številka 17 četrtek, 30. aprila 1998 160 tolarjev Gorenje Posočju Podarili 50 kuhalnih aparate^ ^.JI Velenje, Ljubljana, 24. aprila -Predstavniki Gorenja so izročili Rdečemu križu Slovenije 50 plinskih kuhalnih aparatov kot pomoč najhuje prizadetim po močnem potresu v Posočju. "Štedilniki so plinski in primerni za bivalnike, prikolice, šotore, začasna prebivališča," je ob predaji povedal Vojko Zupane, predstavnik Gorenja za odnose z javnostmi. V imenu Rdečega križa Slovenije je darilo Gorenja, vredno okoli en milijon tolarjev, prevzela Darja Horvat, namcstnica generalnega sekretaija RKS. Ob tem je izrazila zadovoljstvo in dodala, da prihaja darilo v pravem času. Štedilnike so namreč takoj poslali v kraje, kjer jih najbolj potrebujejo. ■ Hinko Jerčič Predstavniki Gorenja so v zbirnem centru RKS v Ljubljani izročili 50 štedilnikov za prizadete v Posočju. Na sliki: Vojko Zupane in Darja Horvat. gorenje Prireditev lahko skazi le dež! Prvi maj na Graški gori Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Velenje že vrsto let za občane Šaleške in Zgornje Savinjske doline pripravlja prvomajska srečanja na Graški gori in tudi letos, na praznični dan, bo tako. Srečanje, pravijo, lahko skazi le dež. V Velenju, Šoštanju, Šmartnem ob Paki, Mozirju, Nazarjah, Ljubnem, Lučah in v Gornjem Gradu bodo prebivalcem praznično razpoloženje z budnico pričarali Pihalni orkester Premogovnika Velenje, Pihalna godba Šoštanj in Godba na pihala Zgornje Savinjske doline. Na Graški gori bodo srečanje začeli ob 11. uri s kulturnim programom in pozdravom slavnostnega govornika Sandija Bartola, sekretarja Sindikata delavcev trgovine Slovenije, pol ure za tem bodo položili cvetje k spomeniku Nošenje ranjencev, ob 12.30 pa bo trim pohod z Graške gore na Jesenjakov hrib. Za veselo razpoloženje bo na srečanju do 17. ure skrbel ansambel Sredenšek. Avtobusi bodo udeležence iz Velenja do Plešivca vozili od 9. ure najprej vsakih 30 minut s postaj Pesje, Foitova, Gorica, Bevče, Nama, Tržnica in Rudarski dom, iz Šoštanja bo avtobus odpeljal ob 9.30 z avtobusne postaje. Iz Plešivca v dolino pa bodo avtobusi vozili od 15. do 17. ure. V Zgornji Savinjski dolini se že vrsto let v praznovanje vključujejo z maratonom, 24 ur malega nogometa na igrišču Vrbovec v Nazarjah. Začeli ga bodo v četrtek, 30. aprila ob 18. uri in sklenili naslednji dan ob 18. uri. O prvomajskih prireditvah še na 23. strani. ■ mkp Okras mesta - nova galerija Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije ŠOŠTANJ, 23. aprila - Od četrtka je Šoštanj bogatejši za novo ga- dogodke, napolnili ga bodo z življenjem. Pravijo, da ne bo služil samo lerijo. Odprli sojo na Trgu bratov Mravljakov 7, vanjo pa posta- kot razstavni prostor. ■ mkp, posnetek: vos vili kiparska dela največjega šaleškega umetnika Ivana r"~..........* ,.UHjy«BlM8MM Napotnika. O kiparju in njego- jt^ M**"" ' » , vem deluje obiskovalcem, zbra- MMHf * lo se jih je zelo veliko, sprego- | I VMk vorila umetnostna zgodovinarka j jI Milena Koren - Božiček, galerijo ! JHHfc X., J pa je otvorili župan Šoštanja | »^H^P Jf j J . I Bogdan Menih. ^ -JHp1 ' i 4 I I Izredno lep prostor bo ji -IKS^MIl^^B^. : t i;, gjm Soštanjčanom služil kot primer- no mesto za prihodnje kulturne ^ijL ' 1HH območna organizacija Velenje [ 0 f iskrene iestitke C ob 7. maju - mednarodnem prazniku deia! Nasvidenje na prvomajskem srečanju delovnih ljudi in občanov na Graški gori! Vreme Rahle padavine s poslabšanjem. J 9770350556014 ______ » 2 NAS CAS DOGODKI 30. aprila 19«S Vaška skupnost Gorenje Ljubno ob Savinji Prvi milijoni za šolo Ljubenski občinski svetniki so na redni seji minuli četrtek veliko pozornosti namenili spremembam in dopolnitvam prostorskih sestavin plana občine Ljubno, obravnavali pa so seveda tudi ostale zadeve. Od ministrstva za šolstvo in šport so končno dobili prvih 13 milijonov tolarjev za dograditev tamkajšnje osnovne šole, za kar so sami izglasovali samoprispevek. Prvi del dograditve bodo opravili med letošnjimi poletnimi počitnicami, za izvajalca pa so na seji potrdili šošfanjski Cigrad. Pomoč Zgornjemu Posočju Na Ljubnem ob Savinji še niso pozabili na katastrofalno poplavo leta 1990, prav tako dobro vedo, da so jim pomagali mnogi prijatelji in dobrotniki. Zaradi tega tudi ob potresu v Zgornjem Posočju niso ostali ravnodušni. Na seji občinskega sveta so svetniki na predlog županje brez odlašanja sprejeli sklep, da pomagajo po svojih močeh. Tako so v torek in včeraj, akcija traja še danes, v prostorih občinske uprave zbirali denar in evidentirali prispevke v lesu za pomoč prizadetim prebivalcem. Kdor hitro da, dvakrat da, pravijo, sicer pa bi celotno akcijo usklajeval Rdeči križ. Asfaltna prevleka sredi maja V bližnji prihodnosti se bodo veselili prebivalci zaselka Savina pri Ljubnem. Poldrugega kilometra asfaltirane ceste namreč, za katero so z veliko vnemo in mnogimi prostovoljnimi urami sami uredili spodnji ustroj. Občina Ljubno je ustrezno pogodbo že podpisala in izvajalci bodo asfaltno prevleko položili sredi maja. ■ ip Luče ob Savinji Nove posodobitve V Lučah ob Savinji nov večnamenski gasilski dom z dneva v dan dobiva lepšo podobo. Pošta se bo v nove prostore preselila že junija, v celoti pa bodo dela sklenili jeseni. Med ostalim bodo kmalu nadaljevali tudi gradnjo sistema ogrevanja na plin, tudi v letošnjem letu pa niso pozabili na posodabljanje krajevnih cest. Tako bodo kmalu stekla dela na 5 kilometrov dolgem odseku v zaselek Krnica, ki bo tako končno dobil asfalt, za izvajalca pa so izbrali celjsko cestno podjetje. Srečno so odpravili tudi zaplet z lastnico zemljišča ob cesti v Robanov kot in tudi tam se obeta poldrugi kilometer posodobljene ceste. Čakajo le še na mnenje celjskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. mjp Društvo za boj proti raku Velenje Znova delamo! Velenje, 22. aprila - Čeprav so Društvo za boj proti raku Velenje ustanovili pred desetletjem, v zadnjih petih letih njegovega delovanja ni bilo čutiti. Zato so toliko bolj spodbudni obeti, ki jih je bilo moč slišati na rednem zboru društva v veliki dvorani Zdravstvenega doma Velenje. Na njem so namreč na novo zastavili smeri delovanja. Njegova predsednica je dr. Ksenija Kardoš -Mohorko, osnovne aktivnosti približno 350 članov (predvsem so ti iz podjetij , šol, vrtcev) pa bodo izhajale iz vseslovenskega programa Slovenija 2000 in rak. "Smo regijsko društvo, ki delujemo na območju upravnih enot Velenje in Mozirje. To ni strokovno združenje, ampak so lahko naši člani vsi - bolniki z diagnozo rak, tisti, ki so z njimi povezani tako ali drugače, ali pa želijo biti samo družbeno aktivni. Po svojih zmožnostih se bomo vključevali v uresničevanje programa zveze tovrstnih društev Slovenije, kar pomeni, da bomo tudi na našem področju izvajali akcije, ki naj bi pripomogli k 15-odstotnem zmanjšanju umrljivosti za rakom v Sloveniji do leta 2000," nam je povedala Mohorkova. Sem sodijo predvsem osveščanje prebivalstva z raznimi publikacijami, zdravstvena predavanja, informiranje članov in podobno. Poleg že utečenih akcij zveze, najbolj sprejemljive za člane velenjskega društva za boj proti raku, se bodo vključili tudi v nekatere njene nove. Med drugim pa načrtujejo še nekaj povsem svojih aktivnosti. Mednje zagotovo sodi povezovanje s sorodnimi društvi v tem okolju. Sicer pa se bodo o konkretnejših smernicah delovanja dogovorili na eni od prvih sej novo imenovanega izvršnega odbora društva. ■ tp Kamnolom, plinske cisterne, igrišče, pločnik... c v entm Gorenje, 21. aprila - Sklic zbora krajanov vaške skupnosti Gorenja brez dnevnega reda in s seznamom povabljenih je obetal kar zanimivo srečanje krajanov z županom Ivom Rakunom, predsednikom sveta občine Šmartno ob Paki Bojanom Klad-nikom in direktorjem tamkajšnjega obrata Keramike podjetja Gorenje Notranja oprema Velenje Petrom Letonjem. V več kot dve uri in pol trajajoči razpravi o vprašanjih, ki žulijo krajane, pa najbrž maloštevilni udeleženci niso slišali odgovorov, ki bi si jih želeli. Pravzaprav niso slišali nič novega, kar ne bi vedeli že pred tem. Kot je v uvodu povedal predsednik vaške skupnosti Gorenje Martin Ažman so na seji odbora skupnosti izoblikovali nekaj vprašanj, na katere so želeli konkretne odgovore. In kaj so izvedeli? Tako Rakun kot Kladnik sta povedala, da odgovora, katere naloge bodo lahko letos uresničili, ne moreta dati, ker svet do sklica zbora krajanov predloga letošnjega občinskega proračuna še ni sprejel. Zagotovo vsega iz plana "želja" vaške skupnosti ne bo mogoče uresničiti. Pobuda o izgradnji pločnika skozi Gorenje je že med njimi, pa čeprav so udeleženci zbora še tako dokazovali, da je promet skozi Gorenje precej bolj gost kot drugje v občini. Tudi otrok, ki hodijo po nezavarovanih površinah ob cesti brez kakršnihkoli oznak, ki bi pripomogle k njihovi večji varnosti, ni zanemarljivo malo. Je pač tako, da so v drugih vaških skupnostih prej izkazali potrebo po izgradnji pločnikov in zanje imajo izdelane projekte. Že ti bodo prevelik zalogaj za občino in ga v celoti ne bodo mogli uresničiti letos. Igrišče (za njegovo ureditev je občina že namenila 100 tisoč tolarjev) bodo imeli, ko bodo zanj našli primeren prostor.Takrat bo višino do sedaj vloženega denarja in truda prispeval obrat Keramike, saj je predviden prostor občina namenila za načrtovano izgradnjo njegovih novih proizvodnih prostorov. Ključa, s katerim bi lahko uredili sanacijo kamnoloma, kar zahtevajo krajani že nekaj časa, občina nima. Ta je v rokah republike in Vegrada kot lastnika. Na obzorju tudi ni iz- gradnje plinifikacije. Prizadevanja za kakovostnejšo pitno vodo potekajo, o ponovni pridobitvi volišča bo odločala volilna komisija. Glede varnosti cistern za hrambo plina jim je Peter Leton-ja zatrdij, da zagotavljajo v podjetju najvišjo stopnjo varnosti, in da tudi sami iščejo druge energetske vire. Med drugim pa so še izvedeli, da je prostor za obvoznico za Gorenje v novih prostorskih dokumentih predviden. ■ tp Zbora se je v domu krajanov v Gorenju od menda 47 udeležilo le 12 krajanov. Tako mislim Ali je bilo 12 krajanov, ki seje udeležilo torkovega "srečanja" z vodstvom občine, obrata Keramike ter predsedniki nekaterih političnih strank v občini Šmartno ob Paki, zadovoljnih s tistim, kar so slišali, ne vemo. Brez slabe vesti pa se lahko pridružimo mnenju nekaterih, da je bil zbor, ki bi ga menda po pravilih moral sklicati župan, razen v izjemnih primerih, slabo organizacijsko in tudi sicer pripravljen. Občutka o izsiljenem sklicali zato, ker je izmenjava mnenj, stališč med vodstvom občine (predvsem županom), odborom vaške skupnosti (predsednikom) in med nekaterimi krajani ter še kom dokaj težka, se človek ne more znebiti. Obratne smeri dogovarjanja, usklajevanja, dopovedovanja in izmenjave stališč kot bi bila vsaj za nekatere logična, si kljub spoštovanju demokracije, ne znamo razložiti. Zakaj je temu tako, pa je najbrž drugo vprašanje. Onesnažen zrak v Nazarjah Se res jezi le pescica krajanov? Prebivalci Nazarij in okolice se že desetletja jezijo zaradi preveč onesnaženega zraka, vir te težave pa je seveda tamkajšnja lesna industrija. Zato je toliko bolj nerazumljivo, da