Ust izhaja od oktobra !947 kot tednik - Ud 1. januarja 1958 ko| poltednik — Gd h januarja 1960 trikrat te densko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer 00 sredah in sobotah — G L A S I L O SOCIALISTIČNE KRANJ — SOBOTA, I1NE 10. OKTOBRA 1964 LETO XVII. — ŠT. 80 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica, Skorja Loka, Tržič — Izdaja JP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL M A K U C ZVEZE DELdVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Zaradi pomanjkanja vode Zaradi pomanjkanja vode in elektrike so v jeseniški železarni ustavili obratovanje električne peči in pretežni del cevarne, medtem ko v ostalih obratih dolajo z manjšimi omejitvami. Računajo, da bodo sedanje razmere, če se stanje ne bo ■kmalu zboljšalo, občutno vplivale na zmanjšanje proizvodnje,, zaradi česar tudi letošnjega plana ne bodo izpolnili v celoti. Dotok vode je v zadnjem tednu ponovno občutno ' padel. Sava je imela preteklo sredo le. še 4 kub. metre pretoka na sekundo, med- Plan do 29. novembra tem ko znaša njen srednji pretok 11 kub. metrov. Zaradi nizkega stanja voda je padla tudi proizvodnja elektrike v lastnih HE od '110.000 kVVh, kolikor so jo pridobili £1. sept. na 30.000 kWh preteki^ torek. V septembru so si sicer pomagali z uvoženo elektriko, 'ki so jo dobili preko Železarne Ravne, medtem ko so za oktober slabi izgledi. Ker so ukinili proizvodnjo v nekaterih obratih in napravah, bodo nekateri delavci izkoristili še svoj redni delovni dopust, ostale pa bodo razmestili po dru-gih delovnih mestih v tovarni. V kolikor me bo občutnejših padavin bodo morali šc bolj omejiti proizvodnjo, zlasti v vročih valjar-nah, kjer rabijo največ vode in elektrike. — J. P. Sodelovanje Kranj - Železna Kapla Državne meje vse manj ločijo ljudi Pred dnevi se je v Kranj vrnila desetčlanska delegacija občinske skupščine Kranj, ki se je nekaj dni mudila v Železni Kap U na Koroškem, kot gost tamkajšnje občine. S tem je delegacija Kranja vrnila obisk delegaciji železne Kaple, ki je bila v Kranju letos avgusta. nekaj dni je omrežje železniške proge na Gorenjskem Pod električno napetostjo, kajti tu potekajo sedaj še zadnja dela pred otvoritvijo, ki je predvidena za 29. november. Na slikli: ^električna lokomotiva na postaji v Žirovnici, s katero bodo vzdolž Proge preizkusili električni v°d. To je prva predhodnica električnega toka na naši pro-ffi. Vtisi z jadranske magistrale Likof 29. novembra V tekstilni tovarni »IBI« v Kranju so v devetih mesecih letos izdelali za skoraj milijardo dinarjev več blaga kot v lanskem istem obdobju, ali • za 47 % več. S tem so do konca septembra izpolnili že 88% letnega plana in če bo tftkla proizvodnja tako to Jrfavna mueJa vse manj ločuje Ugodno naprej kot doslej, bodo' Prebivalce obeh občni. V tem letni plan izpolnili že okrog smislu ^taobe občinse naprej 29. novembra. Tudi izvoz je bil Obe delegaciji sta se v Železni Kapli pogovarjali o nadaljnjem medsebojnem sodelovanju, oz. sta nadaljevali razgovore, ki so bili že pričeti na srečanju v Kranju. Qbe sosednji občini, kot so ugotovili, imata mnogo skupnega. Za- Da bi se skupni dogovori čim prej uresničili, so sklenili, da se bodo preko zime sestale razne službe in komisije, ki bodo pripravile vse potrebno gradivcv Spomladi pa bodo nadaljevali pogovore oz. bodo sklepali o konkretnih programih dela. — R. , 0 Kairu Važnost kairske konference je *e dni pustila v ozadju vse druge svetovne dogodke. Tudi pri naših °bčani'h je veliko zanimanje za konferenco neangažiranih dežel. Zato so v Kranju organizirali posebno predavanje o tem dogodku, bo v dvorani občinske skupščine v torek 13. oktobra ob 16. Uri. Utrjevanje samoupravljanja 5. do 7. oktobra so imeli v a°hinju tridnevni seminar pred-^dniki delavskih svetov s podala gospodarstva in družbenih ^lužb. Obravnavali so delitev do-*j°dka, .seznanili so se z aktualnimi gospodarskimi nalogami, ki £n že ureničujemo in jim bo tre-Posvetiti še večjo skrb v pri-hocJnjem obdobju. Posebno temo *° Namenili vodenju sestankov ter 0rganizacijskim in kadrovskim ^Pra§anjem. Govorili so tudi o yio£i družbenih služb v• javnem ^ljenju in ugotavljali, da. jim ° treba v družbenih planin in Računih nameniti več pozorno-511 .in sredstev. j ^a seminarju, ki je zelo uspel, jO Predavali domači družbeni de- v9' in gospodarstveniki, po pre-savaniih pa je bila živahna disku-jj?',Prireditelj je občinski ,sindi-Sc'k svet. Po prvem seminarju bodo zvrstili - še drugi. Prejšnji teden se je' vrnil predsednik ObK ZMS Kranj Franc Thaler z zvezne mladinske akcije — gradnje Jadranske magistrale, kjer je bil en mesec predsednik v enem izmed naselij na trasi. — Bil sem v naselju Proleter v Lepencu, to je eno izmed šestih naselij, v -katerih žive brigadirji, ki sodelujejo v izgradnji Jadranske magistrale od Kolašina do Bjjelog polja — je rekel v začetku. — Vsakdo, ki nekam odhaja, si o kraju ustvari neko podobo. Resnica je potem ponavadi drugačna od vizije, ki si jo je ustvaril. Je bilo bolje kot si pričakoval ali slabše? — Kraj me je presenetil s svojo lepoto, posebno so se mi ohranili v spominu dolini reke Tare fin Lima ter okoliški hribi. Najlepši vtis name pa so napravili prebivalci, ki so prijazni in sodelujejo z graditelji ceste. — Bil si predsednik sveta naselja. Si imel kakšne težave' pri svojem delu? — Pojavljale so se večje i'n manjše težave, kot ob vsaki akciji, ker je večje število ljudi iz Sodelovanje med komunami Vse naše občine imajo razvito sodelovanje z raznimi komunami v Jugoslaviji in tudi s posameznimi mesti v inozemstvu. Zlasti v to' velja za občino Kranj. Za tesnejše in načrtno sodelovanje na področju kulturne dejavnosti med sedmimi jugoslovanskimi občinami (Kranj, Banja Luka, Zagreb-Trnje, . Zemun, Titograd, Pulj in Bitolj) je predvideno v začetku novembra skupno posvetovanje kulturno prosvetnih organizacij teh občin. Sprejeli naj bi skupni program sodelovanja za prihodnje in nadaljna leta. različnih krajev Jugoslavije z različnimi običaji in navadami. Včasih se je težko prilagoditi in vendar moram reči, da je to vedno uspelo, saj je sistem samoupravljanja prilagojen tako, da smo težave hitro rešili ob aktivnem sodelovanju vseh brigadirjev, ki so bili v tej izmeni povečini iz vasi, se pravi kmečka mladina. — Kako se odvija življenje v naselju? — Brigadirji aktivno sodelujejo na športnem din družbenem področju. Vsak dan je v naselju kakšna športna ali zabavna prireditev, taborni ogenj ali podobno. Posebno priljubljeno je kozaraško kolo. Poleg vsega tega pa imajo mladinci v brigadi možnost da si pridobijo tudi kvalifikacije vraz- Nadaljevanje na 2. strani delali na tem, da se poglobi in razširi sodelovanje na vseh področjih družbenega, kulturnega in gospodarskega razvoja. V ta namen so sklenili, da bosta že prihodnje leto izdali skupen lep barvan prospekt vseh zanimivih turističnih in drugih objektov obeh občin. Druga stvar o kateri so govorili je poživitev obmejnega prometa. Obstoječa cesta preko Jezerskega Pred dnevi je bila seja odbora prelaza še ni tako urejena kot bi Kluba kranjskih študentov. Raz- bilo treba. Zato so .v sklenili, da pravljali so o socialno-ekonom- bodo to cesto iz obeh strani moškem stanju študentov in o dru- dernizirali, da bo tako postala po- V tem obdobju bolj'ši kot lani. Vsega so doslej izvozili za 397.000 dolarjev ali za 100.000 dolarjev več kot v lanskem istem obdobju. .Do konca leta bodo izvozili še za okrog 200.000 dolarjev. Študentje o sebi gih težavah, ki jih imajo mladi ljudje pri svojem študiju in pripravah kot bodoči kader v našem razvoju. Ker so ti problemi dokaj pereči in potrebni vsaj po- membnejša za povezavo Koroške z Jadranom. Pogovori pa so tekli tudi o tem, da bi bilo potrebno oz. možno zgraditi krajšo cesto in predor iz Obirskega pri kraju stopnega reševanja so se odločili Korte do pod Storžiča. Možna pa da bodo o tem zbrali še posebno je še ena povezava v Logarsko gradivo in se pripravili na širšo dolino in naprej za Kamnik in letno skupščino, ki naj bi bila Kranj preko Sidraža — šenturške 7. novembra. P.O. gore — Cerkelj. Delegacija CKZMJ na Gorenjskem V Kranj so v sredo opoldne po obisku Jesenic prispeli predstavniki centralnega komiteja zveze mladine Jugoslavije. Na svojem obisku so si ogledali novi obrat tovarne »Sava« Kranj, kjer so se razgovarjali z mladimi proizvajal- { ci o njihovem delu. težavah in uspehih. Ogledali so si tudi proizvodnjo v tovarni in oddelek, ki