprejeti na seji DS TOZD Servisi, ki zahtevajo ugotovitev odgovornosti za objavo neresničnih podatkov. Predsednik DS TOZD Servisi Brane Masten Direktor TOZD Servisi Zalokar Bojan, ing. Naša mladinka na sindikalni politični šoli V današnji številki glasila vam predstavljam Jano Brezov-nik zaposleno v skupnih službah Avtotehne, na delovnem mestu finančni referent. Na seji sindikata je bila predlagana za občinsko sindikalno politično šolo. Kot član sindikata in osnovne organizacije ZSMS je to nalogo z veseljem sprejela. Družbenopolitično izobraževanje v Zvezi sindikatov temelji na teoretičnih osnovah marksizma, ki daje delavcu — samoupravljalcu ter sindikalnemu aktivistu podlago za spoznavanje in analiziranje družbenih pojavov, ter za uresničevanje nalog zveze sindikatov pri uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Usposabljanje tako krepi delavčevo zavest in odgovornost za uveljavljanje socialističnih samoupravnih odnosov. Kako zelena je moja Koroška Ko je izgledalo, da je planinsko društvo v AT že totalno zaspalo, smo imeli letos prvi izlet s Planinskim društvom Matica — Ljubljana. Namen izleta je bil, da si ogledamo kar 16 koroških jezer. Zgodaj zjutraj smo krenili na pot z avtobusom. Peljali smo se preko Kranja in po Jezerskem preko Karavank v Avstrijo. Bila je megla, a kmalu je zasijalo sonce in Kočna se je svetila v jutranjem soncu. Na drugi strani smo lahko videli Storžič s križem. Cesta navzdol proti Podjuni pelje po dolini reke Bele. Naš namen pa ni bil, da se vozimo po širokih lepih cestah, ampak po vaseh in med gozdovi, kajti le tako lahko najbolje vidiš, kako živijo ljudje in opazuješ igrivost narave v vsej njeni lepoti. Na naši poti smo videli mnogo slovenskih vasi, nam vsem znanih krajev, ki so tako domači, kot da so naši. Tu žive naši ljudje, naši vrli Korošci. Tako kot mi so tudi oni imeli težko življenje med vojno, a kmalu so si opomogli, če ne drugače, z delom v Švici in Nemčiji. Njihove hiše so tako lepe, verande polne rož in vse je tako prijetno in vabljivo, čisto in urejeno. Koroška je prelepa slovenska dežela, kajti polna je gozdov in jezer in vabi vsakogar, da si ogleda njene lepote. (nadaljevanje s prejšnje strani) Kakšen je namen politične šole? Namen politične šole je usposabljati delovne ljudi za sindikalne, mladinske in samoupravne funkcije. Menim, da bi ta šola bila primerna za vse predsednike izvršnih odborov sindikata in tudi za druge člane družbenopolitičnih organizacij. Koliko časa traja in kakšen je njen program? Politična šola je trajala 104 ure. V predavanja, ki so bila zelo obširna, so bili vključeni razgovori s predavatelji. Delali smo po skupinah. Po končanih predavanjih smo si ogledali spominsko obeležje NOB — bolnico Franjo, obiskali smo tudi delovno organizacijo Kar-tonažno tovarno, Ljubljana. Zaključek politične šole je bila seminarska naloga. Omenila si seminarsko nalogo, kakšna je bila tvoja tema? Tema moje seminarske naloge je bila »Kadrovska politika ter vključevanje sindikata v kadrovsko politiko v naši delovni organizaciji.