se je prejšnji četrtek .v dvorani delavskega doma zbralo tako malo krajanov. Odbor za varstvo narave pri nazarskem občinskem svetu je namreč v goste povabil Emila Šterbenka iz velenjskega ERICA, ki je prisotnim predstavil usmeritve za izboljšanje zraka in okolja v Nazarjah na podlagi izkušenj iz Šaleške doline. Za tako perečo temo je bilo 28 prisotnih vsekakor daleč premalo, še posebej, če v to številko štejemo še župana, občinske svetnike, člane odbora za varstvo narave, predstavnike lesne industrije,v novinarje in še koga. Emil Šterbenk je najprej nazorno predstavil napore v Šaleški dolini na okoljskem področju, posebej pri skrbi za vode in zrak. V kasnejšem razgovoru, ki so ga domačini med seboj kar lepo "segreli," je vseeno prevladala strpnost, ki je tudi navrgla nekaj koristnih napotkov za bodoče napore. Prav strpnost, razumevanje in sodelovanje vseh vpletenih je prvi napotek in obenem pogoj, da se bo stanje vendarle še izboljšalo, saj se preko noči tega ne da storiti. Tudi veliko sredstev je potrebnih za uresničitev takšne naloge, zato je skupen nastop še toliko bolj nujen. mjp U LJUBLJANA - Slovenska vlada je potrdila, da bo splošna stopnja davka na dodano vrednost 19, znižana 8 odstotkov, s tem in s trošarino pa naj bi od 1. julija 1999 nadomestili sedanje prometne davke in carino; davek na izplačane plače ostaja, uvedba novega davka pa bo inflacijo povečala za 10 odstotkov. LJUBLJANA - Za gradnjo avtocest bomo v naslednjih devetih letih namenili 20 odstotkov (doslej 16) maloprodajne cene bencina in dizelskih goriv in samo letos naj bi z bencinskim tolarjem zbrali 23,8 milijarde tolarjev, poslanci državnega zbora pa so ob tem zahtevali, da bi del tega denarja namenili za obnovo državnih cest. MARIBOR - Tudi na drugi dražbi niso prodali celotnega premoženja, ki je bilo tokrat ocenjeno na 20 milijard tolarjev, torej 7 manj kot na prvi dražbi, predvideni naslednji dražbi v juniju pa bodo ceno gotovo še znižali, druga dražba pa je traja vsega 3 minute. LJUBLJANA - Leta 2010 naj bi slovenska vojska štela 33.000 mož, tretjina od tega, torej 11.000 vojakov, pa naj bi bilo poklicnih. KANIN - Na kaninskih smučiščih je trenutno še okoli 3 metre snega in v Bovcu zatrjujejo, da bo smuka možna vsaj do konca maja. NEGOVA - V soboto je katastrofalni požar zajsil hišo negovskega dobrotnika in nekdanjega predsedniškega kandidata, pokojnega Ivana Krambergerja; škode na povsem uničenem zgornjem delu velike stavbe je po neuradnih ocenah za okoli 7 milijonov tolarjev, vzrok požara pa do torka še ni bil znan. CELJE - Vsi Celjani, ki bodo pogodbo z javnim podjetjem Energetika o priključitvi na plinovodno omrežje podpisali do 15. oktobra, bodo dobili priključek zastonj. Praznik, ki ima vse manj privržencev Dela je sicer vse manj, praznik dela pa še vseeno slavimo. Nekateri v spomin na čas, ko so še imeli delo, drugi v upanju, da ga bodo {spet) imeli. In medtem, ko nas statistika prepričuje, da proizvodnja narašča, še vedno narašča tudi število brezposelnih. Ampak prav tej naši ljubi državi in njeni birokraciji se lahko zahvalimo, da število takih, ki nimajo dela, ni še večje. Na srečo se namreč vsaj državna uprava in dniga birokracija uspešno kadrovsko redi. Če se ne bi, bi bila gneča na zavodih za zaposlovanje še veliko večja in še več bi bilo takih, ki bi dvomili v smoter praznovanja praznika dela. Seveda se najdejo vedno godrnjači, ki pravijo, da bi lahko za denar, ki ga razdajamo naraščajoči birokraciji, "zgradili " veliko novih produktivnih delovnih mest. Zgradili pa bmo avto cestno ožilje. To je zdaj že jasno in poslansko potrjeno. Razprava je sicer spominjala na rek "tresla se je gora ", po glasovanju se je izkazalo, "da se je rodila miš". Izgradnja avto cestnega omrežja bo sicer dvakrat dražja, kot so najprej načrtovali, ampak kaj je to za nas, ki nas zaradi fenomena bencinskega tolarja dajejo za zgled celo ponekod na zahodu. Ta tolar bomo plačevali še veliko let, tudi še potem, ko naj bi gradbinci končali delo. Treba bo seveda še povrniti dolgove, ki si jih bomo za premostitev najeli v tujini. Letošnji prvi maj in uspelo glasovanje o spremembi avto cestnega načrta bomo pri nas letos proslavili še z enim dogodkom. 1. maja bo namreč začel veljati nov zakon o varnosti cestnega prometa. Ta naj bi voznike bolj streznil, sicer jih bo postavil na noge. Mnoge bo gotovo tudi pomladil. Če bodo zaradi prehudih prekrškov morah ponovno opravljati vozniški izpit, bodo postali mladi vozniki. Seveda z vsemi "prednostmi", kijih to prinaša. Tisti, ki verjamejo, da bodo vsi vozniki spoštovali nova pravila, pravijo, da se bo 1. maja pri ms promet ustavil. Promet na cestah in v gostinskih lokalih. Prvomajski prazniki bodo bolj veseli tudi v krajih, kjer jim je ustavno sodišče vendarle dovolilo, da bodo na referendumih izrazili svojo voljo za ustanovitev nove samostojne občine. V tej odločitvi seji res izkazalo, da je ustavno sodišče nad vsemi, povsem neodvisno. Svoje odločanje namreč ni prilagodilo že razpisanim referendumom, tako da smo zaradi tega vrgli nekaj denarja skozi okno, ampak denar (očitno) vedno le ni vse. Na našem širšem Območju se bodza novo občino odločali le v enem primem in sicer v Dobju v sedanji šentjurski občini. Je pa ustavno sodišče končno ugodilo željam in zahtevam krajanov Prihove in jim dovolilo, da se izrečejo o izločitvi iz Mozirja in priključitvi k Nazarjam. ■ (k) 30. aprila 1998 AKTUALNO NAS VAS 3 Slovenski notranji minister Mirko Bandeij na delovnem obisku v Velenju Podpora Savinjsko-šaleški regiji Velenje, 21. aprila - Med obiskom v Velenju se je slovenski notranji minister Mirko Bandeij sestal z vodstvom velenjske policijske postaje, kjer so namenili osrednjo pozornost uresničevanju novega zakona o rarnosti cestnega prometa, ki bo začel veljati jutri. Policisti so pripravljeni na poostren nadzor. Od novega zakona, kije oster-kazni so zelo visoke -, minister veliko pričakuje. Z njim želijo prisiliti voznike, da bi vožnjo prilagodili cestnim razmeram, da bi vozili počasneje (ocenjujejo, da bi se število prometnih nesreč, če bi povprečno hitrost zmanjšali za deset kilometrov na uro, prepolovilo), trezni in bolj previdno. "Kaznovalna politika je usmerjena v poglavitna vzroka prometnih nesreč, to sta vožnja pod vplivom alkohola in prehitra vožnja," je poudaril minister Bandeij. Ob srečanju z delavci velenjske enote državne uprave, pa je poudaril, da je težko ocenjeva-tidelo tistih, za katere ljudje mi- slijo, da jim morajo biti vedno na voljo. Z doseženi rezultati je bil zadovoljen, še posebej, ker naloge opravljajo z majhno ekipo. Še največ težav imajo na področju urejanja prostora, torej izdajanja lokacijskih in gradbenih dovoljenj, kjer trajajo postopki zaradi skromne kadrovske zasedbe nekoliko dlje. Minister Bandeij seje sestal tudi s predstavniki mestnega odbora LDS. Poleg aktualnih tem s področja notranjih zadev in učinkovitosti izvajanja zakonodaje so se še posebej poglobili v oblikovanje novih regij in pokrajin. Ministru Bandlju so predstavili zahtevo tega območja po oblikovanju Savinjsko-šaleške regije. Njegovo temeljno stališče je sicer, da morajo biti regije takšne, da so obvladljive, racionalne in trdne. "Vsekakor naj ljudje odločajo o tem, ali želijo imeti regijo. Ko o tem odločajo, morajo tudi vedeti, kaj jim bo ta regija prinesla, s katerimi vzvodi bodo razpolagali in kolikšno bo takšno odločanje o lastnih zadevah tudi stalo. V vsakem Minister Bandeij (prvi z desne) je bil tudi gost Radia Velenje, na sredini šef njegovega kabineta Žarko Bogulič, prvi z leve predsednik mestnega odbora LDS Velenje Drago Martinšek primeru mislim, da je treba Slovenijo decentralizirati in vrsto nalog iz dosedanjih vladnih kabinetov prenesti na teren, torej tja, kjer nastajajo. Mislim, daje Slovenija tako majhna, da je nesmiselno, da bi jo razdeljevali na preveč regij, realnih je tam okoli 11," je dejal minister Bandeij. Ob koncu je prevladala trdna odločitev, da bodo storili vse, kar je mogoče, da oblikujejo Savinjsko-šaleško regijo. Po njihovo se bo ta prostor lahko le tako bolj uveljavil in kreativno soodločal pri razvoju Slovenije. Pri vsem tem jim je minister obljubil vso podporo. ■ Mira Zakošek Spoštovani občani Kredite po neugodnih obrestnih merah lahko odplačate z gotovinskimi krediti naše banke po nizkih obrestnih merah, in sicer: - pri kratkoročnih kreditih do enega leta že od T+6% letno in - pri dolgoročnih kreditih od 2 do 5 let že od T+8,5% letno. Gotovina pa vam omogoča tudi nakup blaga ali plačilo storitev s popustom! Krediti so na voljo TAKOJ. © /O J banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke telefon 063 854 251, interna 249 in 303, faks 063 859 106 Šolski center Velenje Poklicna in tehniška šola SCV Mednarodno priznanje za mlade Učenje je delo tudi Ljubljana, 24. in 25. aprila -V prostorih Britanskega Šveta v Ljubljani so na srečanju sodelujočih v mednarodnem programu za mlade The world award med drugim podelili priznanja tudi sedmim dijakom Šolskega centra \ %aje. Spela Jezernik, Urša ]m\ič, Laura Lukavačkič, Ima Kovačevič, Mojca Rep, Petra Jelen, Adam Kavšek so bili dobitniki bronastega med- narodnega priznanja, prejeli pa so ga za aktivnosti v svojem prostem času. Njihova mentorica Alenka Čas je ob tej priložnosti povedala, da program The vvorld award poteka v okviru Svetovne organizacije za mednarodno priznanje mladim iz Anglije že 40 let. V svetu je zelo uveljavljen in za mlade predstavlja veliko vrednost. Vanj je vključenih že približno 60 držav sveta. V Sloveniji so ga uvedli prav s pomočjo Šolskega centra Velenje in - po besedah Časove -so s skupino dijakov za zdaj še edini, ki v tem programu sodelujejo ter vztrajajo že dve leti. Program ni tekmovalen, vsebine pa se nanašajo na dobrodelne aktivnosti mladih, različne odprave (večdnevne kolesarske, planinske, pohodniške ...), spretnosti in vrednote ter športno rekreacijo. Namenjen je mladostnikom do 25. leta starosti, ima tri nivoje zahtevnosti, pri vseh področjih pa je zelo pomemben osebni napredek kandidata v okviru posameznih aktivnosti. Dobitniki zlatega tovrstnega priznanja imajo v svetu prednost pri izbiri zaposlitve. Časova je povedala, da se o tej smeri pogovarjajo tudi z Gospodarsko zbornico Slovenije. ■ tp Pogovor z državnim svetnikom dr. Vladimirjem Korunom Nevtralna Slovenija bi bila varna država Interese krajanov Šaleške in Zgornjesavinjske doline zastopa v državnem svetu dr. Vladimir Korun. V petih mesecih, kar opravlja to dolžnost, se je povezal z večino občinskih svetov, saj želi dobro poznati njihovo problematiko in jo tudi sproti prenašati v najvišje državne organe. Tu še zlasti izstopa kot zagrizen nasprotnik priključitve Slovenije NATO. - Zakaj tako zelo nasprotujete tej priključitvi? Dr. Vladimir Korun:"Mislim, da bi bila Slovenija varna država tudi, če bi razglasila nevtralnost po švicarskem oziroma avstrijskem vzorcu. Zgodovinska praksa dokazuje, da obema nevtralnost koristi, še posebej v monetarnem, ekonomskem in gospodarskem pogledu. Poleg tega je vključevanje v NATO zelo drago." - Bolj ali manj ste pri teh svojih prizadevanjih osamljeni! Dr. Vladimir Korun: "Od izvršne