je v izgradnji. V četrtek je imela delegacija CKZKJ razgovore s predstavniki ^ občinskega komiteja ZMS Kranj o novih oblikah in metodah dela. d-v Boj t jelenom v Ratečah Ganjeni Jakob izven nevarndsti , V torek okrog pol dvanajstih je prišlo v Ratečah do hudega oja med vaščani in razjarjenim močnim jelenom. Pri tem je bil «udo ranjen 69-letni Jakob Kirhmajer, ki so ga morali z rešilnim avtomobiiom takoj prepeljati v -bolnišnico. . Jelen je namreč zbežal iz ograjenega revirja v Fužina-Lagl na Julijanski strani in izginil. Napadel je najprej neke krave na obalnem pašniku našega dvolastnika. Zatem je prirogovilil na našo .ran. Toda ljudje še niso opazili nevarnosti. Nenadoma pa se je jelen pojavil na dvorišču Kirhmajerja, v Ratečah št. 91. Tu je napa-ael Jakoba. Z velikimi rogovi ga je z vso silo treščil na tla. Možak le krčevito branil podivjani živali. Prijel ga je za roge. Toda "« ga obvladal. Jelen ga je vrgej nekaj metrov ter ga ponovno napadel. Na pomoč je prihitelo več sosedov In celo miličnik. S težavo M**1 je uspejo prijeti razjarjenega jelena brez večje nesreče. Brž so *a zvezali. Zatem so poklicali rešilno postajo na Jesenicah za ranje-*|*8a Jakoba. Imel je zlom roke, več reber in več drugih ran, tako aa Je bilo njegovo stanje precej kritično. Vendar je sedaj že izven "»varnosti. Sporočili so tudi na italijansko stran. Od tam so prišli s tovornjakom po jelena, se oprostili za neprijeten dogodek in obljubili, °* bodo poravnali vso nastalo škodo. —• R. C. Ob tednu otroka 1700 otrok na letovanju Center za pionirska letovanja Gorenjske je letos v večjem številu zajel letovanja za otroke, ki so tega potrebni iz zdravstvenih razlogov. Tako je bilo iz vseh krajev Gorenjske na takih letovanjih skupno 1700 otrok. Stroške za ta letovanja so razdelili na tri plačnike in to: komunalne zavode za socialno zavarovanje, občinske skupščine in starše. Komunalna zavoda Kranj in Jesenice pa sta phitcl jih je na lesenem mostu (brvi) čez tovarniške (železarne) rake. Zahteval jc žganje, vendar je Rapovš po izjavah Okiča, dejal, da ga ni vzel. Ko mu je segel v žep ga je našel. Vzel ga mu je in ga štirikrat udaril po glavi. Tedaj je prihitela žena na pomoč Rapovšu, OKIČ je še njo udaril dvakrat po glavi. Pri drugem udarcu je Jožefa padla Čez brv 1,40 metra globoko in to čez štiri stopnice in priletela z glavo na betonska tla, kjer je v mlaki krvi obležala nczayestna. Pripeljali so jo na Jesenice v bolnico, kjer jc naslednji dan ob osmih zvečer umrla. Obsojen je bil na šest mesecev zapora. Razen tega mora povrniti okroglo 110.000 dinarjev kazenske stroške in odškodnino. J. J. Pred nekaj dnevi sem se povsem slučajno zadrževal v Preddvoru pri Kranju. Obiskal sem Dom oskrbovancev. Ko sem sc vračal proti hotelu HRTB, sem opazil primer, ki je verjetno že marsikateremu padci v oč;. Ze pred leti so tam napravili nekakšno umetno jezero. Na koncu (pri hotelu samem) jezera so napravili most. Zavarovali so ga z ograjo. Vendar jo na sredini mostu niso' napravili. Tam je montirana zapornica za vodo. Ta je v glavnem večji del zaprta, široka je okoli meter in pol do dva metra. Mnogo otrok se tu zaustavlja in gleda v vodo. Prav lahko se pripeti, da otrok pade v vodo. Težko se bo rešil, kajti tu je voda globoka nad sedem metrov. Ravnotako pa lahko pade v vodo tudi odrasel človek. Ni čudno potem, da se otroci bojijo todTioditi. Rajši gredo a*' leč naokrog. Na poti me je usta- vila tovarišica in zaprosila, 11 J prepeljem petletnega fantka tam čez. Ljudje se povsem upravičen bojijo za svoje otroke. Ali ni tu nikogar, ki bi to ograjo napravil? Ali bo res m£r*J° preje priti do nesreče in "° šele potem pripravljeni naprav1 to malenkpst? J. J. Pred dnevi so postavil! Spodnjem Jezerskem novo čakalnico za potnike na tamkajšnjem avtobusnem postajališču-To je bilo za ljudi zelo P°trf^' no. Vendar imamo po naš'£ sicer dobro urejenih prom©" nik krajih, še mnogo postaja-lišč, kjer * so potniki Še vedno prepuščen! dežju In mraz'* Težave jeseniškega potrošniškega 'središča so še vedno vidne. Na papriko, ki so jo pripeljali nekje iz Kosmeta v velikih košarah (na sliki), je' čakalo veliko kupcev. Oskrba iz Gorišlh brd in južnih krajev je še vse preveč »kroš-njarska«, neorganizirana.' Vendar pa so v teku dela za razširitev tržnice, kar bo omogočilo ustreznim trgovskim podjetjem, da bodo postopoma zagotovili potrošnikom kul turnej .Šo in tudi redne j šo nabavo živil ^ Iz naših komun m ' ......- ^ »i«*tfi ift t-, tr/in**«** T7 naSiri k-ommr* ffl> Tt n^3*li l^m-tn t-. »-->x«>, '-r,iv»i ^ '< •***#f)K komun Socialno zavarovanje na radovljiško-jeseniškem območju Več sodelovanja z volivci Prve volitve v skupščino komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Jesenice—Radovljica, v kateri živi nad 50.000 prebivalcev in šteje 29.650 aktivnih zavarovancev in upokojencev, so bile leta 1962. Ker je nekaterim od 40 članov skupščine potekla mandatna doba, so bile v tem tednu druge volitve. Na vseh volilnih enotah so pred volitvami seznanili delegate o delu in o vlogi in nalogah skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja. Spričo dosežkov v razvoju gospodarstva in družbe, vseh nalog na področju socialnega zavarovanja ni bilo mogoče opraviti in čakajo skupščino tudi v bodoče velike naloge. Prav zaradi tega so izvolili v skupščino najbolj delavne zavarovance in tudi nekatere dosedanje glede na njihovo aktivnost ponovno izvolili. Socialna Varnost je v naši družbi ena najpomembnejših družbenih nalog in zahteva, da se vlaga v socialno zavarovanje toliko sredstvo, ki jih je ob danih prilikah možno vlagati. Dejstvo je, da s temi sredstvi razpolagajo tisti, ki '.fah vlagajo. Prav zato pa bo potrebno storiti še več, da Pred dnevi so odprli v tržl-Škem muzeju razstavo šolstva in čevljarske industrije. Na njej — odprta bo mesec dni — so pokazali razvoj šolstva in čevljarstva v Tržiču in okolici. Težave škofjeloške mladine Družabni prostori Aktivnost zasluži priznanje Letos spomladi je bil ustanovljen na Jesenicah klub podvodne aktivnosti, ki šteje 8 rednih članov 4n- Je postal že zelo delaven. Dva ftana kluba sta se udeležila tekmovanja v podvodnem ribolovu v Umagu, en član pa je predaval tehniiko potapljanja skupini tabornikov, ki so taborili v Fazani. Tabornike je uril v plavanju, prostem potapljanju in potapljanju s potapljaško črpalko. Do priljubljenega podvodnega športa so Pokazali taborniki veliko zanimanja in tudi dosegli lepe uspehe. 2elja kluba je, da bi prihodnje, jeto izvedli v Fazani tečaj za vse ^ane in pridobili vanj tudi najboljše plavalce-tabornike. Aktivnost kluba potrjuje tudi Sodelovanje s filmom in televizijo, "iba-film je pred dnevi angažiral toŠtruktorja L. Bernarda za podvodno snemanje dokumentarnega *uma »Strupi.« Napravil je podvodne posnetke pri odtokih industrijske odplake v reke, kakor v Savi na Jesenicah, v Savi v Zagorju, v Soči pri Bovcu in v Trnovem ob Soči. Delovna program Kluba pa zajema tudi usposobitev Vseh članov za športne potapljače *• kategorije ter dveh gasilcev in ^nega člana LM za podvodno reševanje. Te dni, ko smo se mudili na Jesenicah, smo videli tudi pri-ki ga prikazuje naša slika- Kasneje smo se po zanimali pri trgovskem podjetju »Agraria« v Kranju, kjer smo zvedeli, da so že sedaj odkupili 105 ton jabolk ln 12 ton hrušk. Odkupiti pa nameravalo še 80 do 100 ton jabolk in °koli 20 ton hrušk. Kupujejo )lh predvsem na Gorenjskem »n štajerskem. Odkupna cena le 70 do 75 dinarjev, prodajna Pa sto dinarjev. S tem bodo zadovoljili domača tržišča, nekaj jih pa bodo poslali tudi v Dalmacijo. Pred durmi jesensko-zimske sezone Na zadnji seji občinske skupščine v Škofji Loki so odborniki poslušali poročilo in razpravljali o prestopkih in kršitvi miru mladoletnikov. Komisija, ki je pripravila poročila, med svojimi sklepi tudi ugotavlja, da bi bilo potrebno za šoloobvezno mladino, ki je v določeni meri prepuščena sama sebi, oskrbeti celodnevno varstvo in ji na ta način omogočiti udejstvovati se v družbenem življenju, s čimer bi Se odvrnila od negativnih in drugih nevzgoj-nih vplivov. Ni dvoma, da je predlog umesten, ni pa v sedanjih pogojih, ko učitelji in učenci naravnost preganjajo svoje predhodnike iz posameznih razredov, ker je ponekod še tudi troizmen-ski pouk. Neoporečna pa je prav gotovo ugotovitev posameznikov, da bi problem prestopništva pri mladoletnikih lahko znatno zmanjšali, Če bi imeli za mladino primerne prostore, kamor