Hišica na holmcu.
Na malem holmcu blizo mestica N. je ležala kniečka bajtica, samotna in le nekoliko korakov oddaljena od vasi. Slamnata streha, ktero je dim že čisto počernil, stari les, na kterem se je mah sim ter tje v prav velikih kupih pokazoval, vse to je znameuje, da je omenjena bajtica vsaj eno ato-letje za prenočišče in stanovanje kmečkej družini služila.
In zaršs! Ako zavernemo doli v vas in se odpočijemo pri kakej dobrej in gostoljubnej kmečkej ženi, gotovo bomo slišali povest o hisici na holmcu, kajti v vasi ni berkastega človeka, ki se ne bi dogodbe iz te bajtice žalostno spominjal.
Pred več leti namreč je živel v tej hiši stari Kajetan. Bog ga je obdaril s trojki, dvema sinoma in eno hčerko. Kdo bi popisal veselje Kaje-tanovo, veselje cele fare, ktera je ubogim trojčičem z obilnimi darovi po-magala!  Čez nekoliko mesecev unne inati iu zapusti male otiočiče staremu
,J^r                          — 146 —                            4fo
očetti. Eeveži niso nikoli dobre mamice poznali! S kervavimi žulji je hranil Kajetan svojo ubogo družinico, kupil si je s pripomočjo nekterih žiipljanov kravioo, ki mu je dovolj mleka za hrano njegovim otrokom dajala. Pri vsej revščini iu britkosti za zgubljeno materjo bil je siromak vendar v serci miren in zadovoljen. Vsaj je upal v Boga, in kdor v Boga zaupa, je za» dosti srečen.                                                                                             ;/
Ali kaj se zgodi? Kajetan odide nekega due v bližnjo mestice, da davek plača in priporoča otroke nekej ženi v varstro, ki je že dalj čaša ži-.vela v vasi in ktero je po smerti svoje žene za varhinjo svojim otrokora postavil. Ko zvečer domii pride in v sobo stopi, ne vidi nikogar. Kliče varhinjo, kliče otroke — ali zastonj. Ves presfcrašen dirja v dolinico, da pozvž o strašnej nesreči, ki se je morebiti njegovej družini dogodila. Koj pri pervej hiši se strese njegoTO skerbao očetovsko serceod žalostue novice: stara varhinja je zginila z obema dečkoma, a deklico Ljubico so našle sosedfi, grede memo hiše iz njive domii, na postelji v aajvečem joku. Ubogo revico odaesejo usmiljene sosede v vas, ter jo nahrauijo z mlekom. Vsa po-praševanja po izgubljenih otrocih so bila zaskmj. Oče se od žalosti in brit-kosti kmalu za materjo preseli v večnost. Ljubica ostane sama. -Dobre sosede so jo hranile. Še zdaj nobena živa duša v vasi ne v4 za zgubljena dečka.                      v| ' ; ^"
To je .kratka povest' p hišici na holmcu, ktera od ust do ust, od koce do koče grč v omenjenej vasi.
*             *
Mladega bralca in btalko te povestice prenesem zdaj v dvajset let po-znejši čas. Koliko se pač v dvajsetih letih na svetu spremeniti more! Lju-bica, ki ni poprej poznala ne matere, ne očeta, pa je tudi za svoja dva bratca le pripov^dovati slišala, da ju je imela, bila je zdaj velika, ddrasla in cve-toča deklica — 20 let stara. Dobroserčne sosede nadomestovale so jej Ijubo mamico in ker se je deklica pri vsakej priložnosti dobra in za vsako delo brihtna in marljiva pokazovala, so jo dobre sosede v vsem koristnem znauji za ženski stan podučile, ter jo pozneje. tudi v bližujo mesto na daljne nauke poslale. Bila je tedaj Ljubica omikana in pridna deklica, ki je brez očeta in matere, in brez svojih ljubih bratco? živela v bajtici na holmcu, šivala ' raznoversfcna ženska dela, ter si je v kratkein času pridobila vsega, kar jej 11 je bilo za življenje potrebno.
