PRIMOREC
političen časnik, velja v Trstu:
Za vse leto 2 gold. 40 kr. Za pol leta I „ 20 „ Za 3 mesece — » 60 ,
Po pošti:
Za Tse leto 3 gola. 20 kr. Za pol leta 1 „ 70 „ Za 3 mesece 1 „ • - „ Naročnikom omenjenega PBIMORCA dajemo brei-plačno S L OV K SSKEG A FRIMOBOA. Oba časnika se prodajata v tabakarKicah po f> soldov.
Slovenski
Primorec
odličen i kratkočasen list/1^
Naročnina naj se plačuje v Kozlerjevej hiši „nella Drogheria Angeli in Piazza delle legna Nr. 1« v Trstu.
Tam naj se oddajajo tudi vsa pisma.
Za omauila, ktera nejmajo. nad 10 vrst, plačuje se 1 f. 50 kr.; za vsako versto vet 10 kr.
Štev.
Pri sv. Ivanu v Trstu, 26. januarja 1868.
Tečaj M.
Beseda slovenskim uradnikom.
§. 19. osnovne postave od 21. decembra zagotavlja deželnim jezikom enakopravnost; čas tedaj mora skoro priti, do se začne, slovenski uradovati v slovenskih deželah. Slovenski uradniki, ali se pripravljate za tako uradovanje ? Nam je, žalibog, dobro znano, da se večina naših, na Slovenskem rojenih uradnikov, še mčni ne za to. Mnogim celo uradna jeza na čelo stopi, ako človek le črhne o tem. Lepo slovenščino, ali kakor jo oni imenujejo, „novo kranjsko špraho" sovražijo iz vse trohnele uradne duše ter se posmehujejo tistim u-radnikom, ki se trudijo, da se je nauče Besed necega slovenskega uradnika, kteri se je izustil, da bi ponemčil vse Slovence, ako bi imel oblast v rokah, nečemo pretresavati, saj dovolj pričajo, da mož nij več sposoben za državno službo, da ne umeje ni časa, ni narodnih že^j i potreb, da je gluh i slep pri vseh dogodbah i nezgodah, ktere so poslednja leta teple našo državo. On še vedno misli, da je uradnik samooblasten gospod, a ne služabnik ljudstva. Ako se celo ptuji visoki uradniki, ki služijo na slovenskej zemlji, marljivo uče slovenščine, kako to, da so domači večidel tako mlačni, malomarni i zanikai ni! Kdor ima v sebi količkaj poštene slovenske krvi, sram bi ga moralo biti, ako se mu očita, da materinega jezika ne zna toliko, da bi mogel pravilno pisati. Z lepo pisavo, ktero imenujejo v uradih koncept, ponašajo se tako radi Nemci, Lahi in drugi narodi ; urednika pa, ki te lastnosti nijma, imajo povsod za — norčka. Uradnikova čast tedaj zahteva temeljito jezikovo znanje; od uradnika se zahteva tudi izobraženje; ali se pa more izobražen imenovati tak človek, ki materinega jezika ne zna, temu nij treba odgovarjati.
Narod ima tudi neovržno pravico zahtevati, da se mu vsa u-radna pisma podajajo v njegovem jeziku ; kar pa je narodu pravica, to je uradnika prva dolžnost, ker narod plačuje uradnika.
Opominjamo tedaj vse uradne slovenske može, kterim do sedaj nij bilo mari za slovenski jezik, naj se ga marljivo začn6 učiti. V njihovo lastno korist jim to živo na srce polagamo, kajti utegne se v kratkem zgoditi, da slovenski narod, oprt na svoje narodne pravice, ne bo hotel imeti uradnikov, kteri ne čislajo njegovega jezika. Lletljo bo treba vzeti v roke i pomesti iz pisarnic vse take moži-celjne, kterim slovenski kruh diši, slovenščina pa smrdi. ^
Slovanske Avstrija.