bi se mladina lahko zatekala, razpravljala o svojih zadevah, se seznanjala, organizirala srečanja, predavanja, razgovore in podobno. Zahteva po mladinskih klubskih prostorih je stara že več let, vendar se stanje doslej ni premaknilo na bolj- še. Tudi zahteva po restavraciji z brezalkoholnimi pijačami . je vednp bolj aktualna, toda tudi v tej smeri se doslej ni še ničesar storilo. Kaže, da sredstva morda le niso tolikšen problem, zakaj v zadnjem času se pripravlja odkup poslopja za ustanovitev doma upokojencev. Prav gotovo je, da nihče ne misli zanikati pomena in potrebe takšnega doma, marsikdo pa si bo postavil -vprašanje, kaj je trenutno bolj potrebno, aH dom upokojencev aH mladinski klubski prostori. Pri formiranju mladinskega klubskega življenja bi prav gotovo lahko prispevale svoje mladinske organizacije po posameznih podjetjih. Zlasti za velika podjetja bi formiranje takšnega internega kluba, ki bi bil lahko tudi odprtega tipa, ne smelo predstavljati nemogoč problem. Ta trditev je prav gotovo upravičena še v toliko večji meri, ker doslej v tej smeri še ni bilo v okviru posameznih organizacij storjeno posebno mnogo. Z. P. Mladi metalurgi V čufarjevem gledališču na Jesenicah je bila v sredo popoldne mladinska konferenca poklicne industrijske in tehniške srednje šole. Nad 500 učencev obeh šol so seznanili z delovanjem mladinske organizacije in šolske skupnosti v minulem letu. Ugotovili so, da'.niti prva niti druga ni dosegla' predvidenih in zaželenih uspehov. Zato so sprejeli vrsto sklepov, s katerimi bodo v toko- čem šolskem letu delo mladinske organizacije kot delo šolske skupnosti izboljšali. Sklenili so ustanoviti klub mladih proizvajalcev, klub OZN, klub zgodovinarjev in šolski pevski zbor ter izdajati dijaški list Mladi metalurgi. Predvsem pa so poudarili važnost; socialistične in družbene vzgoje mladine, kar je poglavitna druŽ-beno-politična naloga Zveze mladine kot politične in vzgojne organizacije. — U. v. *• , ...v'.;', : ..:.' ': bosta vpliv in vloga delovnih organizacij v gospodarjenju s sredstvi večja. Samoupravni sistem socialnega zavarovanja v komunalni skupnosti Jesenice—Radovljica, ki se uvršča v republiškem merilu na šesto mesto, je dosegel v razmeroma Kratkem času nesporno afirmacijo. Problemi, s katerimi se je spoprijemal, so odkrivali slabosti in pomanjkljivosti starega sistema socialnega Zgodovinska hiša v Sidražu V nedeljo dopoldan je bila v znani partizanski vasici Sidraž pod Krvavcem večja svečanost, ki jo je priredila krajevna skupnost šenturška gora z ostalimi družben o-političnim i organizacijami. Svečanost je bila posvečena 20-letnici zločina domačih izdajalcev (belogardistov) v* Doboviškl hiši v Sldražu ftt. 7. 3. oktobra 1944. leta ob 22. uri so v vas vdrli pijani belogardisti in ustrelili gospodarja Miho, njegovega sina Franca, komandirja postaje G-21 Franca šolar-ja-Trša in partizana Franca Cim-žarja-Gusteljna. Gspodarjeva žena pa je bila ranjena in je umrla po vojni. Zavod za spomeniško varstvo Kranj Je to hlso proglasil za kulturni spomenik Iz etnografskega ln zgodovinskega pogleda. Hišo je občina odkupila. V nedeljo pa jo Je v varstvo prevzel Zavod za spomeniško varstvo Kranj, njen oskrbnik pa bo preživeli Dobov-škov sin Martin. Hiša izvira iz 17. stoletja in ima gotski portal. Zaradi posebnega načina gradnje ima velik etnografski pomen. Zaradi dogodkov iz NOB pa bo hiša velikega pomena tudi za zgodovino NOB. Omenjena hiša bo sčasoma postala pomemben kulturno-zgodovin-ski objekt, ki bo privabljal v kraj številne izletnike in turiste, predvsem pa šolsko mladino. Do izraza pa bo v glavnem prišla šele potem, ko bo v vas speljana avtomobilska c:\s1a. zavarovanja. Ugotovljeni problemi pa so tudi nakazali, da bo potrebno v bodoče izboljšati povezavo članov skupščine z delovnimi kolektivi. Potrebna bo tudi tesnejša povezava med člani skupščine in volivci, kar bo zahtevalo predvsem reševanje praktičnih problemov okoli enotne zdravstvene službe, zdravstvenih domov na Jesenicah in na Bledu, vloga bolnišnice, preven'tive, način financiranja zdravstvene službe in podobno. Naloga skupščine, uprav- ' nega odbora in zavoda mora biti tudi težnja po približanju gospodarjenja s sredstvi zavarovancem in po izboljšanju Celotnega sistema v prid zavarovancev. Ker so družbeni" organi socialnega zavarovanja nosilci politike socialnega zavarovanja, 'komunalni zavodi pa le izvrševalci te politike, bo možno na področju socialnega zavarovanja doseči še večji napredek. Jeseniški klubski večeri Klubska komisija Svobode »Tone Cufar« na Jesenicah predvideva za letošnjo sezono 45 klubskih večerov, od tega 17 filmskih, 16 likovnih, 6 literarnih in 6 glasbenih. Večeri bodo vsak torek v delavskem domu. Pri izvajanju obširnega programa bodo sodelovali Narodna galerija Ljubljana, Gorenjski muzej Kranj, Glasbena šola Jesenice, Ljudska knjižnica Jesenice, Gledališče Jesenice, Delavska univerza Jesenice, literarni in dramski krožki jeseniške gimnazije tej odseki društva. Filmski in literarni večeri bodo vsakih 14 dni, literarni in glasbeni po vsakih šest tednov. Medtem ko bodo na filmskih večerih predvajali filme iz jugoslovanske kinoteke, bodo likovni večeri spremljani z barvnimi diapozitivi, literarni in glasbeni pa z izvirno glasbo oz. reoi taci jami. Bogat spored klubske komisije Svobode Jesenice z vsakoteden-skimi klubskimi večeri bo nudil Jeseničanom kulturno-vzgojme prireditve. Spričo tako bogatega programa ,je dejavnost klubske komisije . jeseniške Svobode med vsemi odseki najbogatejša. SE ENA NOVA CESTA V drugi polovici tega meseca bodo na svečan način izročili svojemu namenu zgrajeno cesto Ravne—Stiska vas pod Krvavcem. Cesta bo dolga okoli dva in pol kilometra. Dela jzvaja GG Kranj, financira pa se iz gozdnega sklada. - Nova cesta bo za prebivalce te hribovske vasi izredno velikega pomena, saj bodo tako dobili cestno zvezo z ostalim svetom. Velikega pomena pa bo tudi za razvoj turizma in gospodarstva v tem kraju. PRED 20-LETNICO V torek dopoldan je imel odbor za proslavo 20-Ietnice osvebo-ditve v Kranju sejo, na kateri so med drugim razpravljali o pripravah na izvedbo velike proslave 20-letnice osvoboditve, ki W bomo slavili maja prihodnjega leta. Spored praznovanja bo obširen ln zelo pester, zato so deio porazdelili na komisije. a KOSTANJ SLABŠI V teh dneh je dozorel domači kostanj. Prvi kostanjarji so se v gozdovih pojavili v nedeljo, ki jih spričo kmega vremena ni biio malo. Toda kostanja niso kdove kako veliko nabrali, ker je ta še na drevesu in v jezicah. Dokler ne bo slane, bo z nabiranjem bolj težavno. Kostanj je sicer dobro obrodil, toda ?'al;še Vot prejšnja leta. SEJA PREDSEDSTVA ZROP V Kranju je bila seja predsedstva ZROP občine Kranj. Ugotovili so, da je bilo njihovo delo vsestransko uspešno. Zelo delov«« so bile komisija za strokovni pouk, personalna komisija, komisijo za tekmovanja, komisija za tradicije N03 in propagandna. Ugotovili so tudi, da se delo združenja in njegovih komisij odvija po sprejetih sklepih in smernicah, sprejetih na redni letni konferenci. Precej govora je bilo tudi o izvedbi letošnjih občnih zborov KO ZROP in so sklenili, da bodo le-ti od 12. do 21 tega mesc .. Kako popestriti delovne načrte Prosvetna društva ln Svobode, različne sekcije in klubi pričenjajo sezono bolj razgibanega kulturnega ln družabnega življenja. Marsikje so z delom že zastavili, drugod se pripravljajo in prirejajo po-8vete o letošnjem programu dela; velja pa pripomniti, da ponekod ^e niso pričeli niti s pripravami, čeravno nas jesenski čas vse »kupaj priganja k bolj intenzivnem kulturnem, družbeno-političnem h* družabnem življenju. Za) začetek sezone dela je naj- gradiva lahko posluževali pri svo-^nejši pogovor o splošnem kon- jem delu. , Ptu dela, na osnovi katerega Prosvetni servis v Ljubljani jc dr t?10^ sestaviti okvirni ter po- naša centralna ustanova, ki že kl°k G-JŠ* Program za sekcije, nekaj lot razširja bogato publi-u°e in društva. Pri sestavljanju cistično in založniško dejavnost ogramov ciela nam bo v veliko prav za prosvetna društva, za gp111,0^ in orientacijo bogat izbor Svobode, za delavsko univerzo, za se .'va- ki ga izdaja Prosvetni klube itd. Ze četrto leto izdaja 'j rvis iz Ljubljane. Prav o tej de- zanimivo publikaoijo Umetnost in Žen^Sl' Pr>znane ustanove bi kultura, razmnožuje različna gl a s-n v•^Pregovoriti nekaj besed bena dela, dramsko knjižnico, ipa \Slrn kulturno prosvetnim