TRGOVSKI Časopis za 'trgovino, industrijo lit obrt, Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za Vi leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt, hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon st. 30-69. Leto XV. V Ljubljani, v torek 17. maja 1932. štev. 56. 0 štednji Tudi največja resnica ima včasih svoje dobre strani. Tako iudi sedanja gospodarska kriza ni brez vseh ugodnih posledic, kajii sila kola lomi in stiska je dostikrat najboljši učitelj. To vidimo tudi sedaj. Vsled pomanjkanja denarja se je povsodi pričela doba varčevanja in zopet je prišel v veljavo stari pregovor, da dober gospodar desetkrat obrne krajcer predno ga izda. Ne samo v zasebnem življenju, temveč iudi v državnem in samoupravnem gospodarstvu je stremljenje po varčevanju vedno očitnejše in državni proračun je sestavljen sploh samo na podlagi tega prizadevanja. Kakor se pa vedno dogaja, tako je tudi sedaj nevarnost, da bi nekateri preveliki gorečneži zašli v svojem prizadevanju predaleč in pozabili na razliko, ki obstoji med pravim in nepravim vštevanjem. Zato se nam zdi nad vse pott-ebno, da na to razliko z vsem povdarkom opozorimo, ker more nepravilno varčevanje prinesti le škodo. Ena glavnih zahtev pravilnega varčevanja je, da štednja nikjer ne škoduje produkciji. Varčevanje, ki bi omejilo produkcijo, že ni več varčevanje, temveč pomeni že gospodarsko nazado* vanje. Varčevanje, ki bi ustavilo obrate, ni dejansko nobeno varčevanje, ker povzroča brezposelnost, ki je eno najhujših finančnih bremen sedanje dobe-Še bolj škodljivo bi bilo varčevanje, ki bi preprečilo dovršitev že pričetih del, kajti tako varčevanje bi pomeni-loi ali popolno izgubo že izvršenih investicij, ali pa znatno povečalo izdatke za dovršitev potrebne investicije. V vsakem pogledu bi bilo takšno varčevanje šolski primer dobrega gospodarstva. Prav tako je napačno vsako varčevanje, ki samo povzroči težave ljudem, ne da pa nobenega pravega finančnega uspeha. Tudi ta napaka se je večkrat dogodila in zadostuje, da v tem pogledu omenimo redukcijo nekaterih vlakov ih celto takšnih, ki so se izplačali. Na drugi strani pa so seveda ponekod ostali vlaki, ki so čisto deficit-ni in med temi so mednarodni brzo-vlaki na prvem mestu. Pri nas, kjer se je vsled strankarskega življenja od nekdaj prav na široko trošilo denar davkoplačevalcev, ni bilo nobene potrebe, da bi si poslabševali položaj še z napačnim varčevanjem. Naravnost sijajne finančne uspehe bi dosegli, če bi odpravili samo one grde razvade, ki so se že skoraj ukoreninile v našo upravo in ki veljajo ogromne zneske, ne da bi komu kaj koristile. Mislimo tu samo na ono silno hudo razvado, da mora za vsako najmanjšo stvar priti komisija in -kar iz Beograda. Koliko nepotrebno, zapravljenega denarja, kako silna izguba časa, kako silna podražitev produkcije in vse- to čisto brez potrebe, ker bi mogel pregled naprav, prevzem dobav itd. izvršiti kak uradnik iz najbliž-jega kraja. In te komisije se vedno bolj množe in postajajo že skoraj prijetno sredstvo, da se pride na izlet ali^ na počitnice v Slovenijo in to na državne stroške in na breme podjetnika ki je moral zaprositi za komisi-jonelm ogled. Slabi izgledi vedno bolj vlečejo ko dobri in zato tudi vidimo, da se pričenjajo komisije tudi tam, kjer doslej še te zapravljive razvade ni bilo. In bati se je, da bo vsled redukcije uradniških plač ta razvada še bolj narasla, vsled česar bo tudi redukcija plač za gospodarske sloje le nov finančni mi-rius, kajti manjša kupna moč uradhi-štva je že itak dovolj udarite vse go*-spodarske sloje. Prav tako bi moralo dobro varčeva- nje odpraviti vse one težave, ki jih povzroča gospodarskemu svetu okornost upravnega aparata in s tem zvezana premajhna ekspeditivnost uradov. Nekateri birokrati kar ne morejo razumeti, da pomeni vsak prepočasi rešen akt gospodarsko izgubo, ki slabi naše gospodarstvo in zato tudi manjša davčno moč prebivalstva. Namen varčevanja pa sme in mora biti samo ta, da se znižajo izdatki javnih organov in tudi gospodarskih krogov, nikakor pa ne sme nobeno varčevanje dvigniti izdatkov gospodarskih krogov. Samo razveseljivo je, da se je pričelo varčevati v naši državni upravi, to- da varčevati se mora predvsem tam, kjer se v resnici zapravlja denar, ne pa tam, kjer prinaša varčevanje ljudem le neprilike in je zato dejansko le v gospodarsko škodo. In zato naj se odpravijo vse nepotrebne in drage i-comisije, v katerih zlasti obremenjujejo razne za lase privlečene študijske komisije v tujino i. dr. Ni res, da bi se na ta način prihranilo le malo, kajti teh komisij je toliko in njih izdatki so tako veliki, da pomenijo izdaten del vseh državnih izdatkov. Zato povdarjamo še enkrat, da se ni pri nas še začelo pravo in dobro varčevanje, dokler gredo milijoni za nepotrebne komisije. Plačevanje nadomestila za trošarino in točilci na debelo Točilci vina in žganja na debelo so se ob razpravah predpisov o nadomestilu trošarine prizadevali, da se jih oprosti plačevanja nadomestila za trošarino, da se prepreči dvojna obremenitev. Nameravalo se je namreč po prvotnem načrtu, da naj bi nadomestilo plačal točilec na debelo, obenem pa tudi gostilničar, ki tbči pri točilcu na debelo kupljeno vino na drobno. V tem zmi-slu je zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani zavzela svoje stališče že na anketi, ki