*) Velik nepokoj smo zopet izbudili. Zakaj V Zato ker smo v zadnjem►•^Primorcu'' pisali, da ima trafika občina 30.000 Lahov in 60,000 Slovencev. — Napokojnežem moramo danes še to zagotavljati, da smo navedli Lahov število samo iz znanega slovanskega gostoljubja i zato, ker jih nikakor nečemo zatirati, ampak, ker iz vsega srca želimo, da se po bratovsko zložimo v sedanjih težkih časih — da smo navedli njihovo število še — preobilo. Ako nekteri prena-petneži nam preje to nas nič ne bri^a, tudi nas ne pahne s te poti žuga nje. Ju. nikakor nečemo delati krivice Lahom, ali dolžni smo zahtevati, da se tudi Slovencem godi pravica, — Kaka pravica P« o«	SI vencem.,.to ^vidi vsakdo, kdor nij slep. Danes pov-
d&rjamo samo io, da mestni magist rat —c! lUeremt hočemo v prihodnje obširneje govoriti i mu očitati grehe — skoraj nikoli razglasov ne daje v slovenskem jezik;Vse njegovo uradovanje je samo laško, malokdaj priobči tudi kaj nemškega, kakor da bi poslal bil Bismark uže kako nemško kolortijo v Trst. Imamo sicer neko nemško
kolonijo v Trstu, a kaka je ta? Nu, temu je lahko odgovoriti. Pred nekterimi leti, ko se je hotela poiiemčiti vsa Avstrija, zagnalo se je v Trst krdelo državnih uradnikov, samih Nemcev i tacih — Slovencev, ki tudi korakajo z včliko Nemčijo. Zato se tudi dan denes veliko več nemščine sliši v Trstu, nego pred malo leti; pri vsem tem pa se vidi, da nemščina tu nij doma. — Ali vrnimo se zopet. Rekli smo, da magistrat časi oznani kaj v nemškem jeziku; kako Pa v^slovenskem? Vsako leto enkrat, ali dvakrat, kakor nanesejo okoliščine, oznani tudi kaj v slovenskem jeziku, toda za Trst, kder je majmanj toliko Slovencev, kolikor Lahov, nikoli nič ne, ampak samo za okolico i za zunanje slovenske dežele. Kdaj magistrat ddje slovenske razglase, to nij težko uganoti — ako gre za vojaški na~ bor, gotovo ne, mogoče pa, da takrat, kader se ima polniti — suha mošnja. Nečemo danes dalje o tem govoriti, ker grabi nas nevolja i kri nam kipi; toliko pa uže zdaj zagotavljamo, da pletemo bič, s kterim bodemo udrihali na gnjile kosti, ktere so uže davno zrele za
—	Sveto Ano.
*) Državni poslanec, gospod S ve tec, je začel razlagati svojo L njegovih tovaršev menitev glede na državno politiko. Ker so doslej državni poslanci, če tudi jih je slovenski narod hudo sodil, trdovratno molčali na vsa vprašanja, na vse javno grajanje, celo na vse
—	natolcevanje; zato z veseljem pozdravljamo Svetčev glas v »Novicah". Mi poznajemo gospoda Svetca morebiti bolj, nego kdor koli, i vsikdar smo ga spoštovali, kakor umnega, 'poštenega4 i rodoljubnega moža, i prepričani smo, da je on tudi še zdaj "to*, rkar je vedno bil. — Pri vsem tem pa se nam vendar le doz4e»»', da so Svetca i njegove tovarše zapeljala z prave poti obečenja, začasni dobički i druge okolinosti, in v tej misli nas je zel$ jfc>trdil uže prvi njegov sestavek v „Novicah". — Uže smo bili namenjeni državnih naših poslancev politiko, kakor po pravici zahteva Svetec, objektivno, prerešetariti, kazaje vzlasti na neovržno resnico, da naši poslanci nij so bili glas sloveenskega naroda, da so prav oni krivi, da se delajo mej njim pogubne stranke, da so oni slovansko vzajemnost, brez ktere Slovenec ne more živeti i ktero je s tolikim trudom, s toliko ljubeznijo iskal i tudi uže do nje segel, -o to vzajemnost razdrli. — Tega prepričanja nam ne vzame nikdo, i skušali bodemo pretresti to važno reč v „ Primorcu", da le gospod Svetec v „Novicah" izvrši, kar misli o politiki državnih naših poslancev. Za zdaj trdimo samo to še — dokažemo lahko pozneje i dokažejo brez dvombe tudi dogodbe — da setev državnega zbora i tedaj tudi naših poslancev, ne porodi ni državi ni Slovanstvu dobrega sadu.
*	Marsikteri ubogi Slovenec, kterega sila tare, nese v tržaško zastavnico (monte di pietk) zastaviti kako reč da si vsaj za nekoliko časa pomore. Večkrat revo" ne v4,' kdaj je cas obresti (iVitereBe) plačati, zamudi i pride — ob robo. Naj bi vodstvo omenjene zastav-nice dajalo po „Primorcu" oznanjati, kterih listov (cegelcev) roba i kdaj pojde na kant. Tako bi se marsikteri še za časa škode obvaroval. To toliko bolj zahtevamo, ker ima zastavnica velike dobičke pri tacih rečeh.
*	V Gorici se snova društvo za „deželoznanstvo" in so v ta namen že razposlana pravila*
*	S vitli cesar je ministru Giskru ukazal, naj zahvalo izreče pre-bivalcem^Trsta in okojipe, ker se ,se o slovesnem prevaža* Suftlp cesarja Maksa slovesnosti v tako obilem številu vdeležili.
*	V mnogib istrskih krajih imajo letos veliko revščino zarad slabe letine. Svitli cesar je ukazal naj se istrskemu deželnem zboru dk naprej (anteoipatno) iz državnega zaklada 35 tisoč gold, ktere
bode dežela v letnih obrokih bnez obresti vračala, da se ubogemu ljudston pomore.
* Predsinočnjem je počila petarda pri hiši deželnega poglavarstva. Ali so Benetke presilile v Trst? Vse mogoče.
