Nečnvene surovosti Hitierjevcev. V Hašem listu smo že poročali, kako so Hitlerjevci preprečili zborovanje katoliških pomočnikov v Miinchenu, glavnem mestu katoliške Bavarske. Časniki, kajpada ne oni iz Nemčije, ker vsled stroge cenzure ne smejo, marveč drugih držav, zlasti Avstrije in Francije, poročajo o neverjetnih surovostih, ki bo jib o priliki policijsko prepovedanega, potem pa dovoljenega zborovanja uganjale hitlerjanske oborožene tolpe. Ko so se katoliški pomočniki s svojimi duliovnimi voditelji na čelu pojavili na munchenskili ulicab, so jih narodni socialisti sprejeli z ncsramnimi psovkami, med katerimi so bile »svinje«, »psi«, »črna zalega« še najmilejšc. Trgali so jira verska znamenja, tudi Kristusovo znamciije s prs tcr ta znamenja popljuvali ter poteptali v blalo. Pljuvali so v obraz pomočnikom d-n njihovim vodilcIjem-duhovnikom. Ako so sc pomočniki postavili v bran, so jih napadli z gutnijevkami ter jim pretili z revolverji, B katerimi so bili vsi oboroženi, kakor tudi z noži. Mnogoteri kaloliški pomočaik se je zgrudil oblit s krvjo, hitlcr- janske tolpe pa so tulile veselja ter kričale: »Katoliška svinja, pogini!« Te prizore, ki so se vršili nemoteno od strani policije, je ta porabila kot povod, da je slavnostno zborovanje in tudi slovesno sv. mašo miinchenskega kardinala dr. Faulhaberja prepovedala. Kardinalu so narodno-socialistični razdivjanci pretili, da ga bodo obesili, ako se pojavi v ccrkvi. 0 teh za duh, ki vlada scdaj v Nemčiji, značilnih dogodkih poročajo udeleženci — katoliški nemški pomočnild iz Heba v Čehoslovaški, v svojem domačem nemškem glasilu slede.e: »Nasilje, ki se je vršilo nad katoliškimi pomočniki, je bilo veliko hujše ikakor vsako komunistično in socialistično nasilje. Mnogim pomočnikom so rumene srajce Irgali s telesa ter jih zažgali. Nekemu pomočniku iz Ogrske so razbili zobe. Švicarskemu osrednjemu predsedniku so popolnoma izvinili roko. Nekemu pomočniku iz Gdanska so izbili oko. Neraški pomočniki iz Čehoslovaške so morali čehoslovaškega konzuia v Miinchenu prositi potnoči. Inozcmci iz Amerike, Luksenburga, riolaudske, Rumunije, Ogrskc, Španijo, Švice in od drugod so se zgražali nad temi dogodki. Imeli so vtis, da so to boljševiki v rjavih srajcah, nad katcrimi so voditelji izgubili vso moč.« Tako nemški list iz Čehoslovaške. Ob-, širno poročajo o teh dogodkih francoski listi, ki navajajo ime katoliškega duhovnika profesorja Zinzerja, ki je postal žrtev hitlerjanskih divjakov. Napadli so ga ter ga tako obdelovali z jeklenimi šibami in gumijevkami, da so mu raabili lobanjo. V neki miinchensiki cerkvi je ta nedolžna žrtev narodno-socialistične razdivjanosti izdihnila svojo dušo. Zavlekli go avstrijskega duhovnika. Hitlerjevci &o to storili. Ni jim dovolj, da preganjajo in zapdrajo katoliSke duhovnike v Ncin.iji. Svoje roke iztezujejo tndi v Avstrijo ter ugrabljajo duhovnike, ki jih smatrajo kot protivnike narodnega socializma. To se je nedavno zgodilo na solnograško-bavarski meji, in sicer v obmejnem kraju Schellenberg. Tamkaj je deloval kaplan Ivan Neumayr, ki je političen nasprotnik nai'odnih socialistov. Ker se Neumayr ni cutli V _-2'i_Y_ni hiši varnega, se je preselil k nekemu kmetu. Nei-.gč, dn.Q je prižel ob treh zjutraj k temu kmetu neki mladenič ter v globokem razburjenju povedal, da je v bližnjem gorovju neki turist padel preko stene ter dobil smrtno-nevarnc poškodbe. Ker želi biti previden, naj pride g. 4_aplan, da mu podeli zakrament sv. poslednjega olja. Kmetu se je stvar zdela sumljiva, zato je g. kaplana svaril, naj nikakor ne gre. Duhovnik pa je menil, da mora storiti svojo dolžnost ter je šel, kamor ga je peljal mladenič. Peljal ga je ne k ponesrečencu, ker je bila stvar o padcu preko stene zlagana, ampak preko državne meje na Bavarsko. Tam ga je narodno-socialisti.na patrulja aretirala ter odpeljala v zbiralno taborišče DS3 chati. Radi tega drznega čina narodno socialističnega nasilja vlada med prebivalstvom na avstrijsko-bavarski meji veliko razburjenje. Kitajci pri sv. Očetu. Poročali smo že, da je papež q binkoštih posvetil za škofe 5 Azijcey, med njimi 3 Kitajce. Ob tej priliki je priromalo v Rim precejšnje število Kitajcev, da se udeležijo lepih svečanosti, iki so se tokrat vršile. Vsi Kitajci so prišli v Rim v svojih narodnih nošah. Ko jih je sv. Oče sprejel v posebni avdienci, so mu izro.ili dragocene darove, ki so jih prinesli s seboj.; Med temi darovi je bil najbolj zanimiv dar pristna komunistična zastava, kajpada vsa rdeča v sredini s srpom iti kladivom. To zastavo je izgubila neka boljševiška tolpa, ko se je morala ttmak' niti z napada na neko misijonsko pcn stajo. Sv.Oče je kitajske romarje sprejel v prestolni dvorani, obdan od novoposvečenih kitajskih škofov. Razgovarjal se je z romarji v francoskem jeziku, z duhovniki pa v latinš.ina. Avdienca je trajala 5_ ure. Sv. O.e je imel na romarje nagovor, v katerem je med drugim rekel: »Povejte vsem, da papež, namestnik Kristusov, pastir vaših duš, ljubi Kitajsko tcr moli za Kitajsko dn Kitajce.« Papežev govor je prevedel v^ kitajščino neki Kitajec, ki biva v Rimil ter je na papeškem zavodu nameščen' kot profesor kitajskega jezika. Po av. dienci so kitajski romarji poslali z va. tikanske radio-postaje pozdrave celf Kitajski,