se je vršila dne 29. marca t. 1. (glej Trgovski list z dne 31. marca 1932). Prizadevanje je v toliko uspelo, da je zakon o izpremembah in dopolnitvah, zakona o državni trošarini v §.2 odst. II. izrecno navedel, da plačujejo nadomestilo samo točilci na drobno in točilci iz 4. pripombe k ter. post. 62 zakona o taksah. Ob prestilizaciji 'zakonskega načrta pa je v 6. pripombi gotovo samo pomotoma ostalo v vzakonjfenem načrtu, da točilci na drobno in na debelo, ki ne plačajo najmanj za dva dvomesečja nadomestila, zgube točilno pravico. Iz tega so izvršujoče oblasti sklepale, da so tudi točilci na debelo dolžni plačevati nadomestilo za trošarino in so v tem zmi-slu izdale na davčne uprave tildi navodila. Zbornica se je radi tega obrnila preko pomočnika ministra za trgovino in industrijo g. Mohoriča na ministrstvo za finance, da izda o spornem vprašanju avtentično pojasnilo. Ministrstvo je izdalo o vprašanju naslednji komunike: »Davčni oddelek ministrstva za finance je poslal vsem finančnim direkcijam razpis o pobiranju državne in banovinske trošarine. Na področju nekih finančnih direkcij se pobira od točilcev pijač na debelo državna in banovinska trošarina po zakonu o izpremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini, dasi je v § 2 točka 11 tega zakona jasno izraženo, da plačujejo državno in banovinsko trošarino samo točilci pijač na drobno in točilci iz 4. pripombe tar. post. 62. zakona o taksah. Ker prodajajo točilci na debelo vino ! in žganje največ točilcem na drobno, ki plačujejo- po navedenem besedilu^ zako* na nadomestilo za trošarino, točilci na debelo niso dolžni plačevati tega nadomestila, ker bi bila v nasprotnem primeru od enega in istega vina pobrala državna in banovinska trošarina dvakrat. Davčni oddelek ministrstva za finance je radi tega naročil finančnim direkcijam, da obveste davčne uprave in organe finančne kontrole na svojem področju, naj se strogo ravnajo po tem navodilu.« S tem je vprašanje, ali so točilci na debelo dolžni plačevati nadomestilo trošarine avtentično pojasnjeno v zmislu stališča, katero smo zavzemali od prvih početkov. Promet z devizami. — Plačilo v inozemstvo. Zveza iudustrijcev opozarja v svoji okrožnici: Narodna banka dodeluj© device za uvoz sirov,in v zelo reducirani meri. — Med nemškim K eichs ba n k-D ire k to ri u m in našo Narodno banko je bil meseca aprila it. I. zaključen sporazuim, po katerem iiiio-rejo jugoslovanski dolžniki plačati sivoje obvea© v dinarjih na konto enega direkto-riuma pri naši Narodni banki, Heiehsbank pa izplača enak znesek v markah nemškim upnikom. Ta sporazum sioer ni istoveten s splošnim kLiringom, vendar ge ga morejo naši interesenti s pridom poahižiti. — Do sedaj se more uvozno blago prevzeti in plačati po železniškem pti^zetju. — Spo-raztum o kliringu med našo državo in Švicarsko federacijo je stopi 1 v moč dne 10. maja 193-2 in velja za 4 nfesece. — Novi sporazumi o kliringu med našoi državo in avstrijsko republiko j© že v moči, ni pa še publiikovan. Dovoljuje privatni kiliring, za katerega je potreben obojestranski pristanek in dovoljenje obeh narodnih bank. Interesenti imajo nasloviti na našo -Narodno banko1 (prošnjo, v . »3 (g 1928 1929 1930 1931 Konec 1931 Dočim je padla produkcijska množina napram letu 1928 za ca 37 odstotkov, se jje produkcijska vrednost vsled istočasnega močnega padca cen znižala za ca 50 odstotkov. Omembe vredno je tudi, da je padel delež Nemčije na svetovni industrijski produkciji, kar je najboljši znak velike krize. Napram zadnji po vojnokon j umkturni višinski točki je pa padec produkcije še bistveno večji; znašal je pri industrijskih izdelkih vObče 40-9 %, pri čemer je padec pri produkcijskih blagovnih vrstah s 54-4 odstotki znatno večji kot pri konzumnem blagu s »samo« 36-2 %. Kakor ugotavlja Nemški zavod za konjunbtuimo raziskovanje, odgovarja sedanja izdelava produkcijskega blaiga približno oni iz let 1897 in 1898, dočim je produkcija konsumnega blaga padla približno na stanje let 1905/1906. IV posameznostih kažejo (razne produkcijske ipanoge pač bistveno različno sliko. Največji je padec pri onih industrijskih panogah, pri katerih 'je poleg splošnih učinkov krize ovirala prodajo tudi sprememba v konsumnih navadah prebivalstva. Tako je na primer padla produkcija klavirjev za nič manj kot 81'3 %, kar gre deloma na rovaš radia in gramofona. Tudi mnogo znižana produkcija motornih koles za 85-4 % je vrstno pogojena: majhni avto izri- va motorno kollo. Izvzemši industrijo petroleja, kjer se je produkcija celo znatno pomnožila, in izvzemši produkcijo bakra, kjer se je produkcija tudi nekoliko povečala, je najbolj ugoden še položaj industrije živil in čevljev, ki izkazujeta samo 8-8- in 18-odstotno nazadovanje. Za manj kot 25 odstotkov je padla tudi produkcija rjavega premoga, papirja in briketov iz črnega premoga. Mednarodni borzni indeks Tendenca na mednarodnih efektnih trgih je bila v tednu od 30. aprila do 7. maja neenotna. Večina borz, zlasti New York, London, Berlin in Amsterdam, je izšla kljub kolebanju iz omenjenega tedna na lahno utrjeni tečajni višini. Na drugih borzah zopet so delnice padle; vodila je borza v Parizu, ki ji menda izid francoskih volitev ni ugajal. Iz tečajnih indeksov spodaj navedenih mednarodnih efektnih trgov izračunjeni mednarodni borzni indeks je padel na novo globinsko