Oh, da bi vedeli, kolikokrat se je Ljubica jokala, koliko britkih solzic je pretočila, ko se je spomnila, da je sama! Kolikokrat je mislila na svoja bratca, kolikokrat je k Bogu milo zdihovala!
Težka osoda je človeku biti sainemu in zapuščenemu!
'• Nekega dn6 zgrabi Ljubico huda merzlica. Mora v posteljo. Zdravnik v soseski sicer ni v tej bolezni nobene nevarnosti videl, ali je Ljubici vendar sovetoval, da naj nekoliko dni v postelji ostane.
Tretji  dan njene bolezni nekdo na vrata poterka.    V sobo stopi mla-
deneč v najboljših letih. Ljubica se prestraši. Ne ve, kako bi ptujca sprejela.
'"         Mladeneč je dobro vidil Ljubičino zadrego. Prijazno se vstopi k njenej
— 147 —
postelji, ter jej reče: ,,Odpustite mi, da vas v bolezni s svojim pohodom na-dlegujem. Jaz sem popotnik iz daljne zemlje, ter že več dni iščem hišice na holracu."
Ljubica se zavzarne nad temi besedami. ,,Hišica na holmcu" pravijo mojej bajtici, ki sem jo sirota od svojih staršev podedovala, in v kterej zdaj tudi vi stojite," pravi s slabim in vspebanim glasom.
,,Da," odgovori mladeneč ,,slišal sem to doli v vasi in zato sem se podvizal, da hitro k vam pridein. Imam se z vami o važnih stvareh po-meniti!"                                                                                                  -
,,Moj Bog!" vzdihne Ljubica.
Popotnik se vsede, brez da mu je Ljubica kaj rekla.
,,Najpoprej," začue mladeneč, ,,vam moram povedati, da sem iz mesta
A., iz kterega je, kakor morebiti veste,  do te  prijazne  vasi  14 dni hoda.
Važne okolaosti, kakor sem že rekel, pripeljale so me semkaj. Jaz sein po-
dvoruik grofa Dlakovskega ..."
TjiTiliiPfl                                                                                           ¦¦¦                                                      tii Krtl i ni**
pOSUlJcL.         .jm^_''_       f       V^fffBwM!^^fli^mfflBMMwS^^^^^^B^^TO^^^W^^^^Bc i     S6IT1. vjrO~
Merih še              /    ,/     >)      4   i       ,4   \                    ^s           poznate",
reče mladeiieč, ,,ali vendar prosiin, da me dalje poslušate, ker stvar je za vso tukajšno vas jako važua, posebno pa za to hišico na bolmcu."
Ljubica verže roki kraj sebe in molčč posluša pripovedajočega mladenča.
t,Celo reč vam liočera prav ob kratko povedati, ker včm, da bolniki ne poslušajo radi dolgih povesti iu niorebiti da bo vas, ki stanujete v hišici na holmcu, vendar zaniuiala moja povest, pa morebiti nri še cel<5 pomagati morete."
,,Pomagati?" vpraša Ljubica iii začudena pogleda mladenča v ok<5, kakor bi mislila, da pripovedovalec ni pri zdravej pameti. ,,Gospod, jaz sem reva, pomagati vam z ničemur ne morem."
Mladeneč se pvijazno nasmehlja in rece? ,,Niste me razumela. Jaz mislim, da mivi, ki stanujete v tej hiši, raorebiti vendar s sovetom zamojo daljno pot kaj pomagati movete.   Tedaj pvosim, da me poshišate.
Grof Dlakovski, kterega tedaj ue poznate, je silno bogat človek, — da •   najbogatejši na zeinlii, iz ktere pridem.    Te dni je umerl. Otroka, ktera je
10*
— 148 —
zapustil, podedovala sta vse preinoženje.   Njuna žalost za ooetom grofom se je pa te dni znatno povčkšala.   Zvedela sta namreč iz grofovih pi9em,  da aista grofa, in da imata svoje pleme v tej okolici iskati —" Ljubica ostro pogleda mladenča.
