NOVICE IZ NAŠIH KRAJEV
ZALOG
Z gradnjo novih stanovanj se v Zalogu vedno bolj pereče po-stavlja v ospredje problem oskr-,be vaščanov. Po urbanističnem programu je poleg zadružnega doma predviden objekt, nekak-šen center, v katerem naj bi dobfle prostor večje trgovine, restavracija, razni obrtniki ter druge ustanove in podjetja, po-trebna za normalno življenje večjih naselij.
Krajevna skupnost je na zad-nji seji imenovala komisijo, ki naj v sodelovanju s podjetjem Soseska in občinsko skupščino pripravi program in poišče inve-stitorja. Ker so trenutno naj-večji problem premajhne trgo-vine in ker ima v Zalogu oba trgovska lokala trgovsko pod-jetje Mercator Ljubljana, so naj-prej vprašali to podjetje, če so v najkrajšem času pripravljeni zgraditi dovolj velik lokal z več-namensko prodajo, oziroma tnanjšo blagovnico. Odgovor direktorja razvojnega sektorja je bil negativen, zato bodo Zalo-žani prisiljeni poiskati dmgega investitorja.
Konec avgusta bo po progra-mu zabetonirana plošča na drsališču v Zalogu, tako da bodo veijetno že to zimsko se-zono zapele drsalke na umet-nem ledu. Problem bo zaenkrat še čiščenje snega s plošče, ker ni denarja za kakršenkoli čistil-ni stroj.
Na zadnji seji KS so razprav-ljali tudi o ureditvi zelenih po-vršin za rekreacijske namene. Sprejeto jp bilo načelno sta-lišče, da je treba najprej urediti površine v najbolj koncentrira-nih okolišfli. Predstavniki TVD Partizan pa so tudi obljubili, da so pripravljeni pomagati pri ure-jevanju športnega parka ob drsališču.
Dela na podhodu v Zalog— Sp. Ka&?!j so končana, tako da je prebivalcem Sp. Kašlja omo-gočena hoja skoz prehod. Na kašeljski strani, kjer železnica še ni zaključila svojih gradbenih del so pristopi dobto urejeni in lepo peskani, v podhodu pa je položen asfalt ter povezan z že prej asfaltiranim priključkom za Zaloško cesto. Za ta asfaltni priključek je prispevala KS 13.000 dinarjev.
Pred kratkim je KS Zalog potrdila projekt za priključek Krive poti iz Sp. Kašlja na Zalo-ško cesto. Izvajalec del je grad-beno podjetje ZŽTP iz Ljub-ljane. Denar je zagotovljen, ure-jene so vse formalnosti, vključ-no z odkupom zemljišča; zato upamo, da bo izvajalec pričel z deli v kratkem času in bo tako za prebivalce Sp. Kašlja odprav-ljen tudi ta nekaj let trajajoči problem.'
Prebivalceni severovzhodnega dela Zaloga se je uresničila dol-goletna želja - asfaltirana je Pot na Labar, dolga ok. 800 m. Stroški asfaltiranja znašajo 270.000 dinarjev, v znesku pa je všteta tudi cena odbojne ograje (70.000 dinarjev), ki je nujno potrebna, saj poteka ok. 300 m ceste po robu 8 m viso-kega brega Ljubljanice.
Program komunalnega ureja-nja, ki si ga je zastavila KS Za-log poteka v glavnem v redu, za-taknilo se je le pri uredifvi Poti na Hreše. KS je s podjetjem Soseska že v letu 1972 pod-pisala pogodbo, na osnovi ka-tere naj bi Soseska v letu 1973 položila na trasi poti plinovod, kanalizacijske cevi in pojačani vodovod, v letu 1974 pa pot asfaltirala. KS je za asfalt že pri-spevala pogodbeno vezanih 20.000 dinarjev.
Do realizacije del pa ni pri-šlo, ker prebivalci, ki imajo hiše ob Poti na Hreše niso dovolili izvajanje del prek njihovih zem-ljišč, kljub temu, daje izvajalec obljubil, da bo zemljišče in ograje postavil v prvotno stanje. Dejstvo je, da so dela ustavljena in vprašanje je, kdaj bodo spet prišla vprogram.
Gradbena dela na novi šoli v Zalogu so v polnem teku. Objekt je že dokaj zrasel nad zemljo in je kljub nejevernim Tomažem upati, da bo grad-beno podjetje Obnova objekt zgradilo in opremflo do roka.