^(T^ Neslovanska flvstria/^^
*	(Nekoliko o žalostnej slovesnosti za Cesarjem Maksom na Dunaju.) Maksovo truplo so pripeljali na Dunaj še le 17. t. m. ob 8. uri zvečer, ker se je vozovlak v mnogih mestih dolgo mudil. Prvi veljaki i duhovniki so čakali na postaji (štacijoni). Ko so trugo iz voza vzdignoli, nej bilo slišati druzega razen zvonjenja iz mesta i molitev. Pri tej priliki so bili vsi pričujoči i tudi mornarji, kteri so vajeni britkosti, tako ganenji, da so jim solze po licih tekle. Položili so trugo na mrtvaški rudeče prepreženi i pozlačeni voz, kteri je pe? ljalo 6 belih konj z rudečo opravo. Sprevod je bil kakor v Trstu, le z razločkom, da so na Dunaj skoraj vse evropske vlade poslale nalašč poslance. Ob 9. i pol so prišli do kapele, v ktero so truplo deli i v kterej je mati molila za svojega sina. O polnoči so ga prenesli iz omenjene kapele v dvorno kapelo i zjutraj (18.) ob osmih ga je hodilo kropit ljudstvo, kterega je bilo toliko, da se skoraj ganiti nej bilo moč. Ob treh popoldne se je žačel sprevod h kapucinskej cerkvi, kjer je cesarske rodovine raka. Cerkev je bila vsa črno pre-prežena. V njej je čakal cesar z cesarsko rodovino. Pomorski vojaki so bili razvrščeni na obeh straneh v cerkvi do rake. Na velicih vratih je sprejel dunajski kardinal mrliča i ga blagoslovil, položili so ga na mrtvaški oder v cerkvi; dvorni pevci so peli „Libera." Kapu-cini s pomočjo pomorskih nižih častnikov vzdignejo trugo i jo neso mej molitvami v cesarsko grobišče, kamor jo je spremil cesar se svojimi brati. V grobišči se je izročilo Maksovo truplo guardianu oo. kapucinov. Ključ od truge je bil izročen protokolistu, da ga položi v zakladnico.
Tudi v Milani i sploh v Lombardii, kjer je bil o svojem času Maks ces. namestnik, spominjajo se ga zdaj, i prvi veljaki dajo za črne sv. maše, h kterim mnogo ljudi iz visocega i priprostega stanu hodi. Prav je, da ga tako čislajo, ker ubogim je bil dobrotljiv oče, umetnikom i delalcem je dajal veliko zaslužka, velikašem ali aristo-kratom se je pa prikupil sč svojim ljubeznjivim vedenjem (obnašanjem.)
*	Pravijo, da je sopruga (Šarlota) še le pretekli teden zvedela nesrečno Maksovo smrt i sicer od kralja i kraljice belgiške. Izprva je mirno poslušala, potem pa se razjokala; ko se pa bila potolažila, rekla je: Meni se je uže davno to dozdevalo.
*	Iz Polske se piše, da je v vseh krajih na Visli polno ruskih vojakov pešcev in konjikov — in da med njihovimi stajališči gredo noč in dan patrole. Vojaki, kteri so celo na meji, imajo ostre patrone in so poprek popolnoma z vsem oskrbljeni za vojsko.
*	V „Postzeitung" se piše z Ogrskega, da po vsem Mažarskem nij dvajset mož, ki dobro znajo mažarski. — Zato je na Mažarskem tak — ekete mekete!
c^pPhije dežekr^o
*) Turški kristijanje se pripravljajo za novevboje zoper Turka. Na skauc^Kih hribih je bila uže krvava praska*. Črnogorci zahtevajo luko na morji, Turki jim nečejo tega zahtevanja dovoliti, če tudi ga celo Napoleon podpira. — Bolgari so prosili Črnogorce naj jim v boji zoper Turke pomagajo, i ti so jim poslali odgovor: »Bratje Bolgari! Več sto let uže prelivamo kri za svobodo i krščanstvo, kakor tudi za brate, ktere divjakov težki jarem žuli. Nikoli nas nij strašilo sovražnikov število i diplomatične zvijače. Črnogorec vidi reči, kakoršne so v resnici, vedno dela pošteno, ljubi svojo domovino i rodbino bolj, nego živenje, i ne boji se nikoga. Ako vam je tedaj treba pomoči, le povejte nam i -si^se vržemo kakor e n mož na divjega Turka. Bog blagoslovi sveto vašo reč i daj vam zmago! Z nami je Bog!"
D o p i s L
Izpod Kraške gore v Ipav.sk o j dolini dne
16. januarja. Dovoli, dragi »Primorec", malo prostora tem vrstam ti A .->, kako rr.di bi ae po nekterih krsjih p županovim klobukom pokrivali. Županov „klobuk" je res častitljiv; ali mar-sikteri mož, ki prazno, velikokrat tudi ošabno glavo pod klobukom nosi, nej vreden, da bi se ž njim pokrival. Tudi ne vem, kako je to, da se po nekterih krajih še celo zanj prepirajo, Silijo so v to
nikakor prijetno službo večidel le časti lačni ljudje, kterim se tako dobro zdi, ako se jim ljudstvo priklanja in jih „gospod župan" imenuje. Marsikdo premišljuje, kako bi županov klobuk dosegel, da bi se potem ž njim bahal. Sam pri sebi si misli i poje: Glave sem dobre, za županove vem postave, Podložne mi bodo v soseski vse glave. Ako se primeri, da tak mož sreča soseščana, v roko mu seže i govori: „Nu brate! kedaj bo ta reč dognana, kedaj si bomo izvolili župana? Veš kaj, voli mene, saj sva od nekdaj stara prijatelja.