« Ker sama žal premalo poznam celotno kadrovsko politiko v naši delovni organizaciji, sem za pomoč pri nalogi zaprosila tov. Petriča. Kakšen je učinek šole? Sola z delovanjem zagotovi, da udeleženci razširimo in pridobimo nova teoretična znanja, spoznamo vsebino, smisel in cilje zakona o združenem delu. usposabljamo se za družbeno politično delo. Kdo izbira teme in kdo vodi predavanja? Teme in program določi dopisna delavska univerza Boris Kidrič, predavatelji pa so iz različnih ljubljanskih delovnih organizacij. Na koncu bi prosila še za tvoje osebno mnenje o šoli in kakšne vtise si dobila? Teme so bile dobro izbrane in zelo zanimive, nekatere pa tudi zelo težke. Organizacija s strani šole je bila dobra. Predavatelji so bili strokovno dobro pripravljeni, kar je bilo opaziti pri razgovorih s slušatelji in predavatelji. Iz razgovora je razvidno, da je tov. Brezovnik pridobila osnovno znanje, s katerim se bo lahko aktivno vključila v delo družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Predlagam, da bi se tudi ostali mladinci v čim večjem številu vključevali v mladinske ali sindikalne politične šole, delovno organizacijo pa naprošam, da jim to kot doslej omogoči in jih pri tem spodbuja. Milena Obermajer Ko smo se bližali razpotju in ko je bilo do Pliberka le še nekaj kilometrov, me je stisnilo pri srcu, ker smo zavili v drugo smer. Jaz sem namreč prava Korošica in človek si ne more pomagati, da mu ne bi bilo težko, ko se pelje tako blizu rodnega kraja in vendar ne more do tja, kamor ga vleče srce. V vasi Primož smo videli prvi slovenski kultumo-pro-svetni dom, kjer se zbirajo zavedni Slovenci iz okoliških vasi v Podjuni. Prvo večje lepo jezero je bilo Klopinjsko jezero, a vsa okolica je v zasebnih rokah in tako smo lahko le med počasno vožnjo občudovali male hotele in vikendice, zelene livade, plaže. Peljali smo se dalje do Baškega jezera, čez Dravo, pred nami pa se je vilo pogorje Gu-re. Vozili smo se skozi slovenske vasi Pokrče, Škofji dvor, Otmanje in prispeli do reke Krke in nato smo krenili proti Gosposvetskemu polju, kjer je znana cerkev Gospa sveta in vojvodski prestol iz davnih časov; na kamnu je še vedno napis, naj vojvoda vlada pravično od vzhoda proti zahodu. Na bližnem hribu pa so iz starega poslopja uredili slovensko gimnazijo in kasneje dozidali še dijaški dom. Tu je sedaj še kmetijska šola. Nato smo krenili dalje do Šenturške gore. kjer je v razvalinah krnski grad, znameniti knežji kamen so prenesli v celovški deželni muzej. Naša pot je peljala do Št. Vida na Glini in potem po glinškem polju, med lepimi gozdovi, skritimi jezerci. Povsod pa smo videli turiste, ki so se sončili v zelenem okolju in uživali v svežem zraku. Krenili smo prek nižje gorske planote v drugo dolino, v vas Urban. Tu je lep smučarski kraj Simonhoehe, v dolini pa seveda še eno koroško jezero. Ko se človek takole vozi po Koroški, imaš občutek, kot da se pelješ iz Medvod proti Topolu ali pa po Poljanski dolini. Po daljšem opoldanskem počitku smo prispeli do Borškega jezera (boršthosta), ki leži nekaj višje kot Vrbsko jezero. Vrli Korošci so z nasipom dvignili nivo jezera, odtok vode speljali v cev in v hidrocen-tralo, nato pa v Vrbsko jezero. S tem so ubili dve muhi na en mah: imajo elektriko in nivo vode na Vrbskem jezeru je dovolj visok, da je okolica vedno privlačna. Na hribu smo se ustavili in občudovali Vrbsko jezero in južno ležeče Karavanke. Posebno dobro smo videli Snežnik, Košuto, Golico. Spodaj na nižjem pobočju pa so ležale slovenske vasi. Spomnila sem se stare pesmi: Pojdem v Škufce, od tam pa v Mvakrje, tam pa prav bvakr je ... (tam pa prav luštno je). S tem sem spomnila le na pesem, ki sem jo slišala v mojih otroških letih na Koroškem. Tu je tudi znan smučarski vrh Kanzel, opremljen z žičnicami in gondolami. Na mali vzpetini stoji stari grad