GLASILO OBČINE DOMŽALE
23. maj 2008 - letnik XLVIII, št. 7
Osrednja občinska prireditev ob dnevu Evrope
Združeni smo v različnosti in
i
i	•	v «v*
skupaj močnejši
Letošnja osrednja občinska proslava ob dnevu Evrope je bila 9. maja v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah, organizirala pa sta jo Občina Domžale ter Javni
sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale.
(nadaljevanje na strani 5)
\f
Vinko Juhart je na kratko predstavil štiri leta našega članstva v Evropski uniji
Njegova svetost Swamidži v Domžalah
Joga: dajanje, razumevanje in oproščanje nas naredijo prave ljudi
6. maja 2008 so Domžale postale še lepše, prijetnejše in morda tudi bolj odkrito mesto. Za prijetnost od takrat naprej skrbi drevo miru, ki ga je skupaj z županom Tonijem Dragarjem na svojem obisku posadil Njegova Svetost Vishwaguru Maha-mandaleshwar Paramhans Swami Mahe-shwaranando. Za odkritost so poskrbele
besede svetovnega ambasadorja mirovnih prizadevanj, trajnostnega razvoja in ohranjanja narave za svetovni mir, ki so zagotovo pustile pečat v vsaj nekaterih izmed številnih Domžalčanov in Domžalčank, ki so se zbrali ob svečanem dogodku v Češmi-novem parku.
(nadaljevanje na strani 5)
Srečno, maturanti!
V centru Domžal smo v četrtek, 15. maja 2008, lahko zaploskali blizu devetdesetim maturantom Srednje šole Domžale, ki so zaplesali tradicionalno četvorko. Med njimi je bila tretja generacija gimnazijcev ter maturanti poklicne srednje šole.
Plesna šola Urška in Srednja šola Domžale sta ob pomoči Občine Domžale pred Vele pripravili prijetno plesno parado, ob kateri so sproščeni mladi maturanti in maturantke poleg če-tvorke zaplesali tudi tradicionalno polko ter se poizkusili v angleškem valčku. Uspešno maturo ter veliko sreče na prihodnjih življenjskih poteh sta jim zaželela mag. Primož Škofic, ravnatelj Srednje šole Domžale ter podžupan Občine Domžale, Vinko Juhart. Vsem maturantom in maturantkam Srednje šole Domžale tudi v imenu Uredništva želimo uspešno maturo 2008!
Uredništvo
V0D0TERH
STIEBE L ELTRON
toplotne črpalke
De Dietrich ^™1"3
■ ▼ tehnika
r H k W M I
VndnTrrm R a A) rt, I ju rf.ö,0 ,	Hr fi„ Jflrtllj,, Ol 712 S 9 20. 041 $59 551
^odulcrm .radopnlj i- « ii&l .net, www.u ud ntr rm.il
Dogovori na državnem pravobranilstvu so bili uspešni.
iHfjl 17. seja Občinskega sveta 3 Občine Domžale
Na 17. seji občinskega sveta so govorili o kulturi, športu, Centru za mlade in zbiranju bioloških odpadkov.
stran |
I4 I
Intervju z Lojzetom Stražarjem
Pred pričetkom sezone v Poletnem gledališču Studenec smo se pogovorili z Lojzetom Stražarjem o letošnjem kulturnem dogajanju na Studencu.
stran
|5 I
Njegova svetost Swamidži v Domžalah
Voditelja svetovnih mirovnih vrhov so med drugim sprejeli tudi župan Toni Dragar in oba podžupana - Andreja Pogačnik Jarc in Vinko Juhart.
Domžalski nogometaši novi / stari državni prvaki
Domžalskim nogometašem čestitamo ob ponovni osvojitvi naslova državnih prvakov Slovenije!
Hi©
festival
HRUP ZA ODROM -
Gledališče Loški oder
UČITELJICA -
KUD Pod lipo, Adergas
REŠUJEMO SVET -
KUD Sovodenj
ZAPRTA VRATA -
KDK Breznica
KULTURNA PRIREDITEV V ČRNI MLAKI -
DPD Svoboda Žiri
Dobrodošli v Dobu!
Naslednja številka Slamnika bo izšla 13. junija 2008, rok za oddajo prispevkov je 3. junij 2008 do 12. ure.
IZ URADA ZUPANA
stran
2
Dragi bralci, drage bralke!
Tudi v tokratni številki Slamnika smo za vas pripravili pestro izbiro prispevkov iz različnih področij. Če se lotimo kratkega pregleda, naj vas opozorim na tokratni intervju z Lojzetom Stražarjem, kjer napovedujemo novo sezono Poletnega gledališča Studenec. Prav tako v tej številki pišemo o prireditvah, ki so bile posvečene tako praznovanju 27. aprila — dnevu boja proti okupatorju, kot tudi 9. maju, ko smo obeležili dan Evrope, za obe prireditvi smo v naši Občini pripravili osrednjo občinsko slovesnost o katerih pišemo v tokratni številki.
Da ne naštejemo že v uvodniku vsega dogajanja, preskočimo na šport, kjer vam tokrat z veseljem sporočamo, da so domžalski nogometaši ponovno osvojili naslov državnih prvakov, ob čemer jim iz srca čestitamo. Prav tako pa so v lovu na finale in posledično naslov državnega prvaka naši košarkarji, ki jih do konca čaka še nekaj zagotovo najbolj napornih srečanj v letošnji sezoni. Veliko športne sreče želimo tudi njim. Omeniti pa velja tudi obisk Swa-mija v našem mestu, ki je med drugim poskrbel za drevo\ miru, ki je svoje mesto dobilo v Češminovem parku. Češminov park je tokrat omenjen tudi med investicijami v Občini Domžale.
Seveda pa ne spreglejte tokratnega Koledarja prireditev, kjer napovedujemo kar nekaj zanimivega dogajanja — od kulturnih, športnih do drugih prireditev in predstavitev v organizaciji različnih društev iz našega kraja. Poskrbeli smo tudi za informacijo o odvozu organskih odpadkov iz gospodinjstev. Vse to in še več si lahko preberete v tokratni številki Slamnika.
Za konec še nasvet za naše maturante, ki se v tem času potijo za knjigami, potrpite teh nekaj tednov, kljub temu, da vas večino dni vabi prijetno toplo sonce na plan. Poletje bo potem veliko slajše...