Stari h .... nij zato, nova doba, nov župan. Proč z starim zl....."
Tako in enako se godi. Tako se je bilo pripetilo v enej vasi pod Kraško goro. Bila je nedelja. Prišel sem tja v opravilih i stopil v krčmo, da se okrepčam. Vse se je trlo v njej i kričanje je bilo veliko. Dolgo sem sedel mirno pri kozarčku i poslušal, kaj se godi. Pri enej mizi je sedelo 7—8 mož, izmed kterih je hotel vsak naj-modreji, i tedaj tudi župan biti. Na to vstane mož i govori: »Prijatelji moji! »župan" je častitljivo ime, zato mora biti častitljiv tudi »mož", ki to »ime" nosi. Krčmarja jaz ne bi volil za župana, ker
--" Kakor piruh rudeč plane mu tolsti krčmar v besedo i vnel
se je prepir, da bi grmečega Boga ne bilo slišati. — Slovenci, v krčmah ne delajmo županov !
Vinko G.
—^Orobhne,^—
*	Neki računar je izrajtal, da se v Parizu o pustu, ako se jemlje srednja razmera, sedemdeset milijonov frankov za lišp ("toaleto) i za pijačo zapravi.
*	Železnice so bile leta 1864 po celem svetu 15 tavžent, tele-grafskse črte pa, brez tistih ki so pod morjem speljane, 25 tisoč nemških milj dolge. Število vseh kupčijskih ladij je bilo sto dva i šestdeset tavžent sedem sto in ena in petdeset (162,751V
*	(Pregled vse zemlje.) Površje vse zemlje meri 9,280.000, suhi svet samo 2,434.000 zemljepisnih milj; vseh ljudi na zemlji je blizu 1288 milijonov.
*	(Pet delov sveta.)
Evropa z Uralskim in Kavkazkem . 183.500	[] milj	275	mil.	ljudi.
Azija z indiškimi otoki..... 793.900 »	720	„	„
Afrika z otoki vred...... 543.500	„	200	„	„
Amerika severna in južna .... 751.100	»	89	»	„
Avstralija z oceanskimi otoki . . . 162.600	„	4	»	„
v
*	(Število raznih vernikov na zemlji.) Katoličanov 173 milijonov ; izhodnjih kristijanov 80 mil.; protestantov (luteranov i.t.d.) 83 mil.; judov 5 mil.;'Muhamedanov 160 mil.: raznih malikovacev 787 milijonov.
BIANKA.
Zgodovinska novela
poslovenil
France Vilhar.
1.
(Dalje)
„Kaj te muči, Ljudevit?" vpraša za nekoliko časa z mirnim, usmiljenim glasom. „Oj, ne obračaj se od mene i ne skrivaj men-svoje toge, ka divje razsaja v tvojih prsih; mene ne moreš preslei piti, nij ti dano, svojega srca. svojih čutov skrbljivej sestri prikriti. Glej! vsaka, i tudi najmanjša guba, ki tvojo snežnobelo čelo obsen-čeva, žali neizrečeno mojo dušo in hudo muči moje ranjeno sreč. Vsak vzdihljaj, ki ižvira iz blazega tvojega srca, iz dobre tvoje duše, doni v razžaljenih mojih prsih ko strašen klic trepetajočega srca, in odmeva se glasno v tem-le s«""-, kakor se najmanjše fiumljanje, najmanjši glas v palači našega poveljnika z grmečim glasom odmeva. Povej mi, predragi, kaj te muči, kaj kali tvojo srečo!"
„Nič, prav nič, ljuba sestra", mrmljaje odgovori od nje se o-bračaje, kakor da bi hotel vznemirjenej deklici uiti, da ne bi jej odgovoril na njeno vprašanje, ki ga je ko strupena pušica zadelo."
„Pa če ti svetujem, ali ne, da mi zaupaš svoje skrivnosti, ki so globoko zakopane v tvojih prsih?"
»To ti obečam, sestra."
»Pojdi, — sediva", pravi Bianka i ga vede do divana. »JLUKaj sedi, dragi moj Ljudevit! Jaz pa hočem sesti k tvojim nogam."
Posede ga na mehki naslanjač: ona pa vzame mali stoliček brezi naslonila i sede k njegovim nogam.
j,Ti si čudna, sestra", jame Ljudevit. » Ponosna, prelepa Bianka, beneška zvezda, naj bi sededa pri m o j i h nogah ! Kako to ? "
„Da vidim bolje tvoje krasne oči. Tedaj naj ugibljem, naj uganem, kaj kali tvojo srečo. — Ali hrepeniš po čem v svojem srcu ? Morda bi ti bila draga — sprelepa hišica sč zlatom okrašena? Ali morebiti .prekrasna ladjica se srebrom okovana?"