orga- tudi filmske publikacije in po-Zawjam dri vsem, ki bi se tega dobno. Zbirka. Umetnost in kul- tura vključuje v svoj program bogato tematiko s področja glasbe, književnosti, likovne umetnosti, plesa, arhitekture, urbanizma in drugih področij dejavnosti. Izbor je zelo širok in pester, obravnava snovi pa je prilagojena sodobnim potrebam in interesu najširšega kroga ljudi. Prtobčeni teksti so namenjeni za živo in nazorno izvajanje na kult. večerih, glasbenih, likovnih, književnih, filmskih in podobno. Primerno so prilagojeni umetnostni zvrsti, ki ji pripada. Tekstovne izvedbe omenjenih priročnikov je moč ponazarjati s pomočjo sodobnih in komunikacijskih sredstev — z magnetofonskimi posnetki, z diapozitivi, episkopi in s projektorji na ozek trak. — Torej, povsem drugačni sa prijemi za predvajanje umetnostnih zvrsti poslušal- cem, nova pa je tudi metodološka obravnava snovi, obdobij in posameznih umetnikov. Nova oblika je mnogo bolj privlačna,i nazorna in človeku tudi bolj dostopna. — Našteli bi lahko celo vrsto del in priročnikov, ki jih jc doslej izdal ta zavod od glasbene klasike, književnosti do filma, številni priročniki, glasbeni trakovi, diapozitivi so na voljo pri Provetnem servisu, in sicer na-posodo z majhno odškodnino ali pa za prodajo. Nekatere publikacije pa so, žal, razprodane, vendar jih bodo še ponatisnili. Za društva in klube bo gradivo zelo dobrodošlo že pri sestavljanju programa dela, zato se ga je vredno posluževati. Ponekod pa so celo že naročniki na ta gradiva, toda se ga vse premalo poslužujejo. Dramska knjižnica, ki je ustanova, izdaja prav tako že nekaj let, je po izbiri zelo bogata. Zajema domala vse dramske zvrsti klasike in moderne dobe: drame, komedije, mladinske igre. ljudske igre, dela s tematiko NOV. Marsikje so pri sestavi dramskega repertoarja v zadregi — dramska knjižnica Prosvetnega servisa jim bo najbolj zanesljiv in dober svetovalec, ki jim bo veliko pomagal. Prelistati bi bilo potrebno biltene ali kataloge, ki jih občasno izdaja ta ustanova za prosvetna društva in Svobode. Filmske literature izdaja kul-turno-prosvetni zavod v Ljubljani iz leta v leto več. Ta je posebej dobrodošla za filmske klube in filmsko gledališče, koristila pa bo tudi našim šolam, ki uvajajo filmski pouk v svoj program. Bilten Novi filmi izide 10-krat letno in kritično ter informativno obravnava najvrednejše filme "tekoče, ga in prihodnjega sporeda. Publikacija Sedma umetnost zajema teme s področja filmske zgodovine, teorjje in estetike, filmski listi, ki izhajajo občasno, pa služijo kot informacije o filmih za gledalce kakor tudi za filmsko vzgojno delo. In končno izhaja še Mala kinoteka, ki v zvezkih pri- naša poglobljene analize filmov, katerih kopije si je oskrbel Sava film in so na voljo predvsem za študijsko prikazovanje. Za področje glasbe izdaja zavod tudi različna glasbena dela za. vso, zvrsti glasbenega poustvarjali)«. To so zbirk" Zbori, Samospevi. Godbe, Orkestralne skladbe. Popevke in tudi posamične sklad".:;. Vse to bogato gradivo bo veliko pomagalo popestriti naše programe dela. Potrebno pa bo poskrbeti tudi za primerno in kvalitetno izvedbo. — Zavod ima urejeno izposojcvalno službo za vse te publikacije pa tudi za različna ponazorila,, za gledališke rekvizite, kostume, svetlobna telesa, skratka vse, kar potrebujejo foil-turno-prosvetne organizacije in izobraževalne ustanove. Da pa bi bila distribucija lažja in učinkovitejša, .ustanavlja zavod po vsej Sloveniji področne servise. Na Gorenjskem ga imamo v Kranju za spodnji del, pripravljajo pa ga tudi na Jesenicah za radovljiško in jeseniško občino. — J. B. KULTURA • KULTURA * KULTURA • KULTURA • KUfTftPA ~» KUt TURA • KULTURA # KULTURA • KULTURA • KULTI Petje privablja Občni zbori KUD in prosvetnih na) sezone. Torej bodo vsi občni društev v kranjski občini bodo zbori izvedeni do konca tega leta. letos nekoliko prej kakor prejš- Na območju kranjske občine nja leta. Predvidoma bodo kon-" trenutno deluje 25 KUD, prosvet- čani že povsod do 20. decembra. ndh društev, Svobod in 8 samo- Pred leti je bila navada, da so stojnih kulturnih skupin, bili občni zbori pred koncem se- Občtnd zbori bodo morali v pro- zone, t. j. do pomladi, toda to svetna društva vnesti več svežine se ne obnese več. Kulturno-pro- ln načrtnega dela. Vsekakor pa V avli festivalne dvorane na Bledu razstavljata gorenjska slikarja Milan Batista in Henrik Marchel V avli festivalne dvorane razstavljata dva gorenjska slikarja iz Kranja Milan Batista in Henrik Marchel. Omenjena razstava spada žc v čas jesenskega obdobja. Likovna komisija pa bo še pripravila program dela --za prihodnje. Eno prvih prihodnjih razstav bodo priredili v počastitev dneva republike s partizansko grafiko. Milan Batista je znan slikar, grafik, katerega ime in delo že pozna širša slovenska javnost. Na ožjem strokovnem področju pa se je vrsto let ukvarjal tudi z likovno pedagogiko. — To pot se predstavlja na Bledu z nekaj grafikami. V večini njegovih del pozorno gledalčevo oko zasledi do- kaj močne in izrazite elemente čistega intelektualizma. Nekatere grafike (Veli stol, Nedeljsko popoldne, Znanca) nas očitno prevzemajo po domiselnosti dn sproščenosti in nas presenetijo z izvirnostjo idej. Manj sugestivno, da ne rečemo skoraj hladno, pa učinkujejo dela s svojo interpretacijo. Značilno za Batistovo grafično oblikovanje je tehnična dognanost in prefinjenost v merjenju in tehtanju ploskev in likov, vendar vse skupaj s prostorno razporeditvijo učinkuje močno scensko z izrazito » arhitektonsko zasnovo. Navzlic vsem odlikam in učinkovitim prijemom pa ji manjka elemntarnosti nekega svojstvenega poudarka in topline, v čemer bi se izražal ustvarjalcev osebni odnos do obravnavanega predmeta. Potemtakem slonita osnovno izhodišče in končni efekt na precej hladni ,razumski in bolj objektivni osnovi. To je tudi značilno za Batistov oblikovalni stil. Henrik Marchel z ustvarjalnimi prizadevanji prav uspešno išče svoj svet oblikovanja in lasten izraz. Izhodišče njegovega abstraktnega slikarstva je realni svet. To •priča cel ciklus del, v katerih ob-likuje avtor značilne motive ob reki: Znana pokrajina, Ob reki, Zapis ob reki, Sledi reke itd. V teh delih je opaziti, da je avtor vztrajen pri iskanju izraza; to pa ga je že privedlo do uspelih zaključkov in spoznanj. V nekaterih 7. razstave na Bledu: zgoraj delo Henrika Marchela, spodaj Milana Baliste delih je avtorjev oblikovalni slog precej izčiščen dn dognan (Kristalna pokrajina), medtem ko drugod še ni toliko prepričljiv v izrazu. Značilen za njegove prijeme je določen barvni ton, ki na prvi pogled deluje monotono, vendar sam avtor z določenimi tonskimi skalami uspešno slika razpoloženje in specifični svet svojega okolja. Kot kaže, se je dela lotil resno in študijsko, lahko pa zapišemo, da mu ne manjka daru in vztrajnostf. S temi vrlinami pa bo v svojih slikarskih prizadevanjih lahko dosegel še veliko. — J.B. Oblak razstavlja tudi na Jesenicah V mali dvorani delavskega doma so v soboto zvečer odprli slikarsko razstavo akademskega slikarja Poldeta Oblaka, ki je nedavno razstavljal v Kranju, prej pa tudi v Ljubljani in v Beogradu. Razstavljenih 22 del v olju vzbuja med rednimi obiskovalci jeseniških razstav veliko zanimanje in kaže, da bo tokratna razstava akademskega slikarja, ki je končal gimnazijo na Jesenicah, slikarsko akademijo pa v Ljubljani, dobro obiskana. Razstavo je organizirala Svoboda Jesenice, katere likovni odsek DOLI K je izredno delaven, saj je priredil letos že devet tovrstnih razstav. Pravljica in resnica v ilustraciji Pred nekaj dnevi sem prelistaval knjigo pripovedk, ki jih je zbral Lojze Zupane v Škofji Loki in bližnji okolici in jim dal skupen naslov Kamniti most. Pripovedke sem poznal že prej, saj so posamič izhajale v raznih mladinskih listih ali mladinskih prilogah časopisov, nekaj pa tudi v Loških razgledih. Pozoren sem postal na ilustracije v tej knjigi, ki so delo slikarja Gvi-dona Birolle. Te ilustracije pa so tako navezane na Škof jo Loko, na tekst posamezne pripovedke, izžarevajo pravi pravljični čar in se zlivajo s tekstom v tako enovitost, da sem bil ob pregledovanju presenečen. Predvem presenečen, ker poznam vrsto izredno uspelih ilustracij Birolle, ki je znal vdihniti predvsem ilustraciji pripovedk ali pravljic nek poseben mik starinskosti. Znal je dobesedno pravljično risati, v tej knjigi pa je to še stopnjeval. In spomnil sem se, kje je dobil