38 številka. V Ljubljani, i fctrtek 17. februarja I9Z1. LIV. lete E&feafs vsak dan popoldne lxvx6aoJl nadalje ta arazsi\o. inse =3lS: Prostor l m'm X 54 m/m za male oglase do 27 m 'm v 13ine 1 K, Od 30 m/m višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m m K 2*—, noiice, poslano, preklici, izjave in reklama 1 m!m K 3*—. Porok::, zaroke 30 K. Zcnitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—v Pri večjih naročilih popust. Vprašanjem glede inseratov naj se priloSt znamka za. odgovor. Ifebravaiifni „Slov, Maroda«' ln ,rteh. Tiskaras" Knaltova nlfca Št. 5, triih t no. — Te: a o i si. 304. „Siotenaki Narod4 valja v Jugaslariit: celoletno naprej plačati • K 300*— polletno ........ 150*— 3 mesečno. ...... 75"— 1 ..»•.••« 23 Pii morebitnem povišanja se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nai pošljejo v pivič naročnino veJno i0F* po nakaznici. Na samo nlsmena naročila brez ooslitve dciarja «= ne moremo ozirali. t Llnbllant in po polti i V UiOBoaaolff• t celoletno » • • a ■ K42J'— polletno . . . 4~2jm** ^®— 3 mesečno . . . t • „ 105--35 — Urednićtvo .,S1ot. Naroda'1 Snafiova nlica St 3, I« nadatropie« Te<9foa st«7. 34. Do vise »pretenta la podpisane ia zadostno fra^kovaae RoVcpiiov ne vreza. *W Posamezna šfevi'ka velia 1*20 K PcStfiina plačana v gotovini. — -v - — —■ Fascio pomeni zvezek, trdno med •UBOJ zvezano društvo je fascio. člani fašisti. Fasces. zvezek brezovih šib. so nosili Iiktorji v starem Rimu kot znak uradne oblasti. Fasci v Italiji so organizacije, tesno združene ln njihovo treslo se da izreči z besedami: vse za Italijo! Ne nosijo s seboj zvezanih š:b, ampak bombe, petarde, revolverje, nože, sploh, kar jim pride pod roko jim more služiti pri njihovem početju. Obračajo se proti vsemu in proti vsakemu, kar tn kdor se jim zdi, da re služi prav interesom Italije Pod italijanskimi interesi pa razumejo uveljavijenje Italije v širnem svetu kot velike, dobro podprte države, kateri pa treba pred vsem notranje krepkesti. Krc-7: -jej iščejo v boju proti notranjim ne-tnirnikom in v potlačenju vse&a, kar je v Italiji pa ni italijansko. Sredstvo za njihove cilje je vsako dobro. Nič ne upoštevajo, ali morejo sredstva, katerih se poslužujejo, udeistviti njihova stremljenja ali pa odnesti škodo, marveč oni kar udarijo, kadar Čutijo za to pri!!::o, kričeč: vse za Italijo, vedno za Italijo. Vlada jih vusil in jim ne dela ne-prilik. Mislilo se je. da bo debata o notra?1':; srah v rimskem par- lamentu privedla do kakih odredb proii fašistom, ker se je tam zadostno ocrtalo fašistovsko delovanje kot sVrcjno nevarno ;•::•». javni mir in rec, ki mora provzročiti meščansko vojno. Toda nič. Nobene odredbe ni proti n : • m. Debata jih je se podkrepila in stari Giolitti se ni prav nič zameril fašistom, rascio se imenuje vrhovna oblast v Ttaliji, vladna oblast je rod njo in se bo morala vedno bolj ravnati po navodilih vrhovne. Fašist: so se rekni tirali prvotno iz tistih pouličnjakov, ki so bili v ori-morskih mestih vedno pripravljeni za demonstracije proti Jugoslove-nom, sedaj pa so med fašisti odvetniki, politiki, uradniki itd.; nj;; le tvorijo seveda mlajši ljudje, med njimi mnogo takih, ki jim ne diši nobeno delo, vojnih izprijuncev, ki jih redi fašizem. Vodstvo ie v rokah in-teligentov, ki imajo pri tem tudi svoje osebne interese. Fašist ie danes pač zastopnik poveljujoče oblasti v Italiji! Nas zanimajo predvsem izjave fašistovskih voditeljev, nanašajoče se na >>Julijsko Benečijo*-. Odvetnik Gimita je na fašistovsketn kongresu v Trstu izvajal: »Ni zadosti, da smo dobili Snežnik: treba ga držati in braniti. Onostran Snežnika biva na- rod, ki šteje nad sto milijonov ljudi, nahajajoči h se v kaotičnem vrvenju, ta narod ima med nami svoje sprednje straže. Ta ljudstva so vedno stremila po gerkem morju in bodo stremila tudi v bodoče. Zato treba našega stalnega in čuječega delovanja. Tu, kjer se stikata oba rodova in se pripravlja neizogibni konflikt, ne moremo biti odsotni. Mi sodimo, da brod in plug moreta dopolniti to. česar ni storil meč. Včeraj bojevo »ki jutri kolonizatori!- vedno za Italijo! Jugoslovenška manjšina ne sme misliti, da se bo okoristila z našo ustreznostjo in si vstvariia invdentizem v našem domu, katerega bi mi ne mogli trpeti. Nasprotni smo jugoslo-venskemu volilnemn okraju, ker bi ga izrabljali proti nam.« V ten besedah je jasno izražen crcgrpm fašistov za - Julijsko Benečijo«. »Sprednje straže« treba ugonobiti, potem pojdejo italijanske sanje tja čez oroti Orijenra. Musolini je rekel: Fašizem ne nožna nobnega pripuščanja, ne veruje v mednarodnost, ne raupa Zvezi narodov in ne misli na možnost splošnega razoi*eženja. Fašizem viđi bodočnost Italije v Ori jen tu in iztočno pristanišče zanj je Trst. Tako imajo fašisti svoj? načrte za vso politiko Italije. Na poti smo jim Jngosloveni onostran in to- stran Snežnika. Nsiprvo velia boj rasist v Ju;V03lovenom v mejah Italije. Vlada tako radi lepšega ponovno govori o svoji svobo dol jubno s t i in naklonjenosti do svojih novih državi janov. Ali kakor hitro Giolitti, Storža ali kak drmr državnik izpre-govori kako navidezno dobrohotno besedo, se kmalu oglasijo fašisti z bombami in revolverji : pokažejo, kaka mora b>ti italijanska dobrohotnost do novih državljanov. »SčavU morajo biti in ne Italijanom enaki dfe žavljani! To s? mora ud.i -viti z^nrm pri volitvah v parlament. S temi imajo fašisti sedaj glavno ooravilo. Premisi juieio, kako bi se potisnili ori volitvah Jugosloveni v stran, da bi ne imeli sploh nobenega svoji ;a poslanca, marveč da b: poslala »Julijska Benečija v Rim samo italijanske zastopnike. Na fašistovskem kongresu so zaprli vrata in noben poročevalec ni smel blizu, ko so delali naklepe proti volitvam med Jugosloveni. Ni objavljeno, kai so kič !i uganiti pa ni težko. Zločinski hovi nakloni in ako se uresničijo, utegnejo imeti za Italijo še težke posledice. Jugoslavija bo vedno pazila na svoje »sprednje straže/ in vstane Aleksander Dumas. sin: 2^ Kiparjeva pravda. Rora.iia. (Dalje.) Ko sem hotel zavici |zo v rjuho, ni bilo nobene kapljice vode več na njeni polti; toplota krvi je posušila polt. -Glej, popolnoma gorka sem«, ie dejala. ln res je izpuhtevalo njeno telo soparo, nekak viden parfum. Tega ne smeš več storiti U sem rekel, ko se jc oblačila. >Ko bi naju kdo videl!« »Ne veš. kako dobro de mrzla voda. Ze več kot eno uro sem hrepenela po vodi in mleku. Ako bi bila šele vpraševala, bi gotovo ne bila smela. - In oviia se me ie okoli vratu, me objela na vso moč in mi ponudila v pcijub svoje rdeče ustnice, ki so bile še bele cd mleka. XVIII. Kakor je bila Iza decentna v družbi, m-ene se ni ženirala niti najmanj. Bila je ponosna na svojo le- poto in mi jo je kazala, kjer ie le mogla. Ko je rekla po kopelji: »Tu model za kip,- se je zopet povrnila k želji, ki jo je izrekla že večkral svoje poroke sem. namreč da bi io nnod^bil v rrrramorl*^. Ni iVi bito tr-v ba dolgo prositi, vendar je pristavila svojim prošnjam Še. uč* je ljubosumna, ker se sam zapiram ?: modeli Kaj naj bi storil? Postala je mot model. Prva soha. ki sem jo izklesal po njej. je bila »Piioča rf**1ica . je občinstvo ne pozna. Pokazal sem jo samo gospodu Riezu in svoji materi. Kot spomin na lepe dneve stoji med oknoma moje spalnice... Vkljub vsem opreznim odredbam je svet polagoma Ie zaslutil, da je Iza moj model, in marsikateri ljubitelj umetnosti je pač zato kuoil kai od mune. Ime! sem takrat jako mnogo naročil. Upodabljanje njene osebe ie moio ženo silno veselilo. Kadar sva šla zvečer na izprehod. je v parkti vsa zadivljena poslušala o' vzklike, k? so veljali -modelu«-. Vsekakor je bila to že duševnn nezvestoba. Toda kazala se le tudi vpričo tujcev kot moja brezvoljna sužnja, ki me ubožava in >e nepristopna. V svoji dan polnega ^olncii, ko bo Italija, ako ne neha s svojo fašistovsko politiko, s trepetom gledala na vnarod ono- stran Snežnika, ki štej lijonov ljudi...« nad sto mi K Vladimir Mhclj: mk'd cm, [ o sirai JttgOsL1 i i i ►?:.<•> in mlado i i u vitkih ocn*sh in 5kr>r.> povsod čujemo zMosrni xnk 1 |a< i!c: nikoli so bodo vrnili zlati Maša gospodinjo tarnajo <> Blatih časih* ko je bila moka po 19 krajcarjev celo po 15, fižol po 9 krajcarjev itd. Po kri mah i?i v do-n!.iC<"ni kroga, pa ludi v javnosti, ae rnzlrtgr.-i ta. pojav z besedo: Jagoslavij*!«, ki je vsega tega krlv». SKši vzdihe: O. blažena Avstrija, po#l katero 5-mo životi tako po ceni! Časopisje, meščansko in soeij&listtčno, a. :iI i krivico na vsemogoče verižnike. Zato prosim, gospod urednik, d.? raajdcte temu član" ku kotiček v A"*):r'm lista, čeprav ne č-p-fln v političen dnevnik. Vprašanje je važno za pojmovanje r^spodarskih razmer in b-> morda potolažilo v«-r4j nekolik ■» neza do vo ijneže, Grori navedeai ovitki bi se seveda ra7i>]iTiili v nič, To bi ■ e oglasil pri nss znanstvenik in jih pobijal v dn^-iikih. Na žalost pa so io dogaja Io r-~*dko. Kar velja ža vprašanje cen, volja umi za droga številna vnr - ?nj^ narod*n»*_-i gospodarstva. Angleški profesor rVn-nan nam daje sledečo paralelo mM sro-spodarskimi in astronomskimi vpraša-nji. Če se pojavi v časopisja človek, ki trdi da zemlja ni okrogla, se. nikoli ne oglu?! kakšen človek kraljevo astronomske akademije, i bi poni! njegovo nazore, /'de ee r» .7 f ~ premalenkostni in predaleč od njegovih razmotrivanj. i". ':n o.-.L^'i-j'« Ti-- r-n'"-ni nazori nepo-biti in se ^;ri:«». n .•:•'> molčanje k zmotam seveda rsvj.1 raznim strankam, ki prav lahko gčavnjo en sle j n-s dratcejra. n. pr. k^r se tire vprašanja cen, kmeti na meščana in obratno, delavca, na meščana in kmeta itd. Lahke bi navedel se le;>'» število perečih gospodarskih vprašanj, o katerih ima široka javnost popoln.«min napačne pojme; ali danes s* hočem dotakniti * prašanja cen. Najbolje objasnilo t- ga vprašanja r jdemo v knjigi ameriškega profesorja Irvinga Fisherja, v knjigi >Pureha-sing povrer of r.v*^- : (Kupna moč de-t. tra). Imenovani ekomoraist je vpora-bil za razlago cen formurio ki bolje po-j a sni vprašanje kakor pa *j*ostobesodna razlaga. Formula sc ?*?j;m: M V M" V S p = -"(J------ Razb rra: ^ skopni vsota povprečnih een, p . povprečne cene, M— množina denarja, ki kroži v državi V= brzina kroženja denarja, t j. kolikokrat se denar zamenja za stvaari v časovni enou M' V* imata iste funkcije, samo da se nanašata na čeke, Q . skupna \ - »ta T^rpo^•ine, t. j. skopna . tvarl, knp- ljenih za denar. Z besedami bi izrazili to formi takole: Splošna višina cen "li z rinili, i besedami, kupna cp;h denarja zavisi od rr.zmerja mod množico den;;rki kroži v državi, brzino njegovega kroženja in skupne vsote trgovine To formulo nahajamo izraženo oa-vadno takole: Podvoji množine denarja in cene so bodo podvojile; razpolovi množino denarja in ^ne bodo padle za polovico; seveda, ceterls paribiiSi ako ostanejo v;~i rbuE-i faktorji neizpremenjeni. Vemo, da v nobeni vojnjoči drz tvi predvojna množina denarja ni zadostovala za denarne transakcije med vo^no. je vsaka država izdala ogromno množino, novčanic, ki ni več odgov r-jala skupni vsoti trgovine. Odtod torej vi.-oke cene. Pri na« sledstvenih državah je vprašanje seveda se bo Vi perei o. ker t1** ovažale velike množine denarja iz ene državo v dru.ee. KajboTi žalostno stanje je pač na Poljskem. Poglejmo sedaj, od če.sa zavihe >f. V in Q, kakor nam pojasnjuje profesor Flsher: I. 2\a množino denarja (341 vplivajo: 1. izvor in uvo:-: den.^r.ir;: 2. t"p!j»"-nje in kovanje irteca: S. pridobivanje in fc >:^nje kovanega denarja; i. denarni in baifcni tistem v državi. — II, Xa brzino kroženja CV> denarja vplivajo: 1. navade posameznikov: a) štedljivost in pa skrivanje denarja (kakor so prt nas poskrili kovani denar): b) kreditno razmere; o") vporaba čekov. J. Načini plačevanja: a.^ ae >e i>^> vrsi pogosto ali redovno itd. & Splošni vzroki: a) rre-ro naseljevanje prebivalcev; b) brzina prenosnih sredstev. — 11 T. Na sknpno v^oto tr/?o\ine (Q): L Na producente vplivajo: ^ zemljepisne razlike in prirodno bogastvo; b) način proizvajanja; c> nagomilani kapital. 2. Na konsnmente pr: a) raznovrstnost človeških potreb. Na producenta in konsnmenia pa vplivajo: a") urejenost prenosnih sredstev; Ki svoboda trgovine; c) značaj denimo s a tn bnnčne^a sistema; d\ trgovski kredit. To formulo tUiim. ki relijo izvedeti, kaj pravi znanosi o cenah. Po-sebno h* pa priporočam v razmotriva-nje tistim, ki ir-rrjo vzroka našim vi-?okim conam v enem od faktorjev, navedenih v za< etkn. Formula ?icer ne bo potolažila Žepov tUlilt ki so najbolj prizadeti pri visokih cenah. Imeli bodo pač ?*mo i moralno ::ao>?k;enje, da ne delajo kri- mm ti«tiut. ki nedolžni, Placuvali pa bodo Fe vedno visoke rm-1. ker pli če in mezdo vedno zastajalo rn cenami. Ali o tem vprašanju morda dm^okraL PaifffEae mrAL — Pokra i inske vla4a. Dne ti. t. m. se je po daljšem pn sledim vršila aejta rr iniftr ke,za sveta zopet pod rredaed stvom Nikole Palica. Na seli ae je ra" pravlj^lo o izpopolnitvi lookraiinskib vlad. Poverjenik r.m pravosodje r 25a-grebu r\r. Nikoli Gjurglevič jo imena T. av v. » ] rr*-«!sednikii vlade v SarajOM^ načelnik v ministrstvu zn nr.t7a.nj^ zadeve dr. \'il;rm H.Itić n» ie i•T!Pno^,■•n za predsednika vlade v člo-erd ii. Vprašanje o izpopolnita i hrvatske la dal-r;: ifinske vlade je odgo ,T,o m prihod. r.:o .-'.io. Ifisistrski svet jo poiep tr^a razpravljal tudi o drugih tekočih po«l!h. rr Pogajanja za -vfar.[> v vlado. ►Bijede poroča ij Beograda da je viada sklenil , naj -e nadaljujejo pogajanja r. zemljoradnik] in muslimani Rledc vsio pa v vlado, Zemljoradnik] po vosrai predložili ustavnemu odseku *vo*i ustavni načrt. ~ Poslai : po poklica. Tajništvi konstituante je izdalo nastopne podatke o števila poslancev po«arjernih kln-a hov ter <» njihovem poklicu: RndikaJnir klub ?t«.ie 96 čla.nov. demokratski Qt. komunisti 59, Radićeva seljneka stranv ka 49, zemljo;-ldni^ri fo. Jugoslovenald klub 27, muslimani 24 Narodni khio :i. socijalnodemokratiki klub 10. republikami -i irven *trunk pa > 5 pOfdau rev Po poklica |e med ooslanel 195 nrađnikov, t^Ijcde'^ev. 50 odvetnikov, 27 novinarjev, 20 trgovcov. 