Pa veliko uspeha tudi vsem šolarjem in študentom, ki imajo v mesecu juniju največ dela!
Mateja A. Kegel
■v
Zupanov sprejem in čestitke za najboljše biatlonce in krosistko
»Dobri ste!«
Ob koncu sezone zimskih športov je župan Toni Dragar pripravil sprejem za športnike, ki so v letošnji zimi posebej uspešno nastopali v posameznih zimskih športih.
Tokrat so bili njegove pozornosti deležni Saša Farič, druga v svetovnem pokalu, s trenerjem, iz Smučarskega kluba Nika Ihan je prišla najboljša slovenska bi-atlonka Teja Gregorin, največ udeležencev pa je skupaj s predsednikom Matjažem Pavovcem prišlo iz Smučarskega kluba Ihan, od koder so bili naslednji uspešni biatlonci: Klemen Bauer, ki se lahko pohvali z osmim mestom na tekmovanju za svetovni pokal v Južni Koreji; Peter Dokl, državni prvak v biatlonu v letošnji sezoni; Anže Gregorič, enajsti na svetovnem mladinskem prvenstvu; Anže Povirk in Aleš Gregorin, državna prvaka; Primož Pančur, skupni zmagovalec med starejšimi dečki, ter trener SK Ihan Janez Gregorin. Opravičila sta se Saša Čad, trenerka mlajše selekcije SK Ihan, in Boštjan Lekan, olimpijec, vodja
Vračilo vlaganj v telekomunikacije
Leta 2002 je bil sprejet Zakon o vračanju v telekomunikacijsko omrežje, na podlagi katerega je Občina Domžale sprejela Odlok o vračilu vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. V skladu z odlokom je pristopila k prvi fazi — k zbiranju podatkov in izdajanju sklepov upravičencem, ki so izpolnjevali pogoje, določene z odlokom.
Občina Domžale je nato z vsemi dokazi na Državno pravobranilstvo pravočasno vložila zahtevek za vračilo vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. Državno pravobranilstvo zaradi pomanjkanja kadra v zakonsko določenem roku ni rešilo našega zahtevka. Ko pa se je vloga začela obravnavati, sta pravobranilki ugotovili, da se nekateri zahtevki občin, nastalih na območju bivše Občine Domžale, prekrivajo. Zaradi navedenega so se predstavniki občin sestali skupaj in kasneje tudi posamezno ter iskali rešitve za nastalo situacijo. Po sklenjenih parcialnih dogovorih so se v aprilu 2008 predstavniki nekaterih občin sestali s pravobranilkama, ki vodita naš postopek. Na sestanku so bile razčiščene še zadnje podrobnosti glede zahtevkov, ki so se prekrivali, tako da po zagotovitvi Državnega pravobranilstva pričakujemo predlog poravnave konec junija. V kolikor bo predlog poravnave korekten, ga bo Občina Domžale takoj podpisala, Državno pravobranilstvo pa bo nato pisno poravnavo dostavilo Slovenski odškodninski družbi, ki mora znesek, dogovorjen v poravnavi, nakazati upravičencem, to je občini. V kolikor bo postopek stekel v zakonsko določenih rokih, brez nepredvidenih zapletov ali zavlačevanj drugih organov, na katerih ravnanje Občina Domžale nima vpliva, pričakujemo, da bomo začeli denar nakazovati prvim fizičnim upravičencem, ki so pred
leti dobili pozitivno odločitev, proti koncu leta. Žal pa pred prejemom denarja občina ne more izvesti svojega dela obveznosti, tako da bo v primeru zamude pri prejemu sredstev le-te nakazovala končnim upravičencem sorazmerno kasneje. Ob tem je potrebno poudariti, da kljub predvideni zaposlitvi enega človeka, ki bo vodil projekt vračila vlaganj (ob pomoči tudi drugih zaposlenih v občinski upravi) zaradi velikega števila upravičencev, preračunov, zbiranja dodatnih podatkov (transakcijski računi) in morebitnega končanja zapuščinskih postopkov vsi upravičenci ne bodo mogli dobiti denarja takoj oziroma med prvimi. Hkrati pa moramo, v izogib prevelikemu pričakovanju, poudariti, da se višina vračila določi tako, da se od osnove za vračilo vlaganj odštejejo priključni-na in prispevek SIS-u, namenska sredstva iz državnega proračuna, stroški hišne inštalacije in terminalske opreme, v kolikor so namenska sredstva iz državnega proračuna, stroški hišne inštalacije in terminalske opreme tudi vključeni v znesku zahtevka (zneski so objavljeni v Pravilniku o spremembah pravilnika o podatkih za ugotavljanje višine vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje - Ur. l. RS, št. 61/04, 95/04 - popravek). Posamezni upravičenec torej ne bo dobil povrnjenega vsega vloženega denarja, temveč bo od vloženega zneska odšteto zgoraj našteto.
Glede na navedeno pričakujemo, da bodo prvi upravičenci prejeli vračilo vlaganj v višini, kot jo določa zakon, predvidoma proti koncu leta. O začetku postopkov vračanja sredstev bodo upravičenci obveščeni preko sredstev javnega obveščanja (Slamnik, internet) in preko posameznih pozivov po predložitvi manjkajočih podatkov.
Urad župana
servisa biatlonske reprezentance. Največ pozornosti je bila deležna Saša Farič iz Radomelj, ki se poleg drugega mesta v svetovnem pokalu lahko že pohvali z vozovnico na zimsko olimpiado, kjer bo poskušala doseči kar največ - to je smučanje s hitrostjo med 60 in 70 km, včasih tudi blizu 100 km - s še malce več moči in eksplo-zivnosti pri startu, kjer ima Saša po mnenju trenerja še veliko re-
zerve. V prijetnem klepetu smo izvedeli še marsikaj o prednostih in pomanjkljivostih posameznega športa, pa tudi o tem, kdo hitreje teče, kdo natančnejše in hitreje strelja, veliko pa smo slišali tudi o pripravah, občutkih pred tekmami ter željami za prihodnost. Župan Toni Dragar je ob tem poudaril, da verjame, da se bodo poleg Saše na olimpiadi borili tudi biatlonci. Med njimi zlasti računa na Tejo Gregorin, Klemena Ba-uerja in Petra Dokla, ki je pravi junak med strelci, saj glede na ustreljene tarče zanesljivo spada med prvih deset najnatančnejših strelcev na svetu. Občina Domžale bo v okviru finančnih možnosti tudi v prihodnje pomagala vsem športnikom pri zagotavljanju kar najboljših pogojev za njihovo vadbo. Županova želja je, da ostanemo občina športa in mladosti, k uspešnosti pa zanesljivo prispevajo tudi domžalski športniki, vključeni v klube izven občine, med katerimi so tudi štirje uspešni domžalski skakalci, ki skačejo v Skakalnem klubu Mengeš.