to silo. Te ilustracije so njegov labodji spev, so zadnje ilustracije v njegovem dolgem življenju in delu, zadnji vzdih sMkarja, ki je po svoje opeval školjo Loko v vsem svojem delu in še zadnjic zape! in za ta zadnji spev porabil vse svoje moči. Pred dobrim letom in pol nas je zapustil, toda ne praznih rok. Zbiratelj pripovedk je našel v Ilustratorju najboljše dopolnilo in le 1 koda je, da je ilustracij tako raaio, toda kolikor jih pač J2, so skupaj s pripovedkami majhen spomenik Loki. Samo toliko senj bolel povedati ob knjigi pripovedk Kamniti most izpod peresa Lojzeta Zimanca. A. Pavlovec svetna dejavnost se spričo številnih prireditev, ki so čez leto, ne more več deliti na posamezne sezone, na primer, na zimsko, poletno itd. Sedanji način dela dru- bo osnovna naloga, da bodo le-ta poiskala boljši stik in sodelovanje s poklicnimi gledališkimi in kulturnimi ustanovami, kot so Prešernovo gledališče, Osrednja štev — sodelovanje s tujimi pro- ^jižnica, muzeji dn drugimi, kaj-svelnimi društvi, delo po klubih, ti za uspešnejse delo in poživitev sodelovanje pri raznih proslavah pr0Svetne dejavnosti rta vasi lah-dn praznikih, delo knjižnic in ko mnogo pripomorejo tudi po-drugo — terja od njih, da so de- Mene ustanove. Treba jih je le lovna vse leto. Iz tega razloga se zainteresirati za to oz. poiskati bo v bodoče delo društev omeje- stik z j,jimi. V ta namen se vla-valo na letni koledar in ne več gaj0 tudi zadostna finančna sred-■ stva in zato je škoda, če se ama- terske organizacije ne poslužujejo njihove pomoči. Druga nič manj pomembna ni pevska dejavnost. Opaža se namreč, da število pevskih zborov na območju kranjske občine hitro raste, ne samo po šolah, pač pa tudi pri društvih na podeželju in tudi v mestu. K temu je Nocoj zlata medalja Po krajših počitnicah se bo v jeseniškem gledališču nocoj dvignil zastor. S svečano predstavo vsekakor svoJ delež Prisp.eval,a.. £ Lorcove igre »Dom Bernarde Al be«, s katero so bjli priznani jeseniški gledališčniki na Livarskem festivalu kot najboljši gledališčniki — amaterji v Jugoslaviji, bodo pričeli letošnjo sezono. Otvoritvena predstava bo to-ljko važnejša, ker pričenja z njo gledališče »Tone čufar« na Jesenicah svojo dvajseto sezono in ker bo med predstavo podeljena na festivalu amaterskih gledaliških skupin Jugoslavije pri-borjena Zlata medalja. Svečana otvoritev jubilejne sezone in najvišje odlikovanje pa ne sme biti le praznik gledališča in njihovega osebja, marveč praz- di Glasbena šola v Kranju, ki Je Ustanovila svoj oddelek za pevo-vodje. Vsekakor pa je za petje vse večje zanimanje pri občanih samih, zato bo za njihov, predvsem kvalitetnejši razvoj, treba še večje pozornosti in pomoči. Prav pevski zbori v zadnjem času na vseh prireditvah in proslavah poživljajo kulturne sporede Umelna obrt v Prešernovi hiši V galeriji Prešernove hiše v ni k vseh Jesenic. Svečane uprizo- Kranju je od prvega do petnaj- ritve »Dom Bernarde Albe« in svečane podelitve naj bi se poleg stalnih obiskovalcev udeležili tudi občasni in poleg okrajnih, republiških in zveznih predstavnikov kulturne dejavnosti tudi predstavniki jeseniške kulturne in družbeno politične dejavnosti. Po svečani predstavi v gledališču bosta priredila ansambel narodnih plesov in komorni zbor jeseniške Svobode odlikovancem in gostom v Kazini kratek kulturni spored. Prešernov zbor za jubilej stega oktobra zanimiva razstava umetnega kovaštva, izdelkov 1* keramike in kopij znamenitih slikarskih mojstrov. Razstavljajo trije avtorji: Jože Bertoncelj iz. Kamne gorice t uspelimi oblikovnimi produkti iz umetnega kovaštva, sestri Darinka in Marija Bajec iz Radovljice pa: prva s kopijami starih mojstrov, druga pa z dokai pestrimi poizkusi uporabne keramične umetne obrti. S Bertoncljevi svečniki, obraz', posode in ostali predmeti kažejo avtorjevo dolgoletno veščino f oblikovanju stare, a žal že umirajoče obrti. V njih se zrcali av- torjeva prizadetost, ki se bistveno razlikuje od hladne in včasih V soboto zvečer je imel pevski odbijajoče masovne produkcije zbor »Franceta Prešerna« iz Kra- tovrstnih predmetov. Je eden tinja občni zbor, ki je dobro uspel, stih redkih mojstrov, ki uspevalo Prihodnje leto bo zbor proslav- ohraniti ton starega, kljuib neka-ljal 20-letnico svojega obstoja in ter™ modernim prijemom. In bo v ta namen organiziral neka- tem Je njegova vrednost, tere pomembnejše koncerte in S stilom in materialom nasprot-druge prireditve. Proslava te ob- na- a prav tako zanimiva nastopa letnice bo povezana z vsejugoslo- Marija Bajec. Poslužuje se doKaj Vanskim praznovanjem ob 20-let- raznovrstnih tehnik. Njeni kera-nici osvoboditve zato bo ' imel micni krožniki, izdelani v engoBU. Prešernov zbor polne roke dela 7- nadglazurnim slikanjem, prera-tudi na prireditvah te obletnice. ščaio zgolj dekorativnosL P«v tako kot vsi ostali izdelki. ■K-0*'-posebnost naj omenim Ploščo s pticami, delano v tehniki »coquu-le d'euf« — jajčna lupina v laku in pa Ploščo z risbami, izdelano v tehniki »japonski lak«. Pri nic" nih izdelkih je najbe-lj značilna Da njihov pevski zbor ne bi mehka, razdrobljena poteza, ki ne-čez čas sjagniral, ker trenutno hote spominja na stare japonske Kakšne uspehe je ta zbor dosegel pod vodstvom dirigenta Petra Liparja v času svojega obstoja, ni potrebno posebej poudarjati, saj ga poznajo ne samo v domovini, pač ~pa tudi v inozemstvu. nima v svojem sestavu več mlaj Šib. pevcev in pevk, so govorili tudi o tem, da bo v prihodnje treba k sodelovanju privabiti tudi mlajše kadre. mojstre — vendar ne z izčiščeno linijo, ki jo uporablja, marveč s tipično japonskim montažnim^ pristopom k risbi. Drago Višic -V -V . MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA »Treba bo prebrati in si najti kakršnokoli donosnejšo službo« Tako je sklenila in se napotila v Zavod sv. Nikolaja, ki Je skrbel za družabno življenje slovenskih deklet in jim pomagal iskati zaposlitev. V tem zavodu je bila zaposlena Virginija, doma nekje s Kobariškega. Poznala jo je in je zato upala, da ji b') priskrbela kako donosnejšo zaposlitev. Najraje bi se Zaposlila pri kaki šivilji, ki bi ji delo plačevala boljše kakor konfekcijsko podjetje na Via barierra vechia, Virginija pa ji jc rekla, da take š'vilje v vsem Trstu ni in da so mnogo bolje plačane služkinje pri bogatih družinah kakor najboljše šiviljske pomočnice v mestu. Naj postane zopel služk nja, je b';la malce razočarana. »Morda se bo kmalu našlo še kaj drugega*« je rekla VirgTJi'ja in ji obljubila, da jo bo takoj obvestila, ko bo našla kako dobro mesto. In res jo je že čez nekaj dni obvestila, da družina generala Bacha išče slovensko sobarico. »Gosposka hrana, stanov; rje m še pet goldinarjev zaslužka. Pomisli,« je poudarila, »celih pet goldinarjev lahko sleherni mesec prihraniš". Priznati moraš) da kaj takega doslej nisi mogla.« »To je res.« jc Slefanka priznala in ponudbo sprejela. General Bach se je šele pred nedavnim preselil iz. Zagreba. Njegova soproga je bila Hrvatica, a tega ni nikoli izdala. Tudi hčerke in sin, ki je bi že poročnik, so znali hrvaško, a so med teboj govorili samo nemško. Gospa je Stefa.nki razkazala stanovanje, Bilo je pet velikih sob, pravih soban, opremljenih s težkim pohištvom in dragocenimi Zavesami. Tla Š6 bila počrnjena z mehkimi tepihi, vezenimi s čudovitimi vzorci. V gospodovi in gospejmi spalnici je nad posteljo gledala iz zlatega okvira velika oljnata podoba ležeče gole žene. Deki ška soba je bila polna svetlobe. Tri svetlo pobarvane postelje, pregrnjene z brokatnimi odejami, .omarice z raznimi kipci, lepo-I 'na m žica z li.