točko 33-8, pri čemer je indeks od konca leta 1927 enak 100. Pred opustitvijo zlatega standarda v Angliji v lanskem septembru je znašal mednarodni borzni indeks 44-4 točk, pred Newyorško borzno deruto v oktobru 1929 pa 106-3. Tu podamo seznam običajnih efektnih trgov: Izvoz kemičnih produktov v Južno Afriko Naš konzulat v Johannesburgu poroča, da je v Uniji Južne Afrike veliko povpraševanje po številnih kemičnih produktih, ki ise pri nas proizvajajo, tako »lasti po sodi kavstiki, sodi karbonati ter bicarbo-natu. (Točen seznam' vseh produktov je interesentom na vpogled pri Zbornici za TOI.) Vse one tvrdke, ki bi hotele »topiti v stike z uvoznimi tvrdkami v Južni Afriki, naj pošljejo svoje vzorce — via Southampton — obenem z označbo cen cif afriška pristanišča (Lorence Margues Durlan in Capetown) na Jugoslov. konz. v Johannesburgu, P. O. Box 7525. V oferti naj se označi način pakiranja in težino (t. j. ali v dolgi ali v kratki toni, 2000 lib., lOOOkg ali 1016 kg). ftn>faue,,3dini XII. Ljubljanski velesejem Olajšave udeležencem XII. Ljubljanskega velesejma od 4. do 13. junija 1932 v pomorskem prometu. — Jadranska plo-vidba d. d. Sušak je dovolila udeležencem XII. Ljubljanskega velesejma, ki se vrši od 4. do 13. junija, vozno olajšavo na ta način, da se vozijo v višjem razredu, plačajo pa ceno onega razreda nižje, za do-potovanje od 1. do 13., za povratek od 5. do 20. junija. — Iste ugodnosti je priznala tudi Dubrovačka plovidba d. d. — Brodarska A. D. »Boka« je dovolila 50% popust na vseh svojih parnikih. Pri obeh velja olajšava od 20. maja do 20. junija 1932. Perutninarska razstava na velesejmu se vrši od 4. do 13. junija t. 1. Razstava bo obsegala: 1. Oddelek za živali: a) selekcionirana štajerska kokoš — standard 1930 Celje, raznih rejcev članov odsekov; b) štajerska kokoš drugih rej; c) različne pasme perutnine, ki jih gojijo rejci v Dravski banovini; č) druga perutnina (race, gosi, purani); d) kapuni. — 2. oddelek: krmila, orodja in priprave ter pripomočki za uspešno rejo perutnine. — 3. oddelek: bolezni perutnine. Istočasno bo prirejena tudi razstava kuncev čistih pasem, ki bo obsegala: 1 oddelek: živali. 2. oddelek: kožice in izdelki iz kožuhovine. 3. oddelek: razno orodje, posode in kletke. 4 oddelek: strokovna literatura, slike itd. fomidbe.DoupaSmnu ESTANISLAU ROIG GINGI, BARCELONA, Calle Berna 16, ki trguje z deželnimi pridelki Španije, želi stopiti v stik s slovenskimi importerji takega blaga. Leto 1927 Začetek 30. IV. r. V. = 100 1929 1932 1932 Berlin 113-6 21-3 21-8 London 102-6 • 33-5 34-0 Pariz 156-8 57-8 55-5 Bruselj 133-8 273 26-3 Amsterdam 104-5 20-9 22-2 Stockholm 109-5 90 90 Ziirich 101-0 37-5 36-2 Dunaj 91-4 35-7 350 Praga 108-3 45-8 47-1 Milan 1240 52-3 50-2 Newyork 137-3 33-2 34-2 Omenimo, da je bil Pariz letos že pri $>wetu Trg svinca je miren, cena se razvija enakomerno. Srednjeevropska vrednotna konferenca, ki bi se morala vršiti te dni v Budimpešti, je vsled nastalih ovir preložena na poznejši čas. Pogajanja o hmelju, ki so se vršila med Nemčijo in Češkoslovaško v Berlinu, so se zaključila brez pozitivnega rezultata. Tudi Siam je odpravil zlati standard, in je sklenil bazirati siamski tikal na relacijo, ki jo je imel do funta pred opustitvijo angleškega zlatega standarda. Problem finančne pomoči za Avstrij«, je zadevna komisija preštudirala in je poslala poročilo angleški, nemški, francoski in italijanski vladi. V srebru naj se plačujejo zavezniški dolgovi Ameriki do leta 1936, in srebro naj se porabi za kovanje dolarjev. Tako predlaga predsedniku Hooverju ameriški senat. Hoover je nienda pripravljen sklicati mednarodno 'konferenco za študij srebrnega problema. Siemens-Schuckert d. d. na Dunaju, ki je Izplačala za ileto 1930 dividendo 16 šilingov, letos ne bo nič plačala. Novo konkurzno postopanje v Švedski bo stopilo v veljavo po preteku Kreuger-jevega moratorija. Zakon ima značaj pro-vizorija. Za vinski sejem na Sušaku, ki se vrši od 14. do 22. t. m., velja 50 odstotno znižanje železniške vožnje. Za revne vinogradnike v Primorski banovini je dovolilo poljedelsko ministrstvo 1 mil. Din podpore, da si nakupijo žveplo itd. Produkcija surovega železa v U. S. A. je padla v aprilu z 853.000 tonami na novo globinsko točko (lani 2,020.000 ton). Število delujočih plavžev je padlo od 113 na 60. Produkcija surovega jekla je padla v prvih štirih letošnjih mesecih na 5'57 mil. ton proti 10'75 mil. ton v isti lanski dobi ter 16-29 in 18.85 mil. ton v isti dobi let 1930 in 1929. Angleška banka je znižala obrestno mero od B na 2 %%>. Znižanje je bilo že pričakovano in so ga finančni in trgovski krogi sprejeli z velikim- zadovoljstvom. Od 14. maja 1981 do 21. aprila 1932 je bila obrestna mera 2‘/2 odstotna, od 21 aprila t. 1. do sedaj 3 odstotna. 