Lanzkron, dolgo, dolgo je bil ena sama razvalina, a so ga pridni Korošci obnovili in preuredili v hotel. Naša pot nas je vodila proti jugu, bližali smo se Magdalen-skemu jezeru in tu smo malo dlje počivali. To jezero pa je bilo tako privlačno, povsod same počitniške hišice, da bi kar najraje tu ostala za dolgo, dolgo. Naša zadnja razgledna točka je bil Humperški grad, od koder smo lahko opazovali dolino Drave in naše Karavanke so nam bile zelo blizu, da bi človek stegnil roko in pobožal njihove vrhove. Dan se je nagibal h koncu in mi smo krenili nazaj proti domu, a lepa zelena Koroška je ostala za nami. Seveda bomo še šli na Koroško, saj je za lepotami naše Gorenjske to edinstvena slovenska dežela. Na svidenje na naslednjem izletu Vaša Milka Pavšelj Otroci razveselimo dedka Mraza Novo leto je že čisto pred vrati in dedek Mraz na daljnem severu že pridno polni malhe in košare z najrazličnejšimi igračami in sladkarijami, da jih ponese med pridne otroke. A kaže, da je bilo v Avtotehni kaj malo pridnih, saj se Dedek ne more in ne more odločiti, da bi nas obiskal. Vsak dan napeto pričakujemo njegov telegram, a poštarja od nikoder. Tako nas je začelo že kar malo skrbeti. Brez Dedka Novo leto sploh ne bo Novo leto. Treba si je nekaj izmisliti, da bo vendarle prišel. In smo se prav vsi v Avtotehni zamislili in razmišljali vsak prosti trenutek. Teh pa ni bilo malo. In smo sklenili: Dedku bomo poslali cel kup risbic, karikatur, čisto kratkih pesmic in ugank. Take stvari ima Dedek, ki mu gre zaradi let tudi že malo na otročje, silno rad. Lani se je Matejevi karikaturi tako na glas smejal, da se je treslo pol Švedske (tista severna polovica), a ker je tisto na karikaturi čisto res, se danes trese vsa Jugoslavija. Zatorej hitro svinčnike v roke, saj imate prav malo časa. Vaše umetnije bomo namreč desetega decembra poslali Dedku na sever, nekaj najboljših pa bomo objavili na otroški strani v Glasilu. Glasilo pa Dedek vsak mesec skrbno in vse bolj zaskrbljeno prebere. Naj mu bo vsaj novoletno v razvedrilo. Novosti v Rdečem kotičku Skromni zbirki zbranih del utemeljiteljev delavskega gibanja Marxa, Engelsa, Lenina ter njihovih naslednikov, se je v zadnjih dveh letih pridružilo še nekaj zanimivih del z raznih področij marksistične misli, narodnoosvobodilnega boja, izobraževanja za samoupravljanje. Kljub temu je treba priznati, da Rdeči kotiček doslej ni imel pretirano veliko bralcev. Natančneje rečeno, doslej sem izposodila 23 knjig dvajsetim delavcem. Včasih najde kdo v knjižnic kakšno literaturo za svoj študij ob delu, za strokovno izpopolnjevanje, za samoupravljanje. Da bi vsaj malo povečali krog izposojevalcev naših knjig, objavljam seznam nekaterih novosti v naši knjižnici. E. Kardelj: Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja Svobodno združeno delo O sistemu samoupravnega planiranja Boj za priznanje in neodvisnost nove Jugoslavije (spomini) Tito: O liku komunista Marx-Engels-Lenin: O religiji in cerkvi G. Altman: Velika razprava o pomenu in ciljih neuvrščenosti Schreiber: Svetovni izziv iz zbirke Dokumenti: 11. kongres ZKJ Aktualna idejnopolitična vprašanja pridobivanja, razporejanja in delitve dohodka in sredstev za osebne dohodke Vloga in naloge OOZK v delegatskem sistemu, v TOZD in v krajevni skupnosti iz zbirke ČZDO Komunist: Zgodovinska vloga OF Spopad na Zaloški cesti 24. 4. 1920 Ustanovitev komunistične stranke v Sloveniji 11. 4. 