oblasti podpore tudi nisem pričakoval, vendar pa moram reči, da so moje pripombe vendar naletele na plodna tla. Zadovoljen sem, da smo omenjeno strategijo dopolnili s priporočilom, da o vključevanju Slovenije odločajo neposredno volivci in s tem pokazali, da nam ni vseeno, kaj bo s slovensko državo, ko bo, če bo, postala članica NATO." -O mnogih pobudah, ki ste jih posredovali državnemu svetu, smo v našem časopisu poročali. Zadnja je bila tista o enakopravnejšem obravnavanju cestnega in železniškega prometa. Kakšna je usoda te pobude? Dr. Vladimir Korun: "Vesel sem, s pobudo sem uspel." -In kdaj lahko pričakujemo izgradnjo železnice iz Velenja na Koroško? Dr. Vladimir Korun: "Prizadeval si bom, da bo tudi ta dobila podporo v ustreznih državnih dokumentih." - Znani ste tudi po tem, da se ne zadovoljite z vsakim odgovorom. Te dni ste protestirali proti odgovoru zunanjega ministra. Dr. Vladimir Korun: "Nikakor se ne morem strinjati, da izgubljamo slovensko ozemlje tako, da pristajamo, da sosedje razrešujejo najosnovnejše probleme našega obmejnega prebivalstva, s tem pa nenadzorovano dobivajo na teh območjih oblast. Problem je velik in očiten, zunanji minister pa na moje opozorilo ni ustrezno reagiral, zato sem na zadnjem svetu to problematiko ponovno iznesel." Dr. Vladimir Korun - Kakšne so vaše petmesečne svetniške izkušnje? Dr. Vladimir Korun: "Z nemalo skromnosti lahko rečem, da sodim med bolj aktivne svetnike . Ne mine seja, da ne bi vložil pobud, s katerimi skušam vplivati na ustreznejši način zakonodajnega dela in krepitve državnega sveta. Vesel sem, da smo bili povabljeni, da sodelujemo pri delu državnozborske komisije, ki dopolnjuje in usklajuje poslovnik državnega zbora. Skušali bomo vzpostaviti takšne rešitve, s katerimi bi bila pri odločanju zagotovljena aktivnejša vloga državnega sveta. Ocenjujem, da je to tudi prvi prispevek v smeri krepitve vloge državnega sveta na poti k bodoči dvodomnosti slovenskega parlamenta:" -Skupaj s svetnikom Brankom Grimsom ste predlagali sodelovanje s predstavniki nemškega zveznega parlamenta, s katerih organiziranostjo se v Sloveniji spogledujete? Dr. Vladimir Korun: "Najina pobuda je bila tudi sprejeta in predvidevam, da bomo še pred poletnimi počitnicami obiskali nemške kolege in tako neposredno proučili njihov postopek zakonodajnega delovanja, še posebej tisti del, ki se nanaša na aktivnosti zveznega sveta, izvršne oblasti in regijske organiziranosti, ki jo prav ta čas načrtujemo v Sloveniji. Seveda pa računam, da bomo na ta način navezali tudi prijateljske stike." - Obljubili ste dobro sodelovanje s sveti na območju, ki ga zastopate? Dr. Vladimir Korun: "Navezal sem stike z vsemi, z velenjskim sodelujem neposredno, saj sem tudi njegov član. Odzivi s terena pa so zelo različni, predvsem pa povezani s strankarsko opredeljenostjo. Vsekakor se odzovem prav vsaki pobudi s terena. Vesel bi bil, če bi jih bilo še več." ■ Mira Zakošek v obratovalnici Velenje, 20. aprila - V tem šolskem letu, natančneje 8. maja, bo zaključila šolski del izobraževanja v programu avtomehanik po tako imenovanem dvojnem sistemu prva generacija dijakov. Ob tej priložnosti so na Poklicni in tehniški strojni šoli Šolskega centra Velenje, kjer izobražujejo vajence, pripravili delovno srečanje, nanj pa povabili starše vajencev, delodajalce, predstavnike Območne obrtne in gospodarske zbornice Velenje. Vsi so bili zadovoljni nad doseženimi rezultati, kar nekaj skupnih naprezanj pa bo potrebnih pred začetkom pouka v prihodnjem šolskem letu za zagotovitev potrebnega števila dijakov v prvem letniku. Po mnenju direktorja Centra Petra Robida so doseženi rezultati v tem programu dobri, ni pa vsem še "zlezel pod kožo". Škoda bi bilo, če osmošolcev, ki bi se radi izobraževali po dualnem sistemu, tega zaradi premajhnega števila prijav (14), ne bi omogočili. Posebej je Peter Robida omenil pomen tesnejšega sodelovanja pri vzgoji in izobraževanju dijakov med starši, učitelji in nenazadnje tudi delodajalci. Kajti, potrebno seje učiti, saj danes ni dovolj le znanje, pridobljeno za kratek čas. Ob tem je med drugim še poudaril, da je učenje delo tudi v delavnicah. Kot smo slišali, je danes v prvem letniku avtomehanikov-vajencev 18 dijakov in večina med njimi bo ob koncu šolskega dela izobraževanja uspešna. Dosegajo boljše učne rezultate, kot so jih v osnovni šoli, in med triletnimi poklicnimi šolami Centra sodijo med najboljše prve letnike. Predstavnika obrtne in gospodarske zbornice Velenje Sonja Jamnikar in Božo Lednik sta poudarila, daje bilo pred uvedbo tega programa prelite precej vode, da so težave, ki spremljajo novost, razumljive. Niso pa pričakovali, da se bo država tako počasi odzvala na pobudo o spodbudah delodajalcem. V proračunu je menda zanje namenila 20 milijonov SIT, med delodajalce pa jih za zdaj še ni razdelila. So pa zato občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki prve v Sloveniji, ki so določene zneske v proračunih predvidele tudi za spodbude delodajalcem. Starši so izrazili zadovoljstvo nad tovrstnim načinom izobraževanja, zanimalo pa jih je med drugim, ali bo kdo nadzoroval izobraževanje vajencev v obratovalnicah. Ob koncu srečanja so se načelno še dogovorili o organizaciji pouka v prihodnjem šolskem letu, v katerem bodo imeli drugi letniki (po programu) 18 tednov šolskega izobraževanja, preostale štiri mesece pa vajeniškega. ■ Tp S srečanja staršev vajencev, predstavnikov delodajalcev in Šolskega centra Velenje •r -T 4 W VAS GOSPODARSTVO 30. aprila 1998 Dom za varstvo odraslih Velenje Le za odpravo čakalne dobe Decembra lani je Vlada Republike Slovenije sprejela nacionalni program razvoja socialnega varstva odraslih starejših oseb do leta 2005. Dva osrednja cilja ima: poleg dograditve mreže varstva starejših v ustanovah še pospešitev pomoči na domu. Občina Velenje na poziv iz Ljubljane za pripravo projektne naloge oziroma načrta za izgradnjo ali dograditev domov ter sprejem sklepa o sofinanciranju ni čakala. Ideja o nadzidavi zdravstvenega doma v Velenju naj bi pripomogla le k odpravi čakalnih vrst za sprejem v obstoječi dom za varstvo odraslih. Helena Imperl, direktorica velenjskega doma za varstvo odraslih, je povedala, daje delovna skupina, ki jo je imenoval župan Mestne občine Velenje Srečko Meh v začetku lanskega leta, na novembrski seji obravnavala več možnih lokacij za z-graditev dodatnih zmogljivosti doma za varstvo starejših občanov. Po sprejetju državnega projekta varstva do leta 2005 pa so svetniki velenjske občine na letošnji februarski seji sprejeli tudi sklep o 50-odstotnem sofinanciranju tovrstnih zmogljivosti po predračunski vrednosti. Denar za naložbo naj bi zagotovili v letih 1999 - 2003. "Med zamislimi je bila nekako najbolj sprejemljiva zamisel o nadzidavi zdravstvenega doma v Velenju. Po izdelani idejni skici naj bi v dislocirani enoti sedanjega socialnega zavoda za starejše občane uredili negovalni oddelek z 58 mesti. Ta projekt je sedaj na ustreznih državnih naslovih, ki bodo na osnovi prispelih predlogov iz vseh okolij v Sloveniji pripravili prednostni vrstni red naložb v socialne zavode do leta 2005. Kaj konkretno pomeni za nas 58 postelj, bomo lahko odgovorili takrat, ko bo to postalo dejstvo. Za zdaj ocenjujem, da bomo lahko s temi dodatnimi zmogljivostmi tekoče reševali potrebe po domskem varstvu." Ob tem je Imperlova izrazila zadovoljstvo, ker se je v začetku prejšnjega meseca sestala tudi že projektna skupina, skupaj s predstavniki Centra za socialno delo Velenje, ki je osrednjo pozornost namenila drugemu cilju nacionalnega programa socialnega varstva do leta 2005 - razvoju centra za pomoč na domu. "Država daje ob organiziranemu varstvo starejših v ustanovah poseben poudarek še aktivnostim, ki bodo omogočile ostati starejšim čimdlje v svojih domovih. Podpirala, kar pomeni tudi so- financirala bo deset, predvsem regijsko naravnanih centrov v Helena Imperl: "V zadnjem času se stvari glede varstva starejših občanov tudi v našem okolju spreminjajo na bolje." Sloveniji. To za naše okolje ni nič novega. Center za socialno delo namreč že nekaj let preko javnih del izvaja na domu gospodinjsko pomoč, delavka našega zavoda pa zdravstveno nego." Eno in drugo naj bi predstavljalo razvojno fazo v večletnih prizadevanjih za oblikovanje ge-rontološkega centra. Za slednjega v pravem pomenu besede bo vsemu navkljub potrebno razviti še kaj: od dnevnega bivanja v domu, iskanja novih, še pestrejših oblik nudenja varstva v ustanovah - stanovanjske skupnosti, gerontološko ambulanto, v kateri bo prisoten zdravnik 24 ur na dan in ne le trikrat na teden po 4 ure, kot imajo urejeno dežurstvo v njej sedaj. K čim višjim oblikam kakovostnega socialnega varstva in pomoči pa sodijo še priprava družine na starost, sosedska pomoč in podobno. "V tujini težijo k ohranjanju čim večje zasebnosti človeka, hkrati pa se mu želijo približati s čim več različnih dejavnosti. Moram reči, da imamo v našem domu glede na strukturo oskrbovancev razvite kar pestre dejavnosti. V domu delujejo gledališka, biblična skupina, skupina za samopomoč, pevski zbor, organiziramo družabne igre. Zdravstveno vodeni sta tako imenovani dementna skupina in skupina sladkornih bolnikov. Poleg notranjih se v življenje in delo naših varovancev pridno skozi celo leto vključujejo še zunanje skupine. 28 takih prireditev smo imeli lani," je sklenila pogovor Helena Imperl. ■ Tp Nekaj zanimivosti iz celjske bolnišnice Kljub manj naložbam vrsta novosti CELJE - Splošna bolnišnica Celje je tretja največja bolnišnica v Sloveniji. Gravitacijsko območje, ki ga pokriva s svojo dejavnostjo, obsega od 180 tisoč do 280 tisoč prebivalcev, odvisno od posameznega strokovnega področja. Vsako leto se v njej zdravi več kot 32 tisoč bolnikov, več kot četrt milijona jih pregledajo v 33 specialističnih ambulantah. V 23 bolniških oddelkih je bolnikom na voljo 829 postelj. Po zbranih podatkih približno 10.000 bolnikom opravijo v bolnišnici vsako leto težje, 20.000 pa lažje operativne posege. Pred dvema letoma se je v tej zdravstveni ustanovi rodilo 1848 otrok. Med skoraj 1500 zaposlenimi je 181 zdravnikov ( od teh je 120 specialistov, ostali so specializanti ali sekundarji) ter 670 medicinskih sester. Kljub več bolnikom nižja ležalna doba Število zdravljenih je bilo v primerjavi z letom 1996 večje za 5%, število bolniško oskrbnih dni pa so povečali le za 1,8% (250.988), kar pomeni znižanje ležalne dobe v primerjavi z lanskim letom na 7,52 dni. Posteljne zmogljivosti beležijo nekoliko manj kot 83% zasedenost. Po 7 letih brez izgub Po besedah vodstva bolnišnice so lani v tej zdravstveni ustanovi ustvarili več kot 7,6 milijarde tolarjev prihodka, kar je za 11,6% več kot leto prej. Večino prihodka jim je zagotovilo uresničevanje programa iz pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, približno 1,5% so zbrali z javnimi deli (samoplačniki, lekarna, transfuzije in prodaja znotraj bolnišnice), 2,57% pa so prihodki, ki so jih pridobili na tržišču. Za naložbe so lani namenili skoraj 1,3 milijarde tolarjev, letos pa nekaj manj. Od tega so namenili največ denarja (1,14 milijarde SIT) za srce bolnišnice - nov operacijski