KULTURNA SLED
IZ OBDOBJA PRESELJEVANJA LJUDSTEV V LJUBLJANI
MARIJAN SLABE
L ju b lja n sk i regionalni za vo d za sp o m e n išk o va rstvo
V sk u p in o m a te ria ln ih o sta lin , k i jih p o sa m ez n ik i v k lju č u je jo v g e rm a n sk o 
d ed iščin o o z iro m a jih p rip is u je jo č a su v elikega p re s e lje v a n ja lju d s te v n a 
e m o n sk ih tle h ,1 n a s v e n d a r z a s tr a n n e z a d o stn e d o k u m e n ta c ije , k i sp re m lja 
g rad iv o ali z a ra d i n jih o v e n e o h ra n je n o s ti za k a k ršn o k o li g lo b lje p ro u č e v a n je 
v m a rsič e m n e z a d o v o lju je jo , — m o ra m o u v rs titi tu d i n a s le d n ji okov poli- 
h ro m n e p a s n e sp o n e. K te m u n a s silijo p re d v se m a rh e o lo šk o sk o p i in le p o ­
sre d n o p rid o b lje n i n a jd išč n i in d ru g i p o d a tk i.
Po v e s te h p ro d a ja lc a , k i je p o d a tk e p o sred o v a l k u p c u , to je trg o v sk e m u 
p o d je tju P o s re d n ik — A n tik a v L ju b lja n i, in č ig ar im e n a n e p o zn am o , n a j b i 
b il ta z a n im iv a rh e o lo šk i kos n a jd e n n ek a k o p re d 17 le ti (1959 ali 1960) n a 
v rtn ih g re d a h Ja k o p iče v eg a v r ta ; to je v ju g o v z h o d n e m vogalu n e k d a n je g a 
a n tič n e g a u rb a n e g a p o d ro č ja E m o n e , n a ta n č n e je re č e n o n a p ro s to ru in su le 
XV. P re d m e t je b il o d k u p lje n z a M e stn i m uzej v L ju b lja n i v le tu 1974, k i ga 
tu d i h ra n i.2
O m en jen i p re d m e t (sl. 1, 5 ) p re d s ta v lja le fra g m e n ta rn o o h ra n je n o k o v z 
d eln o z a zn a v n im n a sta v k o m za s p e n ja ln i del p a s n e sp o n e , ki b i b il la h k o , če 
sled im o p o d o b n e m u g rad iv u , o v aln e ali p ra v o k o tn e o b lik e . O kov je iz p o zla­
čenega (p o z la ta n i o h ra n je n a n a c e lo tn i p o v ršin i) b ro n a s te g a o k v irja -lu p in e 
in je le d v ič a ste o blike. N a d n o lu p in e je b ila s tre m i z a k o v ic am i p r itr je n a (dve 
lu k n jic i z a zak o v ice o p azn i n a m rež i, tr e tja le n a p o šk o d o v a n e m d n u o k v ira) 
z la ta c e lič n a m rež a. D anes je z la ta »m režica« z raz ličn o o b lik o v a n im i p re g ra ­
d am i p ra v ta k o m o čn o n a č e ta . P o p rip o v e d i n a jd ite lja p ro d a ja lc u , n aj b i b ili 
v n je j v lo žen i rd e č i k am n i, k i p a so b ili k a s n e je iz lu šč en i in zav ržen i o ziro m a 
iz g u b lje n i.3
O rn a m e n t o k ra sn e p lo sk v e o z iro m a zlate m rež e se p rila g a ja le d v iča sti 
osnovi in g a je m ogoče z d o k a jš n jo g o to v o stjo v celo ti re k o n s tru ira ti.
T u d i o s re d n ji o m e je n i p r o s to r o k ra sn e g a m o tiv a se n ag ib lje k ovalno- 
le d v ič a ste m u lik u , ki ga o b ro b lja p a s več ali m a n j n ep ra v iln ih , v glavnem 
š tirio g la tih celic. S icer p a je m re ž a te p lo sk v e ra z d e lje n a n a dva k r a jn a si­

m e trič n a p r e k a ta z izsto p a jo čim a e n a k o k ra k im a k riž n im a lik o m a in o sred ­
n jim o d d elk o m , k i ga p o u d a rja p ra v ta k o , v e n d a r n e k o lik o bo lj razgibana 
o b lik a k rižn e g a m o tiv a.