20 obrtnikov, 14 zdravnikov in 1 lekar-nar. (Kje pa *o ostali duhovniki vneli ver ki jih j» precej v zbornici P) — P'n/'e« profi ?tirini bivšim avstrijskim častnikom. Sarajevo 15. febr. Iz Prijenolja poročajo, da so 21. t m. prične tamkaj pla\-na razprava proti štirim oiv.-:m avstrijskim enstnikom> katerim je stal na čoln neki Sauer. ki so oN jriliki iunik/». B^rtrijsko vojake; iz Sandžaka na nečloveški na^ln pomo rili soprogo in t»ine tamofniecrr- veleposestnika Gavro Berisavljevica. Iz li^taviicsr« odbora. Sejo natav-nega odseka dne v"> t. m. otvori) pod redsedntk dr. Tomljenović ob pol *0. dopoldne. Prvi jo povoril poslanoe Anđjelić tdemokrat) o renpki volilni pravici. Za njim je govoril poslanec Nastaa Petrovih (radikalec), ki je govoril v Pro*ićevem dubu. vendar pa i« izjavil, >!a bo p!a* bili nmia .sreča. Samo še rtroka je nedostajalo v prvem letu. Iza pa se je bala. da bi ta dojro-dek uničil nično lepoto. Bila je zelo jezna, ko T:ii le povedala, vi:: se Čuti mater. Gotovo io, da je do one&a svojega priznanja storila y.q marsikaj proti materinstvu... Jokala ie dan in koč. Poizkušal sem jo pomiriti hi sem je i rekel, da jej jok in noči brez spanja gotovo mnogo boli škodujeta, kakor na materinstvo. Odkar sva se poročila, je pfsctla le redkokdaj svoji materi, sedaj se je zgodilo to večkrat. Končno mi ie priznala, da želi biti mena mati pri porodu. Poslai sem komtesi denarja m prišla je. naju objela, trdila, da jo ie Iza napak razumela* in je stanovala pri nas. Govorila je mnogo ]x>1jski z Izo. ki je pozorno poslušala. Dne .40. aprila pred štirimi leti ie rodHa Iza sina, in zaradi njega bi še rad živel. Iza ni hotela sama dojiti, zaro sem vzel dojiljo. Imela je samo eno skrb. da bi porod ne škodil njeni lepoti. Vsak dan je imela samo pol tire otroka pred seboj, drugače se ni brirrala zanj. jMoja uboga mati pa ni mogla izhajati s komteso: zato je hotela na deželo z dojiljo in otrokom. Ko sem Izi to sporočil, je takoj uganila pravi vzrok tega predloga in je dejala: *To se ne srne zgoditi. Moja mati odpotuje.- Komtesa sc ie pomirila zaradi svoje hčere in je torej odpotovala. Njene pravdo, ki nisem več verjel vanje, so jo klicale na Poljsko. XIX. Mesec dni po porodu je bila Iza zopet vesela in še lepša kot kdaj prej. Živel sem samo sv*>ji familiji. Naše družabne dolžnosti so bile maihne: pozimi dva ali trije plesi, v mojem atelierju; vsak teden dine za par glasovitih mož. Prihajali so, žal, takrat tako redkokdaj k nam. Poleti sem naje! v Auteuihi velik dvore-c z vrtom. V bližnjem skednju sem si uredil atelier. S spomladjo smo se preselili na deželo, in v Pariz sem odhajal samo še po opravkih. Iza se je počasi privadila biti mati. Sicer ni oboževala Feliksa, toda zabaval jo je; pozr-e-i« jo bo že *e zanimal, sem si mislil. Zdelo se je. da jo Je materinstvo, ki jej ie podelilo še večjo lepoto, napravilo cela v najinem občevanj*, srame/d ji ve js-o. Nič več ni marala. 4a bi se posluževal njena krasote kot modela in nič več ni bila ljubosumni ako so prihajali in odhajali drugi modeli. Bilo iei je celo mučno, da se je bila tako razvnemala za umetnost h utemeljevala je to s strastjo mladosti. Po takih Izpovedih sem io rjubfl vedno bolj. Tudi do moje matere je bila iiu-beznivejša. Kdo bi rnogel siutiti bo-doČnost, če se je ob julijskih večerih valjala s svojim otrokom po rit vi jaz pa sem ležal m trati, srečen na prsih narave?! — V jeseni setrt dobif komtesino pismo, ki mi je v njem javliala. da se namerava stalno nastaniti v Pariza. Zahvaljevala se je za mojo dobroto in mi je vrnila davno posojeni denar. Dobila je vse pravde: sedaj ima denar in me ne bo nikoli več nadlegovala. Hotela pa je biti blizu svoje hčere ter z mojo materjo odgajati malčka. 2 stran .SLOVENSKI NAROD', dne 17. februarja 1921, 3d Štev. nWet Rađićevih delegatov in sAesr 8 zastopnikov po«3dinih županij in en itopnik mesta Zagreba. Izročiti bi morali prestolonasledniku regentu poseben ■memorandum hrvatske seljačke republikanske stranke. Ta memorandum, fci je bil tiskan v > Slobodnim donroc. ♦pa je cenzura laplenila v celoti. \>led «ega je Radić sklenil da ne odpošlje paikakib delegatov \ Beosrrad. dokler trajajo take razmere. = Povratek dr. Kibaria. v Beograd. V Beograd 5?c je vrnil predsednik ustavotvorne skupščine dr. Ribar, ki jo bil •na daljšem donusru. 2c VeSovieev proeee. Sodišče je v raspravi proti bivšemu črnogorskemu generalu Vešoviću po obrambnem go-;vom razsodilo, da je ireneralu sicer pokazana krivda, vendar pa se na podvlači splošno amnestije od 28. decembra 3L 1.. ki jo bila razširjena tudi na kraje <^rne gore oprosča od obtožbe. Bt Zbor bolirarske zemljeđe'ske stranke. Sofija, 15. febr. V oar dnevih tee vrši tu volih kongres bolgarske seljačke stranke. Vsled tec^ io dospelo ^semkaj mnosro seljačkih deleajotov, tako da je vlada morala dati izprazniti •nekaj vojašnic in sol m j«* zasegla vsa stanovanja po botelib. Na železnicah Imajo kmetski delegati prednost pred ••irngimi potniki. "Računa ee, da bo na ta kongres prišlo nad 15 do 20 tisoč ae-4Jakov, med niimi nad 500 polnonjočriih -delegatov. Č1© bo vreme lepo, ^e bo 'glavno zborovanje vršilo pod milim nebom. Kot sklirntelj i:: prvi govornik •:"Tunsrira ministrski predsednik Stambu-lliski- ki bo p o roca 1 o zunanji politiki Bolgarski. Za njim bodo poroČeli vsi 'ostali člani vlade o svojih resorih ter narodni poslanci, končno pa posamezni delegati in predsedniki posameznih komisij. Po referatu ministrskega predsednika Stambulijskega bo rtodnl cel kabinet formalno ostavko, sodi se pa. da je to le nekak trik sedanjega ministrskega predsedniku, da pokaže svetu a kako silo razpolaga. Italijansko crsopisic «» Bem -t. >Gorriere diella Serac piše oh priliki Beneševega obiska v Pimn, da pomeni njegov obisk novo etapo italijanskega treiru. Tudi >SeeoIoc povdaria važnost -gospodarske pogodbe s Češkoslovaško in pravi, bo ta pogodba izpopolnila skubne polifirnc interese obeh dršav. Italija mora previdnih izkoristiti na-.sprotuioca ?i mnenja med Prago in Be-rolinom. da n*ore srednjeevropske Slovese prepričati o prednostih tržaškega pristanišča. _ Nemčija ni vee" nevarna! 1% Wa--bingtona poročajo da je admiral Sims v pomorski komisiji poslan-ke zbornice izjavil, da morejo sedaj vse države ^mižati oboroženo moč na morju na polovico, ker je Nemčija na morju popolnoma uničena in ni več nevarna. ~ BoljŠeviški zastormik v Ttaliii. Italijanska vlada je službeno ori znala ruskega državljana Vorovskegu za zastopnika ^ovjet.^ke vlade pri pogajanjih za vzpostavitev gospodarskib nd-nožaiev med Rusijo in Italijo. = Veliko krika, nič Ma, ?Demo-kratija< piše ironično o ooozi^iii v ustavnem odboru in nravi, da so orozi-eijonalei dve leti vpili po ustavi sedaj Sa, ko se dela ustava, nimajo gradiva, a bi mogli sodelovati. =r Protioc^lca madžarska uoiitika. Češkoslovaško časopisje se peca oK?i-% no z napadi madžarskega zunanjega ministra dr. Gratza na češkoslovaško republiko, ^asopisjp pribaja do za-kljjnčka. da ti nnpadi dokazujejo, da madžarski nolitični kroci še vedno re nmevajo dejanskega polirier^gn položaja in da izzivajo sosedne države. Dr. Benesev protest proti povratku Hnbe-buržanov na madžarski preptol nikakor ne pomeni ume? a vanje v notranje madžarske zadeve. Bonešev orote^t ie v popolnem soglasju s sklepi pariške konference na kateri so sprejel^ Anglija, Francija in THliin iste sklepe. ~ Dr. Kramar o Rusiji jn mali an-tantj. >Narodni "Listv« so priobčili dr. Krama rev odgovor mnnniomu ministr-•tru Benešu z ozirom nn Pnpijo in malo antanto. Dr. Kramar nravi: Pro>il bi da me dr. Benes ne podučuje o Rusiji ??enrav zelo ljubim Rusijo m«*1 to ne evira da ne bi videl njenib (jogreškoan, tuda rudi njene velike zasluge nas in naso svobodo. Nimam nič proti mali antanti. toda sem proti nedostojni reklami, ki se d^la ž njo. Vsak ve, da je mala antanta nekaj začasnega in da ^o bo mogla osrrdnja Evropa se le tedaj organizirati, ko ne bo stal na mestu Busije velik vprašaj. =r Italijanska propaganda v ?«rali 'Aziji. Iz Smirne javljajo da širijo Italijani v Mali Aziji močno pror^asr^ndo v korist Ttalije. Zlasti ustanavljajo šole, propagando pa vodno zlasti italijanski menihi. Nedavno je nrišlo v Uša-ku do konflikta med italijanskimi in grškimi meni bi. = Soriialno - demokratični kongres na Češkem. Praška --Tribuna'. po-roča. da je skupščina socijamo - demokratičnih zastopnikov sklenila sklicati Ironare«: obeh kril strank. Komunisti bi se izločili iz levice, nakar bi se ta na novo konefiuiirala. Pogoji tretje inter-naeijonale ne pridejo pri tem na noban način v poštev. Muna in njerrovi pristaši bodo formalno izključeni \t stranke. — Kako jrofli Italijanom v Trl-jM>li«n. >Avanti< roroca, da je položaj Italijanov v Tripolisu vsak dan slabši. Domačini se pripravljajo na oborožen odoor. Značilno ie, da je italijanski kolonijalni minister prepovedal izdati potne Bste sociJMlistirnemu odposlanstvu, ki je nameravalo notovati v Tripolis v svrho proučavanja položaja. Tz sovjetske Kn^ije. »Izvestja« so pritožujejo radi vedno večjega ate-K^a slocinstev v PetrogradoL List ute- meljuje ta pojtt\ ▼ oktobrsko amnestija, po kateri je bilo izpusoeno mnogo zločincev, t.ako, da je sodaj mesto polno banditov. Roparski napadi in vlomi so na duevnem redu ne samo ponoči, ampak tudi ob belem dnevu. Pred roparji \\\ varna nobena zasebna bisa, uiti javna poslopja. Boljševiške oblasti so izdale stroge odredbe proti roparjem. Brez posebnega dovoljenja ne sme sedaj nihče prenašati po ulicah nobene stvari. — Radi x>omanjkanja kurjave na želeKnicah je tilno oteiko-čen prevoz žita iz Sibirijo in Kavkaza. Prehranjevalnih komisija v Moskvi je izjavila, ća je položaj velo kritičen. Kakor poroča 5-Pruvda^:, se bo morala po sklepih obrambnega in delavnega sovjeti zmanjšati krušna racija za Petre-grad in Moskvo. Nemiri na Grškem. Atenski listi poročajo da so vsled izredne velikega pomanjkanja živeža \ Tesali ji izbruhnili nemiri. Finančni minister je izjavil, da mora grška vlada plačevati mesečno 20 milijonov drahem za moko, oziroma ra kruh. z= Turški problem. Ageucija Ha-vas poroča iz Carigrada, da je Mustafa Kemal odklonil povabilo na londonsko konferenco, ker mu je to povabilo bilo izročeno potom fcurčke vlade in ne neposredno od antantv. =s Kongres ia ateore^nje. fl.ii ding. novi predsednik Zjedlnjenih dr-feav, je imel pogovor s sotrudnikom lista -New Yor!i Ameiican< in je sam potrdil, da namerava sklicati takoj, ko eaaede svoje mesto, mednarodni kongres t a raaoroženje. Evropski narodi ao naveličani žrtev, ki so jih prestali tekom vojne in *e r.odo radi odzvali vabilu tako sodi Harding. Neznosne rannere \ l*etrt>gr«-da. P.oljševiška >Krasuaja Gazeta« pi-že, da so petrogradske obla«i;i v \ eli-kih skrbeh redi skrajnega pomanjkanja premoga, drva in nafte. V Mnr-maiiirk je sicer dospelo 600.» >Oo podov ameriškega premoga toda prevoz tega premoga po mormanski železnici v IV: rograd je skoraj m uiosro^. Petrogr d ski krajevni eksekutivni odbor konstatira, da ie Petrograđ pred katastrofe zlasti ie, kar se širi med đel i era vedno veaja nezadovoljnost. =: Aretirani nemsld kemnnisti. Državna policija v Freibnrgu ie aretirala več suinlji^h Oseh, med njimi par komunističnih, voditeljev, Jer zaplenila vse pri njih najdene --pis*. Fr^liđržaona drnitva. Kakor snto ze poročali, >o poslanec dr. Haui-pel in i «Wfi-;. n:i seji avstrijskega na-rodnega sveta dne 11. t. m. stavili avstrijski ^ ladi nujno vprašanje glede r.-^-plenitve premoženja avstrijskih obrambnih in planinskih društev po jugoslo-venski vladi. Zvezni kancelar dr. Mayr je na to vprašanje odgovoril da se turanje ministrstvo brig.-t za za&čito inte lesov obrambnih planinskih društev v Jugoslaviji ter vsake drugo finančne čdi jurisrićno avstrijske osebe in da je že večkrat poslalo avstrijskemu poslaništvu v Beogradu potrebna navodila. Da se avstrijsko zuntanie ministrstve briga za zaecito avstrijskih jurističnih in fizičnih oseb v Jugoslaviji ji pač ne moremo šteri v zlo. Poudarjati pa moramo, da se ie vsakemu društvo v naši državi ki je delovalo v mejah obstoječih zakonov, pustila popolna svobo-da. Pravica vsake država pa je, da se zavaruje proti rovarenju društev, ki imajo, kakor >Sudmark<£ >Sohnlverein< itd. edino le namen, da pod krinko ituc-širjanja • kulture in napredka rovarijo proti edinst\-u nas3 države. Da se gib-He delovanje teh dimštev v tej smeri, je dokazalo njihovo ponemeevalno delo pred vojno in za vojne. Toda ne samo to. že sedaj onažsmo v Avstriji znake, ki kažejo, da ta in slična društva niso opustila doFege svojih teženj temveč đa 50 jih celo razširila da ne delujejo samo na to, da bi ponemeili na V narod, ampak eelo na razpad nase države. To dokazujejo razne prireditve v Avstriji, na katerih govore Člani in celo predsedniki teh izrazito protidržavnih društev. Omeniti hočemo prireditev v spomin mariborskih dogodkov v G-radm. na kateri sta govorila v popolnoma iredendstičnem ismishi profesor dr. Miihlbaeher in socialne - demokratični đežohu svetnik Resel Zlasti prvi ni govoril v duhu spr a vi j i vo£ti med obema orsavama, ko je zagotovil vsem Nemcem, da bo prišel dan ki l»o zlomi! verige MariborH in Spodnje štajersko in ko bo Maribor ropot postal svoboden in nemški. Deželni svetnik Be*el i* med dragim pn\ darjal, da ie bilo med mariborskimi žrtvami vet delavcev- ki niso hoteli, da bi oni in niibori oireei prišli pod zaostalo kulturo, ki bi jih oropala materinskega jezika, in ki niso hoteli priti pod iugosiovensko kraljevsko gospodstvo. Delavstvo jo dokazalo, da hoče vzpostaviti edinstvo vsega nemškega naroda na svetu. — Praga taka priredii^v so je vršila rine. 27. januarja t 1. v Gradca ob priliki ustanovitve vsenemške zvese. ^ied drugimi govorniki sia govorila proti ohstoin naše države predsednik >3udmarke>c oro-fe^i^r Patterer in zn.mi znpnik dr. -Uali-nert ki je omenjal podjarmljene brate v Maritaru in na Spodnjem Štajer skem ter jVr prosil, naj vztrajajo, dokler ne j ride d;«n njihove osvoboditve. Svoj govor je konča! s pesmijo, ki pozivlje Nemr-e. naj se kivavo maščujejo za zločine, ki so jih zagrešite srbske morilske roko nad Nemci v Mariboru. Udeležba in govori predsednikov in članov dro:-tev, zaradi katerih s.e j<* poslanec dr. Haniool pritoži L iasno dokazujejo namen teb napadal ni b in protidrfcvnih druitev. Kaša vlada nima samo pravice, ampak tudi deI»no£t napram lastnim državljanom, ja jih šHti pred delovanjem urii-^ . Ki imajo edV.iolo namen, da bi zrušili « toliki žrtvami ustvarjeno z grad H o naše države. Šefe iisfatMie&a —d Beograd, 14. febr. (Nadaljevanje.) Predsedniško mesto zavzame dr. Laginja in da b?