blok s petimi dvoranami, povsem nova sta tudi dva oddelka intenzivne medicine, med večje pridobitve pa uvrščajo tudi prenovitev urološkega in kardiološkega oddelka. Za letos načrtujejo manjši obseg naložb, prednost pa bodo imeli nakup RTG za diagnostiko pljuč, ultrazvočni aparat z rektalno sondo, kardiovasku-larni monitorji, holposkop, RTG za angiodiagnostiko in drugo. Poleg nevrologije, urologije, orinotologije, očesnega oddelka, infekcijskega, dermatološkega, rehabilitacijskega, transfuzije, laboratorija in lekarne bodo - po trditvah dr. Štefana Tisla, pomočnika direktorja za strokovne zadeve -na novo organizirali še pljučni oddelek ter zasnovali center za najsodobnejšo diagnostiko in obravnavo bolnika z žilnimi obolenji. Zaradi potreb, ki se kažejo v medregijskem prostoru, bodo razvijali tudi dodatne diagnostične in terapevtske metode pri zdravljenju bolezni srca. Nekateri vrhunsko opremljeni oddelki in strokovno usposobljen kader jim omogočajo, da pošiljajo na Klinični center v Ljubljano le od 2 do 7% vseh bolnikov. V dolgoročnem načrtu naložb so predvideli izgradnjo dializnega oddelka, dvigalo za otroški oddelek, izgradnjo oddelka C-l in lekarno. Največ denarja pa bodo namenili za dokončno ureditev več 13.000 kvadratnih metrov površin v novejšem delu bolniške zgradbe. Ščitnična ambulanta - slovenska posebnost V specialistični ambulanti za bolezni ščitnice je bila do nedavnega čakalna doba za pregled skoraj tri leta. Z drugačno organizacijo dela so jo uspeli zmanjšati na vsega 14 dni, kar je za slovenske razmere prava posebnost. Odslej tudi negovalne postelje Letos so v bolnišnici začeli poskusno uvajati tudi negovalne postelje. Namenili so jih predvsem občanom, potrebnim zdravstvene pomoči in nege, zlasti za čas med prazniki in letnim dopustom. Cena dnevnega bivanja na negovalni postelji je odvisna od nege začasnih varovancev, znaša pa od 6000 do 9000 tolarjev na dan. Z doplačilom do lepše sobe V celjski bolnišnici so ure- dili tudi 19 nadstandardnih bolniških sob za bolnike. Vse so enoposteljne, opremljene s telefoni in TV sprejemniki, devet sob ima tudi lastne sanitarije. Za bivanje v takšni sobi tistim, ki plačujejo pri nacionalni zdravstveni zavarovalnici nad-standardno zavarovanje, ni treba plačati ničesar, za druge velja doplačilo za bivanje, in sicer v nadstandardni sobi brez sanitarij 2500 SIT na dan, v sobi s sanitarijami pa še 1000 SIT na dan več. V bližnji prihodnosti naj bi uredili še 10 nadstandardnih sob. Uvajanje poroda sede Na ginekološko- porodniškem oddelku bodo z nakupom posebne postelje omogočili dokaj velikemu številu bodočih mamic porod sede. Z vključitvijo in uresničevanjem načel mednarodnega projekta s poudarkom na pomembnosti dojenja, pa se letos nadejajo pridobitve certifikata novorojenčku prijazna bolnišnica. Na oddelku otroške kirurgije tudi bolniki do 18.leta Zaradi pomanjkljivosti, ki so se pojavljale pri strokovni in organizacijski povezanosti pri zdravljenju otrok, bodo na oddelku otroške kirurgije ( po novem otroškem oddelku kirurških strok), zdravili vse osebe, stare do 18 let in jim s tem zagotovili enake strokovne in bivalne možnosti. ■ tp V APS posodabljajo poslovanje in opremo V primežu državnih ukrepov Avtoprevozništvo in servisi je eno tistih velenjskih podjetij, ki je uspešno sklenilo lastninsko preoblikovanje. Večinsko je v lasti zaposlenih, vso energijo in seveda tudi sredstva pa so zadnja leta namenjali posodobitvi poslovanja in opreme. Lastniki seveda pričakujejo tudi dividende in te jim je direktor Jakob Holešek obljubil konec letošnjega leta. "Letošnji plan smo optimistično zastavili, kar 35 odstotkov več hočemo ustvariti, in to predvsem na mednarodnem trgu. Nadaljevali bomo posodabljanje, ob koncu poslovnega leta pa bi radi prvič izplačali tudi dividende," pravi Jakob Holešek, ki pa k temu takoj dodaja, da njihove načrte že v začetku leta izničujejo vladni ukrepi, na katere nimajo vpliva, bodo pa močno obremenili njihovo poslovanje. Nenadno povišanje prometnega davka ni bilo mogoče takoj vračunati v cene. Prav tako tudi ne kar za 50 odstotkov dražjih cestnin (za težka tovorna vozila morajo ob registraciji v te namene odšteti pol milijona tolarjev), letos pa se je že dvakrat podražilo tudi gorivo, in to za višji odstotek dizel gorivo, ki ga uporabljamo v Sloveniji predvsemv industriji. "Nikakor nimam namena tarnati, a takšne vladne odločitve nam jemljejo energijo in seveda težko prislužen denar. Čas bi že bil, da bi v Sloveniji dolgoročno dorekli pogoje gospodarjenja," pravi Jakob Holešek. V podjetju imajo še veliko idej. Tako sodelujejo pri pripravi projekta ustreznejše ureditve mestnega prometa. Upajo, da bo občinska komisija zadevo kmalu dorekla, najkasneje do jeseni, saj želijo za te potrebe (seveda računajo, da bodo pridobili koncesijo) kupiti manjše avtobuse. Sicer pa so v začetku letošnjega leta močno izpopolnili vozni park, predvsem za mednarodni promet - odkupili so precej vozil Gorenja. Omeniti velja, da sodelujejo tudi pri pripravi projekta oblikovanja prevozniškega centra Velenje (zrasel naj bi na prostoru ESO Opreme, ki je v stečaju). Tu naj bi se skoncentrirala celotna prevozniška dejavnost tega območja, poleg avtoprevoz-niških podjetij bi našli tu prostor še zasebni prevozniki, ki bi jim, seveda, če bi to želeli, ponudili tudi celovite usluge. Poleg tega, da bi skoncerntirali to dejavnost, in ji zagotovili ustrezen parkirni prostor, bi lahko dodatno zaposlili, na začetku 50, kasneje pa sto delavcev, med njimi bi lahko bili v večini nekdanji delavci ESO Opreme, saj je njihova izobrazba ustrezna. ■ Mira Zakošek Direktor APS Jakob Holešek Sodobno mešanje betona Med Vegradove pomembne pridobitve sodi sodobna betonar-na. Postavili so jo v neposredni bližini svojega kamnoloma, v obratu Vemont. Na uro lahko povsem avtomatsko zmešajo 80 kubičnih metrov betona. Betonarno upravlja iz lepo urejene pisarne en sam delavec - na sliki je Ilija Rodič. Zadostijo lahko zahtevani slehernega naročnika, saj imajo sprogramiranih kar tisoč različni mešanic betona. 30. aprila 1998 OB PRAZNIKU ms (as s IPeter Glinšek leto dni po stečaju ESO Opreme jVrednota je ie delo, ki ima solidno ceno Prvi maj je delavski praznik. Je to potemtakem praznik tistih, ki delajo? Ali je lahko tudi praznik za tiste, ki ne? Teh je vse več, tako kot je tudi v medijih vse več poročil napisanih v slogu: "V februarju se je brezposelnost na območju povečala zaradi stečaja Gorenje Toplotne črpalke ter TRO tovarne rezalnega orodja Prevalje. Med brezposelne seje pri-I javilo 627 oseb, od tega 328 oseb zaradi stečaja, 35 trajnih I presežkov, 55 iskalcev prve zaposlitve, ostalim pa je prenehalo delovno razmeije za določen čas...". Eden tistih, ki jim I je lani maja (kakšna ironija!) prenehalo delo zaradi stečaja podjetja ESO Oprema je Peter Glinšek iz Velenja. I Po poklicu je strojni tehnik, v podjetju je deset let delal kot ključavničar, leto dni v komerciali. Še mesec prej je skupaj Is tristotimi upal, da se bo za podjetje izteklo drugače, kot se je. Nadejal seje čudeža, a ga ni bilo. Čudeži se dan današnji I dogajajo le še tam, kjer je denar, tam kjer ga ni, tudi čudežev " ne more biti. | Peter Glinšek je bil tisti, ki si je na čelu sindikata v svojem nekdanjem podjetju prizadeval, da do tistega, do česar je I prišlo, nikoli ne bi, in je tisti, ki ima še danes malo vere v sindikat in verjame, da je organizacija močnejša kot | posameznik. Danes, leto dni kasneje, je Petra Glinška srečati na čelu v sindikat povezanih nezaposlenih. Mi smo ga povabili na I pogovor. Sindikat nezaposlenih. Čudno se sliši. Kaj počnete? J PETER GLINŠEK: "Trenutno bolj malo. Hodimo na kakšne . protestne shode, svetujemo nezaposlenim. Sindikat nam poma-| ga pri pravnih zadevah, recimo v zvezi s pridobivanjem sredstev I iz jamstvenega sklada, kaj več pa ni mogoče pričakovati." Ste vi dobili kaj iz jamstvenega sklada ? I PETER GLINŠEK: "Trenutno še nič. V Sloveniji so doslej rešili le 1.500 vlog. Največ nerešenih zadev, zaradi nepopolnih vlog, pa I je iz Velenja." Leto dni je od stečaja ESO Opreme. I PETER GLINŠEK: "Zadeve so šle v smer, v katero ne bi smele. Že prej smo poskušali stvari obrniti drugače, prišlo pa je do na-I jhujšega. Zdaj se vse skupaj razvija tako, kot se. Na tej lokaciji naj ' bi delo dobilo le manjše število zaposlenih. Prostore naj bi namenili i ii §£& »H 1 dHf mM \ flH - mm i jbt1 lllr s ■ lite''-- if-^m * ^iBr iBi ■ mM mM^^Sm (§1 ■•-! - ^ k ; v • 'pf Peter Glinšek se posveča 14-mesečnemu sinu Roku. Ta k sreči ne ve, kaj pomeni biti brez dela. Njemu je danes dovolj, da ima očeta samo zase. avtoprevoznikom. Mislim, da bi bilo pametneje, če bi se v njih nadaljevala dejavnost, ki je tam že bila. Ponudbe so bile, tudi nekateri delavci so skušali dobiti v najem te prostore, vendar so postavljali zanje nedosegljive cene najemnin. Toliko kot prej jih tam ne bo nikoli več delalo, tudi take dejavnosti, za katero so bile hale grajene, za težko in kovinsko predelovalno industrijo, ne bo tam. Nekdanji zaposleni v tem podjetju smo ves čas upali, da se bo lahko zaposlilo več kot enajst ljudi. Sami smo poskušali s pogovori, tako v sosednjem podjetju kot tudi na Ministrstvu, dlje od tega pa nismo prišli. Obljubljeno nam je bilo, da bi tam nastal center za vzdrževanje elektro objektov za vso Slovenijo. Iz vsega tega ni nastalo nič." Danes na zavodu za zaposlovanje najbrž še dobivate nadomestilo. To je pravica, ki izhaja iz dela, a ta slej ko prej usahne. Kaj boste potem? PETER GLINŠEK: "Po vsej verjetnosti se bom lotil podjetništva. Velik problem je danes dobiti delo v kakšnem podjetju za solidno plačo brez vez in poznanstev. Vzamejo te kje za majhen denar, kjer te tri mesece izkoriščajo, potem pa tako ali tako vrnejo zavodu." Imate brezposelni pri odločitvi, da začnete na svoje, kaj težav? PETER GLINŠEK: "Brez skrbi. Že s soglasji za uporabo določenih prostorov. Tudi, če imaš srečo in imaš denimo v zasebni hiši prostor, ki bi ga lahko uporabil za podjetništvo, moraš predložiti lokacijsko dovoljenje za spremembo namembnosti tega prostora, gradbeno dovoljenje, pridobiti kupe papirjev, kar stane ogromno denarja, ki ga brezposelni nimajo kje vzeti. Lažje bi bilo, če bi vsaj na začetku država brezposelnim pri tem pomagala. Zavodi za zaposlovanje z denarjem pri tem zelo malo pomagajo." Je za vas delo velika vrednota? PETER GLINŠEK: "Je, a samo tisto za solidno ceno, ne tisto za majhen denar." Ste vi kdaj, zaradi tega, kar se vam je zgodilo, jezni na cel svet? Jezni zaradi tega, ker se nič ne premakne? PETER GLINŠEK: "Ne, nisem jezen. Imam srečo, ker vse skupaj jemljem kot izziv za nove rešitve." Imate kakšen nasvet za ljudi, ki bodo morda še kdaj na istem, kot ste vi zdaj? PETER GLINŠEK: "Ljudje si težko sami pomagajo. Zato bi rad gospodarstvenikom v občini in regiji, pa tudi državi rekel, naj gledajo na ohranjanje delovnih mest že prej, ne šele potem, ko podjetja zaidejo v hude težave, v velike izgube. Naj ne rešujejo za vsako ceno tistih podjetij, ki se jih zaradi ogromnih izgub ne da več rešiti. V njih naj poskusijo obdržati zdrava jedra in na njih graditi. Vlagati velike količine