»Ti si neusmiljena!" vsklikne z grenkim glasom. »Spominjaš me moje revščine!"
»Tvoje revščine, Ljudevit? Kaj nijsem morda jaz tvoja sestra? Kaj nij vse tvoje, kar je moje?"
„Oj, da bi bil jaz tvoj pravi brat! Saj sem le po besedi tvoj brat, i le po mladostnih letih, ki sva jih skupaj prebila , smem te imenovati svojo sestro. Jaz nijmam pravice do tvojega imena i nijmam pravice do tvoje ljubezni. Nič nij mojega, nego nesrečna revščina. A vendar me to ne muči. Zlatd i srebra si nijsem nikdar želel; niti zdaj ne hrepenim po bogastvu.*
Bianka ga dologo molče pogleduje.
»Ljudevit", vpraša potem tiho i mirno. »Je-li pregoreča ljubezen, ki te muči?
On se nasmehlja; a to prisiljeno smehljanje ne vtolaži, ne razveseli otožne njegove duše, temveč rani vnovič mladenčevo srce.
„Ne", vsklikne; »ljubezen je le za mlačna, ženska srca i za ma-lodušneže; ali možak se more njenim trdim verigam, njenim bridkim sponam iztrgati, more se jih popolnoma otresti. Jaz nijsem še nikdar ljubil, i tudi nikdar si ne želim ljubezni, ker ona ne pristuje moškemu pogumnemu srcu."
»Še nikdar nijsi ljubil?" ponavlja Bianka počasno, i prejšnje žareče oko se jej zatemni. »Tudi mene ne?"
»Oj tebe", reče mladenič z ljubeznjivim glasom, »tebe ljubim iz vsega srca, bolj nego pravo sestro, do zadnjega vzdihljaja, predraga Bianka, te bodem ljubil."
„Jaz sem ti draga, a gotovo ne bije tvoje srce meni, gotovo me ne ljubiš", šepeta Bianka. »Daj, da dalje ugibljem. Ti si česti-lakomen. Predragi moj Ljudevit, si-li slave žejen, hrepeniš po časti ?"
Mladenič osupne, njegovo oko zaplaineni.
»Da!" vsklikne strastno. »Vgenila si: Glej! Jaz ne utrpevam, da bi mi živenje brezi slavnih del steklo. Jaz sem podoben vjetemu tiču, ki s privezanimi peruti v najnižem grmovju ščeglja i žalosten, otožen gleda svoje svobodne brate, ki se prosto dvigajo do najstr-mejšega skalovja, do najstrašnejih visočin."
Kvišku skoči, prime Bianko za nežno ročico in jo pelja na solnčenjak.
»Glej!", vsklikne strastno, »tam v luki so se ladje zbrale in ob jutranjej zori odvesljajo. Našemu lepemu otoku »Kandiji" uže zopet groze ljuti Turci. Benedke pošljejo vse svoje brodovje, da oprostijo Kandijo. Na morju hočejo se z nevkretnim Turkom biti za svojo deželo, za svojo vlastnino. Tukaj bi si lahko česti i slave pridobil, ali ne smem tja. Tukaj moram ostati, da bom varoval luko, da se moja nesreča množi i da mi živenje brez imena, brezi slavnih del poteka. Britko moram gledati srečne tovarše, ki smejo v boj, v krvavi boj za domovino, da si s pogumom, s hrabrim srcem slave pridobe. A zakaj jaz tega ne smem ? Ker sem premlad, tako pravijo, ker mi manjka še nekoliko lčt, da morem še le potem doseči stotniško stopnjo. Moj Boj! moj Bog! Kako sladko mi miglja slava, kako ljubeznjivo me kliče — boj za domovje, — a vendar se ne smem zanjo bojevati!"
Ljudevit umolkne; temno in otožno gleda na ladije, ki od Lida sem \f veliki preliv vesljajo. To je krasen pogled. Mirno plavajo velikanske ladije, enake premikajočim se trdnjavam. Beneški prapor, krilati lev sv. Marka vihra na vsacem jamboru. Na paludah stoje v gostih trumah mornarski vojaci v krasnej opravi. Okoli in okoli velieega preliva stoje ljudje, ki so sčm privreli, da se vesele krasnega pogleda i da pozdravijo brodovje, beneški ponos.
Zdaj zazvone zvonovi v zvoniku sv. Marka z veličastnim glasom. Njim se pridružijo drugi zvonovi iz 300 beneških zvonikov i zedinjeni razglasevajo ponos prebivalcev i ljubezen do domovine. Oni pojo zedinjeni pesme k slovesu odvesljavajočim borilcem i slovesno odmeva se donenje premilega petja v junaških prsih. Morje zašumi s penečimi valovi, vzdiguje velike vojne ladije i pestuje šumljaje sto i sto ladjic, ki so iz vseh prelivov pribežale i se zdaj zbirajo okoli dogočnih levov.