70. Stockholm se je v omenjenem tednu obdržal brez padca. Primerjaj tudi padec tečajev v Bruslju: leta 1929 še 133*8, tri leta nato pa 26-3!! POZIV OBRTNIKOM Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za T01 namerava ob času ljubljanskega velesejma, ki se bo vršil od 4. do 12. junija t. 1., prirediti razstavo prvovrstnih obrtniških izdelkov, ki naj pokažejo visoko kvaliteto in konkurenčnost obrtniškega dela. V ta namen bo dal na razpolago svoj reprezentativni razstavni paviljon. Razstavni prostor bo obrtnikom na razpolago brezplačno. Vsak bo moral skrbeti le za dovoz in odvoz izdelka na lastne stroške in odgovornost. Zavod poziva predvsem obrtnike oblačilne stroke, damsko, moško krojaštvo, obutev, dalje tapetnike, stavbne in strojne ključavničarje, mehanike, kleparje, kovače itd. ter mizarske mojstre pa tudi obrtniške proizvajalce specijalnih izdelkov, osobito takih, ki se kljub temu, da jih izdelujemo doma, uvažajo, da prijavijo najkesneje do 20. maja: 1. točen naslov; 2. kateri predmet bi radi razstavili; 3. ali imajo predmet že izdelan ali ga bodo šele izdelali in do kdaj bi ga mogli dovršiti? (Dostava se bo namreč morala izvršiti najkesneje 3 dni pred pričetkom velesejma.) Zavod bo prijavljencem naznanil z obratno pošto, ali jim bo mogel dati na razpolago potrebni prostor. Ker se bo razstavila le izbera najboljšega, kar premore naše obrtništvo, in bodo pred razstavo podali mnenje še strokovnjaki, opozarjamo, da si zavod pridržuje pravico, odkloniti ponudeni izdelek, ne da bi s tem prevzel kakršnokoli obveznost. Tem častnejše pa se bodo zato mogli uveljaviti oni, katerih izdelki se bodo pripustili na razstavo. TeSaj 13. maja 1932. Povpra- ševanje Din DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold. Berlin 100 M........... Bruselj 100 belg . . . Budimpešta 100 pengO Curih 100 fr........... London 1 funt .... Newyork 100 dol« kabel Newyork 100 dolarjev . Pariz 100 fr............ Praga 100 kron........... Stockholm 100 Sved. kr Trst 100 lir............. 2272-62 2283-98 1335-62 1346-42 787 90 791-84 • * 1097-35 110285 205-02 206-62 5585-38 5613 64 221-33 22245 166-34 167-30 28867 291-07 TEČAJ ZA MIZARSKO LUŽENJE V ZAGORJU Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani priredi v soboto in nedeljo 21. in 22. maja t. 1. tečaj za mizarsko luženje v Zagorju. Ta tečaj je namenjen v prvi vrsti mizarskim mojstrom in pomočnikom zagorskega in trboveljskega okoliša, morejo se pa udeležiti tega tečaja tudi interesenti iz drugih krajev. Prijave je treba poslati najkesneje do 19. maja t. 1. Skupni obrtni zadrugi v Zagorju. — Osebne prijave na dan otvoritve se bodo vpoštevale le, ako bo dovolj prostora. Vsak udeleženec mora prinesti s seboj z vodo brušene deščice, masivne ali furnirane v d imen zijali 10X20 cm in v debelini 6 do 8 111111, in sicer tri komade češnjevega, tri hruševega, šest bukovega, pet jelševega, 8 orehovega, 10 javorjevega, 10 smrekovega in 17 hrastovega lesa. Ponudbe Din Citajte in razširjajte »TRGOVSKI LIST«! Dokaz zdrave ustvarjajoče sile Sedanja svetovna gospodarska kriza ne bi naše dežele ni/ti primerama tako hudo zadela, če bi mali takoj njene prve pojave sprejeti z zdravim optimizmom in krepko voljo, da jo premagamo. Žal pa je bilo v naših vrstah vse poflno pesimistov in ma-lodušnežev in Iti so šele iz grozeče krize napravili pravo krizo ter jo na vse zadnje z beganjem javnosti in raznimi tatarskimi vestmi poostrili do prave nevarnosti. Če bi ravnal i pravilno, bi morali z vero v zdravo strukturo našega gospodarstva apelirati na zaupanje vseh in na ta način še dvigniti silo našega gospodarskega življenja ter tako že v začetku zatreti vse pojave svetovne krize v naših krajih, mesto tega pa je velik del javnosti tako zelo padel ped upliv krize, da je hotel vsemu narodu sugerirati o neizogibni katastrofalni posledici krize. V tem je glavni vzrok, da se je sploh mogla pri nas pojaviti kriza v tako ostri meri. K sreči pa je bilo zlasti med našimi gospodarskimi krogi dosti močnih mož, ki niso podlegli tej katastrofalni psihozi, temveč ki so odločno vztrajali na svojih mestih lin brez ozira ter brez strahu na vse govorice o krizi nadaljevali s svojimi ustvarjajočim delom. In med temi možmi zavzemajo eno prvih mest oni vedno delavni naši ljudje, ki nam 4. prih. meseca otvorijo velesejem. Biez ozira na vse velike materi-jalne prednosti in pridobitve, ki jih prinaša vsak velesejem, je vendar treba zlasti povdariti njegov ogromni moralni poram. Kajti velesejem v nezmanjšanem obsegu sredi ,gospodarske sile pomeni na najbolj krepak način povdarjeno voljo, da nas ne more zlomiti nobena kriza in nobena težkoča, da ne klone naš duh in da ne upade naš pogum, pa naj bodo časi še tako težavni. Tako mogočno povdarjena volja v slabih časih je najlepši dokaz, da ustvarjajoča sila med nami nikdar ne usahne in da smo tudi najtežjim prilikam; dorasli. In zafto je letošnji velesejem, dokaz zdrave ustvarjajoče sile, ki gifblje naše gospodarstvo 'in obenem, a tem tudi dokaz, da ibomo tudi iz sedanje krize prišli na zeleno travco. Ta dokaz neklonljivega poguma pa ie tein bolj razveseljiv, ker je podan tudi navzlic vsem našim večnim nergačem. Onih naših neprestanih zabavljačev, ki tako radi klepetajo, ne da bi svojih besed sploh prevdarili, da se je naš velesejem preživel, da je vedno enak, da služi le nekaterim gospodam in kakor se že glase takšne in slične modrosti cvičkarskih filozofov. S prireditvijo velesejma v najtežjih gospodarskih časih pa so prejeli ti nergači lekcijo, ki je tako krepko zamahu jena zaušnica, da mlorajo enkrat za vselej utihniti. Zato pa smo tudi tem bolj veseli letošnjega velesejma. Če predvsem1 povdarjamo moralni pomen velesejma, pa seveda nočemo s tem nič manj zmanjšati njegovega velikega stvarnega pomena za naše gospodarstvo. Kajti vsak velesejem je revija naših produktivnih sil, vsak velesejem je bilanca našega prizadevanja