P re d n am i je k lasičen p rim e r u p o ra b n o o k rasn eg a p re d m e ta , izdelanega 
v te h n ik i ce lič en ja. T a te h n ik a p a je ed e n izm ed zn a čiln ih k ra siln ih načinov 
v času p re se lje v a n ja lju d ste v , o ziro m a specifična za tak o im e n o v an i p o lih ro m n i 
slog te g a o b d o b ja .4 V ožji ra z v rstitv i p rip a d a k ra siln a o b d elav a, ki se po jav ­
lja n a okovu, že d ru g i slogovni s to p n ji te z la ta rsk e veščine, k i n a sto p a p re d ­
vsem v k a s n e jših o b d o b jih 5. s to le tja in k asn eje. V raz lik o o d p rv e sto p n je 
— ta je po sv o je m n a s ta n k u n ek o lik o sta re jš a — , k je r m e d seboj ločeni 
p o ld rag i k a m n i sa m o sto jn o žde v celicah in je osnovna p lo sk ev še vedno 
n ep o sre d en d o d a te n o k rasn i e lem e n t, z d ru g im i b esed am i, ko d ru g d ru ­
gega m ed se b o j d o p o ln ju je ta , p a v d ru g i sto p n ji p o ld rag k am en ali drugi 
n ad o m estk i p re k rije jo osnovo v ce lo ti.5 T u p re h a ja p o u d a re k tu d i n a m otiv, 
ki ga u s tv a rja p o g o sto celična ra z p o re d ite v ozirom a r a s te r raz n ih likov v 
m reži, ki je p o n a v a d i iz ta n k ih z la tih vezi, v k a te ro so v sta v lje n e ploščice iz 
p o ld rag ih k a m n o v ali raz n e ste k la ste m ase različn ih b a rv . To o k rasn o zlato 
»satovje«, k i d a je n e m a lo k ra t v tis p re n a sič e n o sti o k rasn e g a m o tiv a ozirom a 
tu d i b a rv ito sti, se sta v lja jo lahko v ra z n ih k o m b in a c ija h p rav o k o tn ik i, tri­
k o tn ik i, krogi, p o lk ro g i, listi, križi, itd .6
P o lih ro m n i stil, k o t ga n aziv ajo p o sam ezn i p o zn av atelji, se b o h o ti v p e stri 
in b o g ati in te rp re ta c iji in n im a svoj izvor sam o ob č rn e m m o rju , am p ak tu d i v 
vzhodnem S re d o ze m lju , od k o d e r n a j b i ga v 5. sto le tju s p re je li n a ita lsk ih tleh 
in sp lo h n a o b a la h Ja d ra n sk e g a m o rja . V sek ak o r so ga v te h deželah poznali še 
p re d n a sto p o m T eo d e rik a V elikega o ziro m a njegovega v la d a n ja v Ita liji. Goti, 
ki so prevzeli ta k ra siln i n ač in iz iste g a vrela k o t H uni, so im eli n am re č po­
m em b n o vlogo p r i njeg o v em p re n a š a n ju in š irje n ju 7 in za to n i čudno, če ga 
zasledim o v širo k e m k ro g u E v ro p e.8
T orej je m o g o če p ri n as trč iti n a p re d m e te , ki so b ili izd elan i brez k a k rš­
n ih k o li v zh o d n o g o tsk ih vplivov, o ziro m a n a izdelke z že d o m ačo izdelavno 
k a ra k te ristik o . S ev ed a p a so bili p re d m e ti lah k o izdelani tu d i n a željo novo- 
došleca, ali p rin e se n i iz P o d o n av ja.9 Po d a n a šn je m s ta n ju p o zn av an ja tega 
o b d o b ja se zdi, d a b i bilo p ri n a s z a e n k ra t težko raz lik o v ati v vseh p rim e rih 
elem en te ene ali d ru g e tv o rn o sti o ziro m a u g o ta v lja ti d elež po sam ezn e p o p u ­
lacije.