V	trenutju se gosta, črna truma ladjic razdeli. One razbeže kakor na povelje na obe Btrani. Iz velieega preliva privešlja na pozlačenej ladjici načelnik sč svojim ministerstvom.
V	dolzej, se zlatom obšitej obleki, sč zlato, rogato kučmo na glavi Btoji visoki, ponosni naččlnik, grof Kontarini, na kraju ladjice. Za njim, v dolzth oblekah, ministri, gospodje iz velieega svetovalstva, i »strašni Trijč" iz skrivnega svetovalstva s črno našemljenimi o-brazi: beneškemu ljudstvu strah i groza. Da v temoti hipoma strašno kaznujejo: to je naloga treh strašnih mož, i še načelnik se trese pred njimi.
A v tem trenutju vendar ne jenja navdušeno ljudstvo vriskati, če tudi vidi pred seboj strašno »Trojico".
Načelnikovo obličje plameni v veselju i ponosu. Zdajci vzdigne roci i pozdravlja brodovje. I v tem trenutju zablišči iz vseh lin i
grmeče donenje blesketajočih topov odzravlja načelnikovemu pozdravu.
„Pojdi", vsklikne Ljudevit s trepetajočimi ustnicami in odpelje Bianko v dvorano; »jaz ne morem več gledati, bojim se, da mi srce poči pri tako žalostnem pogledu. Oj, da bi smel z brodovjem, — svojo kri bi dal, da bi si pridobil prvih lavorov, da bi svojemu nepoznanemu imenu pridobil prvo slavo i da bi rabil krepko roko, junaško srce za premilo domovino."
»Iv da bi svoje živenje dal", pristavi Bianka naglo in očitajoče.
»Ce tudi!" nasmeje se Ljudevit malomarno. »Kaj je lepšega, kaj krasnejšega na tem svetu, nego smrt za dom. Taka smrt je vredna, da se za-njo živenje da, da sa za-njo kri prelije.
»Ljudevit", spregovori deklica, »kaj ne misliš prav nič na-me i na mojo žalost? ako bi tebe izgubila, tebe, kojemu bije moje srce, za kojega bi bila pripravljena živenje dati, da bi le tebi pomagala, da bi le tebe rešila!"
Ljudevit počasno z glavo maje.
»Ti bi nekoliko časa po meni jokala, a kmalu bi me pozabila ; oklenila bi se moževega srca in on , — on bi te utolažil."
„Moj Bog, moj Bog!" šepeta Bianka i sklene nežni ročici pred svojim obledelim obrazom.
„D&, da, ljuba sestrica!" ponavlja Ljudevit, i se posili mirno i šaljivo govoriti. »Ti se ne boš mogla več dalje ustavljati silnim prošnjam plemenitih snubačev. Beneška zvezda vendar kacemu ple-menitašu v gorečej ljubezni zažari. Govoriva zdaj kaj ozbiljnega o tem. Jaz ti odkritosrčno priznavam, da me večkrat žali, da si ti, draga moja, še neporočena. Tako si lepa, tako modra i tako bogata: vse to neizmerno vabi tvoje snubače. Plemeniti mladenči iz najbogatejih rodovin prosijo za tvojo roko i tvojo ljubezen. Izvoli si kterega izmed njih, ljuba sestra; stori to meni na ljubav."
»Tebi na ljubav?" vpraša naglo Bianka i se zavzame. »Kaj bi to tebi pomagalo?"
»Hočem ti razodeti. Spomni se ure, tiste ure, ko sva bila pred nekaj meseci pri smrtnej postelji tvoje matere. Jokajoča si pokleknola zraven nje in jaz sem stal obupen in otožen na tvojej strani. V hipu 6e ona, čudovito okrepčana dvigne i z mogočnim, živim glasom zakliče mene k-sebi. Bianka, a ti je še znano? Se še spominjaš tistega bridkega trenutja?"
(Dalje prihodnjič.)

Tržaški smo fantje, Pri morju doma! Slovenskega duha Slovenskih srca!
Mi smo domačinje, Smo gorke krvi! Gorimo za narod Za brate smo mi!
Za vero, dom, Cara Podaj mo se v boj! Za majko nam Slavo Umrimo necoj!
Propadi, kdor narod Slovanski taji! Še tla ne bi pila Njegove krvi.
Hajd bratje na noge! Svoboda dani! Brez krepkih Slovanov Nikodar je ni.
Gospodarstvo*
Miroslav Vilhar.