^c..,i•1 dr. i'o-tnislavi! Tomljenoviču, ki pobila izvajanja opozicije, čeS, da naša i žava ne obsterja pravno. Dne i. decembra 1918 je nastala naša drl:>> pa so jo takrat priznale vse stra ki jo danes sanikavajo. Edinstveno /načenje dr/avc riaib:lie razi.. IJuje krfsisa dekla raci i;-. !-i • -vana na podlagi pojma enei in ene države. Ustava v vladnem na črtn ni nobc^n itnUcnra in i: kakor je imenoval dr, 1 Samo centralna oblast lahko po miren, kulturen in gospodarsl " voj \ državi. Ce bi se pri ri upravne enote sedanjih "pokrajin, bi se zgodilo tako, kakor lansko !eto, on bi banu ležalo na ti . 1 jih ne mogel toliko rešiti, (Dr. > rak: Pa vendar toliko spisov leži po ministrstvih!) Centralistična drža1 a jo sedaj bolj potrebna, kakor i d poprej. Če bi sc državne < blasti decentralizirale, bi država izgubila svojo avtoriteto na zunaj. Vsaka stvar ima svoj /misel. SfH0t( r hi kamor gre, Ce pa iujrosloveiiskl komunisti mislijo, da more tudi obstojati državna 1 blast v moskovskem smislu, je pa najbolj p: tnetno, da sploh ne predložijo nobenega ustavnega načrta. Istotako som prepričan, da nobena socijalistiSna ' "an-ka v Evropi ne bi dopustila, da bi obstojala v državi tudi najmanjša avtonomija. Kar se tiče r-ačru hrvatske zaednice, mora vsak cf *-\ -j- <• nastran Save in Drine takoj čutiti jasno, da je s tem načrtom vvoilvlđ^n pravi tip avstro-ogrske monarhije. Čeprav se ic dr. Laginja izrekel proti federaciji, ie vendar njegov predlog čista federacija. Hrvatska eaeduica ne rt!orc zatajiti, da si v tem trenot-ku nc prisvaja monopola na hrvatski dol naroda. Ostali Hrvatje gledajo, bodo gotovo protestirali proti takemu poi\ ;;rianju. Ju venska (judska stranka ic osnovana na podlagi, na kateri ie osnovana tudi vsaka druga ljudska stra: tako v Rimu ^Partito popularen ali v Avstriji -Volksnanei* in podobno na Madžarskem. Če dobro proučimo duh opozicijofiafnega načrta, ledai .lahko vidimo, da src ta načrt za popolno decentralizacijo državne i " sti, a v administrativnem pogledu za popolno centralizacijo na fevdalr aristokratlČni odlagi Ta načr: razdvaja moč dr • e in cepi dri ivno oblast od vrh • ac državna %'lade. Samo tisti, kdor q;lcda svet s plemen* skega jricdis vid:. c: .• mu ic baii hegemonije • m ga deia nad drugim delom narods . I al or se zato boii opozicija. Seja je bila končan« >tita in >e je < b šestnajsti [a. Ko se je seja zopel ■ iitienu Jugi • ovensk ra ri! pos!. Su& ra stvar v.\ sc rnore C«»scci samo ;>o-t^m evolucije, ne pa da se oktroira danes, ko so plemenske razlike še tal o velike. m trmah vva* : lla, ie v oba govok mtralizem je id :j- v imena Jt manske organih Kurbegović, dj vzel m::!o | doc m or sdvic -r. lastne avt< nori je. Država mor potom ali pa st ijevina Srbija je len način 1 krat, izrrod turške .: ;* • i venske musrV javlja oo. kakšna bo notranja ureditev države. Pri avto« nomiji fe glavna ^ivar. ali v.r.^i s\ olo avtonomijo hire proorio ali pa : :re defejcato. Muslimani stoje vsekakor na staftižču narodnega edhistva in odklanjajo vsako plemensko borbo. Vladne stranke, ki zastopalo centralizem \)\ unirarizeo . se boje. da bi Hrvatje na terneliu svojih bisto* ričnih tradicij zahtevali avo|e države. Ce bi se to Hrvatom usrodllo. bi zahteval' isto tudi Slovenci in Makedonci. Zaradi tega misli posl. Kur, begovič, da nobeden izmed teh nima interesov na tem. asnpak da je vsem ležeCe na skupnosti s Srbijo, kakor jo zahteva razvo! države. Za nfirn rekapitulira stališče vofe strainke dr. /terjav. na^ar sc na :>red!op: c:,~. m a rkovfča zaključi seja ob devetnajstih in po!. Pribodnit. seia bo jutri ob devetib dopoldne. ^ 1; ODHOD ITALIJANOV IZ DALMACIJI:. d Split, 15. febr. Poročajo, da pride 17. t. m. semkaj italijanski zt-neralni konzul cav. Coceardi. kS je diplomat po poklic« in je doslej služil v Filadelfiii. Po njegovem priliodu bo italijanska ladja »PngHa« zapustila splitsko luko. —d Split, 15. febr. Iz Šibenika poročajo, da sedaj zelo hitro napreduje italijanska evakuacija. Z ladjami »Fram*. »Tricste« in »Pota« so bili odpeljani konji in topniški materijal. RAZDELITEV NEMŠKEGA BRO-DOVJA. —d Pariz. 15. febr. Reparacijska komisija je sklenila, da se ladijski materijal, ki g-a mora Kemčija izročiti, tako-Ie razdelij Francija dobi 53%, Bekija 3?>. Češkoslovaška pa 14 odstotkov. ČEŠKI SOCIJALNI DEMOKRATI. — d Praga, 14. febr. Kakor javljajo večerni listi, je voditelj socijal-rio-demokratskih poslancev Brodec-ky na nekem zborovanju izjavil, da namerava ustanoviti novo socijalno-demokratično stranko, ker največ delavstva nc stoji več za desnimi socijalisti in so na levi socijalisti postali anarhistično-komunistična stranka. Nova stranka se prikliuči HI. in-ternacijonali. ANGLEŠKI PARLAMENT. —d London, 15. febr. Kralj je otvoril zasedanje parlamenta s pre-stolnim govorom, v katerem je poudarjal prisrčne odnošaje z inozemstvom in izrazil upanje, da bo londonska konferenca dosegla nov napredek v izvedbi mirovne pogodbe in v vzpostavitvi sloge v Evropi ter ureditve položaja v bližnjem Orientu. Upati je, da se pogajanja z Rusijo zadovoljivo zaključijo. Prestolni govor obtožuje nasilnost, ki jo izvaja del irskega prebivalstva v svojem stremljenj« po ustanovitvi neodvisne repu-nostblike in izjavlja, da se irska enotnost in samostojna vlada ne dasta doseči s takimi sredstvi. Odredbe glede izvedba zakon* 0 tata! rJadk. Id predvideva ustvaritev ustavnega orjzanizma, so precej napredovala. ZAPLENJENO OROŽJA —d Berlin. 15. febr. Policijsko ravnateljstvo javlja: Kakor je bilo ;'e objavljeno, ic policija pred več dnevi v VVestcndn zaplenila precej orožja in je pri tem dognala, da izvira to orožje od organizacije Orgesah. Na licu mesta v VVestcndn jc bika zaklenjena še nadaljnja množina orožja in municije. Ore za skladišče orožja bjvše prostovoljske formacije. NOVO LETALO, —d Pariz, 14 febr. Po naznanilu, ki je bilo doposlano akademui znanosti, sc je nekemu francoskemu in-»enerjn posrečilo, da je sestavil posebno letalo, s katerim sc jc vrdi^nil v zrak in letel. Njegovo letalo je samo 336 kilogramov težko iu ga gonita dva vijaka. PRIMANJKLJAJ FRANCOSKIH ŽELEZNIC —d Pariz, 15. sebr. Francoske železnice izkazujejo za leto 1920. deficit pet milijard frankov. PROTI KUGI. — d Beograd, 14. teb. Ministrstvo za zdravstvo jc odposlalo v Dalmacijo sanitetnega materijala, da se prepreči Širjenje kuKC. TURŠKA DELEGACIJA. —d Beograd, 15. febr. Snoči ic potovala skozi Beocrrad s posebnim vlakom turška delegacija, ki se udeleži londonske konference. Delegacija obstoja iz 15 članov ter ji načelu je Tevfik paša. JAPONSKA iN SOVJETSKA RUSIJA. —d Varšava, 14. febr. Agencija Orient doznava, da se japonska vlada zelo zanima za morebitna poga-lanja med francosko in poljsko vlado. Udeležba Japonske pri teh pogajanjih bi se nanašala na razmere v sovjetski Rusiji. ANATOLUA. —d London, 15. febr. Po vesteh iz Carigrada namerava ustanoviti Kemal pa^a saroostoino državo Ana- taUio. kAterfi «dtac bo Quum Cuadhk naSe Itralfeiifne. GeBtilniflArriC] koner^« v Dsj« k«. Os i j ek\ 15. febr. Dri** S.. 9, in 10. marč^ se vrši tn kon^Tc« croi?tilni';ar-je^f, kavamsriev in hotelirjev iz: rels Jngeelavijek Kon^rr« r>riprfiTiia v velikem stilu mkajsnje dmšr*o jrestilnl-earfev in b^telirjev. - t Dr. A. Mlfrović. V Kotorr je iftnrl bivši poslanec in publicist dr. Aleksa Mitrovlč. Pokojnik Je l?ra] svoto dn^ nelcdr.o ulopro v juc:oslov. politiki. Bil ie dober publicist. Priobčil je več člankov KKfi v na^em listu-Blag mu jpemin! \)u^ostovenska država v Italija ns! i državi.« *U hra Nuova« piše: SHšali smo govoriti o d\-c!i volilnih okrajilj. eden bi segal od Ooric-e do Červinjana ter bi bil pretežno ita-lijanski, drugI bi sesal od Gorice do Trbiža In Idrije, ki bi bil pretežno jugoslovenski. To bi značilo ustanovitev iusrosfovenske države v italijanski državi, voliliiL sicer ali teritorijalno fiksirane na meji. To bi bil v dvojnem smislu ^kobariški volilni okraj . I ist sodi. da In bil to silno težek pogrešeic, katerega sc ne sme storiti na nobui način. Zato predlaga to-lc: Ko sc sestavijo volilni imeniki in se ugotovi, katerim državljanom gre volilna pravica, treba povabiti en ali dva meseca pred volitvami v vsej Julijski Benečiji one državljane, ki hočejo biti v posebni »jugoslovenski volilni kuriji«, da se zgiasijo pri politični oblasti, rja kar se jih izloči iz splošne volilne listo, se izvrši proračun, koliko poslancev more dobiti ta kurija, in Pv>um velijo, kakor sami hočejo v svojih občinah na splošnih voliščih ali v separatne žare. To je eden izmed italijanskih načrtov. Sledili bodo še mnogi. Navedeni načrt hoče lepo izločiti jugoslovenske vo-liiee. katerim bi dali morda ie enega zastopnika, doČim bi maloštevilni italijanski volifei na slovenskem teritoriju mogli izvoliti najbrž več poslancev. Ju tako bi bil preprečen ;»po-grešekc, da bi se pustilo Jugoslovane izvršiti svobodno parlamentarne volitve. Z vsemi načrti zadenejo Italijani ob trdo skalo nolltičnega društva »Edinosti«, ki bo vodilo volitve tako, da bodo izraz ljudske volje, nc pa italijcnske^a nasilstva. Samo paziti treba in zopet paziti, da bodo volilni imeniki dobro in prav sestavljeni ter da bodo vsi jusroslovenski volilci vpisani. To ie podlaga volitvam, Italijani razvijajo vso svojo prefriganost v svrho. da bi očitanih Jujfoslovene pri volitvah in pokazali Julijsko Benečijo v italijanskem svitu. — O Istri je zadnjo soboto v Efi£v;eju<3ji savezu y Srae&i davaf prof. V. $pinčic\ Tz niei^ovib izvajani posnemamo, da Je pod bene* sko oblastjo istrski narod sicer za-icn' (zapadel bolehavenni mrtvilu), a eta sc je rGiejtc. da odpravite sloTansIco božjo službo! V sedemdesetih letih 'e v goriškem h igoslovju začel bo-goslovce i^čiti staroslovenSčine znani učeni profesor Kočija u v cnkr.i: prenehal: prepovedalo ^.e m" ie. Predavatelj je posebe omenj? blagotvorno kulturno delo. ki ^a ie v siliio zanemarjenem kraju Istr opravljal idrdčan Velikanja Nerdrešcni dalmatinski Italijani zahtevajo, da dovoli italijansk.' vlada vsem, ki se hočejo izseliti v Italijo, brezplačno vožnjo; da Jim s•■ menjajo krone v isti meri kakor \ Julijski Benečiji: 6i\ se delavcem d primerna odškodnina /& ca* nezaposlenosti in sc jim pomaga k zaposle-« iiosti; da dube Italijani v Dahnaci; odškodnino za škodo, nastalo vslc< političnih dogodkov; da bodo mogr Italijani, ki optirajo sa Ujansko dr-žavljanstvo, se nadalje vršiti sve>j poklic: da italijanska vlada posred« je preti morebitni politiki tlačeni • itd. Vse potne zahtev miajo, hote. doseči posebno privilegirano stanje Italijanskega prebivalstva v .Jugoslaviji, tako ua. ako i bo kak cl-iln atin-ski iialijanr.s Izii isUL da sc mu god; krivica, oa bo to odmevalo po rimskem parlamentu hi senatu in hitro bodo odhajali protesti v Beograd. Ako upošteva n \ da siliio italijanski podjetniki v Dalmacijo s tis* delavcev, potem ostane Dahmcflj polna Italijanov. Samo vojaško (»Meko bodo slekli! In vsi Italijani hi se obnašali v I >a!maciji kot jror;podarJL To pa ne pojde. Tega dalmatinski Ju-gosloveni m prenesejo! — Z otoka Hvara poročalo, da leži na otoku vsled prepovedanega izvoza s strani ofcupacusJte oblasti na stotine baril sardel še iz prejšnjega leta. Stanje ribičev je neznosno. Civilni komisar Beden Šikanira prebivalstvo, ne dopušča tudi izvoza vina niti v Trst ne v druge okupirane kraje Pozivamo jugoslovensko vlado, da stori, kar treba, za te kraje, ki po rapallski pogodbi pripadajo Jugoslaviji, kajti to, kar počenja sedaj komisar Beden, gre čez vse meje. Prav uničil bi rad hvarsko prebivalstvo, predno odide. Po takem barbarskem ravnanju z jugoslovenskim prebivalstvom sanjajo Italijani še o dobrih odnošajih z nami! Da ne bodo dobri, za to so že dovolj sami poskrbeli. — Eksplozija v Plaveh. Dne 13. t. m. se je razpočila v municijski zalogi v Plaveh v Soški dolini granata, ki je provzročila požar, da so zgorele številne barake ter je požar provzročil veliko škodo. Prišli so gasit ognjegasci iz Gorice, pa ko ie bilo gasilno delo Še najbolj nujno, je zmanjkalo vode. Tako je pogorelo vse, kar je zajel požar. Ponesrečil je pri požaru Albcrto Tosatti, nastavljen pri municijski zalogi, Železniški promet je bil nekaj časa ustavljen. 