Tudi splošno gradbeno pod-jetje Nova Gorica, ki gradi sta-novanjske bloke ob Agrokombi-natski cesti, ni od muh, saj sta od začetka gradnje minila bora dva meseca, pa že gradijo četrto nadstropje prvega bloka. Trdijo, da bodo prvi blok oddali upo-rabnikom do konca leta!
Dne 13. julija je bila v Zalogu letna konferenca SZDL. Pred-sednik KO SZDL tov. Medle je podal izčrpno poročflo o delu organizacije v pretekli mandatni dobi ter nakazal naloge, ki sto-jijo pred novim odborom. Pred-vsem je poudaril naloge v zvezi z oiivitvijo kultume dejavnosti, razprave v zvezi z novo ustavo, sodelovanje z dragimi druž-benopolitičnimi organizacijami, pomoč ostarelim vaščanom in pomoč pri nadaljnji organizaciji splošnega ljudskega odpora.
Posebno vroče tazprave o delu SZDL ni bio. Vaščani so čakali, da mine formalni del, vključno z volitvami v novi odbor, ter so se razgibali šele v drugem delu, ko je potekala razprava o novem sistemu ob-davčevanja imovine in ocenjeva-nju oz. točkovanju hiš in stano-vanj.
V razpravi jih je sodelovalo precej, na postavljena vprašanja pa sta odgovarjala predstavnik občinske skupščine in predstav-nik podjetja Fond. Na koncu so sklenili izvoliti posebno komi-sijo, ki naj vaščane (na zboru jih je bilo okoli 450) zastopa pri pristojnih forumih glede spremembe odmere davka r.a imovino in točkovnega sistema.
Osnovna poanta in sklepi so bili:
1.  vaščani   niso   proti   dav-kom, če so ti pravilno odmer-jeni, oz. če so v razmerju do dajatev uporabnikov dmžbenih stanovanj;
2.  davčno   politiko  bi   bilo potrebno usklajevati z dohod-kom, oz. osebnim dohodkom občanov, posebno tistih z nižji-mi osebnimi dohodki oz. pokoj-ninami;
3.  sistem točkovanja naj se spremeni tako, da bo osnova kvadratura prostorov in kvali-teta gradnje, drugo na točkova-nje ne sme vplivati;
4.  nihle ne odda točkovne pole,   dokler pristojni  forumi uradno ne odgovorijo na zah-teve občanov.
MILENA MATJAŽIC
ZAOVOR
Turistično društvo Zadvor je ob sodelovanju osnovne šole Sostro in domačinov iz vasi Za-gradišče in Češnjice 17. junija organiziralo prireditev DAN ČEŠENJ. V ta namen je dru-štvo pripravilo zabaviščni pro stor na Kebrovem vrtu v Za-gradišču. Za kulturni program je poskrbela osnovna šola. Na sporedu je bil krajši uvodni govor, štiri pionirke in pionir v narodnih nošah so zapeli štiri narodne pesmi, folkloma sku-pina pa je odplesala nekaj go-renjskih plesov. Po kulturnem programu je sledila prosta za-bava na prostem, igrali pa so člani društva.
Da je turistično društvo orga-niziralo tako prireditev prav v teh krajih, ni slučaj. V Zagra-dišču in Češnjicah že od nekdaj gojijo zdrave in sočne češnje, zadnja leta pa tudi vrtne jagode. Domačini so poskrbeli, da so imeli gostje na voljo dovolj češenj in jagod, čeprav je sled-njih zmanjkalo, češenj pa je bilo vseskozi dovolj. Tako so domačini, pridelovalci češenj in jagod, prišli na svoj račun, gostje pa so se lepo zabavali ob zvokih narodnih, ponarodelih in modernih skladbah.
Prireditev je nadvse lepo uspela, zadovoljni so bili dru-štvo, domačini in gostje. To tra-dicijo kaže nadaljevati, saj je udeležba gostov pokazala, da jim je taka prireditev zelo všeč,. Drugo leto torej: Na svidenje.i ALOJZ KASTELIC
JAVOR
Že v prejšnji številki Naše skupnosti smo brali o kultur-nem življenju v Javoru. Bila je zaključna prireditev letošnje sezone zveze kultumo-prosvet-nih organizacij občine Moste-Polje, obenem pa je gledališka skupina oziroma KUD Fr. Pre-šeren Javor praznovala 35-let-nico obstoja. Prav nič ne bi bilo odveč, če spregovorimo še ne-kaj podrobnosti o delovanju društva.
