Ena izmed oblik lokalizma
Nekateri pojavi v našeiu gospodarskem življenju kažejo, da sc posameznilki pri svojem deln včasih zavestno posloižujejo ne-točni'h dej-stev in dokumentacije. Vsakojmir je jasno, da je to nomoralno, nezakonHo in pogosto tudii kaznivo dejanje, če se sestavi ali potlpiše dokiMnent z neresničrmni dejstvi. Ce pa se s^stavi kak.šen dokument, s katerim se na primer trdi, da je bilo nckaj napravljeno, kar dejansko šc ni storjeno a)i da je bilo nckaj prevzeto. kar šc n,i izdelano itd., iedaj po pojinovanju teh lj-udi s icin ni l>ilo storjen« nič nedopustnegra. V takiJi primerih se taki posamezniki. skušajo skriti za dcjstvom, da niiso p\n tem sarni nič >spraviili v svoj žep<, temveč da so tako svoji g«3po-darski org^anizaci/i ali lokalni skuipnosli baje pomagali is koristiili.
Da bi podkrepili, io kar smo povedali, se bomo poslužili ne-katorih primerov. Tako sc na primer posamezuitkom povečuje plača s iem, da ji.m likvidirajo potne rač-tinc z večjim številom dnevnk1, kakor s<> jih dojansko probili na potovanju ala pa se sestavljajo potni računi za potovanja, ki sploh niso bila optav-Ijena. Prrpovt-d dajanja akontacij in predujmov iz splošno drui-bcnih skladov se pogosto izi^ra tako, da se napiišejo fakture z vseinii sostavinami, ki jiih podpvšejo nc samo domnc^Tii dobavi-telji teh iislug: ali proizvodov, temveč pogosto tudi več članov komisije v imenu kn-pca. Prav tako se razni ukrepi, katerih. smoter jr omo^očiti družl^eno konirolo nad razpolasaniei]Q s splošno dnižbenimi sredsfvi, izigravajo tako, da sp na temelju fiktivnili fakliir in netočnih začasniti položajcv odtejrujejo znat-na sredstva iz splošno družbenih skladov, da bi lahko kasneje biez potrcbno kontrole z njimi razpolagali.
Ni na prinior reclek primor, da se poskušajo posamezne usta-nove in gx>spodarske or^anizaoije s fiklivnimi faikturanii ali situacijanii izogniti nfkaterim ukrc]>orn, katenih naloga je, da ompjijo ali kanalizirajo porabo sredstev iz nekaterih splošno dnižbcnih skladov zaradi vzdržanja pofrebncga ravnotežja v našem ^r<ts|K>tlarstni. Pri izdelavi takc dokumenfacije se zelo po-!I<v;to povežojo votlstva ustanov in gosp<Klarskih orjranizacij, ki naj ncposredno nporabijo sredstva iz iistih splcfšno družbenrh skladflv, s posamezniimi voditelji   ljudskih   odboroT   in   banke.
Ko se v takih primerih zaradi kakšnega »¦("išjega i.ntoresa« izda lažni dokument, nc pridc sanio do moraineffa pačenja teh ljiidi. ki to dclajo, tomvoč tudi <]o nenamen-skc [jorabe srcdstev m tratpnja. Posamezniki, ki sodeinjejo pri takih >komV>inadjali« izkoristijo včasih priložnost. da si tudi zase pridobijo kakšno korist (zidanje stanovanjskc hiše. nakuip avtoniobiia in 7K>dobno, čeprav ostanejo tako kupljena srcdstva splošno druzbena last).
Da bi se izkoristila kakšna_ inws-ticij«ka sredsiva, katerih uporaba je vezana na rok. so predložijo fiktivne fakhire. kar se naio opravičuje z obj<'ktivTiimi razloig-i, po kaferih dobava ni sledila t dolofenem roku. Zelo pojrost pa je primer. da se na podlapi take fvktivne faktnre izplača nc samo znesek v breme investicijskejrn kredita. ki je vezan na doiočon rok. temveč se tn.fak.tnra izkoristi tudi ra. reali/arijo znatnih rejrresnih zne-skoT. ceprav za tako >naglico« m bi!o nobenih razlogov. razen da se prido do brozobros+nni obratTiih sredstrv. Ugotovljeni so hili priimeri. da so bili kasneje. ko jp bila dobava dejansko iz-vršena na podlaffi te dru?n pravilne fakhire pono\-no izplačani rcgresni zneski. fo je za is-ti kmetijski stroj je bil regTesni znesčk rzplačan dvakrat.
Ob spromembi oziroma zmanjšanju rcgresa v lctošnjem letu s<> sc našle organiaacije (zadružno, gospoda-rske in druge), ki so s; 7, vednostjo. a ponekod tudi s podporo krajevnih org-anov in bank dale izplačati na podlagi fiktivnih faktur regres v vršini, ki je bila predpisana za lan.sko leto, pri čenier so napisali na fakiinre napačne dahime in celo izm.išlieTic štcvilke vagonov za nniolna frnojila. šlerilke motorjev in šasij pri traktorjih rn po-dol>no. investitorji pa so potrjevali. da so tisto dobavo prcjeli. Scvt-dn. ko je bila faktnra žc izdana. so take gospodaTske orga-nizafijc izkorisfilc priložnosj in si dale izpiačati tudi investicij-ski krrdit. da bi dobljeni denar nporabljale kot brezobrestna (.¦¦bratna sredstva.
Takih pojavov ne bi smelo biti v socialističnem sos-podar-stvu niti v sor-ialistični dnTŽbi sploh. Opisani primeri dobijo foli^ko huiši videz. ker sorlclnjejo pogosto pri njih odgovorne oscIm" v go<|xidarski orffanizariji. banki in ljndskem odboru, ki ^" tako polatro'Tia moralno kvarijo v mncnjn. da je dopustno na-vnjati noresniične trdifve in nn niihovi podlapi rcali^iTati dolo-ren<* kon'«H. ki so očitno v škodo vse dTtižl^ene sknpnosti. Na ško-dli-iv<i=t tak<- prak«e v razvojn našc socialistične druzbe mo-r.iTno opoz;nrja(i. rK^anipzniikp pa. ki tako zJorablfajo izkazano i'm 7n'inanjr. noklirsti nn oflgorornost, v nekateri1''1 nri.tnerih pa jih tudi kazensko preganjati.                                  Tošo Tišma