1921 Stari pisker V mislih imam več načinov, kako povečati število knjig v naši mini-knjižnici, od katerih je trenutno najbolj zanimiv (in najcenejši) naslednji: Vsi se občasno udeležujemo raznih seminarjev za strokovno in družbenopolitično usposabljanje. Organizatorji nas obložijo z razno literaturo, ki jo sicer prelistamo, nato pa konča v kdo ve katerih predalih. Lepo bi bilo, če bi tovrstne knjige in brošure »spravili« v Rdeči kotiček in bi tako zmeraj vedeli, kje jih imamo, pa še sodelavci bi si jih lahko po potrebi ogledali. Pričakujem vaš odziv! In še tole: knjige si lahko izposodite vsak dan od 7. do 14. ure v 4. nadstropju, soba 11, lahko pa tudi telefonirate na 317 044 int. 76, pa bodo ob vašem prihodu knjige že pripravljene. Meta Batič ZAHVALA OB SMRTI MOJE TETE TEREZIJE AMBROŽIČ SE ZAHVALJUJEM SODELAVKAM ZA PODARJENO CVETJE IN SPREMSTVO NA NJENI ZADNJI POTI. Angelca Ambrožič Knjižni sejem v Avtotehni V sodelovanju z Avtotehno bo Založba Mladinska knjiga pripravila 16. decembra na Titovi 36 v sejni dvorani in 17. decembra na Celovški 228 veliko prodajno razstavo knjig. Predstavila nam bo del svojega knjižnega programa: od slikanic, namenjenih najmlajšim, preko mladinske, poljudnoznanstvene, družboslovne in marksistične literature ter mnogo priročnikov. Mladinska knjiga je, glede na število izdanih knjig, največja založba v Sloveniji in ena večjih v SFR Jugoslaviji. Ustanovljena je bila 1945. leta, svoje korenine pa je pognala v času revolucije in NOB. Od nekaj deset del, ki jih je izdala Založba v prvih letih po vojni, je razširila svoj program na nekaj sto naslovov letno. Razumljivo, da se vzporedno s tem veča tudi naklada in izboljšuje tehnična oprema knjig. S svojim programom se vključuje tudi v mednarodno založniško dejavnost, zlasti na področju poljudnoznanstvenih in enciklopedičnih izdaj. Prisluhniti želi potrebam naše socialistične samoupravne družbe, potrebam delovnih organizacij in posameznikov, sprejema pobude družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti. Pri oblikovanju knjižnega programa sodeluje tudi veliko število bralcev. Tako je Založba prav na osnovi anketiranih bralcev pripravila knjižno zbirko PETDESET NAJLEPŠIH, po izboru najmlajših bralcev pa ZLATO KNJIGO in ZLATO SLIKANICO. Dobra polovica našega programa je namenjena mladini. Najmlajšim so namenjene knjige in knjižice, ki izhajajo v zbirkah NAJDIHOJCA in PEDENJPED. Kratki teksti so bogato ilustrirani z deli naših priznanih umetnikov. Knjižice tako otroka informirajo ter ga s tekstom in ilustracijo vzgajajo. Učencem prvega in drugega razreda sta namenjeni ČEBELICA in MALA SLIKANICA. Njim sledijo zbirke: VELIKA SLIKANICA, DETELJICA in KLJUKCEVA KNJIŽNICA. Pravljice, ki jih radi berejo učenci srednje stopnje, izhajajo v zbirki ZLATA PTICA, ostale zgodbe za mladino te starostne stopnje pa v CICIBANOVI KNJIŽNICI. Posebej velja opozoriti na zbirke PELIKAN, OBRAZE in PIONIRJEVO KNJIŽNICO. To so poljudno znanstvene oziroma informativne slikanice, ki otrokom različnih starosti v sliki in besedi predstavljajo zanimive pojave iz narave, tehnike, znanosti, umetnosti, zgodovine in kulture. Pomenijo čudovito dopolnilo učbenikom, ker omogočajo učencem boljše razumevanje, poglabljanje in razširjanje snovi. Branju odraščajoče mladine so namenjene zbirke SINJI GALEB, ODISEJ, BISERI in KONDOR. Med najbolj znanimi zbirkami, po katerih sega že odraščajoča mladina, predvsem pa odrasli, so naslednje: LEVSTIKOV