G lede n a iz je m n o sta n je , ki je prev lad o v alo v n aših k ra jih (m islim o za 
S lovenijo) v č a su p re se lje v a n ja lju d s te v , vsaj po d o se d a n jih p rik azih , to d ni 
m oč p rič a k o v a ti do m ačeg a u stv a rja ln e g a deleža v te j k ra siln i zv rsti, ki zahteva 
p ra v gotovo d o lo č en e p o g o je za razv o j in splo šen o b sto j ; la h k o p re d p o sta v ­
ljam o, da so ti izdelki, vsaj večinom a, im p o rtira n i iz ita ls k ih delavnic, koli­
k o r seveda iz p u stim o m o žn o st im p o rta z V zhoda. N a ita lsk ih tle h in ob Ja d ra ­
n u je bilo ta k r a t v m a rsič e m d ru g ač e in je p o zn o a n tič n a z la ta rs k a o b rt v tem 
ča su p ra v g o to v o še v d o k a jšn je m zagonu, ozirom a so b ila tla za izdelavo 
ta k ih p ro izv o d o v u g o d n e jša .1 6 N a sp ro tn o p a so glavni a n tič n i c e n tri n a sed a­
n je m slo v e n sk em p o d ro č ju , od k o d e r b i do n ek e m e re m ogli p riča k o v ati tudi 
te p roizvode — v saj če iz h aja m o iz d o se d a n jih a rh e o lo šk ih dokazil in dru g ih



k a ra k te ris tik — te d a j zelo o b u b o ža n i in so le še b ed n i od sev n ek d a n je g a sijaja. 
S k ra tk a , o siro m a še n e u rb a n e a n tič n e celote n a n aših tle h ) p o A tilinem p re­
h o d u v e rje tn o n e n u d ijo več z a v e tja n e k d a n ji p e s tri o b rtn iš k i dejavnosti, 
zlasti še, k a d a r g re za ta k o z v rst izdelkov. N aše do m n ev e v te j sm e ri ne 
n az ad n je p o d p ira tu d i d ejstv o o štev ilčn i re d k o sti p re d m e to v , izdelanih v tej 
zah tev n i z la ta rs k i tehniki. N aj sa m o om enim o, d a iz d elk a s ta k o izdelanim 
o k raso m n e p o z n a ta n iti b le jsk a n e k ro p o la (I) n iti g ro b išče n a R itniku, m ed­
te m k o p a e tn ič n o zelo k o m p le k sn a n ek ro p o la n a L a jh u v K ra n ju p o n u ja 
n ek aj iz je m n ih kosov, izd elan ih s te m z la ta rsk im z n a n je m .1 1 P rav ta k o ne 
m o rem o z a o b iti dveh p rim e rk o v iz g ro b išča v D ravljah, k i p o svoji veščini in 
p e s tro s ti b a rv n ih o d ten k o v v se k a k o r o d ra ž a ta visoko s to p n jo zlata rsk e sp re t­
n o sti. To s ta z la t p rs ta n iz g ro b a 1 te r sp e n jaln i del p a sn e sp o n e iz g ro b a 25. 
O ba k o sa p r ip a d a ta grobovom v zh o d n o g o tsk e pro v en ien ce, in s ta bila lahko 
za k o p an a še v zg o d n jem o b d o b ju 6. sto le tja , o ziro m a sp o n a iz g ro b a 25 m o rd a 
že n a sam em p re lo m u sto le tja .1 2 P o d a n a šn je m s ta n ju p o zn an eg a in v e n ta rja 
h ra n im o n a S lo v en sk em to re j le en o p asn o spono, izd elan o v teh n ik i celiče-
5 Okov pasne spone iz Jakopičevega 
v rta v Ljubljani (povečano). — B elt 
buckle fro m L ju b lja n a
n ja o ziro m a o k ra še n o v p o lih ro m n e m slogu in še ta sp a d a v v rsto sp o n s 
p ra v o k o tn im sp e n ja ln im delom , za k a te re g a je m ogoče n a jti m e sto m ed spo­
n am i iz B lu čin e, S zentes B e re k h at-a o ziro m a T o rto n e, A cqua sa n te in n jen e 
en ačice iz K ö ln a .1 3 N i p a m ogoče za sle d iti sp o n ovalne o ziro m a ledvičaste 
ob lik e v te m o k ra sn e m slogu. O b te m sem sic er dolžan p o u d a riti, d a m i je 