61. Plemelj, tržni nadzornik Podraženfe gonep.fi! mesu. Te dni se naša javnost zelo razburja radi podraženja mesa od 20 K na 30 kron in dnevniki prinašajo ostro notice, ki skušnjo zvaliti krivdo tudi na mesarje in ljubljansko občino, češ da ne stori primernih ukrepov in da nima dovolj agilnosti in trgovske podjetnosti. Sicer smo vajeni, da ljubljanska javnost pri presojanju različnih pojavov ni ravno posebno kritična toda pričakovali bi od našega časopisja, da bi objektivno presojalo položaj in vzgajalo občinstvo k nekoliko oravilnejše-mu pojmovanju raznib gospodarskih pojavov v naši državi V sledečem naj podam na kratko razloge podraženja mesa in upam, da bo vsakdo razvidel, da je deželni vladi za Slovenijo, le manj pa ljubljanski občini absolutno nemogoče nastopiti uspešno proti po-draženju govejega mesa. Podraženje izhaja iz gospodarske politike celokupne naše države ki je agrarnega značaja ln mora forsirati izvoz. Slovenija ne more bodi ti v tem pogledu svoje lastne poti. posebno pa ne glede izvoza govejega mesa, ki era slovanski kmet potom svojih številnih zastopnikov izrecno zahteva. Resnica je, da zadene podraženje govejega mesa izvanredno občutno mestne in delavske, predvsem pa uradniške sloie. toda ako smo objektivni, moramo priznati da ne moremo diktirati širokim kmetijskim masam v naši državi cospodarske politike. Popolnoma izključeno je. da bi vlada za Slovenijo nastopala v odkritem nasprotju z državno gospodarsko politiko. Podraženje goveiejra mesa je provzročil intenzivni izvoz v Italijo, Švico, Nemško Avstriio in Nemčijo, zaradi naše slabe valute. Podraženje je bilo pričakovati takoj, ko ie bil izvoz dovoljen. Mestno tržno nadzorstvo je opetovano potom časopisja opozarjala ni to. Z največjim trudom se je ceno vzdrževala do današnjega dne. 50"£ padec cen surovim kožam in loju je Da onemogočil na mah prejšnje cene. Mesarji so ostali pred alternativo: ali delati z zelo občutno izgubo ali pa opustiti obrt. Poleg padca ceno surovim kožam se je nepričakovano dvignila tudi cena živi teži tako. da stane danes kilogram žive teže dobrega vola 18 kron. Kmet ne proda ceneje, ker ima dovolj kupcev; zato je absolutno nemogoče, da bi nam deželna vlada ali mestna občina s kakršnimkoli nared-bami mogla preskrbeti cenejše meso. Upamo, da vsakdo uvidi, da je nemogoče diktirati kmetu cene: prepovedati izvoz je pa deželni vladi izključeno, ker bi tega centralna vlada na noben način ne priznala. Istotako bi ne pri- znala nikakih prisilnih odredb, ki bi izvoz otržkočale. ker se ravno sedaj vrše v Beogradu posvetovanja, kako pospeševati izvoz, ker imamu v resnici dovolj živine na razpolago. Izvoz n;tm sicer trenotno škoduje, pripomogel bo pa edini k izboljšanju valute ter s b*m povzročil padanje cen vseh notrebščin. Končni vpliv Izvoza bo vsekakor bla-godeien. Današnjo krizo, ki žalibog tako občutno zadeva konsumenta. moramo prestati kakor smo že toliko drugih večjih in skušajmo vzsraiati našo občinstvo k pravilnemu Doimovanju vprašanja in ne razburjajmo javnosti po nepotrebnem. Prerešetava'o se ie že mesece popreje vso mosroče predloge in ukrepe, toda doseči ni bilo mogoče drugače, kot skozi 3 mesece z velikimi težkočami zavlačevati podraženje. Vse odredbe, ki bi se mogle pravnim potom in v skladu z našo gospodarsko politiko izvršiti, bi bile samo kanlie v morje in bi provzročile mnogo večrazbnrj-e nja in dela kot pa usneha. Naravnost iluzorno je pa, nai bi mostna občina ljubljanska organizirala veliko eksportno družbo kjer bi bila sama e kapitalom vdeležena in imela takorekoč monopol za izvoz klavne živine v vsej Sloveniji, dobiček bi na nai porabila za delno kritje domačega trera. Pri l^s-ni trgovini je kaj slieneca morroče, ker je v rokah maloštevilnih central, mestna trgovina je pa razdeliena na toliko firm. da je popolno; a odveč računali na to, da bi vse te firme združil v eno celoto in bi iim takorekoč odvzel vsako svobodo trerovania. Slo/.niie pa no bomo nrepreeili v Slovom'ij dviganja cen živi teži, ke^ se hode proti -osedih vzgojeno živino ravno tako kot hrvaško in srhsko. Če pa moramo plačevati po 18 K žive teže. in v bodočnosti morda še višje, potem je izključeno, da bi nam tudi tak izvozni kon-sorcij mogel oddajati meso po 24 K. Edino, kar more mestna občina ukreniti, je to da kot do sedaj kolikor mogoče reducira dobiček mesarjev, ki morajo tudi živeti, ker bi se drugače razvilo mešetarenje z mesom sumljivega izvora iz dežele in različne druge dobro znane manipulacije. Apeliramo pa na noše zastopnike, da nastonijo v Beogradu kar najodločneje proti znižanju carine v danem položaju na izvoz me=n. ker bi to imelo katastrofalne posledice za naš celotni trg. Lfiabifsnski obEfmM sne 23 Župan dr. Ivan Tavčar otvori ob četrt na 6. se.o, konstatira sklepčnost ter imenuje za overovatelia zapisnika obč. svetnika gg. Verstovška in Kocmurja. Nato se spominja župan umrlega občinskega svetnika g. Frana M a 11 y i a, ki ie bil član občinskega sveta od 1. 1896 do 1910 in od I. 1912 do 1921. Njegovi rodbini izreče občinski svet globoko sožalie. Nadalie se spominja župan umrlega g. Matije Kunca, ki ie bil zastopnik obrtniškega stanu v občinskem svetu od 1. 1891 do 1S93. Občinski svetniki so se v znak sožalja dvignili ob tej priliki 3 sedežev. Župan poroča nato. da ie dal ob smrti voivode MiSičn. prvoborite-lia na?e države, izobesiti na mestnih poslopjih črne zastave ter da le brzojavno Izrekel sožale voinemu ministrstvu, obenem pa pooblastil dr. Bnl-tlča, da je zastopal mestno občino pri poerebu. — Nadalie poroča, da ie bil osebno povablien na slavnost visokeea odbkovanja mesta Beograda s strani francoske vlade, dn na se teh slav-nostl ni mogel udeležiti. Ker so ga radi tega nekateri listi napadali, konstatira, da bi bilo dvombivo, ali bi mestni svet se hote! udeležiti tega slavila, ko ic vendar znano, da bi bila rapallska po-godha. s kamero Izgubimo velik del rm*e~a naroda, drugače i^nadln. če bi b*la Franrtta stala na nn^t strani. Nt občinski svet ie prispelo vabilo zn udeležbo tiri pražkem velccemnfu od 2%. t. m. do 8. marca. Pgon baron Zois f* poMnpil me^rnemu arbfvu ni«mo Konifaria z d"e 14. hilPa 1"L za kr>r £e rnu ie 'zrekla 7*bvala. — Izid jpid^e^a ?r-Hn v T '»tb'lan? ie pre-<.n„nfp;v Od leta moo rin 1910 le na-rns*o prebivalstvo LbdVjtsna z^ 7~''f,, prcMv-l-ov in 7^ 3*0 HIŠ. ^d 1010 do t. fefcrnarla 1921 n** samo za tirf fl proSiv^TpAv iM 87 bi* tako. jff«?<» dinp<: T iubiia*ia v cel0*' samo 53 07? nrcMvV^v H t.^»t Vnk^r cn M 70 000 do nnr» Vst^d te^n d^bva še mora konstatirati, da romanikanie stanovani ne bazira na čezmernem prirastku prebival- V Ljubljani. 15. februarja 1921. ■ stva, marveč na zasedbi privatnih sta-I novani po državnih uradih in vsled i delne korupcije, ki ie vladala pri oddaji stanovanj po stanovanjskem ura-, du. V tem oziru bi bila nuna potreba revidirati vsa stanovanja, ki iih ie oddal stanovaniski urad. vlada pa bi se morala zavedati, da mora za svoie potrebe zgraditi nove hi^e. Končno pozdravpa g. župan na me«;to občinskega svetn:ka g. Prana Mallvhi v občinski svet poklicanega višjega uradnika banke »Slavile« g. Arnolda Bezcnška. — Zanfsnflc zndnie scie se odobri. — Dr. piko Vnx poda na to poroč'lo mestnega magistrata o raznib pro^niab za sprejem v občinsko zvezo linbliansko in se njegovi predlogi sprejmejo. Ustanovitev komtma'ne banke In naietie posojila v restavracijske svrhe. Podžupan dr. Kari Triller poroča npto o županovem donisu glede s::mnstnlnega predloga obč. svetn'ka g. Ivana Kncmuria o ustanovitvi komunale banke in predlaga po dM»ši utemeljitvi spreictie sledečih predlogov finančnega odseka: I. Ustanovitev komunalne banke se odklania: u va zeva ti pa bi bilo eventualno razširjenje delokroga Mestne hranilnice ob strogem varovanja Ptipf-larne varnosti njenih vlog. Upravo Mestne hranilnice je pozvati, da o tem razmištiuie ter stav! občinskemu svetu svo?e mor^h'tne predloge. II. Občinski svet uvldeva. da so postna najnujnejša ln neodložljiva vnrašan'a: temelilta restavraciia mestnih cect in u!'C. Izpopolnitve in oči^Če-nie cestnih kanalov, ureditve obrežij rejrnl'rane LinbJiauice. pomnožfrve nezadostne iavne plinove razsvetUave ln končno povečanje mestne elektrarne. Poleg tega bo vzeti Čim hitreje v nre-t-es vora^anie novečanla mestne klavnice, ustanovitve mestne ledarne !n Izpopolnitve cestne električne železnice. 111 Vseb teb restavraciisk'h del se ho treba lotiti na podlagi točnega programa in v etapah, ki jih bo določiti na podlagi finančne in tehnične možnosti ob roki strokovnjaškega izvida. IV. Nemudoma in brez odloga le treba pričeli: 1. S temeljito popravo netlakovanih mestnih cest in ulic, kakor tudi trotparjev; ravnotako nuina je organizacija Jrževanja zadostnega snažen, a in škropljenja vseh mestnih trgov, cest in ulic. 2. s tlakovanjem vseh poglavitnih hi najbolj prometnih trgov, cest in ulic, t. j. zlasti Poljanske ceste. Vodnikovega in Starega trga, Peterske ceste, VVolfove ulice. Kopitarjeve in Stritarjeve ulice. 3. Občinski svet jemlje v vednost, du mestni stavbni urad proračunava restavracijska dela zgoraj pod I. na okroglo 4 mil:-ione kron. ona nod 2. pa po kakovosti tlaka na 5,000.000 do 7,000.000 K. pri čemer seveda vsak< 1 ml periiodični strošek za vzdrževanje cest in za istotako neodložljive poprave uličnih tro-toarjev še ni vpoštevan. 4. Izpop* Initl ie cestne kanale in iih temeljito očistiti, nadalje pomnožiti nezadostno :avno plinovo razsvetljavo. Tu d i stroški za ta dela Še niso izračunieni, vsekakor pa bodo znašali cb današnjih cenah materijala in delavnih sil tudi nekaj milijonov. V. Občinski svet votira za vsa v interesu dostojne ureditve in asanact-ie mesta absolutno .Potrebna in neodložljiva restavracijska drla kredit do najvišjega zneska 20.000000 K. Ker je izkliučeno pokritje tc^a izdatka po izrednih in perjiodičnih dohodkih mestne občine tudi ob najhujši Izrabi davčne sile prebivalstva in ker ie le pravično, da se ta izredni investicijski izdatek porazdeli na več gene-racij, katerim bodo prišla proiektovana dela tudi v prid. sc pooblašča mestnega župana, da stopi v dogovore z denarnimi zavodi zaradi Izposlovania in-vesticiiskega posojila prrit! 50 do 70 letni amortizaciji, s katero bo pričeti :>rei v proračunskem letn 192.3. Za to posoiilo ie dovoliti eventualno po-sebno hipoteko na obe mestni vofaS-m>i ali na kako drueo mestno neore-m;č"'*io. 7,a kar bo Izposlovatl od finančne uorave popolno oprostitev vseh pristoibln. Do Izposlovanja in repu^ov^ania tecra posojila -bo pokrivati tekoče stroža re^rai pod IV. 1. do 4. navedena neod!o7liiva dela z- Ya<:no s posebnim prednirnom. Icat^recra bo naieti pf) meri potrebe pri Mestni hranilnici na ra čun nam^ra^aneera investicijskega posoila 20.ooo.noo k. V shiČaiu prodafe me^tnib voiaš-nic. kafero ie občinski svet že opetovano sk'enil, bo uva^evatl nrcvzet'e invest'ciiskega posojila v celoti ali saj dvorna no kuncu na račun kupnine. VI. Mestni mas^strat se pozivUa, da stooi nemndoma v dorovor z del-n?š10 dr::žbo združenih panirnlc Vev-če-Ooričane-Medvode zakadi odstona primerne množine električnega toka iz proicktovane elektrarne v Medvodah, če se posreči družbi izpos'ovafi tozadevno koncesijo. Uspeh teh pogajanj je predložiti čim hitreje občinskemu svetu v končnovcliavTJo sklepanje. VII. Vsa ostala, pod II. navedena dela je temeljito proučiti ter se v svrho kontrole izvrševanja del zgora; pod II. 1—4 stavlja končno sledeči formalni predlog: , Finančni in stavbni odsek se pod predsedstvom župana, oziroma podžupana, konstituirata v poseben permanentni restavraciiski odbor, ki nai. pomnožen po referentih stavbnega urada in drugih izvedencih, nadzoruje in vodi predlagana dela ter izdela obširne in precizne načrte, v katerih etapah in v kakem vrstnem redu nai se proiektovana dela izvrše. Končna odločitev pa prisoja, samoposehi umevno, občinskemu svetu. — Pri mestnem stavbnem uradu ie v to svrho ustanoviti poseben oddelek pod vod'tvoni višicera uradnika, ki ga določi mestni župan. Vili. Mestnemu magistratu se naroča, dn izposluic za predstoieče sklene brez odloga potrebno vladno dovoljenje, V debato sta posegla občinska svetnika gc Kocmur ir. dr. Adlešič in s. župan. Poslednja dva sta zavračala rim najenerfrirnoif« razne nanaf7e nakar jo bil predlog finančnega odseka v navzočnosti kvalificirana večine sprejet. Porodili personalno - pravnoga odseka. Občinski svetnik g. P. Pusto-slemšefc poroča o izvolitvi zastopnika Btarišev in njega namestnika v višji Šolski svet ^er predlaga izvolitev -f^nika g. Prena Kavčiča, Pri volitvah, ki so se vrnilo po listih, stn bilq in*'"'-novnna gospoda tudi izvoljena z 22 proti 18 glasovom. Občinski svetnik g. Sknlj poroča o izvolitvi kura torija mestnega dekliškega lieeia za novo triletno poslovno dobo n^kar se volitev po li-tih izvrši in so bili Izvoljeni: ?n predsednika podžupan g. Karel Triller, za član'* gg.: Dimnik, Likozar. Planin'ek R. Pustoslemšek in J. Fužička ter ga. Fra-nja dr. Tavčarjeva in ga. Marija dr. Kokaljeva, Poročilo finančnega odreka. Občinski svetnik g. Likozar poroea o dopisu mestnega knjigovodstva glede uvedbe eksekucijsklh pri-stojl)in ter predlaga, da se nvedejo enake pristojbine kakor pri državnih oblastih. (Sprejeto"). Podžupan dr. Triller poroča o županovem donisu glede izvršene poravnave povodom oddaje m^tno pekarne in poroča, da se je^ poravnava dosegla na ta način da je najemnik g. Kavčič prevzel pekarno v istem stanju. kakor jo je opustila mestna aproviza-cija, da pa se mu je kot odškodnina prepustil lokal v Prešernovi u ici za dobo 5 let brezplačno v upora i Isti poročevalec poroča o župa:. , dopisu glede odkupa nekega aervituta na mestni vcii v lJi< i imovi uli i !. 2G, ka:eri ser v i hi t od topili oo. fran i škani meani občlnj ia enkratno i i-skodnino 10.000 K. (Pogodbe ao oa«>-bre). Podžupan poroča nadalje o prosi I i Frana Vokača za i ■ I Ijšanja termi tu za sazidavo kupljenih mestnih stavbnih parcel na Vodnikovem trgu ter v ir e-nu odseka predlaga, da so t< nnin aa 11-zidavo radi Bodanje draginje materijala podaljša za tri leta. (Sprejeto.) Občinski svetnik sr. Likozar poroča o prošnji vodstva Šišenske ljud ke 1 za dovolite^ kredita za uvedbo električne razvestljave v .šolsko poslopja ter predlaga v ta namen svoto 15.000 kron. (Spreje'o.) — Isti poročevaJee poroča o dopisu go8nodarskega ara ... gledo dovolitve kredita za razne nuj i poprave na ljubljanskem Gradu ter predlaga za /e Izvršene poprave dovolitev svote 17.239 K. (S v y to,) — Kontno poroča še o dopiču gospodar« skega urada glede dovolitve kredita za razno poprave javnih ffr;ini"č in piso-arjev ter predlaga odobritev naknadna, pa krediti v znvl-.u 12.