po gospodarski osamosvojitvi. Nazorno pa kaže vsak velesejem, katero blago že izdelujemo sami in katero moramo še na škodo naše plačilne bilance uvažati iz tujine. Klic: Kupujte domače blago! postane šele z našimi velesejmi čisto jasen, ker kar točno pokaže, katero tuje blago kupujemo po nepotrebnem. Zato ni pretirano, če rečemo, da je vsak velesejem za naše gospodarsko življenje največjega pomena, ker nam kaže pot k gospodarski osamosvojitvi, ki je in ostane ključ do splošnega narodnega blagostanja. Ne nazadnje pa je velesejem najmočnejša vzpodbuda, ki jo morejo doživeti naši produktivni gospodarski sloji. Tu na velesejmu se najbolj nazorno pokaže, v . koliko zaostaja domače blago za tujim, tu na velesejmu pa vidi tudi vsak razstavlja-lec, kaj mora še storiti, da bo njegov izdelek čisto konkurenčen z najmodernejšimi izdelki tujine. In to važno funkcijo vrši tudi ljubljanski velesejem v najlepši meri. Treba tu omeniti le našo pohištveno industrijo, ki se brez velesejmov nikdar ne bi razvila do te visoke in že skoraj brezkonkurenčne stopnje. Že samo ta odlični uspeh velesejmov zadostuje, da je pomen naših velesejmov visoko izven vsa- vsak velesejem privablja našim producentom nove kupce, nove odjemalce. Naj bi ne bilo producenta, ki ne bi znal prav oceniti te zanj tako važne funkcije velesejma. Ko je bil otvorjen prvi ljubljanski velesejem, kateremu gre za vedno čast, da je bil prvi velesejem v državi, tedaj smo šele prav videli, da živimo samostojno gospodarsko življenje in da hodimo vštric z naprednimi narodi. Sedanji velesejem, ki bo otvorjen v najtežjih časih, pa dokazuje, da naše gospodarstvo napreduje tudi v najtežjih časih, ker je naša volja nezlomljiva. In vsled tega najlepšega dokaza prav posebej pozdrav velesejmu in vsem njegovim aktivnim prirediteljem kot možem zdrave volje in ustvarjajoče sile. Samo od takšnih mož pa je tudi odvisen napredek naroda. TRGOVCI! Širite »Trgovski list«. Kdor dela za svoje glasilo, dela najuspešnejše za koristi svoiega stanu in samega sebe. Kdor ne podpira svojega glasila, zaničuje samega sebe in škodi skupnim interesom trgovstva. V poljski trgovski mornarici vlada po J manjkanje osebja, predvsem častnikov in strojnega personala. Zaposleni so večinoma Skandinavci in Balti, ker ni domačih razpoložljivih moči. Ta zadeva je velike važnosti, ker je vsled splošnega nazadovanja pomorskega prevoza velik del mornarjev (kapitanov, strojnikov, radiotelegrafistov) nezaposlen, seveda tudi naših. To se pa ne tiče samo v prvi vrsti Dalmatincev in Primorcev, ampak tudi Slovencev, katerih je v zadnjih letih precejšnje število absolviralo naše 3 nautične akademije, predvsem Bakar in Kotor. (V Kotoru je bilo predlanskim 14 Slovencev na tamošnji pomorski akademiji.) Poljski mornarici, ki išče personala, bi naši mornarji prav dobro došli, ker uživajo internacijonalen glas kot izvrstni pomorci, razen tega so Slovani, kar je posebne važnosti. Gotovo bodo lastniki brodov raj še posegli po narodnostno sorodnih mornarjih kakor pa po tujerodnih. Treba pa bi bilo naše merodajne kroge opozoriti, da povabijo poljsko vlado, naj pošlje nekaj mladeničev na naše akademije, kjer živi prastari in pravi pomorski duh. (Kakšen ugled uživajo tozadevno naši 3 pomorski zavodi, je razvidno iz dejstva, da so Angleži pred par leti v svoje merkantilno-po-morske šole uvedli nekatere institucije, kf so se na naših akademijah obnesle. Kar se tiče gmotnih razmer (plač) v poljski merkantilni mornarici, tozadevne plače sicer niso posebno visoke, vendar višje kot pri nas. Komandanti ladij imajo približno 6600 Din mesečno, dočim prejema 3. oficir (kot naj nižja oficirska šarža) približno 2300 Din, seveda je hrana brezplačna. Primerno je plačan strojni personal in pa radiotelegrafist. V boljše razumevanje te zadeve moramo pripomniti, da je Poljska država v srednjem veku posedovala velik del obale na baltiškem morju in seveda' tudi svoje brodovje. Z izgubo svoje državne samostojnosti je bilo seveda tudi morje izgubljeno. Pri sklepanju mirovnih pogodb 1. 1918. je bilo eno najvažnejših, obenem pa tudi najtežjih vprašanj, ako in kakšno obalo naj dobi Poljska, ker je bilo popolnoma jasno, da tako velika država kakor je Poljska (388.400 km2 in 32,000.000 ljudi) ne more obstojati brez obale. Opozorilo izvoznikom svežega sadja v Francijo Francosko poljedelsko ministrstvo je izdalo naredbo, da morajo biti vse pošiljke svežega sadja v Francijo opremljene s fito-patološkim spričevalom, iz katerega je razvidno, da sadje ni okuženo z ušjo (Aspidi-otus pemiciosus). Vsi izvozniki se opozarjajo, da so vse prehodne mere ukinjene z dnem 8. aprila t. 1. ter da je v bodoče veljavno le sanitarno spričevalo uradne fitopatolcške postaje. Spričevalo mora biti izdano v dvojnem izvodu, od katerega en izvod mora spremljati pošiljko, drugi pa mora biti poslan pravočasno Ministrstvu poljedeilstva, 78, Rue de Varenne, Pariš. Predpisana oblika spričevala je sledeča: Podpisani (oblast, ki je upravičena izdati spričevalo) potrjuje, da so bile spodaj označene pošiljke sadja skrbno pregledane ter izjavlja na podlagi tega, da vsebujejo zdravo, neokuženo sadje, prosto vsakega mrčesa in drugih škodljivih žuželk, ki bi se mogle razširiti po polju in sadovnjakih. Zlasti se pa potrjuje, da je to sadje brez uši (Aspidiotus perniciosus). Število in vrsta