p o k o jn i S ta rè , p o k az al p re d ča so m dv e p asn i sponi, k i n a j b i bili, k o t m i je 
navedel, n a jd e n i v M engšu ob fa rn i cerkvi. E n a je b ila b ro n a s ta ovalnih oblik 
z d o k aj iz ra zito o b lik o v an im š č ita s tim jezičkom . D ruga, n ek o lik o večja je so­
ro d n e fo rm e , n je n o k v ir je bil o k ra š e n v te h n ik i c e lič en ja (o k ra sn i del je bil 
sic er p rec ej p o šk o d o v an , v e n d a r v se k a k o r ja sn o razviden). Ali se ta spona 
(jezička ni b ilo opaziti) u je m a z n a šo ob rav n av an o sp o n o je težko reči, k er 
gre le za o k v ir sp e n ja ln e g a d e la ; n i p a im ela o h ra n je n e g a okova, čep rav bi jo 
p rav z a rad i n a s le d n jih n av e d en ih p rim e rk o v , m ogli v k lju č e v a ti ozirom a vsaj 
p rib liž a ti is te m u tip o lo šk em u k ro g u . O kvir sp o n e iz M engša ( ? ) je m ogoče 
n a m re č v z p o re ja ti z o k v iri sp o n n ez n a n ih n ajd išč , ki s ta sh ra n je n i v m uzejih 
v K ö ln u in P av iji. K te m a a n a lo g n im a p rim e rk o m a p a n a j p rik lju č im o še v 
celoti o h ra n je n o spo n o z okovom iz zb irk e C astellan i v R im u .1 4

N a o s ta le m ju g o slo v an sk e m p r o s to r u sm o dolžni o p o z o riti n a sp o n o z o k ra ­
som , iz d e la n im v te j te h n ik i iz K ru šev ca , k i je iz d ele k p o d o n a v sk e z la ta rs k e 
d e ja v n o sti in jo Z. V inski, v sv o ji širše zasn o v an i ra z p ra v i u v rsti v časo v n i 
h o riz o n t A p ah id a -T o u rn ai (450— 480).1 5
Č eprav im a m o za o b ra v n a v a n i o k v ir p a sn e sp o n e iz e m o n sk ih p la s ti v L ju b ­
lja n i n e k a j u p ra v ič e n ih p o k a z a te lje v ; m ed n jim i n a j n a v e d e m zgolj d o lo čen e 
znake, d a je b il sp e n ja ln i del v e rje tn o tu d i p o d o b n ih zn a čiln o sti, v e n d a r n a s 
slogovni e le m e n t o k ra sa n a v a ja , d a v te j sp o n i n e g le d a m o u stre z n e g a o b esk a. 
V se k a k o r p a sm e m o n a š fra g m e n tira n i kos o žje v z p o re ja ti s pozlačeno b ro ­
n a s to p a s n o sp o n o iz z b irk e C a ste lla n i ( s l.4), ki je ita lsk e g a izv o ra vzhodno- 
g o tsk e g a o b d o b ja in to re j o ž je časo v n o o p re d e lje n a .1 6 S eveda sm e m o p ri 
v z p o re ja n ju vzeti v o b zir le p rv in e okovne ploščice, č e p ra v o sta n e k za p r itr d i­
te v s p e n ja ln e g a d ela n a o k o v n i p lo šč ic i k o t reč en o n a k a z u je , d a g re za ko s, 
k i se p o s p a ja n ju o b eh delov ra z lik u je o d n a v e d e n e sp o n e. P rav ta k o je n a 
k o v u te sp o n e raz liče n m o tiv o k ra s n e m reže. Z a ra d i p o m a n jk a n ja g rad iv a v 
o k ra sn i m re ž i, m o ra m o v sa k ršn o p rim e rja n je p o te j s tr a n i o p u stiti.
N a d a lje se sm em o v tip o lo šk e m p o g led u o z re ti še n a ov aln o le d v iča st okov 
sp o n e is te g a časo v n eg a h o riz o n ta iz P icq u ig n y a ( sl. 2 ),1 7 k a te re o k ra s n a p o v r­
šin a je p r a v ta k o k o t p r i n a š e m k o su ra z d e lje n a v t r i osn o v n e seg m en te, 
v e n d a r s tre m o lira n o p re g ra d o in p o u d a rje n a s c e n tra ln im vzorcem .