^22 K SI vin. (Sprejeto.) Poročila stavb lega odseka. Občinski svetnik g. Pot r i 6 poda poročile mestnega stavbnega urada glede prevzema Ceste na južno železnico v občinsko last in oskrbo ter predlaga, da so ta a prevzame le pod pogoji, ki jih je stavil mestni stavbni urad. (Sprejeto.) Nato noroč-a o prošnji M. Jesiha in drogov zi napravo no\e dovozne ceste z Dolenjske ceste k dolenjskemu kolodvora in predlaga, da se pro^nia vsled visokih stroškov in močvirnate podlage odkloni. (Sprejeto.) Končno poroča o prošnji prof. R. Treo-ta za Izpopolnitev regulačn. načrta za nr»'i-»nski rVrri -j j ' ■ ' [■■■]:;■> novo co-to med Poljansko cesto in Cesto na Kodeljevo ter predlaga da se regularni načrt v tem Bmislo Bpremeni. (Spre« ji to.) Poročilo »pravnega odbora ■ četnega. \ odovoda. Občinski svetnik g. Plan i n leV ?.'.roča o dopisu mestnega knjigovooV .t glede podaljšania roka za pobira^ /i Q vodovodno doklade % i\ ' lada. (Sprejeto ob navzočnosti kvali- fieirane > ■ čine.) P< lio ravnateljstva mestno pli-narne gle i ponovneera z\i.:^nj:i oene l«linu Iz mestne plinarne odstavi ^o- 1 »l lupan z dnevnega reda. Poročili dl ' torija mestnega užitin-skrga ziku|>a. 01 činsk i svetnik g. b i k o z a r po- *-■-• o rače iskem sklepu mestn^rra D žil a zakuT>a za upravn i i poročilo o dopisu ravnateljstva elede nakupa biio št, 229 v Spodnji £i:ki za me.ctni doljo lar-Ptvenl urad. Nakup ti hibo za 6voto 2 6.000 K se odobri. Podžupan dr. Karel Triller na*. roča v in: t;u demokratskega kluba ob-čin Mh svetnikov, da nominira klub v vse korporacije, v katerih jo irnel funk-pokojni občinski svetnik Fran Mal-Iv. občinskega svetnika g. Arnolda, Doze k a. Občinski svetnik cr. dr A d 1 e S 1 5 Btavi na to nujni prrsllorr. da se dovoli r.o^iriinio 100?5 gostaščine ckI 1. janu-arja 1921, kat°ri denar naj se 6teka v |k>sebnl fond iz knt°re^a naj se amr»r* tizira po.-ojilo, ki g i nai mestna občina najame v sgradbo stanovanjskih hiš. Nujno t Je lila priznana in predlog sprejet. Sledila 6o so razna \T)ra>anja ir'rdo povišanja ceno mo?u ln progla* -it v i pasjega kontumira. nakar jo go* spod žuran ob 20. zaključil javmo sejo. VzotSsi! u2s23S7n2£ij o Pragi 1921. V 28. februarja do 8. marca t. 1. so vrši v Pragi drugi vzorčni sejem, kjer bo češka indu-trija razstavila vzorno svoje industrijske produkoiie. Vzorčni sejem bo obsojal osemnajst skupin. Prvi bo oddelek stavbnih industrij na katerem bodo razstavile razne stavbne tvrdke in podjetja načrte, proračune, konstrukcije, vzorce stavbnesra materijala, stavbnega mizarstva in kovinar-stva, materijala za pokrivanje streh, samotne izdelko pečarsko ter ostalo opremo stavb. Na drugem oddelku bo zastopana kovinarska industrija, železarstvo, strojne, orožarske in železniške industrije, pločevin^ka industrija in vseh vrst orodja instalacije, kuhinjska oprema in tehnične potrebščine. Tretji oddelek bo predstavila] elektrotehnične, mehanične in opične Industrije, fino in precizno mehaniko, fotografijo in kinematografijo. Na četrtem oddelku bo lesna industrija svoj^ so-darske. mizarske izdelke pohištva, opremo pisarn, šol, urarske izdelke preproge in linolej. Daljši oddelek ^o obsegal vseh vrst tesnilno industrije, namreč bombažno, volr.ero laneno in svilarsko industrijo in sioer: sukanec, prejo predivo, v r varstvo in vezenine. Konfi kcijska industrija bo razstavila raznovrstno perilo, obleke, klobuke, čepiec. modistovske in rokavičarske izdelke. Sedmi oddelek bo sestavljala na Češkem kot domača industrija razvita galanterijska industrija, z gumbarski-mi. glavnikarskimi vlasuljarskimi in 1 odobnimi izdelki. Na usnjarskem oddelku bodo razen obutve razstavljeni tudi crnlantorii^ki Izdelki iz usnja. Ni devetem oddelku bodo steklarski, porcelanasti in izdelki iz fine keramiko nato bo sledil poseben oddelek za umetniško ob-t, dalje komični oddelrlc s farinacovtskimi. kozmetičnimi in bici »'»ničnimi preparati in orodjem. Iz-mf'd nadaljnih oddelkov 1e omeniti žU vilni oddelek, oddelek za glasbeno orodje, za isrrače in §[>ort. končno papirni, grafični in tiskarski odsek in zlatarski oddelek. Vzorčni sej^m bo nameščen na razstavišču kier se jo vršila jubilejna razstava leta 1903 ln bo speeijelno za nas Slovence, ki smo precejšen konzument čeških industrijskih izdelkov, velikega pomena. Ker je bila ravnokar sklenjena trgovska in kontincentna pocrodba s Češko repu« bliko in ker je bil organiziran Bedaj reden železniški promet iz Češke k nam, bo ta vzorčni trs? za naše obrtni« štvo in trgovstvo praktičnega pomena^ ker jih bo seznanil predvsem s češkim tvrdkami. Naši trgovski stiki s Češko, ki so v mirnih dobah bili zelo živahni« se bodo sedaj zopet obnovili in razvili. Zato bi bilo želeti, da nas? trgovstvo v Čim večjem »:eviln poseti praski vzorčni sejem, ki bo za nas v vsakem oziru podučen in vzpodbuden. Zveza trgovskih crrcmijev namerava napraviti prt radostni udeležbi skupen izlet v Praco« Podrobne informaciie pošljo Zvezna pisarna (Gradišče 17/1). Vožnja z brzo-vlakom 3 razreda stane iz Ljubljane sem in 800 jugoslovanskih kron, frifjlase ie poslati direktno na Zvezno pisarno. Prcšnje za znižanje železniške vozni ne in pristojbine za potni vizum so vložene in jo pričakovati ugodne rešitve. Prospekti so interesentom v pisarni trerovske in obrtniško zbornice na razpolago. V Ljub t fant. 16. februarja 1921. — Izid ljudskega Štefki v LJubljani je iznenadil. Prirastek prebivalstva ic mnogo manjši nego se je vob-če mislilo. Ponovno smo čitali v časopisju, da v Ljubljani stanuje vse polno ljudi, ki niso prijavljeni. Culo se je tudi. da si razni spretni tujci znajo igraje dobiti stanovanja, čeprav je tako silno pomanjkanje, da najzaslužnejši možje lastnega naroda ne dobe strehe v Ljubljani. Zelo potrebno in na mestu bi bilo. da se iz-vrši revizija po uradu oddanih stanovanj. Ciiali smo o odkriti korupciji v stanovanjskem uradu te dni. Med tem se jc pa govorilo že mesece in mesece, da na stanovanjskem uradu ni vse tako kakor bi moralo biLi. Ljudje so se naravnost bali hoditi na ta urad, ker se je pripovedovalo, da je tam zelo težko priti na vrsto. Kdor je pa prišel na vrsto, pravijo ni bil očaran. — Na vsak način treba posvetiti spričo mnogih pritožb in kritik vprašanju nastanjenja v Ljubljani in pa odkazovanja stanovanj in sob posebno pozornost. Dobro bi bilo, da pošteno domače prelvvalstv j pomaga in prijavi vse slučaje, ki diše ali celo smrde. Treba pa konkretnih podatkov seveda in ne pavšalnih sumničenj. — Trboveljska afera. Odgovor na vprašanje beogradske »Politiko*, kako j'e mogoče, da se niso Že prjl odkrile makinacije Trboveljske pre-mogokopne družbe, je za naš list zelo enostaven. Vse to je bilo mo- goče: I. ker Je vodil vrhovno državno nadzorstvo nad Trboveljsko premogokopno družbo funkcijonar, ki je javno žigosan zaradi vedenia v Idriji, ki je ob polomu Avstrije prišel kot uradnik VII. čin. razreda, postal v tel državi tekom enega leta dvorni svetnik v V. čin. razredu In sili v IV. za svoje »zasluge«, — vse to najbrž za zasluge, katere smo imeli neprijetno dolžnost že večkrat naštevati pri tem pa iz obzirnosti Šo nismo našteli vseh zvez tega fur.kcl* jonarla: 2. ker ie bil vsakdo, ki si ja tipal izreči kako resnično besedico ali sodbo o Trb. prem. družbi, napaden. Tako se je to n. pr. zgodilo zastopniku važne javne korporacije pri razpravi na zelo odličnem kraju; 3. ker se je ta funkcijonar v svoji možatosti kot mož-strokovnjak zn^.l vedno skriti za imena drugih oseb, ki so prišle v razne komisije, kakor Pilat v »kredo«, danes jim pa ta funkcijonar javno nanrtuje odgovor« nost za to. kar je bil niegov posel; 4. ker je vsa javnost že davno čutilni da pri premogu ne more biti vs* v redu, vsled česar se je vsakdo bal priti s premogovnimi zadevami v dotiko (glej točke 2. in 3.), kar Je imelo za posledico, da ie nastal pravcati beg Pred sodelovanjem in je končno prišlo tako daleč, da nihče ni hotel imeti stika s tem vprašanjem; 5. ker ie končno mogoče le dvoje: ali ta funkcijonar teh stvari res ni videl, — tedaj Je pokazal po-. polno nesposobnost ta ta posel; Če fin je pa videl in molčal in celo pokrival, — potem je pokazal lastnosti, ki jih drž. uradnik ne sme imeti. Če jih pa ima, potem moramo z vs povdarkom odklanjati take funkcijo-narje. — Ljudsko š'erje v Ljubljani ie končano. Končni rezultat štetja se bo objavil na podlagi revizije popisnega materijala, ki se prične dne 17. "L m. v navzočnosti popisnih komisarjev. Stranke, ki bi še do danes ne |>lle prejele In Izpopolrule osebnih popisnic za ljudsko štet«e. na] se takoj zerlase v veliki dvorani mostur*^ magistrata, da se ugotovi točno število prebivalstva v Ljubljani in Spodnji Šiški. — »Zob za zob.« Pod tem naslovom Javlja beogradska »Pravda«: *Naše oblasti so dobile navodila, da postopajo proti Nemcem v naši državi tako. kakor postopajo Nemci zoper Slovence na Koroškem.« Pozdravljamo to odločitev naše vlade, ker so nasilstva koroških oblasti proti slovenskemu življu na Koroškem že neznosne. Te dni je izgnala koroška vlada iz Ribnice ob Vrb-skem jezeru znanega rojaka g. Jakoba Peternela, bivšega lastnika hotela »Triglav« na Bledu. G. Peterncl si je lani nakupil ob Vrbskem jezeru malo posestvice s hišo, hoteč se v miru posvetiti svojemu gostflničar-skemu poklicu. Dasi se ni vtikal v politične borbe, ga je koroška vlada izgnala kot nadležnega tujca in je moral zapustiti svoj dom. ne da bi dal za izgon najmanjšega povoda. Opozarjamo našo vlado na to nasili-stvo in zahtevamo, da takoj odredi primerne represalije, — Deklaracija za »politično avtonomijo«. Poročajo nam: Deklaracija za politično avtonomijo Slovenije, za katero pobirajo podpise med kulturnimi delavci, izide, ako se nabere 50 podpisov, v »Naših zapiskih*. Inicijativo za to deklaracijo je baje dal urednik te revije prof. dr. Drago-tin Lončar. Ali nimajo naši kulturni delavci nujnejšega posla, kakor da se bavijo s takimi »deklaracijami«, ki so samo voda na klerikalni mlin in ki lahko naši stvari samo škodujejo. — »Kmetijska družba kranjska*, ki se Je imela glasom sklepa lanskega občnega zbora še leta 1920. spremeniti v novo Kmetijsko družbo za Slovenijo, Je koncu leta 1920. ukinjena, a prejšnji glavni odbor, kot prooo-nent nove, ni izpolnil svoje dolžnosti, kajti on nalašč ni sklical ustanovnega občnega zbora, ker je vedel, da je Izključno klerikalnemu odboru od-kienkaio. Sedaj pravno ne obstoji več Kmet dr. za Kranjsko, a Kmet. dr. za Slovenijo še ni. Vlada v Beogradu je ukazala sklicati ustanovni občni zbor Kmet dr. za Slovenijo do konca februarja t. L, toda stari glavni odbor Je dobil potuho pri deželnem predsedništvu in se za ukaz iz Beograda nI brigal. Sedai je dobil glavni odbor nov ukaz iz Beograda, ki mu da tri dni časa ga zvršiti, drugače bo razpuščen in bo ustanovni občni zbor sklical vladni komisar, .le bU pač skrajni čas, da vlada poseže ymes, kajti sedanji nesposobni glavni odbor je uganjal le nasilno politiko in ni pokazal v dobi kratkih dveh let niti najmanjše inicijative za povzdl-go kmetijstva, pač pa je ude oškodoval za kakih 10 milijonov kron. družbeno premoženje se je pa in se bo oškodovalo za kaka 2 milijona kron, ter se mu ni zdelo vredno Izvršiti transakcijo, ki bi družbi dala 2 milijona novega premoženja, marveč je pri tem zapravil okolii milijona kron. Odbor niti ne pozna dejanskega stanja družbenega premoženja, dela brez vsakega proračuna in se bržkone zanaša na fingirane bilance. Pod takimi pogoji je Kmet. družbi takoj postaviti vladnega komisarja 6 sosvetom vseh treh strank, da bo nova Kmetijska družba za Slovenijo vedela, kaj ima prevzeti, kajti za prejšnje nedopustne izgube je po firavilih odgovoren sedanji predsednik, odnosno preišnji odbor. — Ugodnosti za Jugoslovensko Matico, Minister financ je z odlokom 2 dne 2. februarja t. L, Št. 253, oprostil Jugoslovensko Matico od plačevanja vseh zakonitih taks za vse njene vloge, ki jih naslavlja na državne oblasti, izvzemši pristojbine v civilnih pravdah — Izid ljudskega štetja v Studencih. Iz Maribora poročajo: Uradno se ugotavba, da je v Studencih pri Mariboru 3630 prebivalcev, od teh 30% Slovencev, 457 Nemcev, 43 Srbohrva-tov, 29 drugih Slovanov, 3 Madžari in 2 Italijana. Moških Je 1773, žensk 1957; rimskokatoličanov 3561, pravoslavna 2 in 57 protestantov. — Vojaško begunstvo. Predsed-nlStvo deželne vlade za Slovenijo ie dne 12. t. m. izdalo pod št. 229 nastopni razglas: Vedno češče se pojavljaio primeri vojaških beguncev na Slovenskem. Po neodgovornih hujskačih zapeljani voiaki pobegneio iz voaške službe in se mnogokrat vmeio domov, ne vode, kakšne težko, posledice povzroča* jo za sebe in svojce, če jih ti skrivalo pri sebi. Ako jih zasači vojaška ali civilna oblast, se kaznujejo po vojaškem kazenskem zakoniku z večletno ječo. Pa tudi tisti, ki vojakom nalašč pomagajo pri begu, se po § 97. srbskega kriminalnega zakonika, ki velja sedaj tudi za Slovenijo, kaznujejo z ječo do treh let. Zato resno svarim vse prebivalstvo, naj vojaškim beguncem ne da.ie potu-he s tem. da jih skriva. Posebno velja to o rodbinskih članih. Po členu 12. odstavek 3. zakona o ustroju vojske, ki velja od 19.. avgusta 1919 tudi za Slovenijo, je hišni gospodar dolžan prijaviti vsakega vojaškega begunca županstvu, ki pa mora o tem takoj obvestiti njegovo poveljstvo. Če hišni gospodar tega ne stori tekom 24 ur, ali Če ga župan ne odvede na komando, se kaznujejo vsi, če kazensko sodišče ne pose2e vmes. z globo od 50 do 300 dinar ev. odnosno z zaporom od 10 do 30 dni. Kazen se takoj izvrši. Dolžnost vsakega državljana, ki ie sposoben za vojaško službo, je, da to vojno službo pošteno odsluži in s tem pomaga svoii domovini. Ako imajo voiaki pritožbe radi nepravilnega postopanja z njimi, naj i iti iavijo svojim predstojnikom, ki ih bodo gotovo upoštevali, če so upravičene, sicer pa se je treba v vojaški službi premagovati in se podvreči strogi disciplini. Pričakujem od treznosti in uvidevnostiljudstva, da vnoštevavsa ta dejstva in da se že v kali zatre vse poizkuse, oslabiti vojaško moč naše domovine. — Svečana zaprlseea rekrutov. Včeraj ob pol 11. do^dne je bi'a svečana zaprisega onih rekrutov iz južnih krajev naše države, ki so p~i-šli k vojakom pred 14 dnevi. Svečano zaprisego je izvršil prota Dimitrij Jankovič na dvorišču artilerijske vojašnice. — Kaj nam nosi konstltuanta: svobodo vesti aH svobodo veroizno-vestl? O tej aktualni temi bo govoril v soboto zvečer ob 20. v Mestnem domu v Ljubljani znani narodni svečenik Božo M i 1 o š e v l Ć. Predavanje bo obsegalo te-le glavne točke: 1. Kratek pregled versko-moralnega življenja našega naroda. 