Prijeten pogovor so prisotni zaključili z zahvalo županu za njegovo pozornost in z obljubo, da bodo poskušali v prihodnje doseči še več uspehov.
Čestitkam se pridružuje tudi Uredništvo Slamnika.
Urad župana
Hvala za vse, novinar in publicist Matjaž Brojan!
Pred kratkim je novinar in publicist Matjaž Brojan izpolnil svoj delovni cilj. Z željo, da se mu za njegov prispevek pri zagotavljanju obveščanja o dogajanjih v naši občini na Radiu Slovenija zahvalimo in mu hkrati še enkrat izrečemo čestitke za prejeto Steletovo priznanje za promocijo kulturne dediščine, ga je župan Toni Dragar skupaj s sodelavci, povabil na sprejem.
Sprejema so se udeležili tudi nekateri njegovi prijatelji in nekdanji sodelavci, s katerimi se je srečeval in sodeloval na svoji življenjski in delovni poti. Srečanje je bila prijetna priložnost za pogovor in za nekatere prijetne, pa tudi manj prijetne spomine na opravljeno uspešno delo, ki je tesno povezano tudi z zgodovino lokalnega glasila Slamnik. Matjaž Brojan je bil namreč eden izmed prvih članov uredništva, predvsem pa vsa desetletja zvest dopisovalec v glasilo. Zaradi njegovega priza-
devnega dela je bilo blizu 20 let na Radiu Slovenija veliko slišati o dogajanjih v Občini Domžale, izpod njegovega peresa je prišla vrsta prispevkov, tudi knjig, ob pomembnih obletnicah, o ljudeh, ki so oblikovali našo zgodovino, predvsem pa o kulturni dediščini, ki ji tudi v zasebnem življenju namenja posebno skrb, pa naj bo to v obliki zbiranja različnih eksponatov ali pa v rezbarskih izdelkih, ki kažejo njegovo posebno mojstrstvo. Kdor pozna novinarja in publicista Matjaža Brojana, ki je bil ob zahvali župana Tonija Dra-garja na sprejemu deležen tudi zahvale nekdanje županje Cvete Zalokar-Oražem, s prijaznimi mislimi pa so se skupnega sodelovanja spominjali tudi ostali prisotni, ve, da bo tudi v prihodnje spremljal življenje in delo naše občine ter predvsem področje kulturne dediščine, zato mu želimo predvsem trdnega zdravja.
Urad župana
Čebele umirajo tudi na območju naše občine
Ko ne bo čebel, ne bo ljudi
ne bo več prihajalo. Seveda pa to ni odvisno le od njih, zato pričakujejo ustrezno ukrepanje od pristojnih institucij.
Urad župana
»Ko ne bo čebel, ne bo ljudi,« je stavek, ki ga v letošnjem letu v Sloveniji slišimo bistveno pogosteje, kot v prejšnjih letih. Vzrok je v številnih pomorih čebel, ki zmanjšujejo čebelje družine po vsej Sloveniji. Nazadnje so se ti 10. in 11. maja zgodili tudi na območju naše občine in širše. Po neuradnih podatkih je prava katastrofa prizadela blizu štirideset članov Čebelarskega društva Domžale, skupaj pa je bilo pomorjenih oziroma močno oslabljenih blizu 500 čebeljih družin. O razsežnostih katastrofe, ki jo čebelarji primerjajo z močnim potresom, o vzrokih, posledicah in potrebnih ukrepih sem se pogovarjala s člani vodstva Čebelarskega društva Domžale: predsednikom Janezom Miheličem ter Viktorjem Svetlinom in Maksimilijanom Karbo, ki so tudi sami utrpeli veliko škodo.
Za začetek smo ugotovili, da se je pomor čebel začel 10. maja dopoldne. Viktor Svetlin ve o tem povedati največ, saj je bil sam in njegov sosed na Količevem med prvimi prizadetimi. Čudno obnašanje čebel - čebele so po vrnitvi s paše ležale pred panji na tleh na hrbtih, rilčki so bili iztegnjeni, krilca kot pri avionu, z nogami pa so nekatere še brcale, pa tudi
to, da se je v čebelnjake vračalo bistveno manj čebel, kot sicer, je povzročilo, da je poklical ustrezne službe, ki so korektno reagirale. Posebej so prisotni pohvalili kriminalistično službo domžalske policije, opozorili pa tudi na hitro ravnanje domžalskega veterinarja, mag. Zorana Klinkona, ki je tudi sam čebelar. Čebelarji sumijo, da je lahko vzrok pomora škropljenje večje površine koruze na območju Količevega, od koder je veter škodljive snovi prenesel na rumeno oljno ogrščico, ki je v polnem cvetu in jo imajo čebele zelo rade. Na radij ske pozive so se tako v soboto kot v nedeljo oglašali vedno novi in novi prizadeti čebelarji, na terenu so pristojni odvzeli vzorce, ki naj bi pomagali pri odkritju vzrokov za pomor, oglasili so se novinarji, pa tudi druge pristojne institucije. Čebelarji ugotavljajo, da so se pomori čebel zgodili na širšem domžalskem območju, kjer so bile najbolj prizadeti naslednji kraji: Turnše, Vir, Podrečje, Koli-čevo, Dob, Gorjuša, Jarše in Radomlje, manj prizadeti pa Prelog, Račni vrh, Krtina, Rodica, Jarše in Kolovec. Čebelarji so škodo skušali omiliti z odpiranjem vrat panjev, z odstranjevanjem toplotne izolacije, v večernem času pa so čebele krmili s sladkorno razstopino (1 : 3) ter z njo skušali razredčiti strup v čebeljih telesih.