špom pred zrcalom v obliki velike pahljačaste školjke, zlati okviri s s';kami barvitih sončnih pokrajin, vse to je treih hčerkam generala Bacha, starim od šestnajst do dvajset let, delalo v tej sobi prijetno. Soba poročnika je bila skromnejša. Steno ie krasila podoba cesarja v vojaški uniformi na konju in pod njo dvoje prckrižrnih rapirjev. Podobna je bila generalovi detevni sobi, le da je v tej visel na steni velik zemljevid Avstro-Ogrske. Največja soba je bil salon, ki so ga velika stenska zrcala ob stenah delala na videz še večjega in razkošnejšega. Dvoje težkih kristalnih lestencev je viselo s stropa. Dvoje dolgh miz, postavljenih v kotu ob dveh stenah v obliki črke L, s fotelji, klavir, podobe in zavese, parket, o katerem je rekla gospa, da ga bo treba vsak dan zdrgniti in zloščiti, da bo kakor zrcalo, vse je govorilo o razkošju. Potem ji je pokazala majhno sobico s preprosto posteljo, enim samim slo'om in omaro in rekla, da je to, odslej njena soba. Bila je srečna, ko je videla, da je v njej še toliko prostora, da bo lahko vanjo postavila šivalni stroj, kar ji je gospa dovolila. Ko bo prosta, bo lahko, tu šivala in pisala pisma Marku, jc mislila. Toda že naslednje dni je vedela, da ne bo imela časa ne za šivanje ne za pisanje dolgih pisem fantu. Stepavanje preprog, čišćenje in loščenje parketa, pospravljanje sob, delo od jutra do večera jp je utrujalo, da si že čez nekaj tednov ni želela drugega, kakor da bi se lahko odpočila in spala. Iz tedna v teden se je čutila slabotncjša in čistih pet goldinarjev, ki jih je vsak mesec zaslužila, je bilo krvavo zasluženih. Večkrat se ie je od utrujenosti lolevala ornedlevica, dokler ni čutila, da se je njeno zdravje močno zrahljalo in da takega dela ne bo več zmogla. Napori so bili za njeno nežno dekliško telo prenaporni. Vseeno pa ji ni kazalo drugega, tla vztraja in ostane tu toliko časa, dokler ne poravna obrokov in si prihrani denar za balo, brez katere se ni hotela poročiti. Delala je. Trdo delala, da sprva ni niti opazila, da prihajajo Markova pisma vedno poredkeje. Tudi sama mu ni mogla pisati tolikokrat, kakor mu je prvi čas po njegovem odhodu iz Trsta. Tega se je zavedla šele v začetku decembra, ko je zbolela in je morala zaradi bolezni zapustiti svoje mesto drugi sobarici. Takrat m« je pisala, da gre za nekaj časa domov, na pomlad pa si bo poiskala službo nekje v njegovi bližini. Ni mu hotela pisati, da je bolna, niti tega, da je morala prodati šivalni stroj, če je hotela poravnati zapadle obroke in tako priti do nekaj denarja, ki ga je potrebovala, ker se ni hotela vrniti domov brez nič. Burja je pilila morje, ko se je vračala v svoj gorski svet. »Moj bog, kakšna pa si,« jo Je zaskrbljeno pogledala mati. »Zbolela sem, a mislim, da se bom kmalu pozdravila. Prihranila sem nekaj in zato vam ne bo treba skrbeti zame, a pomladi zopet pojdem,« je rekla. Minila je zima. Veter, ki je vel z one strani italijanske me.le' ki je bila nedaleč od Borjane dn ločila Breginjski kot od Benečije« je že dišal po pomladi. Brata sta delala pri novi železnici, oče pa se je odpravljal na pot v Aspang. Z njim se je odpravila tudi fanka. Odpeljala sta se proti Štajerski, dokler se na nekem žele?" niškem križišču nista poslovila. Oče se je odpeljal proti -severu, bna proti vzhodu v Radgono, kjer je našla zaposlitev v Mikelije^ trgovini s sadjem in zelenjavo. Ko se je vračala z Markom, je za~ čutila, da še ji zdi popolnoma drugačen, kakor se ji je zdel lani Trstu. »Drugačen jc poslal,« je ugotovila. Obljubljal jI je sestanke potem pa se skoro .vselej izgovoril, da je službeno zadržan. Ni več govoril o prihodnosti in o poroki, dokler ji nekega dne ni kel, da ne ve, ali jo še ljubi tako, kakor jo je ljubil. Ni jo zabolelo, ko je slišala njegove besede. Tudi njena čustva do njega so se, sama ne ve zakaj,ohladila. Ko bi on ne izrazil p1^ dvoma o svoji ljubezni, bi ga morda izrazila o svoji sama. »Težko mi je, ker si pustila dobro službo v Trstu in /ara mene prišla sem,« ja ranil njen ponos. »Nisem prišla zaradi tebe«, je rekla in mu povedala, da jc P Mikehju že odpovedala in da bo odšla drugam. Mati oglasi - »glasi. Prodam staro pohištvo (mize, omare, postelje), 3 trodelna kompletna, malo rabljena okna ln oddam garažo. Naslov v oglasnem oddelku , N 4215 Prodam plške ln pohance. Marija Stern, Kokrica 176, Kranj 4265 Prodam bobrovec opeko ln v dobrem stanju desni vzidljlv štedilnik. Britof 11, Kranj 4269 Prodam skobeljni »troj. Stra-mnj 60, Naklo » 4270 Prodam NSU Prlmo, tudi na Č«k. Naslov v oglasnem oddelku 4300 Prodam trofaoml števec. Kocja-nova 14, Kranj 4310 v Prodam strešno opeko, bobrovec, borove zavite stopnice, opornike— punte m spredeno žimo za posteljne vložke Sp. Brniki 62, Cerklje 4311 Prodam zaradi selitve klavir po nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku 4312 Prodam dva prašiča, čez 100 kg težka. Olševek 52, Preddvor 4313 Prodam strešno opeko — bobrovec, okna, vrata, kmečki štedilnik ln »grušt«, vse rabljeno. Stane Sandulovič, Zlato polje 13 a, Kranj 4314 Prodam nov šivalni stroj za 2*% popusta. Ogled pri Omcjcu, Kranj, Cesta Iva Slavca 2 4315 Prodam štedilnik v dobrem •tanju. Zg. Duplje 20 4316 Prodam dve. palmi. Naslov v °2lasnem oddelku 4317 Ugodno prodam prašiča ln bikca za dopitanje. Velesovo 31, Cerklje 4318 Prodam dvosedežnl moped T-12. Zg. Duplje 41 4319 Prodam usnjeno motorsko obleko in suknjo. Franc Močnik, Po-ženik 32, Cerklje 4320 Prodam rabljene deske ln punte za gradnjo hiše. Francka Dolenc, Šenčur 183 4321 Po zelo nizki ceni prodam sobno pohištvo, dam tudi na ček ln moped švrčo. Tepina, Savska loka 10, Kranj 4322 Prodam dva prašiča za pitanje. Franc Brezar, Sr. vas 29, Šenčur 4323 Kmetijska zadruga »JELOVICA« RADOVLJICA razpisuje prosto delovno mesto UPRAVNIKA obrata lastne proizvodnje. Pogoj za sprejem je diplomirani ing. agronom z daljšo prakso. Ponudbe pošljite najkasneje do 20.10.1964. Prodam krznen plašč. Vprašati šipad, Kranj 4324 Ugodno prodam kratki klavir. Peter škrjanc, Kidričeva 17, Kranj • 4325 Prodam rabljeno kuhinjsko opravo. Janez Bertoncelj, Suha bi. 111, šk.Loka 4326 Prodam televizor z anteno za 130.000 din tudi na ček. Sp. Duplje 74 4327 Prodam plemenskega merjasca, težkega 80 kg. Strahinj 69, Naklo 4328 Prodam otroški voziček in 2 m1 Prodam 5 gum za Volkswagen. drv. Kokrica 110, Kranj 4341 Naslov v oglasnem oddelku pod »Škofja Loka« 4342 Prodam 600 komadov žlindrine in- 600 kom. betonskih votlakov 40 X 20 x 23 ter 300 monte 12 — Jereb Tone, Ljubljanska 39, na Žagi, Drulovka 4343 Prodam Vespo v nevoznem stanju tip 54. Naslov-v oglasnenr oddelku 4344 Prodam mlado kravo in zimska Jabolka., Voglje 85, Šenčur 4345 ProdfJm dva prašiča težka 60 — 70 kg. Dvorjc 40, Cerklje 4346 RAZPRODAJA Valilnica v Naklem pri Kranju razprodaja ob koncu va-lilne sezone plemenske plške (jar-Čke) pasme Leghorn v starosti do treh mesecev po zelo ugodni ceni. KZ — NAKLO Valilnica Kokra Kranj za jesen in zimo Damska, moška in otroška konfekcija, blago za zimske plašče in obleke, vse vrste spodnjega perila, volnene in "V . w prešite odeje. Odobravamo potrošniško posojilo. Blagovnica Kokra, Kranj Zahvala Ob smrti našega dragega ata FRANCA STRLIČA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, ga spremili na zadnji poti ter mu poklonili toliko vencev in cvetja. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Berndku, dr. Poljanšku in sestri Darinki za nesebično pomoč in skrb. Zahvaljujemo se tudi vsemu zdravstvenemu in strežnemu osebju v Zireh in na kirurgični kliniki v Ljubljani. Lepa hvala g. župniku Starmanu, gasilcem in godbi za spremstvo na'njegovi zadnji poti. Prisrčno zahvalo smo dolžni sosedom in vsem ostalim, ki so nam pomagali med časom njegove hude bolezni in ob smrti. Žalujoči: žena ln sinovi z družinami Žiri, Podbrezje, Toronto, 6. oktobra 1964 Zahvala Ob nenadni smrti našega brata, strica LOJZETA PLESTENJAKA-SREČA rez. poročnika se iskreno zahvaljujemo organizacijam ZB Bitnje/ Zabnica in Kranj ter tovarnama Iskra in Sava za spremstvo pri pogrebu. Enako zahvalo smo dolžni zdravniku dr. Janezu Bajželjnu, ki mu je nudil zdravniško pomoč. Vsem njegovim tovarišem so-borcem za poklonjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti prav lepa hvala. Govornikom za ganljive poslovilne besede in pevcem Svobode St razišče najlepša hvala. Žalujoči sestre in bratje Kranj, 10. 10. 1964 Obletnica 6. 10. 1963 - 9. 10. 