HRAM, KROG, NOVA SLOVENSKA KNJIGA, LIRIKA, HUMOR, ZDRAVSTVENE KNJIGE in VELIKI PRIROČNIKI. Poleg teh je seveda še niz zbirk in posameznih knjig, ki dopolnjujejo celotni program ZALOŽBE MK. Preveč suhoparno bi bilo pisati o posameznih knjigah, o zbirkah, o ilustracijah, opremi in tehnični izvedbi. Največ bodo povedale knjige same, le ogledati si jih bo potrebno. Posebej vam bomo predstavili knjige, ki so v letošnjem letu prejele Levstikovo nagrado in nagrado Mednarodnega knjižnega sejma v Beogradu. Vse razstavljene knjige boste lahko kupili z odplačevanjem v obrokih, dobili boste pa tudi 5-odstot-ni popust. In ne pozabite: DEDEK MRAZ JE PRED VRATI! ZADNJI LETOŠNJI PLANINSKI IZLET prišli ^ M odšli DSSS: Prišli: 1. 10. 1981 Mislej Walter 1. 10. 1981 Koprivc Stanka TOZD TRGOVINA, n. sub. o. Odšli: 7. 10. 1980 Bogdanovič Vladimir 31. 10. 1981 Slana Peter 31. 10. 1981 Uran Marjan TOZD SERVISI: Odšli: 9. 10. 1981 Bricelj Pavel 7. 10. 1981 Predalič Ljubomir 23. 10. 1981 Razpet Jožef Prišli: 1. 10. 1981 Zidar Andrej 8. 10. 1981 Kozin Alojz 19. 10. 1981 Razpet Jožef 20. 10. 1981 Živič Mario TOZD ZASTOPSTVA: Odšli: 31. 10. 1981 Obrenovič Ana 24. 10. 1981 Vujanovič Nenad — Beograd 31. 10. 1981 Ogorevc Hano 31. 10. 1981 Kuprešanin Vašo — Beograd 14. 10. 1981 Majdič Dušan Izdaja DO Avtotehna Ljubljana, n. sol. o., Ljubljana, Titova cesta 36. Ureja uredniški odbor: Meta Batič, Matija Cajhen, Jurij Černič (glavni in tehnični urednik), Borut Janovsky (odgovorni urednik), Katja Krmelj, Brane Masten, Lidija Mes-nik. Zvone Ogrinc, Vojko Spačal. Naslov uredništva: Titova 36, telefon 317-044. Tisk: Tiskarna Ljubljana v nakladi 900 izvodov. — Časopis prejemajo člani kolektiva, štipendisti in upokojenci brezplačno. časopis izhaja enkrat mesečno. — Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72. Planinsko društvo Matica, Ljubljana, je kot vsako leto konec oktobra tudi letos priredilo zadnji daljši izlet v naše gore. Bilo je kar 300 udeležencev tega izleta in AT smo zastopali samo najbolj vneti. Bilo nas je le 10, in to člani, družinski člani in upokojenci. Prijavilo se jih je sicer nekaj več, a kratek jutranji dež je nekatere zadržal doma. Nihče ni vedel, kam se bomo pravzaprav peljali. V šestih avtobusih smo zavil proti Viču in ugibali smer poti. Ali gremo na Nanos ali pa nazaj v Bizovik? No, na koncu Logatca smo zavili v desno in potem do Črnega vrha in še naprej do Predmeje. Izglodalo je, da bo vreme lepo, po dolini so se vile megle, a počasi se je zjasnilo in v daljavi smo videli Trnovski gozd. Ponekod je zapadel že sneg. Ustavili smo se v Predmeji in vodja izleta Luka nam je razložil smer izleta in končni cilj, kjer naj bi se popoldne zbrali ob skromni, a topli malici. Za dobro hojo v hrib je dobil vsak par vezalk. Ko smo se začeli vzpenjati na Čaven, sem opazila spomenik našemu izumitelju Resslu Jožetu, ki je pred več kot 120 leti izumil ladijski vijak in je bil graditelj prve ceste. Ta nadvse bister mož tedanjega časa je bil iz tega samotnega kraja in domačini so mu iz hvaležnosti postavili spomenik. Torej še vedno velja resnica, da se izumitelji rode v najbolj preprostih družinah. Naša pot nas je vodila po strmem bregu navgor na Čaven. Po dobri uri hoje smo pod seboj zagledali zeleno Vipavsko dolino, na levi se je razprostiral Trnovski gozd in daleč na desni Nanos. Šli smo dalje proti planinski koči, se tam malo okrepčali, malo poklepetali in si ogledovali okolico. Tu je bila