Ocenjujejo, da je bilo uničenih minimalno 50 odstotkov čebel vseh starosti. Škodo je ta trenutek nemogoče oceniti, saj čebelje družine še vedno odmirajo, čebelarji pa se bojijo tudi morebitnega pojava hude kužne bolezni - gnilobe čebelje zalege. Ta bi lahko povzročila še hujšo katastrofo tudi na območjih, ki sedaj niso bila prizadeta. V tem primeru je edino pravo zdravilo požig čebel, satja in panjev ter v posledici konec čebelarjenja. Vzrokov uradno še niso ugotovili, ostaja pa sum, da so bile že omenjene površine koruze škropljene z močnimi fitofarma-cevtskimi sredstvi, ki jih je veter zanesel na cvetočo ogrščico. Posledice so velike in se kažejo v tem, da so čebelarji ob čebele in ob pridelek ter da bodo imeli velike stroške s krmljenjem čebel ter obnovo družin, posebej pa opozarjajo, da zaradi pomora čebel ne bo opraševanja cvetočih (kmetijskih) rastlin. Neod-govorjeno ostaja tudi vprašanje, kaj z zastrupljeno oljno ogršči-co. Če bo porabljena za izdelavo živilskega olja, bomo strup, enako kot čebele, pojedli ljudje. S kakšnimi posledicami! Najbolj odprto pa ostaja vprašanje, kdo bo prizadetim čebelarjem v njihovi stiski pomagal. Pričakujejo pomoč države in lokalne skupnosti, upajo na hitro ugotavljanje vzrokov ter kaznovanje povzročitelja, predvsem pa upajo, da do tega v prihodnje
Posebno obvestilo uporabnikom fitofarmacevtskih sredstev
Pred uporabo tovrstnih sredstev natančno preberite navodila proizvajalcev FFS, še posebej bodite pozorni na oznake na embalaži, ki opozarjajo na škodljivost FFS za čebele. Priporočena sredstva naj se uporabljajo v najmanjših odmerkih, škropite v večernih urah ali ponoči in ob brezvetrju. Uporabnikom predlagamo, naj se izogibajo prašiv in naj raje uporabljajo pripravke oz. iz njih narejeno škropilno brozgo ali granulate. Pred škropljenjem pa naj pravočasno obvestijo čebelarja o nameravanem škropljenju s FFS.
Čebelji masaker
Vroče sonce suši že davno posušeno, drobne čebele krilijo v smrtni agoniji, trupelca padajo kot dež. Insekticidi kosijo, izganjajo, morijo. Le redka čebelica iz domačega panja, utrujena in zbegana najde neokuženo bivališče.
Binca Lomšek
Veter v laseh tudi v Občini Domžale
Pred kratkim se je vodstvo Občine Domžale srečalo z županom Občine Rezija. Rezija je alpska dolina v severovzhodni Italiji, njeni prebivalci pa predstavljajo slovenske prebivalce doline, ki so zaradi geografske lege doline razvili značilni slovenski rezijanski dialekt in kulturo. Vodstvi sta se pogovarjali o možnostih sodelovanja obeh občin, za kar je Občina Rezija zelo zainteresirana, saj je eden od njenih ciljev krepitev odnosov s Slovenijo.
Slamnik je glasilo Občine Domžale, izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno.
Priprava za tisk: IR image d.o.o., Medvedova 25, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d.,
Vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje.
Odgovorna urednica TINA ŽELE-ZNIK tel. 051 684 404 • Pomočnica odgovorne urednice MATEJA A. KEGEL • Člani uredništva ŠPELA DRAGAR, JANEZ STIBRIČ, KATARINA KARLOVŠEK, JANEZ ERŽEN, TINA ZAJC, MARIJA PUKL in VERA VOJSKA • Tehnični urednik JANEZ DEMŠAR • Lektorica NATAŠA VR-HOVNIK JERIČ • Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61
v Domžalah • Uredništvo HELENA URŠIČ tel. 722 5050, fax. 722 5055, slamnik@kd-domzale.si • URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure.
NAVODILA ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV
Prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v DOC zapisih, digitalne fo-
tografije pa ločeno v JPG formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. To je posebej pomembno zaradi kvalitete tiska fotografij.
Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt.
V prizadevanjih mladim ponuditi čimveč možnosti za zdravo in ustvarjalno preživljanje prostega časa kot najboljšo preventivo proti zasvojenosti, smo se v Občini Domžale odločili vključiti se v aktivnost Športne unije Slovenije Veter v laseh - s športom proti drogi.
Lokalna akcijska skupina, ki bo v bodoče povezovala dejavnike in organizacije, ki se ukvarjajo s preventivo proti zasvojenosti, se pravkar ustanavlja, zato je izvajalske naloge dogodka Veter v laseh prevzel Študentski klub Domžale. Prireditev Veter v laseh - s športom proti drogi se bo odvijala v soboto, 31. maja 2008, med 9. in 12. uro, v Športnem parku v Domžalah.
Namenjena je učencem zadnjega tri-letja osnovne šole in srednješolcem, pa tudi mlajšim, ki bodo skupaj s starši prireditev obiskali. Aktivnosti, v katerih se bodo pomerili, bodo: košarka, nogomet, in-line
hokey, rolanje in ples na vetru. Spremljajoče dejavnosti bodo likovno ustvarjanje (risanje po asfaltu, oblikovanje iz papirja, risanje grafitov) in ples. S predstavniki karate klubov in joge ter TVD Partizana pa se dogovarjamo za demonstracijske nastope njihovih vadbenih skupin. Informacije lahko dobite na vseh osnovnih šolah Občine Domžale, v Uradu župana Občine Domžale in v Študentskem klubu Domžale. Vabimo vse malo večje in tudi tiste mlajše, da se nam pridružite. Hkrati pozivamo tudi starše, da svoje otroke pipeljete na to prireditev in jim omogočite prijetno druženje in ustvarjanje.
Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja
stran
3
OBČINSKI SVET OBČINE DOMŽALE
23. april 2008 - 17. seja Občinskega sveta Občine Domžale
O kulturi, športu, Centru za mlade, pa tudi o začetku zbiranja bioloških odpadkov . ..
17. seja Občinskega sveta Občine Domžale se je pod predsedstvom Vinka Juharta, podžupana Občine Domžale, začela s točko Vprašanja, pobude in predlogi, ki je tudi tokrat prinesla vrsto novih predlogov, pobud in tudi precej nezadovoljstva z odgovori, ki so jih svetniki in svetnice že prejeli na svoja vprašanja, pobude in predloge.