1964 V globoki žalosti in bolečinah na£ih src je minilo leto dni, ko je omahnil smrtno ponesrečen v cvetu življenja naš ljubljeni sin jn brat JAKA MALOVRH Jaka! Lepo je bilo življenje^ dokler si bil ti pri nas. Zdaj pa je naš dom pust in prazen. Ni te več nazaj. Zakaj? Zgodila se ti je krivica. Bil si junak, poštenjak. Takega te imamo v naših srcih mi in vsi, ki so te poznali. Ob tej obletnici se zahvaljujemo vsem, ki so bili in so nam še danes ob strani v tej neutolažljivi žalosti. Ohranimo ga v večnem spominu! Neutolažljivi Slibrnovl Prebačovo, 9. oktobra 1964 Prodam plemenskega vola ln 7 mesecev brejo kravo. Dvorje 7, Cerklje 4347 Prodam kompletno otroško posteljico. Novak Vili, Kranj, Planina 23 4348 Ugodno prodam klavir, manjši. Repinc, Koroška 10, Kranj. Ogled popoldan 4349 to- V centru Bleda ali bližnji okolici kupim parcelo, po možnosti že z gradbenim dovoljenjem ali starejšo hišo, primerno za prometno obrt. Naslov v oglasnem oddelku pod »Gotovina« 4276 Kupim kletno okno. Stošiče-va 21/1, Kranj 4339 n U ju vi* Honorarnega HIŠNIKA — KURJAČA sprejme Zavod za organizacijo dela Kranj, Prešernova 11. Podrobnosti so razvidne v avli Zavoda, Prešernova 11. DELAVSKA UNIVERZA KRANJ IN OSREDNJI FILMSKI KLUB KRANJ Organizirata FILMSKO ŠOLO Pričetek 14. oktobra 1964 Prijave in pojasnila daje delavska univerza Kranj, v četrtek 8. oktobra in v ponedeljek, 12. oktobra od 10. do 16. ure, v prostorih delavske univerze Kranj, Cesta Staneta Žagarja 1, telefon 22-43 Kupim avto Fiat 750 ali Volks- vvagen, dobro ohranjen za gotovino. Ponudbe pod »Takoj — avto« 429.3 Kupim dobro ohranjeno otroško posteljico s predalom. Naslov v oglasnem oddelku 4337 Kupim rabljeni žimnici. Naslov v oglasnem oddelku 4338 Kupim dvosobno stanovanje do 4. km oddaljeno od železniške postaje Kranj. Ponudbe pod »Nujno« . 4340 NOVO! NOVO! V novo odprto trgovino Jugoplastike v Kranju, Titov trg 25, so prispeli konfekcijski izdelki v bogati izbiri: suknje, vetrovke, dežni plašči, dežne 'pelerine za šolsko mladino, moške hlače in drugo. Obiščite novo prodajamo in prepričajte se o bogatem izboru o in kvalitetni izdelavi. 4329 Pozivam osebo, ki ml Je v frgo-vlnl Slovenija Sport Kranj vzela denarnico z dokumenti, naj mi vrne vsaj dokumente. K. A. 4330 Razpisna komisija pri Osnovni šoli Jezersko razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Pogoji: 1. Učitelj osnovne šole s strokovnTm izpitom in s petletno prakso v učno-vzgojnem delu. Razpis velja 15 dni od dneva objave. Prošnje sprejema razpisna komisija pri osnovni šoli Jezersko. Razpisna komisija Kadrovska komisija CENTRA SLEPIH ŠK.LOKA razpisuje delovno mesto Vzgojitelja-ice v oddelku za poklicno usposabljanje slepih in slabovidnih oseb z rednim delom v popoldanskem času. Pogoj: Tiflopedagog z dveletno prakso ali učitelj s petletno prakso. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi oselv nih dohodkov. S stanovanjem zavod ne razpolaga. ^ Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnje z navedbo dosedanje zaposlitve in dokazili o strokovnosti sprejema uprava zavoda. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Klimatsko zdravilišče »SONJA MARINKOVIč« MOJSTRANA bo dne 14. 10. 1964 od 8. do 14. ure razprodaj alo že rabljene odeje-deke. Prednost do nakupa ima družbeni sektor, drugi dan po razprodaji pa tudi zasebniki OBRTNO PODJETJE »Kamnoseštvo« cementni izdelki in pečarstvo KRANJ sprejme Pisarniška za vodenje blagajne in materiala Zaželeno znanje strojepisja. Osebni dohodki po pravilniku o osebnih dohodkih. Nastop službe lahko že s 15. oktobrom 1964. Prošnje pošljite na upravo podjetja Kranj — Koroška 47 Osmrtnica Za vedno je odšel tragično od nas tovariš MARJAN VOLK Rezervni ulic r, dan ZB, ZK, prijatelj naših pionirjev. Pogreb dragega tovariša bo dne 11. X., v nedeljo ob 16. uri v Kranju. Organizacila ZB, ZROP, ZK ln SZDL Zlato polje ra* ,n t,9ka cp »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči UrSr" NB v Kranlu 607-11-1-135. Telefoni: glavni In odgovorni ROO urednlStvo in "Prava 21-90, ,24-75, 28-97. Naročnina: letno bot rneseCno HO dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, so-*a ° dln* MaI1 °8'asl 13 naročnike 20, za nenaročnlke 30 din bese-• Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. Obletnica Najbolj žalostni dnevi so odkar je 8. oktobra 1963 prenehalo biti zlato srce mojega nenadomestljivega moža in skrbnega očeta ' * DRAGOTA KRIŽNARJA iz Preddvora Bolno je odjeknila vest v mojem srcu in grenke solze so orosile moje lice, ko sem v bolnici zvedela resnico,• da je mnogo in mnogo prezgodaj ugasnilo tvoje mlado življenje, Čeravno Ti jc bila življenjska pot'posuta samo s trnjem in težavami. Ljubi moj Drago, toliko moči, sil in ljubezni je bilo v tebi, hotel in želel si nam ustvariti nov, srečnejši dom. V gorah, doma in v vrtu si nam pa zapustil neizbrisne spomine na tvoja velika dela. Drago moj, globok si bil, vsakdo te ni razumel. Gore so naju zbližale, te ostanejo večne. Ponosno in iz spoštljive oddaljenosti zro na tvoj prerani dom vsi tisti vrhovi, pri katerih sva bila tolikokrat v gosteh. Bil si vzoren lovec, zvest planinec in velik ljubitelj svoje družine. Zato je pa tvoja izguba še bolj skeleča. Vsak dan bolj te pogrešamo, sinova pri vzgoji, ki si ju nadvse ljubil in jima bil skrben in vzgleden oče. A kaj, ko sile narave niso v naših rokah. Vse je bilo storjeno, vse preizkušeno, tvoje mlado življenje pa je moralo usahniti. Ob mnogo preranem mladem grobu so se/častno poslovili tvoji lovci, sodelavci', sorodniki, prijatelji in znanci od vsepovsod. Zagrnila te je 'zemlja in zasulo cvetje, samo tvoje plemenito srce pa živi še svetlejše j/n mogočnejše med nami. Vsem, ki ste nam v tem hudem letu stali ob strani, nudili pomoč in obiskovali njegov prerani dom in ga ohranili v lepem spominu, naša iskrena hvala. Posebno zahvalo smo dolžni sindikatu tovarne Iskra in sodelavcem orodjarne za izkazano čast in pomoč v hudih dneh. Žalujoča žena Urška sinova Drago in Joško H H! JIH GIBDflmO Ljubezen na kraju sveta italijanski film režija — Gian-Maria Scotese igrajo — Fausto Tozzi, Dominique VVilms Ljubezen na kraju sveta je eden tistih filmov, katerega prozornost dovoli vpogled prav v njegovo drobovje. Nasilno konstruirana dramatičnost in primitivno izražanje nazorno razprostreta pred nami najskromnejše zakone filmske logike. Ne z njihovo smotrno uporabo, pač pa zaradi odsotnosti filmske prepričljivosti, nam delo ostane v spominu kot primer: kako je grajena melodrama. Prva slabost filma je njegov scenarij. Slaboumni dialogi s svojo prisotnostjo zaradi ambiciozne »poetičnosti« motijo akcijski značaj dela, tembolj, ker je z njim v nasprotju tudi nedomisetea režija in amatersko.obnašanje igralcev. Pri tem pa zares navdihnje- V okolici Vodovodnega stolpa ali Partizanski cesti iščem garažo. Plačam pol leta vnaprej. Ponudbe pod »4.000« 4331 Mlad fant v majici in kratkih hlačah, mi jc odpeljal moško kolo v nedeljo 4. 10. ob 11. uri dop. iz Podbrežij. Ogrodje je zelene barve, ostalo Je kromano. Odpeljal se je skozi Zvirče proti Kranju. Kdor ga izsledi, naj proti nagradi sporoči Jožetu Fistru, Bistrica 20, Duplje 4332 Prekllcujem avtobusno vozovnico Kranj — Hrastje na ime Slavka Bajt, Hrastje 31, Kranj 4333 Enosobno stanovanje zamenjam za dvosobnega. Ponudbe pod »dobra nagrada« 4334 Preklrcujem avtobusno vozovnico št. 26339 Zabnica — Kranj, na ime Milka Vilfan 4335 Oddam sobo z dvema postelje-ma. Naslov v oglasnem oddelku 4350 Iščem gospodinjsko pomočnico. Hrana h* stanovanje preskrbljeno. Erna Bevc, Mavčiče št. 57. p. Smlednik 4336 KUD v ZALOGU priredi v nedeljo, 11. oktobra 1964, ob 15. uri »Plesni venček. na kamera spretno (tudi v barvah domiselno) skoraj dokumentarno (predvsem na začetku) beleži zelo fotogenično argentinsko pokrajino. Morda prav zaradi filmske fotografije (saj je slika zelo očiten filmski element) strpno čakamo vsestranskega zaključka. Mimogrede: verjetno je realistična scena končnega streljanja ob ostalih šablonskih rešitvah povsem slučajno tako nova in edino zanimiva. Guliverjeva potovanja Film j: Rogošio 18. mesto, Kičo-vič 29 mesto, 200 m prsno: Peri-šič 16 mesto, 200 m metuljček: Rogošič 27. mesto, Radon j ič 34. mesto, 100 m hrbtno: Dorčič 24. mesto, 4x200 m prosto: 13, mesto. ROKOBORBA: Uvrstitev Jugoslovanov — muš-Ja kategorija: Vukov 7. mesto, bantam: Dora 9. mesto, welter: Horvat 4. mesto, peresna: Galo-šin 24. do 25. mesto, lahka: Marti-novič 2. mesto — srebrna medalja. JADRANJE Uvrstitev Jugoslovanov — Zvezda: Fafangel in Kosmina 8. mesto. Finn: Pivčevič 10. mesto. STRELJANJE Uvrstitev Jugoslovanov — vojaška puška: Čuk 23. mesto, Groz-danovič 27. mesto, malokalibrska-trostav: Stojano^ič 21. mesto, Lončar 37. mesto, pištola: Umek 22. mesto, Ničič 29. mesto. BOKS Uvrstitev Jugoslovanov — peresna: Paunovič 17. do 31. mesto, welter: Kelava 17. do 32. mesto, polsrednja: JakovljeviČ 17, do 23. mesto, težka: Sretenovič 5. do 8. i mesto. i Športne prireditve Atletsko prvenstvo v Škof ji loki NOGOMET — Kranj, igrišče V V organizaciji šolskega šport- 800 m: Mohorič (zel.) 2:11,4, pionirke — 60 m: Osovnikar: 9,0, Športnem parku, jutri ob 15.uri nega društva Janez Peternelj z 400 m: Florjančič (TVD) 56,0 400m: Celeč (Trata) 74,4, žogica: prvenstvena tekma SNL Triglav: gimnazije v Škol ji Loki in ObZTK 1500 m: Oblak (Gor. vas) 4:25,0., Osovnikar (Trata) 40,50 m, viš.: Celje; ob 13.30 predtekma mla- Sl$of ja Loka je bilo v nedeljo na daljina: Florjančič (TVD) 5,55, Krži.