denarja v podjetje, ki gre potem vseeno navzdol, nima smisla. Bolje je prekiniti prej in ohraniti vsaj nekaj delovnih mest. Ne pa tako, kot se je zgodilo z ESO Opremo, ko so ukinili dobesedno vse." Praznik, 1. maj, vam kaj pomeni? PETER GLINŠEK: "Praznik je, a ob sedanjih gospodarskih razmerah, ko je brezposelnost vse večja, ko ne veš, kaj lahko pričakuješ jutri, ga je kar težko praznovati." ■ Milena Krstič - Planine Razmišljanje ob prazniku dela Misel, ki ponuja neizmerno bogato domišljijo Prvi maj - praznik dela Še ne dolgo tega je bilo ... Blaž Marovt, Šmartno ob Paki: "Delu čast in oblast seje glasila parola ob mednarodnem delavskem prazniku. Ob takšne nadaljevanju omejevanja pravic delavcem bo postala znova aktualna. Vsaj naša občutenja so takšna. Stvari so se precej obrnile na glavo. Včasih si lahko še kaj rekel in so te tudi upoštevali, danes pa je velikokrat bolje, če si tiho. Nezadovoljstvo je precejšnje in ne kaže, da bi lahko v dogled-nem času na jutrišnji dan gledali bolj optimistično." Jožica Notersberg, predsednica sindikata Vrtec Velenje: "Spomini se mi vračajo v otroška leta, ko je bilo razpoloženje med ljudmi ob tem prazniku drugačno. Pravi čar ga je bilo doživljati! Danes je za mnoge praznik že to, da imajo delo, še večji praznik pa, če imajo takega, za katerega so se izobraževali in imajo z njim veselje. Sama imam srečo, da lahko opravljam delo vzgojiteljice v vrtcu, delam v poklicu, za katerega sem se izobraževala, in ki me veseli. Zame je praznik nagajiv smeh varovancev, praznik so v njihovih očeh vidne iskrice sreče, zadovoljstva in radosti. Vse več ljudi pa je brez zaposlitve. Vsi si želimo lepši jutri, žal pa se delovne pravice iz dneva v dan zmanjšujejo. Namesto, da bi se borili za nove, se bomo morali za ohranitev že doseženih. Vladne reforme zbujajo strah pred prihodnostjo, še posebej skrb zbujajoča je pokojninska reforma. Reforme so potrebne in neizbežne, vendar ne za ceno, ki delovnemu človeku jemlje dostojanstvo. Vlada nenehno govori o tem, kako je v Evropi, nas primerja z njo in ureja zakonodajo po njenih merilih, pozablja pa, da so plače v Evropi bistveno večje kot pri nas, kjer delo nima prave cene. Žalostno je, da se mnogi ob redni zaposlitvi ukvarjajo še z drugimi aktivnostmi, da lažje preživijo, žalostno, da je med nami vse več tistih, ki so se prisiljeni zateči k različnim socialnim pomočem, da lahko Jožica Notersberg preživijo. To ne more biti v ponos lepi slovenski deželi. Slovenci smo potrpežljivi ljudje, vprašanje pa je, do kam seže naša potrpežljivost." Franc Slapnik, s Prihove: "Oba praznika iz leta v leto izgubljata svoje vrednote. Dan upora proti okupatorju je zgolj koristen dan za delo na polju ali kjerkoli drugje, če je le lepo vreme. Praznik dela tudi izgublja svoj pomen, čeprav ni ostanek prejšnjega režima, ampak že mnoga desetletja mednarodni delavski praznik. Ce se samo spomnim kako lepo in slovesno je bilo pred leti, tudi v naši družini, čeprav je bil oče "samo" gozdni delavec, ali morda prav zaradi tega. Res se morda čudno sliši, da bi delavski praznik slavili brezposelni in tisti, ki se bojijo za svoja delovna mesta in se komaj prebijajo iz dneva v dan, lahko pa bi ga izkoristili za boj za svoje pravice, zaradi tega ta praznik tudi je. Pa vendar, malo veselja ob kresovanju tudi prav pride." Branko Amon, predsednik SKEI, poslovnega sistema Gorenje: "Spomini na lepo "prihodnost", je sporočilo, ki nas te dni za hip ustavi ob plakatu, ki ga je izdala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije ob praznovanju 1. maja. Ljudje so začudeni in zbegani hkrati, saj misel ponuja neizmerno bogato domišljijo. Od trditev, da so spomini lahko izključno odraz preteklosti, do razmišljanja, da spomini sploh ne bodo lepi, prihodnost pa je zagotovo črna. Slednje ni odraz vseh, je pa misel, ki polni glave večine. Ljudje so apatični, optimizma skoraj ni. Prevladuje strah pred izgubo dela, boj za golo preživetje sebe in družine. Otroci nimajo perspektive, saj se večina po šoli preseli na zavod za zaposlovanje, kjer v dolgi vrsti čakajočih dopolnjujejo kolone statističnih podatkov. Družbo pa jim delajo bolj ali manj krepostni petdesetletni-ki obeh spolov, ki so izrabili možnost, da na zavodu počakajo predčasno upokojitev. Medtem ko statistika beleži rast nezaposlenosti v državi, se bohotijo zaposlitve za določen čas. Plače v gospodarstvu stag-nirajo, rastejo na račun državnih služb in javnega sektorja. Plača delavca že dolgo ne zadošča za kaj več kot za preživetje. Kultura, zabava, šport ali oddih so žal le lepe sanje. Prvi maj ostane delavčev praznik. Tradicija stara čez sto let pa potrjuje, da smo delavci vedno imeli svoj praznik, kjer smo z nageljnom v gumbnici poz-BrankoAmon abili na vsakdanjik žuljavih rok. Naj bo tudi letošnji praznik tak, na Graški Gori, kjer bo naš ponos in trda volja strnila vrste." 6 NAS VAS PRAZNIČNE ČESTITKE 30. aprila 1998 E SP kiko 5 O let m ^ " d.o.o. ti® kleparstvo, izolacije, krovstvo Kajuhova 17,3325Šoštanj, tel.: 063 /881-026,fax: 063 /882-267 v. j^ajC^P naP^r0?"rSkih del pmmMMt * 1L i m il PROIZVODNJA IN TRGOVINA v KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.0.0. telefon (063) 882 567,882 626,883 005, fax 882 261 Kuptem in braltem želimo prijetne prvomajske praznike ter jih vabimo v naše poslovalnite: # Mesnica Šoštanj (za Kajuhovim domom), tel. 882-527 # Mesnica in delikatesa Velenje (Tomšičevo lOb), tel. 851-454 # Mesnica in delikatesa Šalek - Velenje (pri Prislanu), tel. 863-883 # Trgovski center Šmartno ob Paki, tel. 885-124 # Prodaja jabolk Turn - Velenje (Hrastovec 1), tel. 856-574 # Kmetijska trgovina Velenje (Galcev 2), tel. 863-780 HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ŠOŠTANJ Trg svobode 12, 3325 ŠOŠTANJ MTIO TS^dl IpjUlJ^LUJ^ [pjmsjjL jjmmfE® M m 009 pt>3]T)i77i7/" c J c v Velenju, na Prešernovi 10 (tel.: 856-539) v Šoštanju, na Trgu svobode 12 (tel.: 882-587) v Smartnem ob Paki 139 (tel.: 885-567) PEČOVNIK d.o.o. KONSTRUIRANJE, PROIZVODNJA STROJEV, ORODIJ IN NAPRAV Koroška 31/A, VELENJE Tel: 063/856-352, Fax: 063/854-461 tehnološke tehnične rešitve ZA VAŠO Poslovnim partnerjem in bralcem velikoserijsko želimo prijetne prvomajske praznike! proizvodnjo! Podjetje za upravljanje in vzdrževanje stanovanjskih in poslovnih prostorov 3320 VELENJE, Kardeljev trg 6 Tel., Fax: 063 851-062, 0609 623-389 i2lll<2 [imdjLmmil^i Na začetku najlepšega meseca v letu si pripnimo nageljne, oprtajma si nahrbtnike in družine povabimo na pot, S kančkom dobre volje, rojene v trdoživosti delavske zavesti, siprivoscimttpraznovanje, ki bos čudovito lahkotnostjo opravilo s pritleknimi strastmi novodobnega človeka. Vtem bomo našli bogastvo, ki bo mnogim, zlasti prenekateremu zmagovalcu sedanjega časa, ostalo prikrito. To bo zanesljivo samo naš dan. !§. .jff Čestitamo ob 1. maju, % V • ::■■■ mednarodnemu delavskemu prazniku Predsedstvo Izvršilni odbor sindikata Premog, d.o.o. proizvodnja lesnih polproizvodov Partizanska 78, Velenje Telefon: 063/851-959, 853-312 int. 1393 Fax: 063/854-986 Čestitamo ob L maju -mednarodnem praznil,0 ^0 ^0 ^0 ^0 t\0 ^0 ^0 ^0 %0 0^ 0^ 0^ 0*0, 0^ 0^ 0^ 0K\ 0^ 0^ 0% 0^ 0^ 0^ 0% 0Si 0^ Telefon tudi v Klošah Sestanek o telefonih je bil v Belih Vodah prav na dan, ko je tudi pri najbolj oddaljenemu prebivalcu v kraju, v Klošah, zazvonil telefon. Ker ni šlo drugače, so pri njem stvar rešili s fiksno mobilno postajo. Roke dvign', kdor ne nuca d'narja! slavnostni otvoritvi športnega igrišča pred točno dvajsetimi leti, ko naj bi mladinci prispevali kar 800 udarniških ur. "Igrišče je bilo zgrajeno z veliko muko, zato tisti, ki imajo največ zaslug za njegovo izgradnjo pričakujejo, da ga bodo uporabniki s pridom uporabljali in skrbno čuvali," smo zapisali takrat. Zelje se, kot kaže, niso uresničile. Zapisali smo dve strani ene zgodbe. Mnenje si ustvarite sami. Lahko ga pošljete tudi na naš naslov, sploh, če se vam zdi, da imate še kakšen odgovor na zapisano. ■ Bojana Špegel Posnetka: Stane VovK Misel, kije bila na sestanku, ki ga je sklical gradbeni odbor za izgradnjo telefonskega omrežja v Belih Vodah, najbolj zgovorna. V njej se skriva srž spora, do katerega je prišlo zaradi telefonov v kraju, tistih, ki so v Belih Vodah prvič zazvonili decembra leta 1991. Sestanek je preko župana Šoštanja Bogdana Meniha v četrtek zvečer, v prostorih šole, sklical predsednik gradbenega odbora Alojz Bačovnik iz Belih Vod. Kdor je mislil, da bodo na sestanku zgladili spore in prišli zadevi do dna, se moti. Naredili pa so korak naprej z imenovanjem komisije, ki bo o telefonih pregledala vso dokumentacijo, sprejela zaključke in jih predstavila ljudem. Vanjo so imenovali Alojza Bačovnika, Jožeta Cureja, Franca Urbanca, Štefana Požganeta in Anico Pudgar. Mnenja o tem, kam so "šle" obveznice, ki jih je pri izgradnji Ivo Drev, predsednik krajevne skupnosti v času, ko so v Belih Vodah gradili telefone (prvi z leve) je na zbor prinesel šop papirjev, zapisnikov, pogodb... Pomagalo ni kaj dosti. "Počasi," je dvignil roko predsednik za izgradnjo telefonskega omrežja Alojz Bačovnik, "počasi, vse bomo pregledali še enkrat, vse ..." "Takrat so bili drugi časi, kot so danes, ko se lahko cerkvi odkrito pomaga. Zato smo tistikrat rekli, da o tem ne bomo govorili," je prostodušno priznal Drev, ko je navzočim, bilo jih je 31, z branjem sklepov iz zapisnikov, ki govorijo o tej akciji v kraju, najprej predstavil vso kronologijo dogajanja. Govoril je o tem, kakšne so bile odločitve, koliko je kaj stalo, kam so kaj dali, kaj je kdo kdaj rekel in kaj ni ... "Delovne zmage smo želi, radoveden sem, koliko jih bo zdaj," je dodal. Ivan Hriberšekje vprašal, za- kaj vsega o telefonih in o tem, kako se je trosil denar, predvsem tisti iz obveznic, niso vedeli do zdaj, zakaj jim tega ni nihče povedal na zborih krajanov; Jože Cure je bil takoj za to, da imenujejo komisijo, ki bo vso dokumentacijo pregledala in šla tudi do dekana; Polona Bačovnik je rekla, daje ta rekel, da ljudje toliko darujejo, da denarja ni treba pobirati; Oto Santl je dvomil, če je res vse, o čemer je govoril Drev... Bilo je vroče. Pa ne zaradi temperatur, ki so konec aprila lahko tudi že visoke. Ampak zaradi nezaupanja, ki vlada med ljudmi. Morda se bo kaj spremenilo potem, ko bo vso stvar pregledala komisija. Zdaj je treba pač počakati. Danes ljudje v vsaki stvari, ki se zgodi, pa naj bo dobra ali slaba, iščemo ozadje. Velikokrat ga najdemo tudi, ko ga ni. Ampak za te belovojske telefone bi si upala trditi, da ozadje je. En "kos" tega ozadja živi v dolini, na "varnem". Od tam piha veter nezaupanja v Bele Vode in seje vihar spora med ljudi, ki so bili še ne dolgo tega, vsaj videti je bilo tako, složni in so delali z roko v roki. Za to, da bo kraj nekaj imel. Najlepše bi bilo, če seme ne bi vzklilo. A je, kot kaže. ■ Milena Krstič - Planine Posnetki: Stane Vovk Zakaj so nogometni goli v Pesju zaklenjeni? Igrišče, kjer Bosanci niso zaželeni? Polona Bačovnik: "V Našem času piše ..." telefonov prispevalo podjetje PTT, zdajšnji Telekom, so med ljudmi deljena. Ivo Drev (bivši predsednik krajevne skupnosti) je 28. marca letos za Naš čas, na zboru krajanov pa