Tako je Katarina Karlovšek, Peter Verbič - Lista za Domžale, izrazila nezadovoljstvo z odgovori na tri podana vprašanja, postavila pa nova v zvezi s pasjimi stranišči, ureditvijo Mengeškega polja v sodelovanju s sosednjo občino, sistemsko ureditev javne razsvetljave, želela je dodatne informacije v zvezi s prostorom nekdanjega kina, postavitev semaforja v križišču pri AS oziroma vsaj postavitev znaka Stop. Roka Ravnikarja, SLS, je zanimal problem izplačila finančnih sredstev za gradnjo telefonije, podatki o poteku in porabljenih sredstvih za revitalizacijo SPB, podal pa je tudi pobudo za pregled vseh šolskih poti ter na tej osnovi izdelave predloga za sofinanciranje avtobusnih prevozov do posamezne osnovne šole. Antona Preskarja, LDS, je zanimalo, ali je mogoče delo pri urejanju križišča »Deteljica« intenzivirati, saj potekajo zelo počasi; mag. Lovra Lončarja, SDS, je zanimalo, kaj se dogaja s predvidenim domom za starostnike na Viru, ali držijo go-
vorice o prodaji zemljišč, ki so v lasti Farme Ihan ter zidavi stanovanj skih blokov, zanimale pa so ga tudi možnosti hitrejše gradnje plinifikacije. Peter Verbič, Peter Verbič - Lista za Domžale, je vprašal, kdaj bodo povrnjena sredstva, ki so jih občani vložili v telefonijo; zanimalo ga je, koliko časa bodo še rezervirana zemljišča v Športnem parku Domžale ter ob tem predlagal, naj jih občina zamenja ali odkupi, vložil pa je tudi zahtevo za sklic izredne seje v zvezi z aktivnostmi pri urejanju Podje-tniško-industrij ske cone Želodnik. Cveta Zalokar-Oražem, Moje Domžale - varne in uspešne, je zahtevala razkritje avtorice prispevka v Slamniku, v katerem sta bila z možem Stanetom grobo in žaljivo napadena. Franc Černagoj, Zelena stranka, je predlagal izredno sejo v zvezi s problematiko deponije v Dobu ter dal pobudo, da se čim prej izpelje predvidena novogradnja Centralne čistilne naprave Domžale-Ka-mnik. Miha Ulčar, Moje Domžale - varne in uspešne, je opozoril na izredno povečanje »jumbo« plakatov ob cestah, ki predstavljajo grob poseg v prostor in zahteval omejitev njihovega števila, predlagal pa je tudi preučitev spremembe meje med Homcem in Nožicami, ki jo je samovoljno, nestrokovno in nezakonito spremenila Geodetska uprava. Robert Hrovat, SDS, ni bil zadovoljen z nekateri odgovori; pojasnil
Pridobivanje Evropskih sredstev za projekte v Občini Domžale
Pri načrtovanju in izvedbi projektov se morajo upoštevati izhodišča, kot so: okoljska učinkovitost, izraba naravnih virov, trajnostna dostopnost ter zmanjševanje vplivov na okolje. Znotraj dopolnitve izvedbenega načrta RRA LUR za obdobje 20072009 je bilo prijavljenih 50 projektov. Na listo prednostnih projektov Ljubljanske urbane regije jih je bilo izbranih 17, od tega kar štirje projekti, v katerih sodeluje Občina Domžale.
Med te projekte sodi Kamniška Bistrica, rekreacijska zelena os regije. Projekt zajema ureditev rekreacijske osi ob celotnem bregu Kamniške Bistrice - izgradnjo oze-lenjene prometne infrastrukture, ki je namenjena izključno pešcem in kolesarjem. Del infrastrukture poteka po nasipih, s katerimi bo zmanjšana poplavna ogroženost. Gradimo brvi čez pritoke Kamniške Bistrice, čez Mlinščico in reko. Kamniška Bistrica ljudi ne deli, temveč jih povezuje.
Zelenje ob urejeni in očiščeni strugi reke predstavlja pljuča mesta Domžale ter nudi sprostitev in estetske užitke.
Projekti gradnja in ureditev Češmi-novega parka, Mrežni podjetniški inkubator ter Portal sprehajalnih in kolesarskih poti imajo prav tako velik pomen.
Iz prejšnjega razpisa že črpamo sredstva za projekt Po poteh kulturne dediščine, za strokovne podlage urejanja javnega prometa v regiji ter podlage za pripravo regionalnega prostorskega načrta. Največji projekt, za katerega tudi že potekajo postopki za pridobitev evropskih sredstev, je oziroma bo rekonstrukcija Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik. Pohvalimo se lahko, da smo tudi znotraj RRA LUR poznani po uspešnih in kvalitetnih projektih, ki imajo podlago za črpanje evropskih sredstev.
Ob dosedanji prepoznavnosti in uspešnosti v okviru naše države si želimo postati prepoznavni tudi v okviru Evropske unije in v čim večji meri izkoristiti priložnosti, ki jih le-ta ponuja.
Trudimo se biti uspešni! Volje, znanja in energije nam ne manjka, saj si želimo boljši in kvalitetnejši jutri za
Tako kot naša država stopa pogumno in samozavestno po poti Evropske unije, se tudi v Občini Domžale trudimo biti ji vse bliže. Naša prizadevanja so usmerjena v tesnejše povezave v okviru Evropske skupnosti ter v izkoriščanje finančnih možnosti za različne projekte.
Za pridobivanje sredstev s strani EU smo vključeni v Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije (v nadaljevanju RRA LUR). Izvedbeni načrt RRA LUR 20072009 odseva želje in dolgoročne cilje regije. Vizija je, da naj bi regija s spodbujanjem ustvaijalno-sti in sodelovanja dosegla visoko konkurenčnost v Evropi in visoko kakovost življenja. Prioritetni cilj je skladen razvoj regije. Projekti so bili pred uvrstitvijo v Izvedbeni načrt RRA LUR analizirani na podlagi več kriterijev, kot so: geografska in vsebinska upravičenost, primernost projektov glede na pogoje za dodelitev sredstev ter združevanje vsebinsko ustreznih projektov. Prednost imajo projekti, ki so po svojem značaju in učinku regionalnega pomena. Vizija je usmerjena k trajnostnemu razvoju v najširšem pomenu, ki optimalno izrablja vse regionalne potenciale, pri tem pa ne zmanjšuje virov in možnosti razvoja prihodnjih generacij. V RRA sodeluje 26 občin Ljubljanske urbane regije, med njimi zelo aktivno in uspešno Občina Domžale. Svet RRA LUR na podlagi prijav projektov, ki so jih občine in drugi nosilci projektov posredovali RRA LUR v procesu priprave in dopolnitve, določa tudi delitev razpoložljivih sredstev. Sredstva za regionalne razvojne projekte se med občine razdelijo glede na število prebivalstva, s tem, da je potrebno izpolniti določene pogoje, ki so zahtevani za pridobitev evropskih sredstev.
je, da bo problem smradu in drugih negativnih posledic ribarnice obravnavala Komisija za vloge in pritožbe. Nekaj odgovorov na vprašanja je podal Edvard Ješelnik, direktor Občinske uprave.