2. V osvobojeni zemlji brez osvobojene duše. 3. Trije kamni izkušnje; svoboda vesti, ločitev cerkve od države, ustanovitev narodne cerkve. 4. Pred vitalno rešitvijo ali končna redakcija devetega člena ustavnega načrta. Vabijo se vsi Slovenci in Slovenke brez razlike vere in stanu, da se udeleže tega veleznnimiveea predavanja. Vstopnina znaša 2 K. Cisti dobiček in dobrovoljni prispevki pripadajo fondu narodne cerkve. — »Mlsstal, verzage nicht!« Iz Mežice, na slovenskem Koroškem, prihajajo tožbe, da čaka ondi nad sto vagonov svinca na izvoz. Avstrijska in nemška naročila se ne morejo efek* tuirati, ker je za svinec carina previsoka, v Jugoslaviji pa menda za svinec ni potrebe. Sekvester prosi, da bi se carina za izvoz svinca odpravila; t' Ju iz Beograda ni odgovora. Mežiški Nemci in nemškutarji pa hujskajo Slo-vence proti vladi ter trofijo listke z napisom: Misstal, verzage nicht! Opo-zaramo slovenske poslance na Mežico, kjer grozi nevarnost, da nam svinčena industrija usahne. Treba je rešitev pospešiti, da ne bo nezadovoljstva med ljudstvom. — Dr. Pirkmajer ca. »Straža«. Iz Maribora poročajo: Vodia okrajnega glavarstva v Ptuju dr. Pirkmajer je tožil odgovornega urednika -Straže« radi tega, ker ni priobčila na podlagi § 19 poslanega ji popravka o članku »Lastna hvala«, kjer gre za zasluge glede regulacije Pesnice. Razprava se je preložila na prihodnji torek. — Prošnja slamnikarjev iz Slo-venije. Finančno ministrstvo je sprejelo peticijo tvornic za slamnike iz Slovenije, da se odpravi carina za izvoz slamnikov in uvozna carina na potrebni materijal za fabrikacijo slamnikov. — Železniška nropa Kočevje — Brod — Moravice. Železniško ministrstvo je imenovalo posebno komisijo za zgradbo železniške proge Kočevje ~- Prod — Moravice, — Letošnja stavbna doba se ima prihodnji mesec pričeti, toda kakor še vse kaže, bo vsa stavbna podjetnost obstojala v par adaptacijah ali rekonstrukcijah, nove stavbe za celo Ljubljano bo pa zastopala samo — Kreditna banka s svojo palačo ob Dunajski cesti in Aleksandrovi cesti I Do zdaj še ni prijavljena niti ena nova hiša. Dragi delavci, drag materijal, drag dovoz po železnici, za vsak žrebeli in opeko — »carina«, kdo naj zida? Tako jadikuje-jo ljudje — na pol milijonarji, ampak s takim stokanjem se stanovanjska beda in kar je Ž njo v zvezi, v Ljubljani ne bo odpravila. To Je res: materijala, — razen železa, traverz i. dr. — imamo v državi dovolj, toda manjka nam zidar jev-profesliontstov. Vsemu temu zlu bo treba odpomočl. Če hočemo, da se v tej stanovanjski mizeriji ne osmradirno! — Prlčetek 11. semestra na vseh srednjih šolah ie danes. Radi slabih uspehov v I. semestru bodo morali plačati starši za svoje nadobudne sinove in hčere izdatne svote. Ker so bili v II. četrtletju med u*»uci f. razreda srednMh Šol že naprej videti slabi usne-hi, so bili učenci iz zavodov odslovlie-ni in nakazani zopet na liudske Šole. Sploh pa je sedaj znamenje časa to. da mladina ne pozna ne avtoritOa *e cipline več v solil Pred vojno ni bilo to »svobode« in — podivjanosti! — Zavarovanje valute pri izvozu poštnopaketniii pošiljk. Po razpisu kr. ministrstva za pošto in brzojav od 26. januarja t. i. št. 2192 razglašamo, da se zahteva po odredbi generalnega ravnateljstva oziroma generalnega inšpektorata carin za poštne pakete v inozemstvo zavarovanje valute. Paketi z manjšo količino živil se zavarovanja valute lahko oproste. Dovoljenja za oprostitev zavarovanja valute daje samo generul-ni inšpektorat carin. Z oziroin na to opozarjamo, da se ne bo odpravil v inozemstvo noben paket z živili, ako ne bo poštni spremnici pridelano ali potrdilo pti>b!aščenega denarnega zaveda, da ie zavarovanje valute za blago, hi se |ma Izvoziti, Izvršeno, ali pa dovoljenje generalnega inšpektorata, da je to blago oproščeno zavarovanja valute. Za vse druge iz-vi zne predmete do vrednosti 100 dinarjev ni treba — po izjavi tukajšnje carinarnice — niti z r o raj navedenega potrdila, niti dovoljenja. — Pristavljamo, da je stvar pošiljateljev samih, da si preskrbe predpisano potrdilo oziroma dovoljenje, — Pogloblienje glavne Llubljanič-ne struge je bilo !. 1914 dovršeno do cukrarne, za kar se je uporabljal takozvani amerikanski »bager«, ki je kopal peščena tla do globočine 2 metrov. Ker se bo ta parni stroj, ki je nalašč za taka dela konstruiran, težko dal dobiti, bo osuševalno dcTo, t. j. poglobitev ostalega dela struge do Prul, pri sedanjih težkočah zelo počasno napredovalo. — Prepovedana knjiga. Minister notranjih del je zabranil uvoz in razširjanje na našem teritoriju knh ri »Oeschichte d.s \Vcltl:riegos«. ki je izšla na Dunaja v založbi tvrdne »Verlag fur Vaterldndlscha Literatur«, ker vsebuje pangermansko tendenco proti interesom naše države. — Franklranle tiskovin. Odredba od 5. Januarja 1921, štev. 458-21, glede frankiranja tiskovin z razpolovlie-niiiii lOparsk'nu znamkami se prekli-cuje. Po 20. februarju 1°21 tako fran-kiranje ni več veljavno. — Drugi glas iz občinstva. Prejeli smo in priobčujemo. Nekdo je v »Slov. Narodu« z dne 11. febr. hišne gospodarje, ki so povišali stanarino, imenoval »brezvestne oderuhe in pijavke-, ki sodijo na sramotni oder, ljudi, ki se ne b e ne božje kazni, ne ljudske sodbe itd. Nam se zde taki izrazi vendarle pretirani, presplošni in v tej splršnosti neupravičliivi. Morda so med hišnimi gospodarji taki. ki segajo predaleč; ali pa med strankami ni takih, ki vidijo vso svojo srečo v tem. da pod zaščito raznih odredb q ganjaj o po hišah prave orgije, ki da eio za pijančevanje silne svote, stanovale pa bi rade zastonj, stranke, ki ne poznajo božje zapovedi: »Ne poželi tujega blaga!« Ne, gori navedeni priimki niso umestni. Rabite jih 0 verižnikih vsake sorte, tudi o tistih, ki verižno s stanovanji, pa najsi so to gospodarji ali stranke ali pa — stanovanjski uradniki! — Razpisani poštni uradi. Razpisana je nadpoštarska služba v Ljubljani 3, peŠtaraka služba v Oplotnici ter odpravnika služba v Za gorju in Cmure-ku. Rok za natečaj je 14 dni. — Brzojavne prir'ojbine za Veliko Uritanijo. Brzojavne pristojbine za Veliko 1<-ritanijo (Anglijo)! so se s 1. februarjem zopet ispremeniia. Oa teg« dne iznaša pristojbina za brzojavk.- v prvih treh smereh 88 cent., v četrti smeri pa M cent. o i besede. Pristojbina za ea^oi brzojavke je znižana, za polovico. —» Spodnja Šiška, sedanje ljubljansko predmest e. je Štela pred vojno 5000 oseb. Barje in Vodmat skupaj 3800 oseb, iz česar sledi, da bo skupno število sedanjega prebivalstva Ljubljane doseglo 65.000 os t b. — Obsodbe proti navifalcem. Višje instance so potrdile obsodbo urada zoper naviJalce cen proti tovarnarju Adolfu Mergenthalerju v Mostah zaradi povijanja cen usnju. Mergenthgjer ie obsojen na 10.000 K globe in zapad 112 svinjskih kož. — Zaradi navijanja cm ori pivu ie obsojen na 200 K globe gostilničar Prance Šuštaršič v Spodnji Šiški. — Kopališki zdravniki. Zdravniki, ki hočejo dobiti pravico, da se zovejo kopališki zdravniki v roga-ško-slatinskem zdravilišču, morajo vložiti svoje prošnje do dne 15. marca t. 1. pri poverjeništvu za javna dela v Ljubljani. To poverjeništvo izda dogovorno s predsedništvom deželne vlade in zdravstvenim odsekom dovolitev za uporabljanje tega naslova za eno ali več serij. Kopališki pripomočki, kakor ogljikovoklsle kopeli, hidriatične mehano-terapev-tlčne procedure itd., se bodo oddajale v Rogaški Slatini le na ordinacijo zdravnikov, ki so dobili pravico, da se zovejo kopališki zdravniki. — Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice sa delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 6. do 12. februarja 1921 dela I7fi moških in 60 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 126 moških in 86 ženskih .deUviuh. moči. Posredovanj se je iz- vršilo 109. —- Promet od |. januarja do 12. februarja 1921. izkazuje 2551 strank, i 11 sicer I0b9 delodajalcev in 1465 lici je, kar se navadno zgodi preredkokrnt! KYr so te vile ravno v teh mrzlih nočeh močno »zasedene«, a ima družba tudi svojo str; kakor divie koze v p'a- i »ah, priporočamo policijski -okrožni komandi«, v koie »rajon« ta banda spada, da brž naskoči nnctoT)i^ki tnbor, drugače bodo pštl tiči Iz gr.ezda, ž n;:mi na tudi k vragu vse — »nremakVivo prem« Penje«! Ali bi ne bilo škoda za eno kot za drnero0! — K požarju državnega skladišča v Kranju. Dodatno k velikemu požarju državnega materialnega skladišča v Kranja, ki je upepelil vse skladišče, štiri velike tovorne avtomobile, vredne okoli milijon kron, dalje več vo. veliko zalogo rezanega lesa, kakor tudi orodje in vozove privatnikov, nam še javljajo, da sta inž. h m e r kot upravitelj tega skladišča in cestni mojster Ivan Tavčar cenila po požarju državi povzročeno škodo na poldrugi milijon kron. Tudi nekateri privatniki« ki so imeli v skladišču shreniene svoje vozove in orodie, trne znatno škodo, tako Pok In kar 8000 K, Ivan Tavčar 3000 K in šofer Avguštin Buli ofjOO K. Kako je požar nastal, ne morejo dognati. Nekateri zatrjujejo, da vsled neprevidnosti, drugi pa sumijo, da je požar zanetila zlobna roka. — ReT iz kaznilnice, F r po- sncrrnmo iz raznih dotočII. \t že .?f> decembra lanskega leta pobegnil -» kaznilnice v Požarevcu (Srbija) za« radi hetnoseksnalnoeti na ? leti t -ke ječe obsojeni Ljubljančan Edvard Ko'eša v družbi prijatelja, zaradi 4:lt-vina na pet let obsojenega AvLlia. Pobegnila sta najbrž v Bolgarijo, kler ima KoleSa V Sofiji dobre stike in prijatelje. Ljubljansko deželno sodišče preganja in zasleduje Kolešo za-iadi neke večje goljufije* — Drzen pustolovec V LJubljani se je za časa koroškega plebiscita pojavil mlad, eleganten in zastaven mladenič Joka Galinovič. rodom Iz Splita. Znal ie praviti, da Je zelo Iz-vežban »miner« in je celo skušal organizirati nekako »legijo smrti«. Sedaj zaznavamo, da je ta Joca Gali-novic, tudi »Maks Hranilovič«, razne stranke ogoljufal odnosno jim pone-veril 1*203,000 K. Gallnovtć je brez sledu Izginil Policijske oblasti ga zasleduj -d0- — Žepna tatvina- Neznan, drzen žepar je Štefana Draščeku Izmaknil blje;ni-o, v kateri je bilo IS53 K ro-tovine, avstrijsko vojno posojilo za 450 kron in branilna knjižica Krcdimega zavoda z vlogo 4800 K. 2epar je brez sledu i/ginil. — Tatvine na mariborskem koroškem ko-odvijru. Iz Maribora poročajo: V tukajšnjih zavednih narodnih krogih vzbuja veliko ogorčenje dejstvo, da je bilo pri tatvinah na tukajšnjem koroškem kolodvoru r.delezeniri tudi vej bivših Velk^vehrovcev. ki lih Železniška, uprava kbub opetovanim opornin »m s strani Javnosti ni odstra-n;,a. Med temi le tudi neki Domenik Messn r. ki ie za ča7aro;lne^ra ffledališča v Ljubljani. Dram a. Sred« 16. fehr.: Cvrček za pečjo, red A. Četrtek, 17. febr.: Hiša Hobb, red C. Petek, 18. febr.: Misa Eiobbg, red D. Sobota. TJ. fej r.: Golcrat*. red E. Nedelja. 'J0. febr.; Sen kresne noči, v opornem gledališču, ob dramskih cenah, izven. Ponedeljek, 'JI. febr.: Iljaa JJobbs, red A. Opera: Sreda. IG. febr.: zapito. Četrtek, IV. febr.: Tb&ip red B. Petek, 18. nor.: Veselo ženo \vindsoi- sko, red A. Sobota, li>. febr.: ThaU. red C. Nodolja, 21. febr.: Sen kresno no i dramska predstava, izven. Ponedeljek *J1. febr.• gaprto. — I. S. Bachov pasljon po evan*. Matevžu. Skušnje za pasijon se vrše \ Narodnem domu. soba društva »Slavec«, in sicer za o b a ženska zbora * sredo in petek ob 6., za o b a moška zbora v četrtek in soboto ob 7. zvečer. Ker se naj pasijon že v kratkem izvaja, prosim polnoštevilne udeležbe. — Dr. Jos. Cerin. — Kakršen gospod — tak sluga. Ta burka iz vojaškega življenja, ki jo je izdala Narodna založba v Ljubljani pred 4 meseci, se le vprizorila dosedaj že n;d dvajsetkrat na različnih pode-želnih odrih, povsod z največjim uspehom. Knjižica se dobiva v Narodni knjigarni. ftmHsev večer v Zagroliu- Eden faoMd najbolj znamenitih današnjih srbskih pesnikov je Aleksa šantio ie Mostara v Herropovini. Med vojno j© bil avstrijski taloe; sedai. za njegovo 50fetni *o se mu prirejajo epomintki večeri, proslave akadsfnliit, Dne 20. febr. se je vrti! Santieev večer v Zaisrrebuj udeležil .-o ga je komandant IV. armije, general Vasic z načelnikom r^noralne-ga ItabftV arhimandrit Pavlovih, generalni tajnik poljskega, konzulata dr. Su' \ '.i, gospa miniftra Svetozara Prjfic \ i a. Literarni svet so zastopali predsednik Društva brv. književnika Livniiir. dr. inafik Dimović Skladatelj Pobionie itd. Središče programu Je bil govor ministra na razpoloženju dr. Tu-gomira Ahiupoviča. ki je a svojimi po vsebini in obliki dovršenimi Izvajanji izzval burno odobravanje. Tnristlka In spnrt. — Za smnško tekmo v Bohinja, ka- i tera ae vr$i 20. t. m.f dobe vsi udeležen- ' ci in elani športnih klul>ov legitimaeije za polovično voinjo v pisarni >Sportne zveze«, Ljubljana, Narodni dom. do sobote zvečer do 6. ure. — SmnSkc tekme v Bohinju se vr-fte v nedeljo 20. t. m. sledečim sporedom: I. Tekma starejših za prvenstvo Jugoslavije in Slovenije na približno 7 lan daljave. II. Tekma mlajših za prvenstvo Bohinja po brdih na približno 4 km daljave. III. Damska tekma za prvenstvo Gorenjske po brdih na daljavo približno 8 km. IV. Tekma v steoku za prvenstvo Jugoslavije in Slovenije rnz skakalnico. Natančnejši spored Je objavljen v >Sportu< št. fl. Prijaviti se fe pri >Sportni svezi«, Ljubljana, Narodni dom, najkasneje do dne 16. t. m. Poznajte prijave so dovoljene le proti dvojni prijavnini. Udeležba Je dovoljena le članom športnih klubov, ostali morejo tekmovati le izven konkueooe. Momentnno so snežne razmere v Bohinju še izborne in upamo da se tekma na vsak način vrši. — Kranjska podružnica Sf. Pl. D. Ima redni občni rbor dno 26. fobr. t. L ob 8. uri zvečer v pro. Mr:h Narodne Cltalntcec v Kranju % običajnim dnevnim redom. Ce M zbor ob j.r.vMeni uri ne bil sklepčen, »« vrši * i.n ■■ o pozneje občni zbor ob veal - m Harna £ia*ov, (k) — Sankaika tekma v Bohinju. Po dolgem prt-.