pošiljk..................... znamka in številka pošiljk .................... vrsta sadja ................................... zraslo v (kraj v državi) ...................... ime in naslov izvoznika ....................... ime in naslov uvoznika *....................... dan pošiljatve................................. približen dan prihoda ......................... Datum in podpis. Vsaj en izvod spričevala mora biti v fran- ske obale naše države znašajo — z vsemi otoki vred — 1570 km, tedaj dobro desetkrat več kakor pa znaša dolžina poljske morske obale.) Na tej zelo majhni obali si je ustanovila nova Poljska republika pomorsko mesto Gdynia, ki -šteje danes že nad 44.000 prebivalcev in uspešno konkurira z bližnjim Gdanskim (Danzig), ki je skoro šestkrat večje kot Gdynia. Dočim je promet v Gdanskem znašal leta 1930. v izvozu in uvozu približno 12.000 ladij z nad 8,000.000 tonami, tozadevne številke za malo Gdynijo pokazujejo že 5000 ladij z nad 4,000.000 tonami. Poljska mornarica sama je seveda ena naj mlajših, obsega 4 društva in šteje danes samo 30 ladij z 66.000 tonami, stoji tedaj daleč za nami. V mesecu marcu t. 1. je bil spuščen v morje še brod ^Lw6w«, majnika pa brod »Lublin«. Akoravno dimenzije še niso znane, je domnevati, da se bo tonaža kretala v dosedanjih dimenzijah (6000—7000 ton), kar bi značilo porast poljske flote na približno 80.000 ton (Jugoslavija ima okoli 400.000 ton). Poljska mornarica je ozko zvezana z angleškim kapitalom. Ta Poljska mornarica razpolaga celo z enim prekooceanskim društvom (Polish-Transatlantica S. S. Co. Ltd. Gdynia-America-Line.) Dobave. Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 18. maja t. 1. ponudbe glede dobave 5000 kg kristalnega sladkorja. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 27. maja t. 1. ponudbe glede dobave 4000 kg masti, 6000 kg kristalnega sladkorja in 2000 kg namiznega olja. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 30. maja t. 1. ponudl>e. glede dobave 10.000 komadov zidne opeke. — Vršile se bodo naslednje ofertne licitacije: — Dne 4. junija t. 1. pri ekonomskem oddelku Komande mornarice v Zemunu glede dobave rjuh; dne 13. junija t. 1. pri Upravi barutane v Kamniku glede dobave lesa; dne 14. junija t. 1. glede dobave amonijevega solitra, žvepla in parafina; dne 15. junija t. 1. pa glede dobave preje od jute, papirja itd.; dne 21. junija t. 1. pa pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 20.000 kub. metrov peska (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). Stanje naše lesne industrije in trgovine (Bonec.) Iz naslednje tabele je razviden padec izvoza lesa (v 1000 tonah) Vrsta blaga 1931 1930 Razlika Drva 274-7 412-6 —137-8 gradbeni les zelezniški pragi: 750-0 1.166-2 -416-1 a) hrastovi 93-3 158-7 - 65-4 b) bukovi in borovi 54-3 44-8 + 9-5 lesni izdelki ekstrakti za strojenje: 21-0 . 38-4 — 17-4 a) hrastovi 6-7 9-0 — 2-2 b) kostanjevi 4-2 4-9 — 0-7 ostali lesni produkti 86-1 98-5 — 12-4 Skupaj 1.290-8 1.933-6 -642-7 Leto 1931 izkazuje torej v primeri z letom 1930 zmanjšanje izvoza lesa in lesnih produktov za 64.278 vagonov. Kar se vrednosti tiče pomeni to padec na Din 1.040 milj. v 1. 1931 od Din 1.681*2 milj. v letu 1930, tako, da znaša izguba 640-5 milj. Din. Največji padec zaznamuje izvoz gradbenega lesa, kateri padec pa ni v sorazmerju s padcem vrednosti. Količina je namreč padla za 36%, med tem ko je vrednost padla za 42%. V 1. 1931 je cena gradbenemu lesu ponovno padla. Najvažnejši izvozni predmet je žagan les, padec izvoza tega lesa je doprinesel hud udarec naši lesni industriji. Izvoz žaganega hrastovega lesa je padel od 9393 vagonov na 6000 vagonov, kar pomeni izgubo 76 milj. Din. Najbolj je padel izvoz v Italijo, Avstrijo, Madžarsko, Belgijo. Anglijo, Češkoslovaško, Švico in Tunis, med tem ko izkazuje izvoz v Grčijo majhno izboljšanje. Izvoz bukovega lesa je padel od 20.462 na 15.853 vagone, izguba na vrednosti znaša torej 47 milj. Din. Največji padec izkazuje izvoz v Italijo (40%), dalje v Egipt, Alžir, Francijo in Argentinijo. Izvoz v Anglijo in Španijo se je nekoliko povečal. Izvoz trdega lesa listnatega drevja je padel radi nazadovanja izdelovanja mobi-lij in to zlasti v Angliji, Nemčiji, Avstriji, Madžarski in Italiji, katere države so glavni kupci te vrste lesa. Izvoz lesa igličavega drevja je padel od 58.946 na 35.246 vagonov ter znaša pri tem nastala izguba 290 milj. Din. To izgubo je občutila predvsem naša lesna industrija v Bosni, Sloveniji in Gorskem Kotarju. Močan padec zaznamuje izvoz v Italijo (50%), dalje v Argentinijo, Alžir, Anglijo, Belgijo, Grčijo in Holandsko; majhno povečanje pa izkazuje izvoz v Francijo, Tunis in Španijo. Končno naj odgovorimo še na nekatera stavljena vprašanja, v kolikor nismo že zgoraj odgovorili. Predvsem je treba rešiti vprašanje ali je naša država s svojimi sečnjami pripomogla k povečanju svetovne superproduk-cije lesa? Na to vprašanje lahko odgovorimo s tem, da ponovimo gorenje ugotovitve, da poseduje namreč naša država v resnici velike rezerve lesa v starih gozdovih, toda da skuša naša zakonodaja vzdržati kontinuiteto pri eksploataciji; to izhaja iz novega gozdnega zakona iz 1. 