Imenovan Svet za preventivo in vzgojo in cestnem prometu
Potem ko je mag. Marko Vresk v imenu Svetniške skupine LDS
umaknil predlagane amandmaje, je Občinski svet brez razprave sprejel sklep o imenovanju predstavnikov Občinskega sveta v Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v naslednjem besedilu: Občinski svet Občine Domžale imenuje v Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Občini Domžale naslednje predstavnike:
Peter VERBIČ, Srednje Jarše, Kamniška cesta št. 11, 1230 Domžale - predsednik;
Maksimiljan KARBA, Podrečje št. 22, 1230 Domžale - član; dr. Janez KOPAČ, Dragomelj št. 110, 1230 Domžale - član.
Enako je bil brez razprave sprejet tudi sklep o imenovanju predstavnikov javnosti v senatih za reševanje pritožb zoper policiste v naslednjem besedilu:
Občinski svet Občine Domžale imenuje kot predstavnika javnosti Občine Domžale v senatih za reševanje pritožb zoper policiste naslednja predstavnika: Miha ULČAR, Partizanska ulica št. 3, 1230 Domžale; Janko KRALJ, Vodovodna ulica št. 9, 1230 Domžale.
Predlog letnega izvedbenega programa kulture Občine Domžale
Uvodno informacijo k predlogu letnega izvedbenega programa kulture Občine Domžale je podala Kristina Slapar, načelnica Oddelka za družbene dejavnosti. V razpravi so sodelovali: mag. Lovro Lončar, SDS, ki je podprl sofinanciranje dejavnosti razvoju ljubiteljske kulture, zanimalo pa ga je tudi, ali Kulturni dom Franca Bernika Domžale načrtuje lastno
produkcijo ter predvajanje filmov; Cveta Zalokar Oražem, Moje Domžale - varne in uspešne, ki je
pohvalila kompletno kulturno dejavnost in predlagala večjo usklajenost kulturnih prireditev; Miha Ulčar, Moje Domžale - varne in uspešne, ki je predlagal povečanje možnosti za kulturna dogajanja v manjših ^sredinah in na prostem ter Franc Čer-nagoj, Zelena stranka, ki je predlagal več kulturne dejavnosti v centru mesta. Po odgovorih Pavla Pevca, tajnika Sklada RS za ljubiteljske dejavnosti, Območne izpostave Domžale, Barbare Zupanc Oberwalder, direktorice Knjižnice Domžale, Milana Mariniča, direktorja Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, ter Kristine Slapar, načelnice Oddelka za družbene dejavnosti, so svetniki in svetnice sprejeli naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Letni izvedbeni program kulture Občine Domžale za leto 2008.
Predlog letnega izvedbenega programa športa 2008
Občinski svet Občine Domžale je brez razprave sprejel naslednji sklep:
Občinski svet Občine Domžale sprejme Letni program športa Občine Domžale za leto 2008.
Center za mlade Domžale - nove dejavnosti?
Po uvodni informaciji Kristine Slapar, načelnice Oddelka za družbene dejavnosti, so se svetniki in svetnice lotili obravnave Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Center za mlade Domžale v prvi obravnavi. Vsi po vrsti so pohvalili dosedanje delo centra, nekateri pa so opozarjali na možnost, da se zaradi vrste novih dejavnosti delo centra na področju njegovega temeljnega poslanstva - preventive in boja proti zasvojenostim - zmanjša. V razpravi so sodelovali: Cveta Zalokar Oražem, Moje Domžale - varne in uspešne, Andreja Pogačnik Jarc je širše predstavila problematiko predlagane spremembe odloka ter predstavila konkretne dejavnosti, ki že potekajo
v okviru projekta Moje mesto - prijazno otrokom, pri katerih center že sodeluje; Franc Gerbec, SD; Katarina Karlovšek, Peter Verbič
-	Lista za Domžale; Sonja Heine, N.Si; mag. Majda Pučnik Rudl, SDS, Miha Ulčar, Moje Domžale
-	varne in uspešne, in Janez No-vljan, LDS. Soglasno je bil sprejet naslednji sklep:
Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda »Center za mlade« Domžale v prvi obravnavi in ugotavlja, da je primeren za nadaljnjo obravnavo.
O pričetku izvajanja javne gospodarske službe zbiranja, odvoza in predelave organskih odpadkov
V daljši uvodni informaciji je župan Toni Dragar podrobneje predstavil aktivnosti Občine Domžale in Javnega komunalnega podjetja Prodnik v zvezi s pričetkom izvajanja javne gospodarske službe zbiranja, odvoza in predelave organskih odpadkov. Dopolnil ga je Marko Fatur, direktor JKP Prodnik. V razpravi so sodelovali: mag. Milan Pirman, LDS, Franc Gerbec, SD, Roman Kur-manšek, SDS, mag. Marko Vresk, LDS, Janez Novljan, LDS, Pavel Cerar, LDS, Robert Hrovat, SDS, Franc Černagoj, Zelena stranka, in Miha Ulčar, Moje Domžale -varne in uspešne. Na vprašanja sta odgovarjala župan Toni Dragar in Marko Fatur, direktor JKP Prodnik,
na predlog Svetniške skupine LDS pa si je Občinski svet vzel odmor. Po njem sta razpravljala mag. Marko Vresk, v imenu svetniške skupine LDS, ter mag. Milan Pirman, LDS, svetniki in svetnice pa so z 11 glasovi ZA in 3 PROTI glasovali za prekinitev točke.
Prenehanje proračunskega sklada Knjižnica Domžale
Brez razprave je bil sprejet naslednji sklep:
Občinski svet Občine Domžale sprejme Sklep o prenehanju proračunskega sklada Knjižnica Domžale.