Velikokrat se kje sliši že v območju naše občine, da marsi-kdo Javora ne pozna in ne ve, če sploh obstaja. V zadnji šte-vilki pa so občani lahko videli, da vas le ni tako zaostala in ,.tam za bregom", saj seponaša s kulturnim življenjem 35 let. Marsikatera vas v občini, se ne mora pohvaliti s tetn pa čeprav imajo boljše možnosti za delo-vanje.
Kako težak je bil začetek, vedo le še stari živeči člani. Oder za nastope je meril komaj 3x5 metrov. Za zavese so nosili od doma rjuhe. Kulise so bile dolgo let iz papirja. Za vsako predstavo so morali na novo lepiti papir. Potem so si iz pri-hranjenega denarja nabavili za-vese. Ker je bila v dvorani slaba peč, drv pa tudi niso imeli (ra-zen, če so jih prinesli s sebojj, so vse zimske večere zmrzovali. Ob srečanju starih igralcev, je bilo zanimivo poslušati obuja-nje spominov na igre: o lepih doživljajih na odru in tudi o ozeblinah, ki so jih nosili z vaj vsako zimo. Stolov v dvoranici ni bilo, pomagali so si tako, da so na štoričke nabili deske, ka-tere so nanesli od doma. Elek-trike seveda še ni bilo in ker sveča ali petrolejka ni dovolj svetila so si kupili karbidovko. Vso skrb za razstveljavo in pri-pravljanje odra je imel v naj-večji meri aktivni člart Tone Jere. Zato bi bilo lepo, če bi se poleg v prejšnji številki omenje-nih tovarišev Andreja Berčiča in pok. župnika Alojzija Škerlja še posebej spomnili na Toneta Jereta. Čeprav se sedaj umika v ozadje, moratno priznati, da je bil vseskozi duša društva. Čistil je dvorano, skrbel za oder, celo karbidovka brez Toneta ni do-bro gorela.
Rodil se je 14. avgusta 1906 v Javoru. Ze kot mlad fant je imel veselje do branja. Kupoval in zbiral je knjige. Iz časopisov in revij je izrezoval romane in podlistke, ter jih sam vezal v knjige. Delo je opravljal ročno - kot so takrat dejali, ,,na cve-ren". Ker je sam vezal, si je zbral polno omaro knjig. Mlado in staro je hodilo k njem na iz-posojanje. Takrat namreč še ni bilo knjižnice v društvu. Tone pa je knjigo znal ceniti, sam je rad bral, privoščil je tudi vašča-nom, zato je izposojeval za-stonj. V njegovi knjižnici najdeš še mnogo starih zanimivih knjig, ko so že marsikje padle v pozabo. Zato ničudno, da seje
med prvimi zanimal zaustano-vitev prosvetnega društva. Spre-jemal je največje vloge in jih V svoji izobraženosti do potan-kosti odigral. Tudi sedaj je še član društva, čeprav je star že 67 let. Toda ker hodi na delo v Ljubljano (vratar je v Cankarje-vem domu na Poljanski cesti), ne more več igrati v dramski skupini. V prostem času še ved-no rad bere in se zelo zanima za novice po svetu. V imenu dru-štva se mu še enkrat zahvalju-jemo za njegovo dolgoletno požrtvovalno delo ter mu želi-mo še mnogo zdravih let!
Čeprav pa stari odhajajo, se ni bati, da bi KUD Fr. Prešeren izumrl, kot je bilo pred nekaj
leti slišati. Mladi v Javoru živijo. Dokaz za to je bilo veliko na-vdušenje 3. junija, ko je bila svečanost v Javoru. Fantje in dekleta, možje in žene, vse je poprijelo za delo. Ves teden pred proslavo so pripravljali, ponosni, da ima njihova vas eno največjih obletnic kulturnega delovanja v vsej občini. Upajo, da bo to obletnico upoštevala tudi zveza kulturnih-prosvetnih organizacij občine Moste-Polje s finančne strani, saj rabijo v svo-jem domu še več stvari. Najnuj-nejša je odstranitev starega lese-nega poda v dvorani in nabava dobre peči za ogrevanje. Edini z izboljšanimi pogoji za delovanje bodo mladi ohranili Ijubezen do gledališke dejavnosti, katera se je rodila pred 35 leti.
JOŽEFA  SMREKAR