-ltdku vojnih let so se vršile r nedeljo 13 t. m. prve sanknSke tekme In sicer za »Prvenstve Jugoslavije, Prvenstvo Slov< r i jo in Prvenstvo Bohinja. Vseh takem je Mto do'očenih 5. Udeležba Je bila nadv.o pričakovan«. Prijavilo se Ja 07 t^lu movr: ov, deloma domačinov, veliko iz FJo, ven1"je ostali pa Iz Zacrr-b."!. Mostnra in Trsta. Tcdi mnogo ljubljanskega občjns'va Je prišlo ogledat tekme. Tekme so počele z sanjanjem seniorjov na 1000 m, v kojih Je odnesel prvenstvo M. Ph. Stanko Kmrt, LJubljana v 1.18 In petino minut tar prt, sfobil s tem Prvenstvo Jugoslavije Ih Slo. renlje za leto 1921.« Drngo mesto Je zase. tfel Bere Eči, is Zagreba v 1.21 In 8tlri pe. tin&e minut, tretja ^kale J?>nko, Ljubljana v 1.12 minut. Kot druga tekma je bila Junt. orjev na .tooe m xa »Prvenstvo liChinja« ta leto 1921., katerega Bi je pridobil Joža Po. g&čar, Ljubljana v 1JM in 2 pt-tinki minut, drugi je bil Mežič, Jesenice v 1.22 in 1 p#-rinka minut, tretji Levičnik, Ljubljana v 1.26 ta tri petinko minut. ~a trm s« je vr, šila tekma na dvoser^ežnih s:mi-;ih pri ko, jih je čobil prvo nagrado Kavftek^Goraid. Ljubljana r 1.20 min. na 1000 m. DrugI r* bil ing. Menetngcr.Cerne, Ljubljana v l.2t min., tretji Kmet-Kmet. Ljubljana * t.::- in uetinba minut, četrti Sk;u"e-Her^mansky, Ljubljana r 1.2? min. Za tem aa Je vršila damska tekma na $50 m. Prra Je bila Bevc Hana, Zagreb t : r. sekundna, drusca Logar, Rob. Eistrlcrt, v 1.7 in pethlka minut, tretja Stuzzl Ge.. Ljubljana v 1.31. min. Kot zadnja tekma se je vršila tekma dečkov na »i50 m . Prvi je bil Godec v 55 sekundah, drugi Torkar v 57 sekundah, tretji Žnldar v > sekundah Doseženi čas! v prvenstvenih Tfkmah so najboljši, kar se jih je do sedaj doseglo v Bohinju. Vrcmo je bilo krasno ta !*ankališče posebno ob jutranjik urah iz. rr^rno. *«>kol i( v Ljubljani naznanja, tla ima brat tajnik \ oje i ie.L&kf tna vr.>iv torek in soboto od 7. do 8. srečaj v društveni bo ; aa reeiki, Ob lotili dnevih in urah je na raspoia$o Uni t be, matrik&r in gospodar. Bt\ blajrajnik pa ima svoje ure ob sobo teh od 7. ao 8. zvečer. i: is Sestanek obrtnikov. V četnek, i/, februarja ob 8, zvečer .^c vrši v do-seh:ii sobi hotela »Slon* izredni sestanek obrtnikov, na katerem bode poročal ravnatelj urada za pospeševanje obrta s. Ins. Turnšck o razpravi \ obrtnih zadevah gospodarskega svet., v Beogradu. Da! e se vrši razprava o ii^neh rao i* skrije. Gn te za rliktatu ro eblaati i« Ima U ohi» | ..., I(j cilj delovanje* pioli dikdituii a . wiH;n i/ata. On odklanja leŽUJO No STbaki hegemoniji. Tudi če ne strinja z delo;-, t SOtnOr tu ker • lav. načrt vlado ne jamci žen- lk a i . i*\c • Pfavire. Pokreh- i obodna i >ra, a taka uei tva j* i a le ledai «" -e gdru&tfl levic« in desnica, — Nato tovori purl^inee N ta/. IVtrovir (radikal ae), Id ? aav eetkq -?v(»ir>-?<» lafovera £»v*»ri v svojom imenu, Ro RJaffovem mnenju i0 napa no, <-e ge liiti .. izdelovanjem ustave, l.er ntmajno popolnih podatkov • »^c-i, ijžn.iah ki b\ 50 UOroio £puručili miovnemu odaafcu da bi s% na tu in dognalo bravo toiMJeneo, Treba je • ao stiliziranih predloar. *» ustavi. Ta-! ib prodUtagov t>?i i»i~t.> predložila niti ailj.iradnb'ki niti ■hi/ro.-liivonakl klub. prireditvi obrtniškem semnja in dru: * Hiali da [e ni tala aa | , jrilf važnih eadevah. K obilni udeležbi vabi Engelbert Franjhetti. I Društvo državnih pi--a*. niskiu uradnikov za Slovenijo ima 20. februarja t. |. v poevetovajnici (mestni . gistrat) \. nadotronje, evoi re^ttvi ob ti zbor. ^ Drzen mp Pollakevega ofrgs^n Danes ob 11. dopoldne ie prišel v TL razred vadnieo nrv Resljevi re^ri neki = tar d!oT*ek s emimi oc !i o- J mi&Ieka je ućitelj oddal dečka, O.levne- j ira Pollakovega »inr neznan orim Ok)veku. Kmalu na. to p."« ie nn šolo došlo vprašanje, če je Tonček » ?oli. kajti tovarnar Follnk. ie prejel tekom dopoldneva pisma, v katerem zahteva nr-Enanoc c0ak» k odkupnina za njegovo-f?r. jM:i;v l'ollak je o zloeinn takoj <^^- m 9 £^?v3OTJ NASl V1SOKOŠOLCI V PARIZU. — d Beogrcd, 15. febr. Udruženje pariških dijakov je pod častnim prcdsedniStvom prosvetnega ministrstva pripravilo svečan sprejem delegaciji jugoslavenskih \ isokošol-cev, ki so prišli v Pariz. Med dru-^im je podpredv-dntk pariške občine čestital jugroslovemkfm dinikom 7ax njihovo plodonosno delo za mir no herojskem boju. Neki jfagrostoven-ski dijak se put je prisrčno zahvralit za pozdrav. PONARE.IEM !000DiNARSKI BANKOVCI. — d Beograd, 15. feb. Kridjevi j generalni konzulat v Pragi objavlja: j Ker .so se pojavili fa! z i rikati v praški j banki, noče nobena banka več me- ; njavati naših !0Q0dJnarsIdb bankov- j cev, vsled če^ar se pozi vije jo vsi .iu-irosiovenski državljani, ki potujejo v Češkoslovaško, iiaj ne nosijo % seboj bankovcev po 1000 dinarjev, ker jih na Češkem ne b\ morji izmenjati. PRED RAZPUSTOM ITALIJANSKEGA PARLAMENTA? — Rinv 15. febr. O sedanjem položaju v parlamentu in vladi pravijo listi, da preda atn slabo to. kar je dežela politično v $edan?em rrenotku. Zbornica ima številno manjšino, ki ovira deJovapie. in položaj večine je tak. da prepušča inicijativo manjšini, tfdea riazionale-; razkriva delovanje bivšega ministrskega predsednik;; Nittija proti Giolittiiu. Ta reden se odloči krušno vprašanje. Nacrt ročile kontrole bo gotovo sprejet, glede načrta /a državne izpite pa *e zahteval Oioiitti poročilo manjšine in rekel, da se bo razpravljalo o njeTn\ in zahteval bo. ako potreba, da se izreče zbornica za zaupanje ali nezaupanje. Sodi pa se, da bo tuđ! to vprašanje ugodno rešeno. 0?ici?ozna I »Tribuna« izvaja: Po zadnflh dojrod- i kih je treba vprašati, ali zbornica po svojih strankah se predstavila vo- j !jo dežele, ki hoče mirnega in tispeS-nega parlamentarnega delovanja in ali je treba novčga apela na volil«? IZ SEJE USTAVNEGA ODSEKA. —d Beograd, 16. februarja. Na ecerajšnji soji ustavnega odseka, je po govoru Fehime Knrbe^ovlea govoril dr. Žerjav (demokrat). Isjavil je. da I ne prizn plebisrfta eneLfa posamezne-:;. kraja ene občine, ali ene pokraji- j ne T>a tucfi ne priznava plebiseita ene- i I produk> vojne in reveluciie, Na^n dr-• šava ■ • popolnoma oravn utemljena, j odkar bo le opereeumno tloMila H8ta-i «a. EConatituojita al auvoi ma in nim*i "-izvire oklepati, aH naj bo noče dr« žava monarhija ali ne kei <« t.t Etvar e rečena 0o \ l na (§OSnclo olieija Ki je kakor doanavaino j ker 90 Srbi '»oje, da ne bi na eu» stran lopovu že m\ alcNlu. Neznanega elove- I gravitirali Hrvatje no drusri Slovonei ka videli pred Kostimn Keršte v : »w >-kt tretjo SrM. Ugotavlja, da je een-Si>o:i. Šiški. De&ka ^o pol. organi r.e. j feroltetični problem zamislila domoki-at-prinoljali domov. Neznanca so v ši-ki \ stranka in d« ie predlog vlado re-opazovaH. ! akeionaren, kakor *e Ml i u 1 iva iz Je ___ _ j ta ISr^. Vendtir )>n bi se morebiti še m^m^^^r^^w^m^^m^^^^.__. j popraviti načrt ustave, i i jo ^ i stavila vlada. Radi U'ua ori taja i i 6o, da so e vladnem nacrtu ustavo podrob-nojo raspravljala r naeelnl in podrobni I6CE. ptomea-i r vprašanju arodttva dj-žare. ker je ta zemlja nedeljiva lastnina vsega aadega naroda- Potemtakem j je tudi vprašanje ustava in ereditve dr2nve tista stvar, ki jo mora reinmK ves narod. Volitve % Sloveniji ^o izku-snle veliko antisepj rasistično večino. Posedaj ?e ni bilo »»likati resno kritiko demokratske koneeptijo dooontralizaei-je in administracije. Dr. Žerjav je i javil, da je za decentralizacije v sir- I >cm zmislu f>e^e»1e >samouprova^. Okrajem (eresom) je fakultativno ne- j ba dati avtonomijo. Kar najodloenoja je treba ]>obijati v^a centrifugalna lože- ! ni a, ker ima. ustava nalogo, da nam zajamči kar najpopolnejše ujedinjenje. Poteg1 tega je treba zagotoviti edin- j stveno sro^podarsko življenje, sole m«« • rnjo biti slavno sredstvo ki bo služilo ujedinjenju. Po njegovem mnenju -ce ne smejo dopuAeat i vcr*k i boji Di >k s ajo da je bil D" Annunzio naklonjen fode-rslistleni sopara tisti eni oreditvS dr-Save. To še tittne* želi Italija In dunajsko časopisje. Docentralietična uredi te\- drž&vo bi našim n^eprotoikom i prav prišle. Dr, Žerjav izjavlja, da bo glasoval xa kzr »lajpopolnejše narodno edinstvo in aa i*, do te v narlrobai *He-beii razi^rarlja n*. aodtagi ustavnega načrta vlade, ki je dober vse državo. :, Seja; je bila zaključena e!« devetnajstih in pol. —d Beograd, 15. februarja. Ustavni cđsok jo imel dane? mojo enajsto ?r$o. Podpredsednik dr. Tomljenovie j- naznanil, r!» je snoSi prišla ostavka Ar. Milenka Vesničo. s kat?rr» jo ta odložil rast predaednikn ustavnesa odseka. Ker pa r svoji ostavki ne omenja članstva y ustavnem od^ktv ^matra d-ostane ela^i ^e nadalje in da se ;e zahvalil samo za mo?io predsednika. Koncem r;eje se bodo stavile na dnevni red volitve novega predsednika. Proden se je prešlo na razpravljanje a I ustavnem načrtu vlade, je povzel bese- ! do poslance di. Ante Dni i :> i č (Jugo-scloven^ki klub) in zahteval osebnih pojasnil. Ugotovil je. da dr. TomHono-viea trditev, da je iia^i-1 stranka v vsem T>r»dložna papežu in ^?imr* nI resnična. Pueks .^trsnka re razvija popol- j noma svobodno in še nihče od strani Rima ni poizkusi] vplivati nanjo. Nato pobija izvajanja dr. Tomlienovica, cee da je on v imenu rsega naroda prj testira] proti temu, da Boosrad jemlje •»vobodo ▼ pogledu avtonomij. Nato jo govorit demokrat Pavle Angjelie, ki je nagls^al. da nn* vera ne -no razdvojiti. Ustava mora kronati ujedinjenje. Kriti — ti Berlin, 16 februarja. Kakor se ■ govori, ^e bo berlinsko zastopstvo sovjetske Rusije izpromenilo. Pred vsem j bo zastoj stvo razde-!ib» \c' .-,an?n';::. od 13. t. tukaj konferenca avstrijskih dolc-r nalj o oxlkupii r Odkup Politi! a< javija z i m.: Včeraj je bil« 1 / slovenskih in gatov, ki so se p južne želeosnice in dosegli srx>razum •r U ve m?-'i v Ncr/CJlto. i/ Beograda poročajo, da je od 5. t. m. naprej zopet dovoljen iz.voz masti v Nemčijo. ^ Nnš !ZV9>z v Zedtaji&n>2 dr- i j stava mora Kronati m«'-'u vi »en je. i^nti- ; v p . . ..7 ~~ adral je m>benan darovali: Oo enke nčiteJjisca pri Uršu-hnkab nabrale 560 K; t^rdku Tavčar & Svetina 50 K: oddelek finančne kontrole v Sv. Ani pri Tržiču 173 K. Na predlog g. kapetanu Kokalja v Beogradu *e siabralo med beograd-sko-zernurtskinii Slovenci mesto venca na grob g. Svetca Luke 1200 K. Neimenovan )W K: Vekoslav Gera 1^ K: Crih FrohU 20 K: na svatb! g. Bedrača v Stnmču se nabralo 136 K: tz *odn« poravnave med strankama Ivan Vuga po dr. Natlačena ca. Karel Krauta lOOti kron: nw svatbi podnarednik« Vre&HT-ia 30 K: Anton Kavšok, posesmrk v Dobu pri Št. Vidu nad Zaličmo 300 K: Berti Božič nabrala v- gostilni Stupca ne Viru 60 K: učitelj Legat nabral nu ženitovanju Avgusta Mozoj a-Ivanko Jerebovo na Vrhniki 500 K; uradmštvo Slov. Eskoinptne banke nabralo 770 K:* r. Legat nabral v družbi vri Ljubotu 3f K: redov Po.?o Jovonović C0 K: Pr. PavIetiČ, učitelj v Vriipoliah pri Moravčah 357 K: na Sokolovi rnaškeradi v Narodneni dorrm n:'brn!a citrankn 250 K: mladež glavnega kolodvora * pustne nedelje o priliki male prireditve 400 K: ga. ĆnofCeva nabrala kron; g. Andrej Tomazič nabral na dr. Kozinovem koncertu v Dev. Marije Polju 614 K. iskrena hvala! fiospmlarslie oesff. konzulatoma v Beogradu in Zagrebu, leta 1920. znašal izvoz iz Jug lai v Zedlnjana države 223.627 dolarjev. Vrednost Izvozu krtemt« nefra < ja, i/ katerega ~c Izdeluje prah per mrčes) je znaša!:: l'"6H> d u je v. g R^deHiCv i dooa% -brodovja. V Parizu sc dne 25. t. m. sestane zavezniška komisija za razdelitev podonavskega b - *. vja. so državo bo zastopal g. \% ramovjć, delegat naša viade Irana sekciji zveze narodov. Ce^oslovaško^vicarska tr-govska pogodba. Češkoslovaška zbornica je potrdila trgovsko pogodbo s Švico, ki je bila sklenjena v marcu 1920 v Bernu. — ; Aj novzdigo valute« Iz Rima javljajo, da je aUenjla izdati celo vrst i edr. db za izboljšanje valute. Inozemske valute bo stl ei kupovati samo državni devizni urad in tri emisijske banke. Uvedla se bo najstrožja kontrola za priporočena pisma v inozemstvo g Rusko-finski trg. odnošajt Iz ttctsingforsa poročajo, da je pred-sednjk finske vlade potrdil zakon o vzpostavitvi trgovskih odnošajev z Rusiju. • rvuhai»je trošarine prostega žganja /o domačo potrebo. Po členu 116 točka 6 troša rimskega pravilnilc (Uradni list /. dne 23. septembra i št. 110) unc oiii, ki hoče orodati £Oto> del onega Žganja, ki ga ic nakupi] trošarina prosto /jx dornaio potrebo« bo storiti le tedaj, će označeni svoj nameti poprej prijavi pristojnemu oddelku fi-nančne straže in plača pri pristojnem davčnem uradu trošarino za novo količino Žganja, ki io nameniva prodati. Generalna direkcija posrednih davkov v Beogradu Da je zaznala, du se v nekaterih krajih naše države dograja.. da si oni, ki kuha žganja trošarine prosto za domačo potrebo, izoosodi 2jrab ::n pripravo i«i d:* odškoduje lastnika izposojene priprave ne v denarju temveč / žganjem, trošarine prosto neku-hanim. Taka oddaia žganja Pa se ima ker sc žganje ne porablja za domačo potrebo, toraj ri« za oni namen, kt ie oo?oi za izprecied plačevanja trošarine smatrati kot prodaja ter je vsled tega v vsakem takem ^bčajii postoortrj po ^or? citiram odredbi tro-sarhiskega pravilnika. Če pa bi s-e oni. "ki kuha žganje trošarine orr*str» za domačo potrebo, Hranil (obot^vltaP plačati trošarino za ono koflčfno Žganja, k' bi jo po posudbi mora! oddati lastniku žsalre priprave^ bi se moralo proti •rje!u postopat! kazenskim potoni po odredbi člena lit« točka 7 « frošarin-skega pravilniku. —g Cono želes«. Ptav9ar]l « ciev«* landn so sklenili vnovi€ anizatS cono za vse vrste litega litega Železa iit *icer pri toni za en funt Bterllnga. V Pra-oo je nedavno vršila sefa <.