Odlok o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave sprejet
V razpravi so sodelovali Sonja Heine, N.Si, ter Anton Preskar, LDS, ki je predlagal amandma, s katerim je Občina Domžale dobila mestnega arhitekta, Občinski svet pa je soglasno sprejel naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave Občine Domžale s predlaganim amandmajem.
Z ukinitvijo statusa javnega dobra se je 17. seja Občinskega sveta Občine Domžale zaključila. Svetniki in svetnice se bodo predvidoma maja zbrali na 18. seji.
Urad župana
Osrednja občinska slovesnost ob 27. aprilu -dnevu upora proti okupatorju
Praznik z zelo pomembnim sporočilom
vse generacije
Vinko Juhart, podžupan
Letošnja osrednja občinska slovesnost ob 27. aprilu - dnevu upora proti okupatorju je bila po tradiciji v Domu krajanov v Žejah, pred katerim je številne udeležence in udeleženke s pro-menadnim koncertom pozdravila Godba Domžale, ki je s slovensko in evropsko himno začela tudi slovesnost, na kateri je bil slavnostni govornik župan Občine Domžale Toni Dragar, v kulturnem programu, ki ga je vodila Dragi Jere-tina Anžin, pa so zapeli pevci Moškega pevskega zbora Radomlje, ki so prisotne razveselili z vrsto partizanskih pesmi. Recitirali sta Janka Jerman in Zlatka Levstek, članici Društva Lipa - Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, predstavila pa sta se tudi učenca Osnovne šole Dob, ki ju je za nastop pripravila mentorica Marta Keržan.
Slavnostni govornik Toni Dra-gar, župan Občine Domžale, je po pozdravu vseh prisotnih borcev in veteranov vojne za Slovenijo ter gostov, med katerimi je bil tudi Martin Rebolj, župan Občine Moravče, posebej pozdravil Marijo Majhenič, novo predsednico Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Domžale, ki je bilo soorganizator slovesnosti, nato pa se je dotaknil pomembnega sporočila 27. aprila, da je bil slovenski odpor integralni del svetovnega spopada z nacizmom in fašizmom. V tem gigantskem boju, ki je odločil tok sodobnega razvoja, si nista stali nasproti ideologiji komunizma
in demokratičnega liberalizma, ampak civilizacija proti nacističnemu barbarstvu in tiraniji. In dejstvo, da smo se Slovenci udeležili tega boja za ceno ogromnih človeških in materialnih žrtev, predstavlja najveličastnejše poglavje v naši zgodovini. Nenazadnje je bil slovenski odpor edinstven dogodek te vrste v zasužnjeni Srednji Evropi, bil je spontan odgovor na genocid obsojenega, ponižanega in med štiri okupatorje razkosanega naroda. Osvobodilna fronta je to spontano množično voljo organizacijsko zajela in strateško politično vodila. To je resnica o partizanskem bojevanju, o vlogi Osvobodilne fronte, ki je ni mogoče spremeniti, ne danes, ne jutri, nikoli. V nadaljevanju je govoril o odporu slovenskega naroda v obdobju 1941-1945 ter poudaril: »Ta odpor je bil po mnenju zgodovinarjev v zgodovini slovenskega naroda vse do današnjega dne njegovo najmogočnejše dejanje ter najučinkovitejši izraz njegovega obstoja in volje do življenja. S tem odporom smo si Slovenci to življenje zagotovili, tudi mednarodno, v Evropi in svetu, ki se je na novo oblikoval na temelju skupnih žrtev narodov v drugi svetovni vojni, za rešitev pred suženjstvom, ki ga je vsem na zemeljski obli hotel pripraviti fašizem. Izkazalo se je, da je imel takšen zaplet in izid svetovne vojne poseben pomen za svobodni obstoj narodov Evrope, še posebej za sam obstanek tistih malih med njimi, ki so se šele morali dokončno dokazati pred svetom. In v tej narodnoosvobodilni borbi
ste sodelovali tudi vi, spoštovane borke in borci. S hvaležnostjo in ponosom se danes spominjamo tudi vaših prispevkov pri gradnji temeljev današnje samostojnosti ter smo vam hvaležni tudi za vse delo, ki ga opravljate v desetletjih po končani drugi svetovni vojni. Prepričan sem, da sprememba imena naše organizacije v organizacijo za vrednote narodnoosvobodilnega boja pomeni nov, kvaliteten korak v naših prizadevanjih, da re-
snica o osvobodilni fronti slovenskega naroda ter vašem boju ne bo nikoli pozabljena.« Ob koncu se je zahvalil izvajalcem kulturnega programa ter vsem zaželel, da beseda vojna ostane zgodovina, da končno zanjo ni več prostora - ne pri nas ne drugje na svetu. Čestital je dobitnikom priznanj ter vsem zaželel prijetne majske praznike.
Vera Vojska
INTERVJU
stran
4
Pogovor z Lojzetom Stražarjem
Kulturno društvo
v
Miran Jarc Skocjan se pripravlja na novo sezono - Domača predstava bo KLOPČIČ
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan je Pavel Pevec, vodja javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Domžale, označil kot fenomen, tako v Sloveniji kot v svetu. Njihovo znanje in sposobnost, da kot prostovoljno društvo na Studenec privabijo tako veliko število gledalk in gledalcev, je specifično v vseh merilih. Svoje občinstvo razveseljujejo z različnimi predstavami, pred leti pa so kot domačo predstavo pripravili celo muzikal. Lansko, zelo uspešno sezono, je zaznamovala komedija Kekec. Ogledalo si jo je preko 15 tisoč gledalcev. V letošnjem letu so za domačo predstavo izbrali komedijo z naslovom Klopčič. Vedno nasmejani Lojze Stražar je predstavil novo sezono in novo domačo predstavo, vendar pogovor ni potekal dolgo, saj se mu je kmalu mudilo naprej. Opozoril je, da bo društvo v naslednjem leto praznovalo 60 let, odkar so začeli s pripravo predstav pod bližnjim kozolcem.
Kako bi ocenili lansko sezono? V lanskem letu smo si za domačo predstavo izbrali komedijo Kekec, ki jo je po Vando-tu priredil Tone Partljič. Kekec je otroška predstava, kljub temu pa nas je obisk presenetil, saj nas je obiskalo preko 15 tisoč gledalcev, torej tudi starejši. Po finančni plati je bila sezona zelo uspešna, saj smo uspeli poplačati in zapreti 5-letno posojilo, ki smo ga potrebovali za nakup novih sedežev. Lahko rečem, da so bili obiski pogosto družinski dogodek, saj so starši pripeljali otroke in otroci starše. Predstavo si je po naši oceni ogledalo skoraj 4000 otrok.