N jej la h k o p rid ru ž im o v o k v iru n a še té m e v se k a k o r še p asn o sp o n o (s spe- 
n ja ln im d e lo m p ra v o k o tn e o b lik e in z o k o v o m ra h lo srč a s te o blike, z o s re d ­
n jim c e n tra ln im k riž n im m o tiv o m v o s re d n je m p o lju , k i ga o b d a ja p a s celic 
z »izboklim i« p re g ra d a m i) iz g ro b a 174 M ü n c h en — A ubing (sl. 3).1 8 P ri 
n a v e d e n ih sp o n a h se p o ja v lja o k ra s n i e le m e n t izb o čen e o ziro m a tre m o lira n e 
p re g ra d e , k i je ed e n iz m ed z n a č iln o sti v g ro b n e m in v e n ta r ju n a k ita , o k ra š e ­
n eg a v te h n ik i ce lič e n ja p rv e W e rn e rje v e sk u p in e , d a tira n e m e d 450 in 520.1 9
P re z re ti tu d i n e sm e m o p e s tr o s t m otivov, ki se p o ja v lja jo v te h c e lič n ih 
m re ž a h in p o g o sto k o t c e lo ta p r e d s ta v lja jo iz re d n o ra z g ib a n o k ra sn i vzo rec 
z e n o jn im , ali k o t p ri n a s n p r . celò s tr o jn im je d ro m , k a te re m u se p o d re ja 
o sta la o k r a s n a p o v ršin a.
M o rd a n a j sam o p o k až em o n a raz lik o m e d o k ra s n o p lo sk v ijo n a d ra v e lj­
sk i sp o n i, k je r n i iz ra že n a te ž n ja po ra z d ro b itv i p o v ršin e o ziro m a k je r se 
k aže e n o v ito s t o k ra s n e p lo sk v e, p o u d a rje n e le z d v em a celicam a, k a te rih 
p o ln ila s ta d a n e s izg u b ljen a.
P re d e n p re id e m o h k o n čn i so d b i o p rip a d n o s ti in č a so v n i o p red e litv i sp o n e, 
je p o tre b n o , d a p o sk u ša m o tu d i p o d ru g i p o ti u g o to v iti, ali je m ogoče n a 
o m e n je n e m n a jd išč n e m m e stu sp lo h p rič a k o v a ti n a jd b o o m e n je n ih tip o lo šk ih 
z n a čiln o sti.
Ja k o p ič e v v rt, k a te re g a p o v rš in a se p o k riv a z e m o n sk o in su lo XV (d an e s je 
tu p re z e n tir a n del n e k d a n je g a u rb a n e g a tk iv a ), je p o k a z a l po d o se d a n jih u g o ­
to v itv a h L ju d m ile P lesn ičar-G ec tu d i slo je s k u ltu rn im i o sta n k i, iz p o sle d n jih 
o z iro m a iz te k a jo č ih o b d o b ij ž iv lje n je rim sk e E m o n e . O na, k i im a poleg 
W. S c h m id a p ra v gotovo n a jv e č ji delež p r i o d k riv a n ju te a n tič n e u rb a n e 
celo te je n a m re č do k azala, d a so b ile p ra v n a te m d e lu d o b ro zazn av an e 
z e m e ljsk e p la s ti, v k a te rih so se k azali sledovi m o č n o o siro m a še n e n a s e lb in ­
sk e a r h ite k to n s k e s tru k tu re , z g ra je n e p o ra z ru šitv i m e s ta n e k je v 5. s to le tju .