šnik (Gor. yas) 110, dalj.: Foj- igrišču v Puštalu občinsko pr- višina: Krelj (JP) 145, krogla: kar (M. r) 3,71,; mlajše mladinke — venstvo v atletiki. Precejšnje Ste- Strojan (JP) 13,20; člani — 100 m: 100 m: Demšar (JP) 16,4, 400 m: vilo nastopajočih je bilo razdelje- Kalan (Zel.) 12,0, 400 m: Kofler Prevodnik (JP) 79,2, daljina: Dcm- nih v 9 skupin (5, moški in 4 v (Zel.) 53,3, 1500 m:. Kofler (Zel.) Sar (JP) 3,41, višina: Štiglic (JP) ženski konkurenci). Pohvaliti ve- 4:14,0, daljina: Eržen (TVD) 5,95, 120, krogla: Si iglic (JP) 9,20, sta- l.ja prizadevne organizatorje, saj višina: Gartncr (Selca) 155, kro- reiše mladinke — 100 m: Mohorič je tekmovanje potekalo brez za- gla: Grašič (St. L.) 13,42, 4x (JP) 14,4 . 600 m: Skarabot (JP) stojev in v najlepšem redu, naj- 100 m: Železniki 48,0. 1:55.8, višina: Primožič (JP) 125, boljšim trem v posameznih disci- Mlajše pionirke — 60 m: Šenica djaljlr*: Zakotnik (JP) 3,61, kro- (Mr. r) 9,8, žogica: Šušteršič : Fojkar (JP) 710, 4 < 100 m: r) 32,00 m, višina: Pire (M. r) 105, SSD Janez Peternelj 59,0. daljina: Mrak (M. r) 3,45; starej. M. Kuralt plinah pa so podelili diplome. REZULTATI: ml. pion.60m: šif-rer (Ml. rod) 9,5 višina: Trdina (M/r.) 130, žogica: Jeras (M. r.) 48,15 m, daljina: Jeras (M. r) 3,74, 400 m: Križnar (Trata) 69,4; starejši pionirji — krogla: Berčič (M. r) 10,70 daljina: Cuš (M.r) 4,34, višina: Hafner in Berčič (oba M. r) 135 , 60 m: Kržišnik Martelanc spet prvak Tiirk 2565, dincev. Škofja Loka, igrišče v Puštalu, jutri ob 15.30 prvenstvena tekma SCL —-zahod Škofja Loka S Svoboda; predtekma mladincev ob 14. uri. Gorenjska liga (jutri) — Kranj, igrišče v Športnem parku ob '). uii Triglav B : Trbojc — Pia* nirji, ob 10. uri Triglav B : Trbojc — člani; Kranj, igrišče v Stra-žišču, ob 9. uri Kranj : Jesenice — pionirji, ob 10. uri Kranj I J* senico. — člani; Šenčur, ob- 10- uri Svoboda : Naklo — člani; Lesce, ob 15. uri Prešeren : Ze.lez.niki člani; Preddvor, ob 10. uri Preddvor : Visoko — člani; Tržič, ob 9.30 Tržič : Triglav-A — piom t: Na kegljišču Triglava je bilo Rezultati: Martelanc 2666 (M.r) 9,0, 600 m: Kalan Tirata) v sredo končano prvenstvo Kranja 2618, Kordež 2600, Ambrož!., 1:34,2, mlajši mladinci-višina: Po- v kegljanju na katerem je nasto- J. Rogeli 2486, M Rogelj 2486, An- yjS0J0 c/ uii Visoko 'svobo- gačar (Vajenska) 145, 100 m: Na- ,° ekmovalcev. Vekralm pr- tol.č 2480, Jereb 2456, Česen 2451, T 'Sl^ r,i, 13. uri stran (JP) 13 6 1000 m- Šraj (Vaj) vak v,ado Martelanc je bil tokrat Ziberna 2408 kegljev itd. 2:45,5, 400 m:' Mam (JP) 59,7, da- naiboIiši v 600 lučajih podrl Mina: Marn (JP) 4,67, krogla: Maglica (JP) 7,35; starejši mladmci-100 m: Florjančič (TVD) 12,2, KOLESARSTVO Uvrstitev Jugoslovanov — cestna dirka na kronometer: Zirovnik 8. niesto, Levačič in Valčič 12. do 41. mesto, Baje 69. mesto. SABLJANJE Uvrstitev Jugoslovanov — sablja: Vasin 26. do 30 mestd, floret: Jef-timijades 28. do 30. mesto. TELOVADBA Uvrstitev Jugoslovanov — moški skupno: Cerar 8. mesto, Petrovič 39. mesto, Caklec 59. mesto, Lekič 66. mesto, Markulin 71. mesto, Gagič 87. mesto; posamezna orodja — drog: Cerar 5. do 6. mesto, konj: Cerar y7,' mesto, bradlja: Cerar 13. do 14. mesto, prosta vaja: Cerar 17. mesto. Ženske posamezno: Kočiš 42. mesto, Bibič 47. mesto,' Pogačnik 78. mesto. VATERPOLO ., Jugoslovani v Rimu niso uspeli ponoviti uspeha iz prejšnjih olimpijskih iger, kljub temu da so premagali svoje stare nasprotnike Madžare. Rezultati — Italija : Jugoslavi ia 2:1, SZ : Jugoslavi ia 4:3, Jugoslavija : Madžarska 2:1. Vrstni red: 1. Italija, 2. Soviet-ska zveza, 3. Madžarska, 4. Jugoslavija, 5. Romunija, 6. Nemčija. VESLANJE Jugoslovanski dvoiec brez krmarja je osvojil 6. mesto. KOŠARKA R-Jzu'tat' Ju^s'nvanov — ČSSR : Jiito^v'-'i 76-64, .Tugos1p"Ma : Bolgar''* "6 : 62, Jugoslavija : Fran. cija 63:62. Vrstni re<»: 1. ZDA, 7. Sovjetska 7'"-»a, 3. Brazdiia. 4. T t r>1 i' a, 5 CSCP. 6 .Tt-goslavija, 7. Polj-sk*. 8. Uruqvnj. NOjTiOOfEflr Trva Ti'nta meclaM* 7» nn^o re-nr,^.^nC(1 pn na0rpn,xpn«»m rp/ ziilt'Uu v p^da';šku z T t a 1 i j o (1:1) se je ,Tugoslav:;a uvrstMa v finale z žrebom, V finalu jc Jugosla-v ia premagala Dansko s 3:1 (2:0). - / Vrs+ni red: 1. Jugoslavija. 2. Dan-, ska, 3. Madžarska,, 4. Italija. j * Prihodnjič: Olimpijske medalje JANEZ SLABE Gorenjska , nogometna liga Pionirji v dveh ligah v 600 2666 kegljev (povprečje 889) Po 400 lučajih, ki so veljali za prvenstvo v okviru jugoslovanskih športnih iger, je bil v vodstvu Jože Turk z dvema keglic-ma prednosti. Rut ini rani Martelanc pa je v zadnjem nasLopu podrl 905 kegljev in s tem kar za 48 kegljev usel Turku, ki je v zadnjih 200 lučajih dosegel le povprečen rezultat. Najboljši rezultat v enem nasto- Odbojkarji Šenčurja gorenjski prvaki Na gorenjskem odbojkarskem nrvenstvu, ki je bik) v nedeljo na Bledu, je nastopilo 7 moštev. Najprej SO tekmovali v dveh skupinah, nato pa v finalu. V odločilni tekmi za pivo mesto jc Šenčur premagal Kropo z rezultatom -2:0 REZULTATI: I. skupina +- Leto: šnje pionirsko Gorenjske v nogometu je razde l.ieno v dve ligi zaradi razveseljivo velikega števila moštev. Po četrtem kolu sta na pivih mestih Tržič in Železniki. \ I. SKUPINA Rezultati 4. kola Jesenice : Triglav A 3:1 (2:0) Podbrezje : Prešeren 0:1 (0:0) Tržič : Naklo 5:1 (2:0) pu je dosegel Kordež, ki je zadnji Kamna gorica : Gimnazija Jeseni- dan podil 914. kegljev. Zaradi slab- rc 2:1, Kropa : Radovljica 2;0, ših rezultatov v prvih nastopih pa Radovljica S Kamna gorica 2:1, je uspel le prehiteti AmbrOžiča in Radovljica : Gimnazija Jesenice se uvrstiti na 3. mesto. Boljše re- 2:0, Gimnazija Jesenice i Kropa prvenstvo zultatc so doscrli le prvi štirje 2:1. Vrstni red: 1. Kropa, 2. Ra- da — pionirji; Britof, ob l3-.L,.rJ Predoslje : Železniki — pionirji; Škofja Loka, ^ob 13. uri Skorja Loka : Preddvor — pionirji; Naklo, ob 9. uri Naklo : Podbrezje — pionirji. \ ROKOMET — Gorenjska HSa (jutri) — Kranj, ob 9.30 Savica \ Storžič; Škofja Loka, ob 10. url Škofja Loka : Radovljica; Selca, ob 9.30 Selca : Kranj B — *en* ske, ob 10.15 Selca : Kranj B — moški; Žabnica, ob 10. uri Žabni-ca : Kranjska gora. Občinska ženska liga Tržič (danes) — Tržič, ob 17. uri BračiC A. : Kii/.e, ob 18. uri Bračič B . Tržič. Občinska moška liga Kranj (ju' tekmovalci, ostali pa so bili po vprečni. Športne vesti Lestvica Tržič Jesenice Triglav A Naklo Prešeren Kranj Podbrezje 1 15:6 0 8:3 9:3 5:5 1:9 2:7 2:9 II. SKUPINA Rezultati 4. kola Preddvor : Svoboda 1:0 (1:0) S k'. Loka 3:0 (1:0) Visoko 0:0 ■Trboje 2:1 (0:0) moštvo Brna s 6:3 in Spartak iz Trebiča s 6\3. ODBOJKA — V prvenstveni tekmi moške republiške lige so v sredo Jesenice v Kranju premagale Tripdav z rezultatom 3:1. Na lestvici so Jesenice na^ 6. mestu, Triglav pa na 7., mestu. Žirovnica je v prvenstveni tek-' mi moške republiške lige v sredo doma nremagala Kanal z rezultatom 3:0. Na lestvici je na 3. mestu. NOGOMET — V finalni tekmi za mladinski pokal v ljubljanskem okraju je v torek Olimpija v Kranju premagala Triglav' z rezultatom 7:1 (4-0). Na seji UONZS so določili, da se prihodnje leto uvrstijo v SCL-zjahod 3 moštva: prvak Primorske, prvak ljubljanske podzveze in 0-6 j zmagovalec dvoboja med prvakom 1:12 1 Gorenjske in drugoplasiranim moštvom ljubljanske podzveze. Ledvica strelcev v članski ligi Jultri bo na Pohorju posvetova-po 4. kolu nie službujočih delegatov na no- 8 golov: Tavčar (Železniki) S0™0!"1« teJmah. kj se bos!a 6 golov: Mlakar (Železniki). Ko- "de ez,'a tud! Mihajlo Moskov m blar, Hribar (Jesenice), R. Erzih Pav,e Novak « Kranja (Svoboda) dovljica. 3. Kamna gorica, 4. Gim- In) — Duplje, ob 9. uri Duplj«' na/ila Jesenice. B : Besnica; Križe, ob 8.30 Krize •II. skunina — Bohinj : Orehek B : Krvavec. 2:0, Šenčur: Orehek 2:0, Šenčur: ODBOJKA — Jesenice, danes Bohinj 2:0. Vrstni red: 1. Šenčur, OD 15. Uri prvenstvena tekma mo- 2. Bohinj 3. Orehek. . ške republiške lige Jesenice 5 Fjnale Šenčur : Kropa 2:0, Kanal HOKEJ — Med pripravami v Radovljica : Bohinj 2:0; končni ' T ... Brnu (CSSR) so hokejisti Jesenic vrs{nI rer,: 1. Šenčur, 2. Kropa, NAMIZNI TENIS - J«cm<*| odigrali tri tekme in vse odločili 3. Radovljica, 4. Bohinj, 5. Kani- danes ob 16. uri in jutri ob »•u v svojo korist. Premagali so mla- na