>o*r>o*tan ajojveelib Jfeleznfh no^^Atif v- O^ho ^lovaSki Vlnđa jo sporoolla. rtn * l. tca.fčew t. I, joeneba dave* aa ko.k? za plavže. Lastniki plvsrfcor *o v^lr^d tega sktentn pocenil o 1. februarjem x.nWati cono železa za povpreeno 50%. C-en» znašajo za 100 kg liteara surovega žel? ž^o It i -245, za hematit 2T0 rnflrnte 500, pahemo ia ffl*^r^kr. ieloz-o 400. valj. žica 400. nosilci .%ST». tračnice 400. ploeovina po debelini 480 do 430 Soli -1. Budimpešta 1.15, Pt^karc^fa 8.60, n-ujj 1J50. a\-str. ^ijr. krone l.OJg esr!?a. 1 • našega lista ^<> poslalt znt Jugostovansko Vlatlce. O. Draeo Pinterič, učitcli Sv. Miklavž pri Ormo* y.u 157 K. ki jUi je nabral gdč. nČltO« Ijica .\\;ini:a Šalamun pri Sv. AViklavžu na pustni torek v veseli družbi; g. dr# Gustav Rosina, odvetnik f Brežicah. 100 K. iz kazensko poravnave opr. It U b7U 20 okraj. s^d. v Breiicab in dru« inu OuHč-Pertot 100 K v počastitev spomino pok. Svetka Murtelanca. Ska» pai 357 K. St.r»btni ^Siad tub jonskoga So-Jt-iii. Br, Davorin Dolničar in Hlnko Rthtar 100 K. v spomin pok. prapor-Sčaka Mihe Verovškii in rodbina Mal-Ivjeva 1000 K v spomin in poČaSčenio blagem a ranjkega tovarnarja, posestnika iu obč. svet- ik s Iv Mally. Sku*1 paj IM>0 K. Rodbina tiurK-in tovarnniiu» posestniku in obe. svetniku g. Ivan MaHvju u.irujc v spomin »i1 »>očaščemo blagega ranjkega za: Mestno reveže * LjuMj—l 10TK1 fČ ^t. peoeijki podružnici Ciril In Melodij 1000 K ir. Pov-kemu drnZt\u »Slavec- 1000 kron NtOStlMUiu mu>rl>!ratu v> doSfa l;lc- dočo darQa: Za mestne ^eve^e: Tvrd-ka Kušrrrn 4000 K: fanez p!. Aljančič; polkovnik v Mariboru povodom spro* jerna v domov, /vezo 400 K; tvTdkaV Avgust Agnola 400 K: losln Retch. po*t sesrniV: 316 K; Jernc Štele rjo^estolai 100 K ►Ciril fa Metodovo dražbo«, Q, Anica r»k Rainhofen v Crui pri Preva*', !iu K 50 rre^to \ snca T?a zrob prijateljici 20i K 128 In c: Kanca Siko-. Jefc. H1 Sice K MS, ki ii* ie nabrala ciganka ,r7^. i gostilni orl. Počniki;. Skupno K .UT Srčni hvalaf Podpornemu društvo ^l*»plh vi' Ljubljani *u derov^ !y^\^t^k \ndr,» Toriat. 40 K. Lovst ( s *r\ V> TT vV Salomon 20 B. ^>i!h». .-r. f,*ii 20 VL Sokol na Vi< u SO K. aoimeno^ sna W Smole 40 B K . r'.'u'n jO K Rva«rfar Frane, asistent j ž., 20 K, H J 40 KLj neim^nov^r' SO K neimenovan 10 K,' ve^Mi *Vrttit» na c(xtij\ c A /n panoa, Jurkloitor. 21 K skupaj ^r^i K. za ka» se društvo najvljudneje ^bvalju.le in fteli obilo poenemnleev. Milodare spre-i j^mn P«KipO!ii<> dr«]*tw» «deT»fn«. V; } iuSrbtio. .■■ fl^dnik F -htra-ek. Wo^ fos.i nlb* 12. Polzuedlie. Uuubf.len! Kf radoTcijno povrnejo. Olavnl urednik: Ra*to PnstoslemšelL Odgovorni urednik: Božidar Vodeb. Živčne bolezni: Prof. Krafft aj Ebinc: na Dunaju, ^nanf raziskova-; lec na torišču zdravljenja živcev Je, dognal, da ^reučica ->Pran/. - Jo-j sef« učinkuje 2e po malo urah in da' jo dobro prenašajo. i^pouiLuu esus jiuuIB V ffnufl" iR; Ponudbe pod .Cirilica 1155' na . upravo Slov. Naroda. 115^ Ropini zleiljhio postclfo 7.z. slnrkin-o. Naslov pove upravniStvO Slov. Naroda. 1179 KnJuraa m pn LnnUi ftn ia nanrodal irtaj sodo?. noizve pri konkurznem upravitelju dr A. Smoletu, edvetaika t Ljobljani, Sodae al. 9 v popolaan. arah med 3—5 uro. 1181 mm- Ker sem jaz posestnica hiše, njive Ib travnikov, nI nikdo pooblaščen na to posestvo debati dolgove, ker nire^n za nikogar plačnica. kUuu iai Pen. W se inagisleT Mmi za S!o- vnniis Naslov pove upravniStvo -Sla-?!:!iiiU. venskega Naroda. U75 Prodam Sfngerlen stroj za krpanje tštofanje) perila- Ta specijalni stroj jc posebno poraben za hotele in velike restavracije. Naslov po»e uprava Slov. Naroda. 1178 Proda se fotoaparat: ŠFŽŠ^ IeCa Ern. Anastgmat 63, 6 kaset, 1 filmpakkaseta, 1 rdeča luč, krožni dr?aj, 2 nimpaketa 4*5X6 m in 1 Iko fjlmpackkaseta 9X12 ter 1 leča marke The Eliot's Extra Rapid lena, London. Naslov pove upravnUtvo Slovenskega Naroda. 1165 S .Čuvaj", najnov. ia najboljSa pat. naprava za alarm, obenem zasfguranje ključavnice ia vratni zvonec, fvrdka, katera hoče prevzeti generalni zestop za Kranjsko, naj ae oglas* v fcotsiu flion, Mba *U OO, U77 Protfc! se dober Klavir,! Knjigovodia, M.»slov poi Narod j. e upravnibtvo b Slovenskega 1158 P ičaicnjem nestrpno odgovora. Dvign>ta pismo. Pozdrav — Adrija. 1134 Primemo nagrado dobi, kdor prtskri)! takoj i% eno asebo pit-prosto rtanovanje z eao sobo, ee je mogoče s kuhinjo ali pa brez me. Vzamem ttidl mesečno aobo. Ponudb« pod .Ena oseba 1167* m upravo Slov. Naroda- 1167 Inžener kerntK, oivsi asistent aa tehniki, z 10 letno prakso v laboratorijih za železo in jeklo izurjen tudi v rudnih, premogovnih, plinoviti analizah, sploSno' preizkusen, va-jtn občevanja z delava", vešf; jugoslov. jer.i!ui, i?če mei-to v Jugoslaviji plasti na Hrvatskem aH v Bosn;. Naslov pove opra v* Sior. Naroda. 11S0 opotaa 3amo>tojHj moC. itU premeaiti službo. Poaadoe pod .Premena službe \IW na urravo Slcv. Naroda. 11C6 Stroini HJncavaicar i<čc fah v debvnki aH k strojem aH ateato šoferja. Ponudbe pod ,P. B. 1156* na opravo Slov. Naroda. U56 Lovci, posoril Proća Sf lovski pes (te-rnač) čiste pasmo . Vorstfhhund), 8 m *oecev star, po nizaj Ceni. Naslov pove unra\nfštvo Slov. Naroda. 1176 ■ m i EJ Vizitke, kiiusrfs m pisetaski papir s firmo kakm »ssko-:: mstm dragu tiskate :: IzorSnfe toCsio (i tiskarna . ] narofišfa sprelatsa taci »IUuimIm bi ''Si 6 sitan .SLOVENSKI NAROD*, dne 17. februarja 1921. Stev. 35. Dve M p ttfaj v sredini Uri- fjorn Pnpravni sta z >. \sako obrt Po-m^kt. nucb* pod .Resnost !!04- na upravo Slov. Naroda. 1104 pQh se spina oprava iz t^Bpftrs le««5 Vce P°ve Cirl! Prinio-laVtaja 2jčf Trnovski pristan 4. jlcemv ?md restavrafHin * vefijo ros: mogoče z jc w. ic Lep M s« proda. O 3—5. popoi. desoe. restavracijo, ali v prometnem kraju, Če n!ar}em. Pomrdbe pod o3tno ležeče Ljutomer. MoKniK m siiraiio prvovrstno proda oskrbništvo graSčlne Rnprcht, pošta Noto mesto. 1097 Kupijo se1 kvarjena dvo- kolesa, otročji vozički, Šivalni pisalni in razni stroji. F. Batjel, LJubljana, Stari trg st. 28. ? kratek Kavir^T!^^ :a se lahko vsak dan o** Dunajska c. 9, I. nadsft Belita perzlj. preproge in dve majhni se ceno prodajo tu, Sodna d. 11, I. nadstr. levo. 1116 Ropi® Mro ohranjen pianins. Naslov pove upravnistvo Slovenske/^ Naroda. 1K7 Proda n m raHllen mM stro] JDEAL* a tabulatorjem. Dunajska ce- sta 15, dvorišče, desno, delavnica. 1118 Stenovonje mm]m V sredini mesta. Naslov pove upravni-Rtvo Slov. Naroda. 1135 fi#%6l%Sl vešča sano^tojne^a WOSP©j vodstva trai:ke. tr^o-V/Jne m gospodinjstva, z izprčevili, ~e!i primernega mesta. Ponudbe rod .Samostojna" poitnoležeče Borovnic?. 1122 orlma na debelo in na drobna priporoča v O E, E^nbljaaa, odna ollca 7. in na posodo planini, harmoniji, tioline in vse orodie za godbo. Strane 'na dro-t i o in debelo Alfcnt Breznik, bivSi učitelj Glasb. Matice Korurresnr tip št 15. pri nunski cerkvi) 8575 Sledilni!!! cela lepo in ren za večjo 1 naprodaj. — V koTrstne šieJ trpežne in tudi 10 fidelaa, prime-no ali hotel, je ceno lorf imam tudi vsa-e lastoefja izdelka. po solidnih r*nah. Franc ) c?ti > kliocavnlflarski mo!alerf 1 jutitjana. Jeranova of. 5. 971 mad*. dr7. Zet 32 H P of/. kapJfen f. 1913 komp!. na kolesih montrau K 220.000 konta 5 H P ")Tip!. . i. 60 HPoff. Klfl ».000. z dvema Anoncnt vavod Ljubljana, Cankarjevo n. 5. Oglasni odde'elc sprejpma oglase vsi h vrst v vseh listih v tu ir Inozemstvu. Proračuni, nasveti, preitEve :astonJ. Kudi vsestransko or*-e.:\ne agodnosti. Oskibi klišeje. Dopisuje v vs*li jezikih. Pozor.frgovcls felclsufti! Vsakovrstne klobuke od 130 K naprei mam v vell'—-- uC pohitva, ali s^ičmpa iz Mrv. primorja (Kraljevice, Bakra) v Ljubljano. Naslov pove uoravn-štvo Slov. Naroda. 1085 Trslje za um izCeloio in prelja na debelo in. drobno m- po K 4*0 pri večjih naročilih znaten popust ^teiner Aatea, Ljubljana, Jcransra al. 13 Trnom. 26 Mjo v sirop za Vkm m- hotiiU 302 m2 Parkct-V različnih di-nClur, menzij, parni kotel 800 mm pre-tnera, 3 ni dolg, nihajoči parni kotel (Pendelkcssei). Jo?. St:'đler, Sodna nlica Sl. 1115 It trdega ksa, lepo politirane. prodaja na drobno in debelo, tvrdka A. S.ad-ler A V. Tratnik, Ljnuljaua, Sv. Petra ce?ta 25. 1099 liliji ktjp:m prosto vagon. Obvezne ponudbe na: Ljubljana, poStnl r»^cd.^l 151 1075 auTanlnmTg?^ :č*2£&J3am Proda ss ; mpletna oprava za pisarno, obsioje-ča iz 2 nissinih miz, ž?Je:ne blagajne, nsainega stoji z mizico, 3 pisarniških na Gorenjskem. Glavni pogoj moderna bila in ?o! dna gospodarska roslopja. Ponndbe na Anon. ?*v. I DRAGO BE ELJAK, Uubljana, Cankarjevo nabi. 5 <)Q5 n ni Motor m tem plin ." ■ Boter na sssalni plio (i Lanfri Lokooiofelia ^chB!lnwsrt?i lWmlwniiR) Kotor oa srovoolji! (IrtaliSCi.M) :!fip^- k« Stroji so v najboljiem ?t'.n;n, ter se morajo takoj su t ro?on Resnin reftektaatc priporočani, da se radi informaci e pri meni zglase. Lekarr.i WA€UA, Mstllki. Ciiii r»rc a t K 130000 v Ljubljani se da pod orodnimi pogoji v najem. Resni p^mtćni« i dobet uspeh. Anon. zavod Dra^o Beselialr Ljualjana, Cankarjevo nabr. 5 M63 v sredi Maribora z veliko trgovino in stanovanjem se tikoj prodi. Dopisi pod „Recfca erSU'ta11 na anončno ekspedicijo AL. MA- TELIC, Ljubljana. Naznanilo. ca 50 vagonov popolnotni f>uha za tako;šnio dobavo na j prodaj. Vprašanja na Anonč. zav. DRAGO BESELJAK, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. Prevzela sem dobro mano ti Stara al i?, i. ^"a Točila bom najboljše vino iz Gadove peči in nudila gostom gorka in mrzla jedila. Sprejemam abonente na domačo hrano. V LJUBLJANI, 15. svečana 1921. zazija Rlaiusrtčava. mal? mizice sto. o v, om.ira r.a spise. Ponudbe na uprav Slov. Na;oda pod ,pisarna 1157". stoloma m v [ Almanah, i'ide v krasni obl.ki ?n okusni izdaji in bo z*, vse kro-ge kot v^dilan knjiga pa Jugoslaviji z ozirom ra postanek in ra.*voj, ustroj In 'ndin!r:.:*V:i hi trgovski razvoj kraljevine. O av-no nred-!Ut\-o v Hlovezn rida fe poveril" iopstvo z-i Slave-Bi o in Dalmrciji HTdki Sntro Beaelfak, Amon. i^ 'sil. zzrod L'tjb'j^^.a, C.^3*;»r5erL> i-.br. 5. ki prevzema ixbHac.no vsa niro ila in pl-č.la za knjigo :n nq!a^. Alma-rah bo tipkan v 4 (ezlltih in več tisoč izvodih. Knjigo in oglasovanjr v nirj tr» lo priporoča: Gia^-no n*ednf5tfo Almanah V.rai.ev-na S. !X 3. Novi »3d ima vedno v -nlogi vsakovrstne sobne. o c I Ske peči in Sted'Inike, kakor tudi vse dnage v to stroko soadajoče potreb^ :re. 1171 Veliko r.fff"^ 9 Službe išče v lesni stroki dobro ;zurjcna moč, kot pre-jemalec in oddiialec pri večjem lesnem podjetju za takojšnji nastop. Ponudbe ped »A. R« poštno ležeče Ljubl;ana. 11021 in ff.rn^i^ Mi no re*o nUlti canl ari^o^ hm BorRČ, Li^ii?"^, ■ai^ PoaioSnl ceniseproHs Večja množina vinckih hramnih in nekaj transportnih sodov, kakor tud! nekaj malih od ca 25 do 60 I. Sodi so iz hrastovega Ifrsa v najboljšem s*anju. Jas. Stadler, Ljubljana, Sodna aliea II 1098 Rssna ženltna ponudba. O&spodična, samostojna, drž. uradnica t vso oskrbo, sc želi poročiti s skrbnim dobrim gospodom. — Le resne ponudbe i sliko ki se vrne pod „St. ^22/1128* na upravo Slov. Naroda do 20. februarja 1921. 1128 tO ■ i ur i MI mm z gostilno -ali mlinom v bližini Ljubljane. Ponudbe pod g ^R./41" na Anon. zav. Drago Beseljak, Ljubljana. v ljub? anskt okolici pnrc:!a Ifl gozd večinoma obrastel s hrastom. Ponudbe pod 5 fro ,R /44. m Anon. zavod Hrag.! Beseljak, Ljubi'ana, Cankarjevo nabr. 5 1162 % Prodam ca Vr^.:^i TcS^ks 1 f M mL • i n zobi, (oves) mekin-e graha, (fižol) brašna (meka) samo na vagone dobije sc jeftino kod A, rlGsrsi;©, SstfreU, Jarisičeva 6. Dvorište, Telefon 3- 28. III n ^!šii^ iUiiyiiiuB 40 52 60 k. s. izdelana m Inknmnfiila . • u mm „ 44 65,85 konj. sil izdelana leta 1906. najmodernejša naprava, malo rabljeni poseVnO pH- rvl.*T';*' s skladiščem oddaljenem kr in dvoriščem, na najlepšem, pet minut od kolodvora i najti trga. Naslov se izve v upravi Slov. Nar. 1117' pravni za lesno industrijo. 80© rebo^ev češkega plot"' ,i- stok* la 4 vanjonoT/ lr »Jakoatiris'-ega portland cementa ma na razpolago BPROMET", tehnično industrijsko podjetje, dr. z om. zav. Ljubljana. z V'cle*n'mi spričevali se išče. Po-nudb^ pod .B!a^3jničarka 113"* na t:pr.»vni5tvo Slov. Naroda. 1131 Rabds&i naslon: S^SSSBBANS, •n na Kranjskem. Glavne zahteve v lepem zdravem kraju, ugoden dom: dobra cospodars';a proton ja. Zemljica vsaj nekoliko ora'n-. '"im več tem bole E cktrika in vodovod posebno všeč. Pon-.:dbe naj dobro oprejo ves ob'ekt , in navi !o zadn o ceno ter se ro-ljejo g ^vj na uprav. S o v. Naroda ped .Po-estvo/ 882*. Diskrecija strog-) zajamčena. v!>2 aan rideio! vezalke, otroške sesaike ter glavnike za Česanje priporoča tvrdka Lfvbljaoa, Sv. Jakoba trg 9. 3 Jnrjevo, Cipulin ter Erdal, nadalje mast za čevlje in ličilo (biks) nudi po najnižjih cenah tvrdka Ucbljana, Sv. Jakoba trni 0. ■ u 8 sijajnih in senzacijo-nalnili epohah, Lisico Je @o!em princi filmsko umetniško delo s Paul VVegenerjem, Malo prostačko ve^canstvo. Vsi ti filmi so: „BOSrlA-FILm". nn z znamko rk1juču in brez nje pri Tvornici čarapa, S arajevo Samo na veliko! Cenik zastonj. Par nogavic znamke „kljucu tra- i ja knkr,r 4 r>arc drugih. {M? i f ? New ^opk |e dne 23. ^ank i« Vsa kap5ila se vrši ksfsor preje s razločkom, da je se«!s^ banka nriavna, a ne več privatna. Paobje fe ©stalo staro in lata sedaj boljše zveze bodisi v stsjfi domovtail kakor tndi v Z^r. državah. FR^MK SAKSER Sf^t® Bank Za varstvo kupčije je polno vplačana svota ? 150,000.00 in sicer: Kipita. 100,009 dol. Rezervni sklad 50,000. dol. Za Frank Sakser State Bank Franb sakser, predsednik. HsSnri pri kr. poštno čokovnem ara t; u št. 20.200 Podružnice: Sra? t, Celovec, Trst, Sarajevo , Gorica , Celje, Maribor, Bo-rovlje, Ptuj, Brežice. LJUBLJANA - STRITARJEVA ULICA 2. se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Prodaia srečke razredne loterije. Telef. štev. 261 in 413. Brzojavni naslov: „Banka", Ljubjjana> Delniška glavnica K 50,000.000. Rezervni zakladi K 45,000.000 -v -Vi 74 82 52