*) Nek Francoz prodaja v Trstu na Korzi hruškova drevesca. Na oknu ima razstavljen sad (hruške) tega plemena. Videli smo uže zdaj pa zdaj kako lepo hruško, ali nikoli nijsmo mislili, da ima svet tako lepe, velikanske hruške. Nehotema nam se pri tem vriva v spomin iz Svetega pisma grozd, kteri sta iz obečane dežele prinesla dva moža na drogu. — Nekdaj nam tak grozd — izpovedujemo se javno — nij mogel v glavo, imeli smo ga bolj za orientalsko fantazijo, nego za resnico; ali kar nam je v Istri skoro enak grozd v roke prišel, od tistih dob se kar nič ne čudimo grozdu iz starega zakona. Hruškam pa se zato čudimo, ker o tacih krasnih velikankah še nikder nijsmo brali. Brez dvombe spečd prodajalec mnogo drevesec, vzlasti za gosposke vrte, da se poskusi tudi pri nas to prekrasno hruškovo pleme. — Ako tu nij kake prevare, česar ne mislimo, utegne to hruškovo pleme prebivalcem v tržaškej okolici in Istri prinesti obilo koristi, ker zemlja i podnebje nobenemu sadju v teh '-rajih nij ugodnejše, nego hruškam. Ako ki imeli ubogi, večidel nevedni prebivalci v Istri več poduka v gospodarstvu i potrebno podporo, spremenili bi lahko polovico Istre v najlepši vrt, isto velja tudi o bližnjej tržaškej okolici.
„,) Nape v ne moremo dati, ker Llojdova tiskarna sekiric (not) nejraa ; radi pa ga posodimo za prepis. Vred.
Tu v Trstu imamo sicer nekako društvo, ktero se pe£4 s taci-mi rečmi, vendar od njega ne pričakujemo dosti prida, i sicer zato ne, ker ima pred očmi večidel le teorijo i — gospodo. Dokler bodo gospodarska društva delala le za gospodo, dotle ne bode dosti vspeha; vsako gospodarsko društvo, ktero hoče v resnici biti v korist, mora svoje stalo postaviti na dejanske razmere (utopije nam so uže tako strgale vse žepe, če tudi so bili finančni ljudje tako dobri, da so skrbeli zato, da uže davno ne nosimo v njih več nadležne — težke rude). Z samo naučeno — velikokrat jako — prhlo teorijo se tukaj ne opravi nič. Prav lahko je razlagati iz kake učene knjige to in ono; časi je celo dosti, da človek zna brati, pa ti bode go-goril o vrtnarstvu strašno učeno i strašno dolgočasno, pokaži pa mu drevo, še vedel ne bode, ali je jablana ali hruška. Ako se gospodje, ki nijmajo ni vrta ni gozda, samo zase pogovarjajo v vrtnarstvu in gozdnarstvu, komu to koristi? Ako taci gospodje izdajajo celo časopis v jeziku, kterega ne umeje skoro noben vrtnar i gozdnar, komu zopet to koristi ?
V dejanskih rečeh mora biti poduk tudi dejanski. Zato pa je prva potreba da se ljudske šole tako urede, da krajnim razmeram ne zadostujejo le duševno, ampak tudi materjalno. Na priliko: kaj bi to koristilo, ako bi se učili otroci na Češkem, kako se ima ravnati z olikami, v Istri pa, kako se ima streči hmelju ? S tem bi se le čas gubil: in v resnici se čas gubi še dan denes prav v tacih reččh. Ena izmej najvažnejših državljanskih zadev je gotovo ta, da se narod tudi v vsakdanjih materijalnih potrebah podučuje, da rečemo to po domače: da se narod uči, kako se kruh služi. To je podloga, brez ktere nobena država ne more živeti. Kaj bi pomoglo človeku, ako bi bil prvi modrijan na svetu, pa ne bi imel kruha? Umreti bi moral. Enako je z državo, vzlasti pa še z našo, ker v njenej mošnji tako uže predejo pajki.
* Kako se od dreves lahko in celo odvrne mah in lisa j. — Neki naj imenitnejših vrtnarjev v Parizu ima zmirom v sodih pripravljene vode, v kteri je malo lužne soli (potaše) raztoljene; s to vodo pere marljivo drevesa, da na njih ne raste mah in se ne vgnjezdijo mrčesi. — Pri takem ravnanju rasto drevesa urno, dobijo kot zrcalo gladko skorjo in tako rekoč železno zdravje; prinašajo pa zatoraj tudi obilno sada.
Cenik različne robe.
Franke kolodvor Trst.
Žaganioc kranjske:	[
od 10 do 14, 1200" po f. 46 do f. 48 „ 8 . 9 850 „ „ 29 „ „ 30 skurette	1200 „ „ 28 „ „ —
remiji % nemški „ „ 20 „ „ —
Žaganice štajerske:
od 10 do 14, 1200	po f. 54 do f. 56 „ 8 „ 9 850 „ „ 31 , „ 32
skurette 1200	„ „ 32 „ „ —
remiji francoski %	» » 31 „ „ —
Žaganice koroške:
od 10 do 14 1200	po f. 58 do f. 60
„ 8 „ 9 850	„ „ 34 „ „ -
skurette 1200	„ „ 34 „ „ —
remiji */« bene."	„ „ 34 „ „ —
Moka I Kaiser po f. 12.50 do f. 13.— II fein „ „ 11.50 „ „ 12.-
III	mezzo „ „ 10.50 „ „ 11.—
IV	Mund „ „ 8.50 „ „ 9.— V MundJ „ „ 7.50 „ „ 8.-
Fežol rudeči . . „ „ 6.15 „ „ 6.25 „ zeleni; . . „ „ 6.10 „ „ 0.30 „ mešani . . „ „ 5.50 „ „ 5.60 „ kanarin. . „ „ 7,— „ „ 7.25 „ kokes . . „ „ 7.25 „ „ 7.40
Cesplje.....„ „ 7,— „ „ 7.50
Maslo kuliano . „ „ 48.— „ „ 50.—
Presiči......„ „ 24,- „ „ —
Slanina (špeh). . „ „ 25.— „ „36.— Seno konjsko. . „ „ —.90 „ „ 1.10 , kravje. . . „ „ 1.20 „ „ 1.50 Slama boljša . . „ „ 1.20 „ „ —.— „ slabeja . . „ „ —.90 „ „ — — Krompir.....„• „ 2 <>5 „ „ 2.50
JS! ur zi.