1929. To si moramo razlagati na ta način, da sečnje ne smejo prekoračiti mere, katera odgovarja interesom lesnega kapitala ter da mora kapital sam ostati nedotaknjen. Zakon predvideva aplikacijo gospodarskih načrtov ne samo za državne gozdove, nego tudi na ostale gozdove ter tudi privatne, kojih površina je večja od 300 ha. Razen strogih gozdno policijskih predpisov vsebuje zakon tudi omejitve v pogledu eksploatacije gozdov. S strogim izvajanjem tega zakonitega načela bomo dosegli ravnotežje med produkcijo in pomladkom, katero ravnotežje še ni doseženo po računih strokovnjakov in to radi tega, ker so bile velike množine lesa s strani domačega prebivalstva neracijonelno porabljene (odprta ognjišča po kmetskih hišah gotovih pokrajin). Velik del starih gozdov se nahaja v pokrajinah, ki so oddaljene od prometnih cest in če upoštevamo sedanje gospodarske težave, nimamo nikakega upanja, da bodo ti gozdovi eksploatirani v bližnji bodočnosti, vsled česar ne bodo mogli škodovati ravnotežju evropske lesne produkcije. Ni namreč izključeno, da silijo naravne nezgode našo državo, da intenzificira svojo lesno produkcijo. Po lubadarju, ki je bil z uspehom uničen, je prišla sedaj nova nadloga nad bosanske gozdove: liparis monaca. V maju se bodo podvzela vsa sredstva, katerih uspešnost je za pobijanje te šibe božje že preizkušena v drugih državah. V kolikor zahte- ke debate. A velesejem ima še to zaslugo, da je najboljša in najučinkovitejša reklama za vse naše blago. Na velesejmu se javnost seznanja z izdelki naših producentov in V istini je dobila Poljska majhen del obale s samo 140 km morske meje. (Mor- coskem jeziku. Možnost zaposlenja naših mornarjev v poljski mornarici vajo podobne nesreče bolj intenzivno eksploatacijo v prizadetih pokrajinah, v toliko bodo državna oblastva gledala, da zmanjšajo ta presežek s tem, da bodo skrčila sečnje v bodočih letih. V svrho omejitve sečnje razpolagajo torej državna oblastva v prvi vrsti z gozdnim gospodarskim načrtom. Pri eksploatacijah, ki so vezane na dolgoročne pogodbe se je posluževalo v svrho omejitve sečnje vzajemnih sporazumov, v drugih gozdovih pa povpraševanje samo določa ponudbo — kakor je bilo že rečeno — s tem, da se pgkaže pri dražbah večji ali manjši interes. Mednarodna petrolejska konferenca V soboto 14. t. m. se je pričela v New-yorku mednarodna petrolejska konferenca. Prvič so na takšno konferenco povabljeni tudi Ruši. Sklicanje konference se je izvršilo na pobudo Amerike. V preteklem letu je imela ameriška petrolejska industrija zgubo nad 100 milijonov dolarjev (113), dočim je imela leta 1930. nad 300 mil. dol: čistega dobička, leta 1929. pa daleko nad 600 milijonov. To bi pomenilo pri pogajanjih za Amerikance velik moment slabosti, če bi se drugim producentom ne godilo ravno tako. Na< ameriških zgubah je udeležena skupina Royal Dutch z eno četrtino. Ugodnejši je položaj vsekakor za Sovjetsko Rusijo, ki je menda tudi pri sedanjih nizkih cenah še konkurence zmožna. Ruska petroleja ska produkcija se je v zadnjih letih kljub padajoči svetovni produkciji zelo razvila, in je narasel ruski delež na svetovni produkciji od samo 3-8°/o v letu 1922 na 4-5°/n v letu 1924, dalje na 6-7n/» v 1. 1929, 9-2°/o v 1. 1930 in slednjič na li-'4«/o v preteklem letu 1931. Delež USA je padel od 1. 1924 do 1. 1931 od 70-4n/o na 62-7®/o. Z Rusi bo težko priti do sporazuma, ker mehda o omejitvi produkcije nočejo nič slišati. Zdi se pa, da iriiajo Amerikami namen ponuditi Rusom nekaj kompenzacij izven petrolejske kupčije. Glede konference same so izdelali Amerikanci obsežen načrt, pri katerem je vodilno sodeloval predsednik Sbcony Vachum Corp.; to je v toliko važno, ker ima od Socony kontroli- rana Standard Oil of Newyork ozke kup-čijske stike z Rusi. Mislili bi, da nudijo ti stiki pravzaprav jamstvo, da načrt ni bil izdelan brez sodelovanja Rusov in da bodo Rusi za ameriške predloge bolj sprejemljivi. Drugo vprašanje je, če bo načrt dobil tudi odobrenje Deterdinga, ki svoje nespravljivosti do Rusov ni nikdar skrival. K temu pripominja list »LTnforma-tion«: Položaj petrolejske industrije je že dolgo časa vobče tako označen, da dosegajo producenti na domačih trgih še nekako zadovoljive cene, da pa prinaša ekspertna trgovina težke zgube. Eksport Amerike n. pr. se prav nič ne splača, in sicer vsled spodbijanja cen od strani Rusov in Rumunov. Prisotnost Rusov na konferenci kaže na vsak način pripravljenost Rusije za dosego sporazuma. Produkcija petroleja v Rusiji narašča sicer tudi še letos, a eksport zaostaja za lanskim eksportom. Lani je eksportirala Rusija 5,300.000 ton petrolejskih produktov (proti 4,800.000 tonam leta 1930); od teh je šlo 1 milijon ton v Anglijo, 971.000 ton v Italijo, 867.000 ton v Francijo, 500.000 ton v Nemčijo itd. Rusija dobavlja že skoraj v vse dežele sveta. Sporazum na petrolejskem trgu bi se moral tikati vsaj produkcije, prodaje in eksportnih cert, če se hoče doseči sanacija trga. Produkcija surovega petroleja se je oblikovala v preteklem letu vsled pomanjkanja vsakršnih vezi med velikimi ameriškimi koncerni in drugimi nrodu-centi zelo neenako. Svetovna produkcija 1. 1931 je znašala 1.370,300.009 sodčkov k 1-51 hi, od česar je prišlo na USA 850 milijonov sodčkov (1. 