T u p a je b il n a jd e n tu d i sre b rn i u h a n z m a siv n im p o lie d ro m ,2 0 izrazit pro­
d u k t p o z n o a n tič n ih delavnic, ki g a la h k o iz več vidikov im a m o za p ro to tip 
k a sn e jšim izd elk o m iz b ro n a ste z litin e , k i n a jd e jo sv o je m e sto tu d i v ger­
m a n sk i noši.2 1
N ik ak o r n e sm e m o tu d i m im o d e jstv a , d a iz teg a p re d e la izv ira tu d i sta ro ­
slovenski g ro b (slu ča jn i g ro b n i zak o p ), ki ga zn ačijo izd elk i belobrdsko-ketla- 
škega k u ltu rn e g a h o riz o n ta .2 2
P re d h o d n o p o sta v lje n o v p ra ša n je dobi, po te m nizu p re p rič ljiv ih nagibov, 
v se k ak o r la h k o p ozitiven odgovor, sa j n as te n a jd b e ja s n o p re p rič u je jo o ob­
sto ju ž iv lje n ja o ziro m a p riso tn o sti človeka n a te m p ro s to ru tu d i v času, ko je 
b ila n o ša ta k ih sp o n tu d i n a se d a n je m slovenskem p o d ro č ju v m odi. To p a je, 
k o t sm o m ogli zazn ati iz p re d h o d n ih tip o lo šk ih p re d sta v , čas vzhodnogotske 
o k u p ac ije (489— 537/8). Izd elan a n a j b i b ila v p o zn o a n tič n i z la ta rs k i delavnici 
n a ita lsk ih tle h , k e r p ri nas po vsej v e rje tn o sti za to ni b ilo pogojev, od k o d e r je 
b ila s trg o v in o , v e rje tn e je p a k a r n e p o sre d n o p re n e se n a v n a š se d a n ji p ro sto r. 
L astn ik tega p re d m e ta je b il v se k a k o r tu je c G erm an o z iro m a V zhodni Got, 
en ak o k o t n o sile c p ra v o k o tn e p o lih ro m n e sp o n e (v g ro b u 25 d raveljskega 
g ro b išča ). V e rje tn o m o ra m o po v se m izk lju č iti m isel, d a b i ta p re d m e t u v rstili 
v n o šo d o m ačeg a p reb iv alca, b o lj ali m an j ro m a n iz ira n e g a in prežeteg a s 
k ršč a n sk im i v e rsk im i načeli, ki se je ponekod, k o t d o k a z u je jo arh eo lo šk e 
n a jd b e , še z a d ržev a l v m e stih , ki so b ila te d aj le še od sev n ek d a n je g a sijaja.
K ako je ta k o s zašel v to , še v v zh o d n o g o tsk em o b d o b ju p o se lje n o p o d ro čje, 
p a la h k o le dom n ev am o . K er n im a m o n ik a k ršn ih p o d atk o v , d a b i n a jd b a izvi­
ra la iz g ro b n e en o te, ta p re d p o sta v k a tu d i n e p rid e v p o šte v , k e r v te m času 
lju d je , k a te rih zn a čiln o st v noši p o u d a rja jo tu d i ti p re d m e ti, p o k o p av a jo n a 
p o k o p ališč u v d a n a šn jih D rav ljah , sm o jo dolžni, zlasti še, k e r n i o h ra n je n a 
v celoti, im e ti za izgubljen p re d m e t tu jc a , ki se je tu o b č a sn o zadrževal, sicer 
p a je v e rje tn o p reb iv a l v n aselb in i, k a te ri je p rip a d a lo d ra v e ljsk o grobišče.
V v rsti n a jd b , ki jih v s ta re jš i lite ra tu ri p o sam ezn i a v to rji v k lju č u je jo 
m ed d o k aziln o grad iv o iz časov p re se lje v a n ja lju d ste v o z iro m a m ed g erm a n ­
ske o sta lin e v E m o n i, zavzem a ta p re d m e t v se k ak o r iz jem n o m esto, saj ga 
lah k o sm a tra m o , k o lik o r je n av e d en i p o d a te k o n a jd išč u resn ičen , k o t prvi 
p re d m e t, k i ja s n o o d raž a po v se h d o se d a n jih z n a n stv e n ih m e rilih re lik t 
v zh o d n o g o tsk eg a o b d o b ja z n o tra j e m o n sk ih zidov.
1 J. šašel, Em ona, R E Suppl. 11
(1968) 560. M. Slabè, Grobišče iz dobe 
preseljevanja narodov v Dravljah, Arh. 
vestn ik 21—22 (1970-71) 141 s; Idem , Sle­
dovi življenja n a obm očju današnje 
Ljubljane v času zgodnjega srednjega 
veka, A rh eološka o b d o b ja L ju b lja n e 
(Ljubljana 1973) 28 s.
2 O bjavljam ga v sporazum u s seda­
njim lastnikom .
3 Slednji podatek je sicer precej ne­
gotov in ga ni jem ati dobesedno.
4 Z. Vinski, Okov Teodorikova vrem e­
na s ostrva S ap aja na Dunavu, Z b o rn ik
N arodn og m u ze ja u B eo g ra d u 4 (1964) 
158.