tudi priložnost, da so se pozdravili stari planinci, ki redno hodijo v gore in planine. Saj se človek v taki množici ljudi kar zgubi in nekateri so se pogovarjali o prejšnjih izletih, o doseženih vrhovih in načrtovali nova srečanja v tem in naslednjem letu. Bila sem malo presenečena, saj sem videla večinoma starejše ljudi, vsi so bili planinci, že utrjeni v hoji v hribe, korajžni in hitri. Taki ljudje ljubijo naravo in zato radi hodijo v hribe, da si tako čim dlje ohranijo zdravje, saj življenje je gibanje in ne posedanje doma za televizorjem. V neznano Pot, ki smo jo imeli v načrtu pa je bila tudi del slovenske transverzale in nekateri so pridno žigosali svoje knjižice. Krenili smo dalje po položni gozdni poti in do čistine, zasijalo je sonce in planinci so dali duška veselju in začeli so vriskati. Vzpeli smo se na vrh Kucelj, od koder je bil prekrasen razgled na vse primorske hribe in doline. Najlepše pa je bilo naše morje. V soncu se je lesketalo v srebrno zlatem siju tja dol do Istre. Na desni je bila Gorica in njena zelena okolica. Potem smo se napotili navzdol, vreme se je hitro spremenilo in začelo je snežiti, a ni bilo hudega, saj je bilo le »babje pšeno«. Naša pot navzdol pa je bila dolga, saj smo hodili menda kar 4 ure, da MINI ANKETA smo prispeli mimo prvih zaselkov v nižino, do šole v malem kraju Črnice. Tu nas je čakala skromna malica in mlado vino. Utrujeni smo posedli na klopi in štore, a nobenemu ni bilo žal dolge poti, ki smo jo prehodili. Ker je to bil letošnji zadnji daljši izlet v naše planine, je Planinsko društvo priredilo žrebanje za najbolj vnete udeležence izletov. Nagrada pa so bili zlati čevlji, kot spomin za vse letos prehojene planine, težke korake med skalami in v snegu. Seveda mi od AT nismo dobili listkov za žrebanje, saj premalo hodimo na planinske izlete. Dan se je nagibal h koncu in odpeljali smo se proti domu, med potjo je močno deževalo, mi pa smo sedeli v avtobusih in premlevali dolgo pot, ki smo jo prehodili. Upam, da se bomo še skupaj udeležili kakih izletov, če ne sami v AT, pa s Planinskim društvom Matica, Ljubljana. Na svidenje prihodnjič! članica PD Milka Pavšelj Kam s prikolicami? V kratkem se nam bo uresničila velika želja: kupili bomo tri počitniške prikolice. Odločili smo se za model IMV Adria de Luxe 500, ki bo s petimi ležišči dovolj prostorna in udobna tudi za večje družine. Cena prikolice je 151.446 din in če to pomnožimo s tri ter prištejemo še ceno treh baldahinov, treh hladilnikov in druge opreme, bo predvideni znesek zadostoval le v primeru, če ne bo večjih podražitev. Nove prikolice postavljajo pred nas tudi nov problem: kam jih postaviti, da boste vsi zadovoljni. Odločili smo se za mini anketo, ki naj bi nam povedala vaše želje. No, že v začetku razmišljanja nam je jasno, da želimo pogledati na naše otoke in da tudi nudisti potrebujejo dodatno prikolico. Pričakujemo, širok odziv, ki bo omogočil uresničenje vaših želja. VPRAŠALNIK 1. Želim, da postavimo prikolico v naslednji nudistični kamp: a) Vrsar b) Ulika c) ................... 2. Želim, da postavimo dve prikolici v naslednjem kampu: a) Lopar •— Rajska plaža (otok Rab) b) Cikat (otok Mali Lošinj) c) Punta križa (otok Cres) č) Mareda — Novigrad d) ................... Obkrožite variante, ki so vam všeč, izrežite vprašalnik in ga pošljite v službo za družbeni standard, Titova 36. Upoštevali bomo vse tiste predloge, ki bodo prispeli do 20. 12. 1981. Meta Batič