znova, razložil, da so jih prodali Tegradu, ki je dela izvajal, če jih ne bi (vnovčljive so bile po petih letih), bi morali tisti, ki so želeli telefon, prispevati še po 1.000 nemških mark v tolarski protivrednosti. Znova je povedal tudi, da so ostanek, 5 obveznic, namenili za obnovo cerkve na Svetem križu v Belih Vodah. ; V uredništvo je prispelo pismo naše bralke iz Pesja. Po tehtnem premisleku se je odločila, da se bo pod vsebino, ki je vredna razmisleka, podpisala s polnim imenom in priimkom. "Menim, da je prišel čas, ko si moramo nekatere dogodke zadnjega časa, ki tako burijo domišljijo krajanov Pesja, dokončno, predvsem pa odkrito razjasniti," je dodala k tej odločitvi. V čem je prazaprav problem? V za igro nogometa zaprtem športnem igrišču v Pesju, kjer so na pobudo krajanov in zbranih 20 podpisov namestili ključavnice. Motili naj bi jih Neslovenci, ki so tu ob koncu tedna igrali nogomet. Zgodba naj bi, po mnenju naše bralke, dišala po nacionalizmu, mi pa smo poiskali tudi odgovor nasprotne strani. "Ime mi je Kazima. V Pesju živim že približno dvajset let. Moji starši so takrat emigrirali iz ene izmed republik bivše Jugoslavije. Moram vam priznati, da ves čas mojega življenja v Sloveniji resnično nikoli nisem občutila od svojih sokrajanov ter s tem tudi sosedov, da bi jaz in moja družina bili zaradi narodnosti komurkoli "trn" v peti. Zato ljubim svoj kraj, svoje sokrajane, nenazadnje tudi Slovenijo, ki je postala moja nova domovina. Vse do nedavnega je bilo moje življenje takšno - idilično. Potem pa se mi je v srce zasadil trn dvoma, kajti v Pesju so se začele dogajati zelo čudne stvari, vse povezane z našim športnim igriščem," v nadaljevanju zelo dolgega pisma razlaga naša bralka. Potem zapiše, da je njihovo igrišče že dolgo takšno, kot ga vidite na sliki, neurejeno torej, in da do nedavnega neurejenost nikogar ni motila. K temu dodaja, da so otroci tudi zato igrajo kar na ulicah in da se krajani niso pretirano trudili, da bi bilo stanje boljše. A so bili kar zadovoljni. Do nedavnega. "Potem pa so se začeli na tem športnem igrišču zbirati ograjo okoli igrišča in smo se celo dogovorili za dan in uro, ni prišel nihče. Zatrdim lahko, da ta akcija ni nacionalno naravnana in da do zaprtja igrišča ni prišlo zato, ker so fantje Bosanci. Je pa res, da so jih pred nami pregnali že iz nekaj krajevnih igrišč." Povedal nam je še, da naj bi bilo igrišče dokončano še letos in da je ob prepovedi igre pač upošteval voljo svojih sokrajanov, kar igralci nogometa niso bili. Mi pa smo v naših arhivih našli zapis o veliki malce starejši fantje iz Velenja. Večinoma so državljani Slovenije iz bivših jugoslovanskih republik. Ti fantje so v krogu igrišča pobrali smeti, kajti igrišče je pred tem izgledalo kot smetišče. Verige na nogometnih golih onemogočajo igro nogometa, ki naj bi motila sosede ob igrišču. V KS zanikajo, da se je to zgodilo zato, ker so nogomet igrali "Bosanci" in ne njihovi krajani.. Popravili so celo mrežo okoli igrišča in to z zelo malo materiala, ki so ga imeli na razpolago. In nogomet so igrali s krajani Pesja. Lepo je bilo videti, kako je športno igrišče v Pesju pričelo oživljati. Potem pa se je zgodilo nekaj zelo nenavadnega. Bližnji sosed ob igrišču, gospod M., je začel po Pesju zbirati podpise, da bi prepovedal, da bi se, citiram "Bosanci zbirali na igrišču". Ta stavek mi je povedala njegova hči, razumem pa ga takole: "Igranje nogometa na krajevnem igrišču je nacionalno drugačnim potrebno prepovedati!,"je zapisala Kasima Medara. In kaj se je zgodilo? Sosed naj bi zbral 20 podpisov in stopil z njimi do predsednika sveta KS Antona Koširja. Dal naj bi mu vedeti, da bo, če ne bo ukrepal, poklical inšpekcijo, ki bo igrišče zaradi neprimerne urejenosti zaprla. Zato naj bi Košir na gole namestil zelene verige. Kasima se sprašuje, ali lahko kopica ljudi, kije prispevala 20 podpisov, odloča o usodi celotnega naselja, ki je tudi s svojimi prispevki pomagalo zgradi igrišče. Ob koncu je zapisala:" Ne želim obsojati niti ne bom obsojala, ampak pri tem dogodku nekaj zaudaija. Zato postavljam vprašanja na civiliziran način in prosim za odgovore." "Igrišče ni zaprto zaradi nacionalizma!" Odgovore na vsa zgoraj (v tekoči in slovnično brezhibni slovenščini) zapisana vprašanja smo poiskali pri predsedniku sveta KS Antonu Koširju, tistemu torej, ki je na gole namestil ključavnice in izdal navodilo, da do dokončne ureditve igrišča to ni primerno za igro nogometa. Takole je komentiral dogodek: "Ko sem dobil podpise sosedov, ki živijo ob športnem igrišču, sem si najprej ogledal, kaj jih moti. Res je, da žoga ob igri nogometa leti na vse strani, saj igrišče ni zavarovano z varovalno ograjo. Lani smo namreč igrišče na novo asfaltirali, potem pa je zmanjkalo denarja za postavitev ograje in označbo igrišča. Žal se vse to ne da narediti čez noč, imamo pa to v načrtu v najkrajšem možnem času. Ko bomo postavili ograjo, bomo določili skrbnika, na vratih pa bo ključavnica, da bo igrišče res namenjeno našim krajanom. Dokler tega ni, bo vsak inšpektor, ki si bo igrišče ogledal, prepovedal igranje na njem. Moram pa reči, da so fantje, o katerih govorimo, igrali precej grobo in je žoga letela na vse strani. Ljudje pa imajo radi vsaj ob koncu tedna mir, ki ga ob igrišču res ni bilo. Zato smo prepovedali igranje nogometa za starejše, naši otroci pa se še vedno lahko igrajo na tem igrišču. Kar se tiče pobiranja smeti na igrišču, ne bi komentiral, ker dvomim, da so kaj pobrali. Krajani smo v zadnjih dneh uspešno izpelljali očiščevalno akcijo v kraju, ko pa sem te fante povabil, da pridejo in pomagajo postaviti Športno igrišče v Pesju stoji na zemlji, kije last Premogovnika, krajani ga imajo le v upravljanju. Zaradi pomanja denarja so zaenkrat kar slabi upravljalci, saj igrišče še ni končano. Na aograji pa je letnica 1978. Tedaj so ga z velikim pompom odprli. 18 NAS ČAS TV SPORED 30. aprila 1998 SREDA, 6. maja ČETRTEK, 30. aprila SLOVENIJA 1 08.00 Cepecepetavček, kratki igrani film 08.35 Male sive celice, kviz 09.20 Oaza, 4/6 10.15 Boj za obstanek, 1/6 11.10 Bettyjino potovanje, 3/5 11.40 Homo turisticus 12.00 Moj prijatelj Arnoid, 3/5 12.30 Fina gospa, 3/5 13.00 Poročila 13.10 Vreme, š port 13.15 Zgodbe iz školjke 13.45 Ob svetovnem dnevu plesa 14.45 Ples čarovnic, baletni film 15.00 Razgledi slovenskih vrhov: podobe Karavank (Stol) 15.35 Osmi dan 16.20 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Tedi, oddaja za mularijo 18.00 Glejte, kako rastejo: fazan 18.20 Resnična resničnost 19.10 Risanka 19.20 Napovedniki, oglasi 19.30 Dnevnik, vreme 19.55 Šport 20.05 Vrtinec rož, 14/14 21.05 Tednik 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.50 Nikaragva, ang. dokum. oddaja 23.45 Resnična resničnost SLOVENIJA 2 11.05 Iz dobrega gnezda, 11/13 12.00 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 12.55 POP festival Baden Baden, 6/8 13.50 Primož Trubar, 1/4 14.45 Svet poroča 16.20 Deklica z zlatimi hlačkami, špan. film 18.05 SaintTropez, 2/39 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Koncert Victory 20.55 Hamlet, ang. film 23.30 Pop festival Baden Baden, 7/8 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 22.30 23.00 01.00 —g Dobro jutro, Slovenija Senca, nad. Top shop Esmeralda, nan. Razprtije, nan. POP kviz Na zdravje!, nan. Obalna straža, nan. Zlatolaski, nan. Senca, nan. Esmeralda, nad. Pop kviz Roseanne, nan. Obalna straža na kolesih, nan. 24 ur Brez zapor z Jonasom in žrebanje Dobim-podarim Melsore plače, nan. Cybill, nan. Na zdravje!, nan. Film vseh filmov, amer. komedija 24 ur, ponovitev 09.25 NAJ SPOT DNEVA 09.30 SOSEDJE, 30. del, ponovitev 09.55 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.00 NAJ SPOT, glasbena oddaja 11.30 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 SOSEDJE, 31. del 19.30 RISANKE 19.40 TV IZLOŽBA 19.45 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 MORILEC IZ SANJ, ameriški akcijski film 21.35 KARTE USODE, kontaktna oddaja 22.20 REGIONALNE NOVICE 22.25 NAJ SPOT DNEVA 22.30 TV IZLOŽBA 22.35 VIDEOSTRANI do 24.00 PETEK, 1. maja SLOVENIJA 1 08.00 Lažnivi Kljukec, lutkovna igrica 08.40 Tedi, oddaja za mularijo 09.10 Oaza, 5/6 10.15 Resnična resničnost 11.05 4x4, oddaja o ljudeh in živalih 11.35 Na vrtu 12.05 Vrtinec rož, 14/14 13.00 Poročila 13.16 Nikaragva, ang. dokum. oddaja 14.10 Ana Pavlova, ang. film o balerini 16.20 Mostovi 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.20 Vreme 17.30 Sprehodi v naravo 17.45 Cofko cof, 8/13 18.20 Divje nebo, 4/4 19.10 Risanka 19.20 Napovedniki, oglasi 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Margaretin muzej, kanadski film 22.15 Odmevi, vreme 22.25 Šport 22.30 Oglasi 22.35 Polnočni klub 23.50 Mojstri jazza, 7. del 00.50 Divje nebo, 4/4 SLOVENIJA 2 11.05 SaintTropez, 2/39 12.00 TV poper 13.05 Ameriška ura Arthurja Millerja, amer. film 16.25 Kuhana govedina, nemški film 18.05 VVildbach, 8/13 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Obletnica RTV Slovenija, 3. oddaja 21.00 Pot k mojim ljudem, 1. oddaja 21.30 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja, 22/26 22.00 Razkropljeni v svetu, avstralski film 23.30 Charlie Grace, 9/9 07.00 Dobro jutro, Slovenija 07.30 Legenda, amer. film 10.00 Senca, nan. 10.50 Top shop, tv prodaja 11.00 Esmeralda, nan. 12.00 Obalna patrulja, nan. 13.00 Pop kviz 13.30 Na zdravje!, nan. 14.00 Obalna straža, nad. 15.00 Zlatolaski, nan. 15.30 Senca, nan. 16.30 Esmeralda, nad. 17.30 Pop kviz 18.00 Roseanne, nan. 18.30 Obalna straža na kolesih, nan. 19.30 24 ur 20.00 Prva izdaja, nan. 21.00 Dosjeji X, nan. 22.00 Sami problemi, amer. komedija 00.00 Mala raketica, erotični film 01.30 24 ur SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 08.00 Zgodbe iz školjke 08.00 Palček David, 2/12 08.30 Čarobni šolski avtobus, 08.25 Zvezdica, lutk. serija, 10/26 18/39 08.50 Živahni svet iz zgodb 08.55 Moj prijatelj Arnoid, 3/5 Richarda Scarryja, 10/13 09.20 Oaza, 6/6 09.15 Telerime 09.50 Margaretin muzej, kanadski 09.20 Pustolovščine, 9/24 film 09.50 Ozare 11.45 Promenadni koncert 09.55 Nedeljska maša, (sveta 12.05 Tednik Helena Dolsko) 13.00 Poročila 11.00 Svet opic, 3/12 13.15 Prisluhnimo tišini 11.30 Obzorja duha 13.45 Polnočni klub 12.00 Ljudje in zemlja 14.55 Črni narednik, amer. film 12.30 Pomagajmo si 17.00 Obzornik 13.00 Poročila 17.10 Oglasi 13.35 TV genij 17.15 50 let AFS France Marolt, 2. 14.25 Novice iz sveta razvedrila oddaja 15.05 Na svoji zemlji, slov. film 17.50 Na vrtu 16.50 Obvestila in oglasi 18.15 Ozare 17.00 Obzornik 18.20 Raziskovalec, 1/6 17.15 Alpe Jadran 19.10 Risanka 17.45 Po domače 19.25 Oglasi 18.40 Razgledi slovenskih vrhov 19.30 TV dnevnik, vreme, š port 19.10 Risanka 20.15 TV genij 19.30 Dnevnik, vreme, š port 21.15 Novice iz sveta razvedrila 20.00 ZOOM 21.40 Homo turisticus 21.35 Tretji kamen od sonca, 3/20 22.00 Bettyjino potovanje, 4/6 22.00 Večerni gost 22.35 Poročila, vreme 23.00 Poročila, vreme 22.45 Šport 23.10 Šport 23.10 Odporen na strel, amer. film 23.20 An Enemy VVithin, amer. film 00.40 Na vrtu 00.45 Razgledi slovenskih vrhov 09.00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10.00 SOSEDJE, 31. del, 09.25 ponovitev 09.30 10.25 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.30 MORILEC IZ SANJ, am. 10.30 akcijski film 10.35 12.00 KARTE USODE, ponovitev 11.00 oddaje 12.30 12.45 TV IZLOŽBA; VIDEOSTRANI 17.55 NAJ SPOT DNEVA 13.00 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, 18.55 kontaktna oddaja 19.00 19.00 TV IZLOŽBA 19.05 19.05 SOSEDJE, 32. del 19.30 19.30 RISANKE 19.40 19.40 OBVESTILA 20.00 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 20.05 RDEČE KLASJE, slov. film 20.;>5 21.35 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M.