5 Z. Vinski, ib id e m 158 s cit. lit. pod 
op. 6; Idem , Zlatne okovice iz vrem ena 
seobe naroda, R e p u b lik a 2 (1956) 20 s; 
Idem, Epoha seobe naroda, U m etn ičko 
blago Ju goslavije (1970) 147 s; Idem, 
Arheološki spom enici velike seobe naro­
da u Srijem u, S itu la 2 (1957) 39; Idem, 
K rstoliki nakit epohe seobe naroda u Ju­
goslaviji, V jesn ik A rh eološkog m u zeja u 
Z agrebu 3 (1968) I l l s .
6 Prim .: V. B ierbrauer, Die Ostgoti­
schen Funde von Domagnano, Republik

San M arino, G erm ania 51 (1973) 522, 
T. 1, op. 68.
7 Cfr. op. 5.
8 N. M iletič, N a k it u B o sn i i H ercego­
vin i od k a sn e a n tik e do n a jn o v ije g doba 
(Sarajevo 1963) 8.
9 Z. V inski, V je sn ik A rheol. m u z. u 
Z agrebu 3 (1968) 111.
1 0 M. Slabè, D ravlje, grobišče iz časov 
p re se lje v a n ja lju d stev , Situla 16 (1975) 
90 z. op. 64.
1 1 W. A. N eum ann, D er K rainburger 
Goldfund, E in B eitrag zum S tudium der 
V erroterie cloisonnée, M itt, d er Z en tra l 
K o m m issio n N. F. 26 (1900) 134.
1 2 M. Slabè, o. c., 77 ss.
1 3 Ib id e m 69 s, s cit. lit. za vse nave­
dene prim erke.
1 4 J. W erner, Eine ostgotische P ru n k ­
schnalle von Köln-Severins tor (Studien 
zur Sam m lung D iergardt II), K ö ln er 
Ja h rb u ch fü r Vor- u n d F rü h g esch ich te 
3 (1950) T. 11: 13—15.
1 5 Z. V inski, Z b o rn ik N a ro d n o g m u ­
ze ja u B eo g ra d u 4 (1964) 174 s. Avtor 
om enja tu d i sponko z vloženim plošča­
tim alm adinom v četverokotnem okovu. 
N ajdena je b ila n a K alam egdanu v Beo­
gradu in naj bi bila vzhodnogotski relikt 
iz druge polovice 5. stoletja.
1 6 J. W erner, o. c., 57
1 7 J. W erner, Zu den donauländischen 
Beziehungen des alam annischen G röber­
feldes am alten G otterbarm w eg in Basel, 
H elvetia a n tiq u a , F estschrift Em il Vogt 
(1966) 287 s, Abb. 2: 1.
1 8 Ib id e m , Abb. 2: 2.
1 9 Z. Vinski, o. c., 166.
2 0 L. Plesničar-Gec, E m ona v pozni 
antiki, Arh. v e s tn ik 21—22 (1970-71) 119 
ss, sl. 3.
2 1 Prim . Z. Vinski, K asnoantična b a­
ština u grobovim a ranoga srednjeg vi­
jeka kao činjenica i kao problem , M a te­
rijali 1 (1964) 105.
2 2 S. Gabrovec, N ekaj novih staroslo­
venskih najdb, A rh. v e s tn ik 6 (1955) 
134 s. J. K orošec, Arheološke n ajdbe iz 
dobe selitve narodov in zgodnjega sred­
njega veka, Z g o d o vin a L ju b lja n e I (1955) 
432.
BELT BUCKLE OF TH E MIGRATION PERIOD FROM LJUBLJANA
S u m m a ry
F ragm ents o f a belt buckle (m ounting w ith p a rt of th e prong fo r fastening) 
published by the author were, according to som e accounts, discovered accidentally 
on the site of Em ona (insula XV) in 1959 or 1960. The buckle is obviously the pro­
duct of an Italian w orkshop (clo iso n n é tech n iq u e) an d shows th at it was m anu­
factured fo r an O strogothic custom er. A sim ilar buckle can be found in the Castel­
lani collection in Rom e (see p ictu re). In as far as details of its finding place m ay 
be relied on, this object represents the first clear relic of the O strogothic period 
in Em ona.