1930: 898 milijonov), na Venezuelo 118-7 (133-6), na Mehiko 33 (BO-S)- itd. Dočim so te dežele produkcijo zmanjšale, jo je ttusija dvignila od 125-6 na 161-9 milijonov sodčkov, R.umunija od 41-6 na 47-6 milijonov; Rusija je prehitela Venezuelo. Celo V Artie-riki sami razvoj produkcije ni bil enoten. Čitajte in razširjajte »TRGOVSKI OST«! Poslabšanje na premogovnem trgu. Z napredujočim letnim časom se je prodaja v premogovnih -okrajih -zelo poslabšala. V Angliji prihajajo naročila le bolj poredko, y Poruhirju se zaloge kopičijo in je pravzaprav 25 odstotkov delavcev odveč, Francija se je — kot ©mo že poročal i — zatekla k novi kontingentaciji uvoza, v češkoslovaški je štrajk zaloge le malo zredčil, poljska premogovna industrija se pripravlja na nov konkurenčni boj z angleškim premogom, zlasti na severnih trgih. — Uvozne omejitve v Belgiji, Franciji in Ogrski niso prinesle zaželjenega poživljenja, in sicer zato ne, ker je medtem konsnm naprej padal. Rešitev svetovne krize po dr. Markušu. V založbi Emila Riiegg in dr. v Ziirichu je izšla pravkar majhna razprava izpod peresa dr. Stefana Markuša, ki se prav temeljito peqa s problemom brezposelnosti. Pisatelj opozarja na popolnoma neenakomerno razdelitev prebivalstva na zemlji in zagovarja smotreno poselitev danes še nenaseljenih predelov naše zemlje. Zemlja ima dosti prostora za vse ljudi, posebno še, da bi odvzela Evropi 100 milijonov {deviška na prebivalcih, Belgija n. pr. ima 250 prebivalcev na 1 km5, Kanada enega, Avstralija pa še enega ne; Nemčija šteje 03 milijonov ljudi, dvajsetkrat obsežnejše Zedinjene države 122. Pisatelj opozarja na redko naseljene pokrajine Rusije, Turčije, Kanade, Avstralije, U. S. A., Južne Amerike, na ogromne kolonije Holandcev, Portugalcev, Francozov, Angležev itd. Temeljna misel razprave je racioniranje dela, razdelitev gospodarskih panog le po naravnih predpogojih. Seveda je vse to godba daljne bodočnosti. Tobak še zmeraj nese. Statistika češko-sibvaške tobačne režije pravi, da je kljub majhnemu padcu prodaje v zadnjih letih kvota dobička obdržala višino, ki je v isti dobi kakšno veliko zasebno gospodarsko podjetje ni doseglo. Prodaja, ki je dosegla leta 1929 z 2110 milijoni Kč višek, je padla leta 1930 na 2060 in ileta 1931 na 1940 milijonov Kč. Cisti dobiček se je pa od 1929 na 1930 vsled padca surovinskih cen, kljub Motvoz Grosuplje fr * doma! slovenski izdelek ■> Svoji k svojim! Tovarna motvoza in vi"vatna J- J- Grosuplje pri Ljubljani Veletrgovina koionijalne in špecerijske robe švun Jelačin Ljubljana Zaloga stoete pražene kave, mletih dišav »H rudninske vode. Točna in solidna postrežbaI — Zahtevajte Ceniki IRANSPORT Železniško-carinsko, šp edicij sko in trans- j_l____l-------------------—^ portno podjetje Miklošičeva 21 Špedicija Ocarinjenje Tarifni biro MEDNARODNI TRANSPORTI PREVOZI - PRESELITVE Telefon 27-18 KUVERTA« TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA šBrzojavi: ŠKrispercoloniale £ j ubij ati a — ‘Gelefon št. 2263 Ant. Krisper Coloniale Lastnih z Josip Verlič ‘Veletrgovina kolonijalne robe. 1Velepražarna kave. Mlini za dišave. tšočna postrežba. Ljubljana iDunajska cesta 33 ‘Ustanovljeno leta 1840 Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne voae. Ceniki na razpolago. Iv. Brunčič stavbni in pohištveni pleskar in ličar Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela ter se toplo priporoča cenjenim naročnikom. Ljubljana, Kolodvorska 23 Cene zmerne, delo solidno, postrežba točna TELEFON 34-76 trgovci in industrijcil Trgcvsfei lisi se priporoča za inseriran/e? Knjige, č«toplic, račune, vUifke, memorande, kuverte, tabele, lepake, letake, naročilnice v blokih a poljubnim ttevllom Hitov, barvotlakc, cenike »r«w tudi vae druge tiskovina dobavlja hitro in po amernih cenah Telefon Ljubljana, Gregorčičeva 23 ISKARNA MERKUR Lastna knjigo- veznica manjši prodaji zvišal od 1270 na 1380 milijonov Kč in je šele- v preteklem letu 1931 padeii na 1260 milijonov. Torej je bila lanska kvota dobička še zmeraj (tl-5 odstotna. To ise pravi, da je bila nabavna cena samo ena četrtina prodajne cene: kajti 65 odstotkov zasluži država, 10 odstotkov prodajalec in le 25 -odstotkov pride na nabavne stroške. Vsled zvišanih cen tobačnih fabri-katov bo dobiček letos odstotno še večji. Mednarodna železniška družba. Inž. Bruno Enderes -opozarja v »Wiener Neueste Na-chrichten« na govorice, da namerava neka francoska finančna skupina združiti državne železnice Češkoslovaške, Poljske, Estonske. Latvije, Litve, Ogrske, Rumunije, Jugoslavije, Bolgarije in Avstrije v roki mednarodne družbe, ki naj upravlja to ogromno omrežje. Enderes pristavlja, da pomeni v jeseni avstrijskim zastopnikom v 1 Ženevi naložena obveznost, da avstrijske zvezne železnice ne dobijo nobene podpore, nekakšno pripravo za mednarodno upravo avstrijskih zveznih železnic. Internacionalizacija omenjenih železnic bi imela skoraj isti učinek kot Donavska federacija. Srjiu ji uročili Mariborsko sejmsko poročilo. Na sv injski sejem dne 6. 5. 1932 je bilo pripeljanih 313 svinj in 2 kozlička, cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari kmd. Din 50—75, 7—9 tednov stari 80—115, .‘1—4 mesece stari 150—250, 5—7 mesecev stari 300—350, 8—10 mesecev stari 400—450, 1 leto stari 500—650, 1 kg žive teže 5 do 6-50, 1 kg mrtve teže 8*50—9. Prodanih je bilo 236 svinj. Glej v vsaki številki »Trgovskega lista« »Ponudbe in povpraševanja«, ki nudijo ugodne kupčijske priložnostL Zato jih vsi, zlasti podeželski trgovci, morajo citati! tfrcjtt dr P*-™” - TVgmmim-lndiistrlfako d. d. »MERKUR* kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.