-15. 20.50 oddaja 22.05 GOST ODDAJE DOBRO 22.20 JUTRO 22.25 22.40 NAJ SPOT DNEVA 22.30 22.45 TV IZLOŽBA 22.50 VIDEOSTRANI do 24.00 21.45 SOBOTA, 2. maja SLOVENIJA 2 09.25 Zlata šestdeseta 10.25 TV poper 11.25 Obletnica RTV Slovenija, 3. oddaja 12.30 Pot k mojim ljudem, 1. oddaja 13.00 TV prodaja 14.55 EP v gimnastiki (Ž) ekipno, St. Petersburg 15.55 EP v gimnastiki (Ž) mnogoboj, St. Petersburg 16.55 Teniški magazin 17.25 Košarka NBA action 17.55 DP v košarki tretja finalna tekma končnice (M) . 19.30 Videoring 20.00 Na zahodu nič novega, amer. film •22.10 V vrtincu 22.45 Sobotna noč 07.00 Dobro jutro, Slovenija 08.00 Rožnati panter, ris. serija 08.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina, ris. serija 09.00 Guliverjeva potovanja, ris. serija 09.30 Vrnitev v prihodnost, risanka 10.00 Mlajši bratec, nan. 10.30 Power Rangers, nan. 11.00 Pcahontas, mladinski film 13.00 Morska deklica, nan. 13.30 Odiseja, nan. 14.00 Super pop s S. Auerjem 15.30 Nove pustolovščine Robina Hooda, nan. 16.30 Highlander, nan. 17.30 Pop party, glasbena oddaja 18.30 Beverlyhills 90210, nad. 19.30 24 ur 20.00 Zadnja velika avantura, amer. film 22.15 Teksaški mož postave, nan. 23.15 Svetnik trdnjave VVashington, amer. film 00.30 Playboy special 01.30 24 ur, ponovitev NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev EPP/VABIMO K OGLEDU SOSEDJE, 32.de!, ponovitev RDEČE KLASJE, slov. klasje KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M.-15. TV IZLOŽBA; VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA SOSEDJE, 33.del RISANKA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU 683. VTV MAGAZIN TAM NA VRTNI GREDI, glasbena oddaja PASTA ZA GOTTiJA, ameriški akcijski film NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA 683. VTV MAGAZIN, ponovitev VIDEOSTRANI DO 24.00 NEDELJA, 3. maja SLOVENIJA 2 09.25 Teater paradižnik 10.20 V vrtincu 11.00 Mali Nemo v deželi sanj, ris. film 12.30 St. Petersburg: EP v gimnastiki (Ž) finale orodja 15.00 Motociklizem VN Španije 16.15 EP v namiznem tenisu finale (Ž) in (M), posamezno 17.55 Rokomet: KF za EP (Ž), SLOVENIJAJUGOSLAVIJA 19.30 Videoring 20.00 Primož Trubar, 2/4 21.15 Izrael in Arabci - 50-letna vojan, 1/6 22.10 Šport v nedeljo 08.00 Rožnati panter, ris. serija 08.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina, ris. serija 09.00 Bojevniki prihodnosti, ris. serija 09.30 Mladi superman, nan. 10.00 Parker Lewis, nan. 10.30 Power Rangers, nan. 11.00 Beverly hills 90210, nan. 12.00 Melrose plače, nan. 13.00 Brez zapor z Jonasom in žrebanje Dobim-podarim 14.00 Puščica v prahu, film 15.30 Radijska postaja, nan. 16.00 Naš Čarli, nan. 17.00 Princ z Bel Aira, amer. film 19.00 Športni krog 20.00 24 ur 20.00 Super POP s S. Auerjem 21.45 Športna scena 23.00 Zadnji med nedolžnimi, amer. film 01.00 24 ur PONOVITVE ODDAJ: 09.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ ČUKEC IN ROZI, otroška oddaja 682. VTV MAGAZIN ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 683. VTV MAGAZIN GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO EPP/VABIMO K OGLEDU TAM NA VRTNI GREDI, glasbena oddaja GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO NAJ SPOT, glsabena oddaja GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO VIDEOSTRANI DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK; Gost: BORUT PAHOR, predsednik ZLSD RDEČE KLASJE, slov. film IZ MEDNARODNEGA CELJSKEGA SEJMA; FRENKIE LANE, posnetek SOSEDJE, 33. del, ponov. KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M.-15. ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, nanizanka 21.25 VIDEOSTRANI 10.00 10.50 11.20 11.40 12.00 12.30 12.35 13.00 13.30 15.00 15.30 16.00 17.00 18.30 20.00 20.25 20.55 PONEDELJEK, 4. maja SLOVENIJA 1 09.30 Cofko cof 09.55 Sprehodi v naravo 10.15 Divje nebo, 4/4 11.10 Raziskovalec, 1/6 12.00 Alpe Jadran 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 13.25 Ljudje in zemlja 13.55 Večerni gost 14.50 ZOOM 16.20 Dober dan, Koroška 16.50 Obvestila, oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Radovedni Taček 17.40 Narava in človek, dokum. oddaja 18.15 Oglasi 18.20 Recept za zdravo življenje 19.10 Risanka 19.15 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme 20.00 Savannah, 17/34 20.55 Dobo je vedeti 21.05 Baron Codelli, dokum. oddaja 22.00 Odmevi 22.25 Univerzitetni razgledi 22.30 Kultura 22.35 Vreme, šport 22.50 Pisave 23.20 Iz slovenskih ateljejev 23.30 Pot na vzhod, amer. film 01.35 Recept za zdravo življenje SLOVENIJA 2 11.05 VVildbach, 8/13 12.00" Šport v nedeljo 12.40 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja 13.10 Črni narednik, amer. film 16.30 Razkropljeni po svetu, avstralski film 18.05 Izpolnjene obljube, 1/9 19.00 Lingo, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Studio city 21.00 10.000 obratov 21.55 POMP 23.00 Brane Rončel izza odra 00.25 Kolesarska dirka po Sloveniji - Prolog Ptuj, posnetek 00.45 Studio city, ponovitev 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Senca, nad. 10.50 Top shop 11.00 Esmeralda, nan. 11.45 Športna scena 13.00 POP kviz 13.30 Športni krog 14.00 Obalna straža, nan. 15.00 Zlatolaski, nan. 15.30 Samski stan, nan. 16.00 Senca, nan. 17.00 Esmeralda, nad. 18.00 Pop kviz 18.30 Obalna straža na kolesih, nan. 19.30 24 ur 20.00 Kobilica, amer. film 22.15 Detektiv iz Salzburga, nan. 23.15 Ljubim te, Alice B. Toklas, amer. komedija 01.00 24 ur, ponovitev 09.00 10.00 10.05 10.25 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.40 19.45 20.00 20.05 21.05 21.30 21.35 22.00 22.05 22.10 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja EPP/VABIMO K OGLEDU 683. VTV MAGAZIN, ponovitev TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE SOSEDJE, 34. del RISANKA TV IZLOŽBA OBVESTILA EPP/VABIMO K OGLED POGOVOR V STUDIU ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 3. del dokumentarne oddaje REGIONALNE NOVICE GOST ODDAJE DOBRO JUTRO NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 TOREK, 5. maja SLOVENIJA 1 09.30 Radovedni Taček 09.45 Narava in človek, 8/13 10.15 Recept za zdravo življenje 11.05 Po domače 12.05 Savannah, 17/34 13.00 Poročila 13.10 baron Codelli, dokum. oddaja 14.00 Pisave 14.30 Pot na vzhod, amer. film 16.30 Duhovni utrip 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.25 Oglasi,napovedniki 17.30 Mejniki naravoslovja in tehnike 17.45 Kraljičin nos, 4/6 18.10 Risanka 18.15 Oglasi, napovedniki 18.20 Besede 19.10 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.25 Oglasi 19.30 TV dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.05 Gimnazija strtih src, 18/26 20.55 Dobro je vedeti 21.05 Pro et contra 22.00 Odmevi, vreme 22.33 Kultura 22.40 Šport 22.45 Oglasi 22.50 Večne brazgotine, ang. drama 23.55 Besede SLOVENIJA 2 11.05 Izpolnjene obljube, 1/9 12.00 Studio city 13.00 Sobotna noč 15.55 Na zahodu nič novega, amer. film 18.05 Alzačani ali dve Matildi, 3/8 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Predstavitev spotov za Evrodsong'98,2.del 20.55 Jeanne, franc. film 22.30 Svet poroča 23.00 Kolesarska dirka po Sloveniji, 1. etapa, posnetek 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Senca, nad. 10.50 Top shop 11.00 Esmeralda, nan. 12.00 POP party 13.00 Pop kviz 13.30 Pauly, nan. 14.00 Obalna straža, nan. 15.00 Zlatolaski, nan. 15.30 Samski stan, nan. 16.00 Senca, nan. 17.00 Esmeralda, nan. 18.00 Pop kviz 18.30 Obalna straža na kolesih, nan. 19.30 24 ur 20.00 Resnične zgodbe: Molk je razbit, amer. film 21.45 22.30 23.00 01.00 09.25 09.30 09.55 10.55 11.00 11.25 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 20.00 20.05 20.25 20.45 20.50 20.55 21.15 Bolnišnica upanja, nan. Na zdravje!, nan. Zabava, amer. komedija 24 ur, ponovitev kanali 27 46 52 NAJ SPOT DNEVA SOSEDJE, 34. del, ponovitev POGOVOR V STUDIU EPP/VABIMO K OGLEDU ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA; ponovitev 3. dela dokumentarne oddaje IV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA SOSEDJE, 35. del IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJA, TV PRIMORKA EPP/VABIMO K OGLEDU 684. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA 684. VTV MAGAZIN, ponovitev VIDEOSTRANI do 24.00 SLOVENIJA 1 09.30 Kraljičin nos, 4/6 09.45 Mejniki naravoslovja in tehnike, dokum. nan. 10.15 Besede 11.10 Pro et contra 12.00 Gimnazija strtih src, 18/26 13.00 Poročila 13.30 Tretji kamen od sonca, 3/20 13.55 Na svoji zemlji, slovenski film 15.50 Joško je naš sosed, portret 16.20 Obzorja duha 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Pod klobukom 18.20 Boj za obstanek, 2/6 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, š port 20.00 Moj prijatelj Arnoid, 4/5 20.35 Fina gospa, 4/5 21.10 Dobrodošli doma 21.15 Osmi dan 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.55 Verske sekte - poti do B« dokum. film 23.20 Alica, evropski kulturni magazin, ponovitev 23.50 Pamela Wallin v živo: Stomp 00.10 Koncert simfonikov RTV, 1. del 01.10 Boj za obstanek, 2/6 SLOVENIJA 2 11.05 Alzačani ali dve Matildi, M 12.00 POMP 13.05 Izrael in Arabci - 50-letna vojna 13.55 Lov za zakladom, 11/20 16.40 Mali Nemo v deželi sanj. risani film 18.05 Iz dobrega gnezda, 12/13 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Kolesarska dirka po Sloveniji, 2. etapa 20.30 Pariz: nogomet finale pokala UEFA 22.40 Končni obračun, 3/4 23.30 Lov za zakladom, kviz "TT\X i 07.00 Dobro jutro, Slovenija Senca, nad. Top shop Esmeralda, nan. Bolnišnica upanja, nan. Pop kviz Na zdravje, nan. Obalna straža, nan. Zlatolaski, nan. Samski stan, nan. Senca, nan. Esmeralda, nad. Pop kviz, nan. Obalna straža na kolesih, nan. Vreme 24 ur Hiša skrivnosti in laži, amet. kriminalka Newyorška policija, nan. Na zdravje!, nan. Ujetniki dvorca Zenda, amer komedija 24 ur, ponovitev 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.00 17.00 18.00 18.30 19.20 19.30 20.00 21.45 22.30 23.00 01.00 09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 10.00 SOSEDJE, 35. del, ponovitev 10.25 684. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.45 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.50 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 11.10 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 SOSEDJE, 36. del 19.30 RISANKA 19.40 TV IZLOŽBA 19.45 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 GREMO V KINO, oddaja za ljubitelje filma 20.35 VIDEO TOP glasbena oddaja 21.25 REGIONALNE NOVICE 21.30 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 22.00 NAJ SPOT DNEVA 22.05 TV IZLOŽBA 22.10 VIDEOSTRANI DO 24.00 "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SiT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik; telefon (063) 855-450, telefax (063) 851-990. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in graf. priprava: STUDIO MREŽA - Naš čas d.ao. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje5% | prometni davek. 30. aprila 1998 MODRO © ![L& KRONIKA NAŠ i AS 19 Voznik pobegnil V petek, 24. aprila, okoli 15.30, sta bila v prometni nesreči na Primorski cesti v Šoštanju udeležena voznika dveh tovornih vozil, eden od njiju, ki je povzročil nesrečo z vožnjo po sredini vozišča, je s kraja pobegnil, drugemu Radovanu K. pa so v nesreči morali pomagati gasilci. Za pobeglim voznikom še poizvedujejo, kaže pa, daje z območja Šmarja pri Jelšah. Pil bi, plačal pa ne V sredo, 22. aprila, okoli 19.30, so iz lokala Krpan v Velenju poklicali policiste, ker gost Z. Č. iz Velenja, ki ni hotel plačati zapit -ka, poleg tega pa je grozil osebju pivnice in gostom. Policisti so ga, ker je bil vidno vinjen in si ni dal ničesar dopovedati, odpeljali k počitku na postajo. O plačilu pa se bosta naprej pogovarjala s sodnikom za prekrške. Pozdrav s pestmi V četrtek, 23. aprila, sta se okoli 22. ure v Velenju srečala Topolščana A. B. in A. Š. in svoje stare račune poravnala kar s pestmi. Pri tem sta bila oba lažje telesno poškodovana. Za kakšne račune je šlo, bo najbrž zanimalo sodnika za prekrške, ki bo oba povabil na pogovor. Nezaželen nočni obisk V petek, 24. aprila, okoli 23.30, je na policijo poklicala občanka A. Ž. iz Velenja in povedala, da neznanec razbija po vratih njenega stanovanja. Ko so prišli policisti, so legitimirali G. C. iz Velenja, ki je bil vidno vinjen. Opozorili so ga in napotili domov. Ob 1. uri pa se je vrnil in počel isto. Potem ni bilo več "šale", kršilca javnega reda in miru so pridržali na policiji. Grozil z nožem V soboto, 25. aprila, okoli 19.15, so policisti posredovali v trgovini Nineta v Koželjskega ulici, kjer je neznanec grozil trgovkama, pred prihodom policistov pa je pobegnil. Ob 20.10 se je vrnil in znova grozil z nožem. Policisti so se z njim srečali na Celjski cesti, šlo je za Z. R. iz Velenja, zasegli so mu nož, ga pridržali, naprej pa bo moral zadevo pred pristojnimi organi zagovarjati in reševati sam. Vlomilci v avtomobile prijeti! Policisti policijske postaje Žalec so v ponedeljek, 20. aprila, zgodaj zjutraj, takoj po vlomu v tovorno vozilo na Polzeli prijeli in pridržali Mateja in Simona Jerneja C. iz Štor. Med zbiranjem obvestil so ugotovili, da sta Matej in Simon Jernej skupaj z Danilom U. iz Šentjurja in Robertom R. iz Štor vlamljala v tovorne in osebne avtomobile na območju Celja, Velenja, Laškega in Žalca. Iz avtomobilov so kradli CB postaje in avtoradije z zvočniki. Ukradene predmete so prodajali naprej po nižjih cenah. Po sedaj zbranih podatkih so družno ali posamično vlomili v 16 vozil. Matej je osumljen tudi vloma v izložbeno okno trgovine Telekom v Celju, od koder je odnesel tri mobilne telefone. Zoper vse štiri bo podana kazenska ovadba. Izdala ju je zelenjava V četrtek, 23. aprila, nekaj po 1. uri, so policisti v Žalcu ustavili in kontrolirali osebni avtomobil, v katerem sta bila 33-letni Dušan T. iz Trzina in 44-letna Vanda J. iz Mengša. Pri pregledu so policisti našli sumljive predmete, med zbiranjem obvestil pa ugotovili, da sta Dušan in Vanda tik pred tem vlomila v dve kleti v stanovanjskem bloku na Bevkovi ulici. Odnesla sta električni vrtalni stroj in nekaj kozarcev vložene zelenjave. Padel s kolesom V petek, 24. aprila, ob 14. uri, se je 13-letni Žan S. iz Žalca peljal s kolesom iz smeri Šlandrovega trga proti Hmeljarski ulici. V bližini stanovanjske hiše v ulici Nade Cilenšek 5 seje iz neznanega vzroka na kolesu zlomila prednja vilica. Žan je padel po vozišču in se hudo poškodoval. TRGOVINA KOŠARICA ^ Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici) Telefon/fax: 063/728-080 ■raHfj ■J'' POSEBNO UGODNA PONUDBA V TEM TEDNU Olje zvezda 12/11 199,90 Pivo zaboj 2.880,00 Moka T500 25/1 kg 62,90 Jeruzalemčan 12/11 349,90 Sladkor 50/1 kg 122,90 Mehčalec dufi 41 349,90 Sir Gauda nad 1 kg 899,00 Persil 5.4 kg 999,90 Bar kava 100 g 166,90 Toal. papir carlina 10/1 279,90 Pomursko mleko 12/11 114,90 Zemlja za lončnice 50I 619,00 Pašteta Gavrilovič 100 g 159,90 krmni ječmen 26,90 Kompot ananas 6/1 kom 189,90 Krmna koruza 24,90 Pomaran. sok 50 % 6/2I 219,90 Vrtna mreža 25mx1m 4.770,00 Bibita ora 6/1.51 109,90 Vrtna kosilnica 27.990,00 Na zalogi več vrst semenske koruze Pioneer in BC hibridov po ugodni ceni. *KDOR VARČUJE- V KOŠARICI KUPUJE!* Orožje iz 2. svetovne vojne še straši ŽALEC, VELENJE, SLOVENJ GRADEC- Da je orožja iz 2. svetovne vojne v naših krajih še veliko, priča poročilo Regijskega centra za obveščanje Celje. V petek, 24. aprila, so denimo v Braslovčah pri pospravljanju starejše stanovanjske hiše našli ročno granato. Naslednji dan, 25. aprila, je občan iz Velenja prijavil najdbo nemške ročne bombe. Na območju Graške Gore, na slovenjegraški strani, pa je občan pri čiščenju vodnjaka naletel na 22 nabojev za protiletalski top kalibra 45 mm. Nevarna orožja so prevzeli, uničili ali shranili regijski pirotehniki iz Celja. ■ mkp Na Raduhi umrl planinec V nedeljo, 26. aprila, okoli 9. ure, je 44-letni planinec Iztok S. iz Ljubljane odšel s turistične kmetije v Robanovem kotu proti Raduhi. Ker ga ob dogovorjenem času ni bilo nazaj, je žena o tem obvestila gorske reševalce. Ti so v nedeljo, 27. aprila, s helikopterjem poleteli v smeri Raduhe, kjer so planinca našli mrtvega. Vse kaže, da je hodil izven zaznamovane poti, zaradi zdrsa pa je padel 50 do 80 metrov globoko po strmem pobočju južne stene Raduhe. SHEN 01 prihaja v Velenje Življenje je energija. Brez energije je naše telo mrtvo. To pomeni, da dokler smo živi, imamo v sebi energijo. Naša energija ni vedno čista, zato ker se je pretok energije skozi naše telo nekje zaustavil (nenaraven način življenja, stresi, napetosti, slaba genetika,...). Tam, kjer se je energija zaustavila, je postala stara - zastala. Na tem mestu imamo energetsko blokado, ki sčasoma postane tudi fizična blokada (tumorji, ciste, vnetja, bolečine,...). Če hočemo biti zdravi in srečni, je potrebno te blokade prebiti in tako skozi nas ponovno steče energija po naravni poti. Energetske blokade lahko prebijemo, le če pride v naše telo velika količina nove, sveže energije, ki odplakne zastalo energijo. Na SHEN Ql-ju se preko mojstrice Aiping Wang ali preko SHEN Ql inštruktorjev povežete z novo svežo energijo. Na ta način pričnete odstranjevati blokade v vašem telesu in vaši duši. Rušenje starih blokad lahko čutite kot telesno ali čustveno bolečino. Če razumete ta proces, ste ob tem srečni in tako odstranjevanje vaših blokad poteka hitreje in uspešneje. Pozneje, ko se stabilizirate, lahko poiščete povezavo s svežo energijo kjerkoli in kadarkoli tudi sami. Na ta način se usposobite za srečno, zdravo in uspešno življenje. Kaj je SHEN Ql? SHEN Ql pomeni superkreativno, čisto energijo, ki prihaja iz izvora življenja in je naša življenjska moč. To je najmočnejša, najbolj kreativna, najnežnejša in najbolj pravična energija, kar jih je odkril človek. SHEN Ql je pot do zdravja, sreče in zadovoljstva. Vaditi SHEN Ql pomeni spraviti sebe v red, pomeni harmonijo duše in telesa. Uglasimo se z naravo in okoljem, v katerem živimo. Pri katerih težavah SHEN Ql uspešno pomaga? Telesne težave: glavobol, migrena, sladkorna bolezen, bolezni ledvic, srca, jeter, pljuč, želodca, kosti, oči, hrbtenice, virusna in bakterijska obolenja; čustvene težave: nespečnost, strah, skrbi, jeza, depresija, žalost, črnogledost, nervoza, ljubosumje; težave zasvojenosti: cigarete, alkohol, droge, tablete; ter težave odvisnosti, težave prehrane, težave mladih, težave zakoncev in težave športnikov. Komu je namenjen SHEN Ql? SHEN Ql je primeren za ljudi vseh starosti, poklicev in religij. Kje lahko spoznate metodo SHEN Ql? 1. V Celju potekajo treningi SHEN Ql-ja že dve leti vsak dan: 5. - 7. ure, 7.15 - 8.15,17.15 -18.15,18.30 - 20.30 v dvorani KS Dečkovo naselje, Šaranovičeva 2a. 2. V Velenju bodo od 4. maja dalje potekali treningi SHEN Ql-ja v dvorani KS Šmartno, Šmarška 24a, vsak dan od 16.30 do 17.30 ure. 3. V SHEN Ql centrih v Mariboru, Ljubljani, Vrhniki, Zagrebu in kmalu tudi v Novem Mestu, Kranju, Izoli in Novi Gorici. Najbolj učinkovito pa boste spoznali SHEN Ql, če se udeležite predavanja avtorice te metode, mojstrice Aiping Wang, ki bo v nedeljo, 3. maja, v Kulturnem centru Ivan Napotnik v Velenju ob 16. uri. Dodatne informacije dobite na telefonu 063/452-632. Lea in Dušan Zgonik Promet na Celjskem letos terjal že 16 žrtev • ................................................................... Črna kronika Na UNZ Celje niso zadovoljni z dogajanjem na področju prometa. V prvih treh mesecih letos so obravnavali za 3,5 odstotka prometnih nesreč več kot v enakem obdobju lani. Posebej zaskrbljujoč je podatek o številu mrtvih v prometnih VP15 V VRTEC VELENJE V mesecu maju bomo vpisovali otroke v dnevne in poldnevne programe za šolsko leto 1998/99 Otroka lahko vpišete vsak delavnik od 6.00 do 15.00 ure na UPRAVI VRTCA, Kraigherjeva 1, Velenje. Vabljeni! nesrečah. Lani v istem obdobju je na Celjskem izgubilo življenje 7 udeležencev v prometu, letos kar 13, od tega jih je 5 umrlo v prometnih nesrečah, ki so se zgodile na območju upravne enote Žalec, 2 sta umrla na območju Mozirja, 2 na območju Šmarja pri Jelšah in Šentjurja, po eden pa na območju Laškega in Celja. Do 23. aprila pa je na celjskih cestah umrlo že 16 ljudi! Med vzroki za prometne nesreče je še vedno na prvem mestu neprilagojena hitrost, ki je bila vzrok tretjine vseh prometnih nesreč, petina nesreč se je zgodila zaradi premikov z vozili in 17 odstotkov zaradi neupoštevanja pravil o prednosti. V prvih treh mesecih letošnjega leta so na UNZ Celje obravnavali kar 30 odstotkov več kaznivih dejanj kot v enakem obdobju lani, raziskali so jih 66 odstotkov, s čimer so zadovoljni. Manj, za skoraj desetino, pa je bilo v tem času kršitev na področju javnega reda in miru. Leta 1997 so v prvem trimesečju obravnavali 1085 kršitev, letos v enakem obdobju 989. M mkp IljMMO VliilJiKJIi J07,8 MHz PRAZNIČNE ČESTITKE ZDRUZENA LISTA socialnih demokratov Območna organizacija Čestitamo za praznik dela! Desetletja si že v ogledalu narave ustvarjamo podobo uspešnosti. Narava je dobrohotna z nami, ko se zavedamo njene moči, in neusmiljena, ko na njo pozabimo. Smo velik, dober kolektiv, skupaj smo ustvarili enega najboljših premogovnikov v Evropi in svetu. Vemo za izzive, ki jih prinaša prihodnost, zato bomo storili vse, da bo ta lepa in vama za nas ter prihodnje rodove. Gorenje - glavni pokrovitelj nordijskih reprezentanc ŽELIMO VAM PRIJETNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE! PREMOGOVNIK VELENJE Partizanska 78, 3320 Velenje Telefon: 063 853 312, 855-321 Fax: 063 854-986 http//www.rlv.si Skrbimo za svetlejšo prihodnost - —ž_ ggtt II H|( Sloveniji zagotavljamo tretjino potrebne |H|HHHBi energije, ki bo z izgradnjo odžvepljevalne naprave na petem bloku ekološko H j neoporečna. Dogradili jo bomo v naslednjih dveh letih. «^wnoELč