,,Zvedela sta še cel<5, da sta le gojenca grofova, da grof še nikoli svojih otrok imel ni. Zvedela sta, da ju je grofu prodala neka stara ženska, ki ju je njunim staršem — ukradla."
,,Joj" zaupije Ljubica,-------,,joj meni siroti!"
,,Zvedela sta nadalje," pravi mladeneč, ,,da sta dvojka iz hišice na holmcu."
Ljubica si pokrije oči z rokama in britko vzdihuje. ,,Zvedelastamladenča,"nastaviptujec, ,,dajeočetuinač — Kajetan" — ,,Oh," zavpije bolna reva s tako močnim glasom, da mladeneč neha pripovedovati. Mirno pogleda Ljubico in vrs zadovoljeu reče: ,,Tedaj vas vendar mikapovest; oh kako sem pač srečen, ako mi z vashn sovetom poinagate ..." ,,Ohl" vzdihne zopet Ljubica.   ,,Povest mi je prav znana, d&,  dL — prav znana je celej vasi."
,,Tudi sta zvedela mladenča," pravi tujec nadalje, ,,da aista sama, in glejte, kar jima manjka in kar njuno bogastvo v revšcino spremiaja — to jaz iščem že 14 dui, iščem — —
,,Oh!", vzdihne bolno dekl^ vidljivo ganjeno. ,,Iščem njuno sestrico." Ljubica se oberne k zidu in glasno joka.
,,V grofovih pismih stoji zapisano, da je njunej sestrici iinš Ljubica . . ." Serčen jok po rernej izbici odmčva.
,,In da po njegovej smerti imata, ako sestrica živi,premoženje ž njodeliti." Ljubica joka.
Mladeneč zdihuje:  ,,Oh,  iščem jo menda zastonj.   Prosim, ako  vas jok gine in  ako  ste količkaj usiniljena z mladenčem, kteremu vsa njegova prihodnjost zavisi od tega potovanja, povejte mi le z eno besedo, ali je pač v tej vasi živa duša, ki bi mi vedela o Ljubici kaj povedati." ,,Jaz" reče bolna reva, — ,jaz" — in dalje ne more. ,,Tedaj recite mi hitro,  kje jo najdem in zahtevajte plačilo,  kakoršno si želite."
,,Jaz sem Ljubica, sestra zgubljeuih bratcev." Mladeneč skoči in dirja po sobi.
Nad Ljubičino posteljo je visela podoba matere božje. Mladeneč se oberne proti podobi in vzdihne: ,,Hvala ti, preljuba zagovornica vevnih kristjanov, hvala ti fcisočerua! Po tvojej poinoči in po tvojem zagdvoru našel sem osebo, za ktero mi je premoženje obljubljeno!"
Za malo časa je zvedela vsa vas preveselo novico.   Hišica na holmcu mergolela je od radovednih sosedov in sosedinj. Popotnik odide.
Vsa vas je bila veselo radovedaa, kakor še nikoli tak<5! Ljubica se je zdela vsakeuiu kakor uebeška prikazen.
- 149 —
Čez nekoliko tednov priderdrajo bogate kočije v vas. Prišla sta zgub-ljena brata k svojej zapuščenej sestrici.
Oj, kakšen jok je bil! Koliko gospode se je na ta slovesen trenotek iz cele okolice v hišici na holmcu zbralo!
Ljubica je postala po božjej previdnosti srečna in presrečna, iu ž njo vred tudi vsa vas in cela fara.
Na istem mestu, kjer je stala revna bajtica, se je pozneje bel grad ponosno vzdigal k višku.
Bila je Ljubica vlastnica velikega premoženja.
Danes, ljuba slovenska mladost, ni več Ljubice, pa tudi njenih bratecov, ne grajščine, ne bajtice ni več, le še v ,,Vertecu" najdeš inajhno povest —
o hišici na holmcu.
Lj. T.