18 | 20 | 21	| 22 | 23 | 24 Januarja 1868
"~f~| s- £ | g. M- l »•	I t- J »■ I f- f• 1.JL-,
Srebro...... 117 75 117 50 117 25	117 15 118 50 117l 30
Cesar, cekini. 5 69 5 69 5 68	5 67 5 69 5 71
Napoleoni... 9 59 9 55 9 53	9 53 9 57 9 61
5% Metaliki. 56 50 56 50 56 50	56 50 56 75 56 —
57ftn.posojilo 65 25 65 50 65 25	65 25 64 50 65 50 5% pos. z lot.
I860 83 25 83 50 83 25	83 50 83 50 83 —
1864 77 25 77 50 — -	77 25 — - — —
Kreditakcije. 74 75 — _ — —	- — — — Obligacije zemljiščne
odveze.... — — — — — —	— — —'
4,/„%P08nj'1°
tržaške srenie 118 50 118 50 118 50	118 50 118 50 118 50
Semnjl v Februarju.
Na Primorskem.
Na Občini vsak četrtek za
klavno živino. V Cerkni	24. februarja
V	Moščenicah 3. februarja.
V	Smarji	3. „
Na Kranjskem.
Na Bučki	24. februarja
V	Cerknici	24.
Na Dobravi	14. „
V	Dobu	14. „
V	Grahovem	9. „ Na W	27.
V	Kršlfjm	8. i pustni p ondeljek
V	Lukovcu	3. „ V- Mengšu	9. „
V	Metliki torek po svečnici
V	Moravčah 24. februarja
V	Motniku	12. „
V	Razdrtem 14. „
V	Štorji na Vipavskem 1. febr.
V	Toplicah pri Novomestu četrtek po sv. Matiju.
V	Vipavi pustni pondeljek
V	Zagorji za Savo 1. februarja
V	Žužemberku 3. „
Na Štajerskem.
V	Arvežu 24.	februarja
V	sloven. Bistrici 24.	„
V	Brežicah	14.
Na Doberni, pondeljek po svečnici
V	Gornjem gradu 6.	lebruarja
V	Jarenini 3.	„ Na Laškem 24.	„
V	Lipnici, pondeljek po svečnici
V	Mariboru, saboto pred svečnico
V	Radgoni, 14 dni pred pustom
V	Rogatcu	24. februarja
V	Selnici na Savi 14. „
V	Gredišču	14. „
V	Vildonu	24.
Na Koroškem.
V	Dravbergu, zgornjem, na pe-pelnico
V	Frežah	3. februarja
V	Kotičah	3.
V	Kotaričah, pustni	pondeljek
V	Paternijonu, „	„
V	Strasbergu, prvi	četrtek v postu.
Leto 1868 je prestopno leto in ima 366 dni.
Januar ali prosenec ima 31 dni.
Dnevi | Godovi in nedeljski evangelji | Zn. Jezus ozdravi gobovega. Mat. 7.
26	Nedelja K
27	Pondeljek
28	Torek
29	Sreda
30	Četrtek
31	Petek
3. N. po Razgl. Polikarp, šk. Janez Zlatoust., cerkv. uč. Marjeta, dev. Frančišek Šaleški, škof Janez miloščinar, šk. Peter Nolaški, sp.
® Mlaj 24. dne ob šestih 29 min. zvečer. Sneg in vetrovno.
Solnce stopi 20. dne v znamenje vodnarjevo.
Loterijne srečke:
V	Trstu, 22. januarja: 4 52	31	47	22
V	Graci, 15. januarja: 60 63	11	8	53 Na Dunaju „ „ 69 11	82	20	25
V	Pragi „ 46 58	79	63	81
Po 1§ 1 SO soldo v
prodaja očiščeno amerikansko kameneno olje (petrolij)
G. B. ANGELI.
/
Drogerija na lesnem tergu
(Piazza delle legna Nr. 1). Na debelo C po 20—30 ali več funtov so prodaja po najnižej ceni.
Tudi se tukaj prodajajo vsake vrste drogerijske stvari.
Lastnik, izdatelj in odgovorni vrednik Ivan Piano. — Tisk vstr. Lloyda v Trstu.