Ali boste Kekca še kdaj ponovili?
Včasih, še pred leti, smo to počeli, vendar nismo nikoli dosegli zastavljenega cilja oziroma zadostnega števila obiskovalcev. Gre predvsem za vprašanje sredstev, ki jih je potrebno vložiti v informiranje občinstva.
V	informiranje občinstva - oglaševanje - ste v zadnjih sezonah vložili kar nekaj sredstev.
V	društvu se trudimo, da ne bi zanemarili nobenega dela in oglaševanje je za informiranost javnosti o domači predstavi in drugih prireditvah, ki jih organiziramo v Poletnem gledališču Studenec, ključnega pomena. Pri promociji naših prireditev uporabljamo predvsem reklamo, ki jo lahko opazimo iz avtomobila. Ugotovili smo, da je oglaševanje na drevesih, ki je bilo včasih, ko so ljudje hodili peš, zelo učinkovito, danes, ko se vsi vozimo z avtomobili, povsem neopazno. Uporabljamo transparente in panoje na vidnih delih ob cestah. Zelo odmevni so tudi radijski spoti, televizijski telopi, veliko vlogo pri promociji pa imajo tudi tiskani mediji. Predvsem z objavo koledarja prireditev, saj je tiskani izvod vedno na voljo. Tu so pomembni tako lokalni kot nacionalni mediji.
To je najbolj učinkovit način oglaševanja in hkrati tudi najdražji. Največ reklame pa nam naredijo ljudje, ki si ogledajo prve tri predstave. Če je prireditev dobra in zanimiva, se to hitro izve. Seveda pa je lahko tudi obratno.
Če pogledava letošnji program - kaj ste nam pripravili?
Prav gotovo veliko zanimivih prireditev. Ko govoriva o obisku, je zanimivo, da imamo za domačo predstavo že približno 200 rezervacij. Prireditve si bodo sledileta-ko, kot je to že tradicija - odprtje festivala bo v akustični gotski cerkvi Sv. Lenarta na Krtini. Koncert bo odprl Janez Lotrič, eden najboljših slovenskih tenoristov. Na klavirju in orglah ga bo spremljal Tone Potočnik, med programom pa se jima bo pridružila še Mateja Stražar, sopran. Za to priložnost je društvo Miran Jarc Škocjan skupaj z dob-sko župnijo sodelovalo pri popravilu orgel in preureditvi orgel na elektronski pogon.
Skupaj smo pozvali obrtnike iz Krtine za finančno pomoč in moram reči, da so se odzvali. Orgle bodo ob odprtju festivala že »preurejene«.
Veseli smo, da smo uspeli z dobro voljo nekaterih posameznikov iz Krtine, gospoda župnika in župnije Dob omogočiti napredek v našem okolju, saj bodo tako preurejene orgle privabile še več izvajalcev in obiskovalcev kulturnih prireditev, ki jih je v krtinski cerkvi iz leta v leto več. To pa je tudi priložnost ogleda arhitekturnega bisera, kar krtinska cerkev je.
Društvo je v preteklosti pripravljalo glasbeno prireditev Glasba treh dežel. Letos ste se, kot že nekaj sezon, odločili, da boste na oder povabili izvajalce tovrstne glasbe. S čim nas boste presenetili? Odkar ne pripravljamo svoje glasbene prireditve, vabimo na naš oder jubilante te zvrsti. V letošnjem letu bo v soboto, 7. junija, 20-letnico svojega delovanja slavil svetovni prvak na diatonični harmoniki, Denis Novato. V Poletnem gledališču Studenec bo nastopil skupaj s posebnimi gosti: Alpskim kvintetom, Orkestrom slovenske vojske, Darjo Švajger, Borisom Kobalom, Rožmarinkami, Oliverjem Dragojevicem, Hruškimi fanti, Plesno šolo Urška ... Ta koncert bo posnela tudi nacionalna televizija. Obeta se glasbeno izobilje za srce in
V	preteklih letih ste pripravljali tudi posebno predstavo za sponzorje. Kaj načrtujete to sezono?
Prav gotovo so sponzorji bistvenega pomena za gledališče, kot je naše, zato se jim mi oddolžimo s posebno predstavo, ki jo pripravimo zanje in za njihove zaposlene. Letos bo to v četrtek, 12. junija, s predstavo Jamski človek Uroša Fursta. Priznan avtor svetovno znane uspešnice je zajel v vsebino različne situacije, ki so značilne za oba spola in jih pogosto sami niti ne zaznamo. Obljubim lahko veliko smeha. Smeh pa je pol zdravja, zato se lahko pošalim, da bomo v poletnem gledališču letos tudi zdravili s smehom in dobro voljo. Isto predstavo bomo v nedeljo, 15. junija, izvedli tudi za izven.
V	nadaljevanju pripravljate še kar nekaj glasbenih prireditev...
Res je, v soboto, 20. junija, bo koncert skladatelja Lojzeta Kranjčana s simfoniki in solisti: Sašo Olenjuk, Boštjanom Lipov-škom, Primožem Grašičem, Kajo Draksler, Kristjanom Kranjčanom in domačinom Janezom Dovčem. Koncert bo potekal v živo in prepričan sem, da se bo izvajala odlična glasba. Rad bi poudaril, da smo izredno zadovoljni, da bo na našem odru koncert EROIKE, ki ga bo vodil znani in priznani dirigent Patrik Greblo. Podobni koncerti v živo bodo izvedeni le še na štirih lokacijah
v Sloveniji, zato bo ta večer poslastica, ki nam jo bodo skupaj z dirigentom pripravili glasbeniki in EROIKA.
Letošnja sezona pa prinaša tudi novost, to je letni kino.
Res je, v tej sezoni bomo prvič predvajali letni kino. Odločili smo se za znani in doslej zelo obiskani slovenski film Petelinji zajtrk. Predvajan bo dvakrat - 27. in 28. junija. Z nami bodo tudi nekateri igralci glavnih vlog iz omenjenega filma.
Sedaj pa je že čas, da nekaj besed nameniva tudi domači predstavi. V predstavitvenem plakatu lahko vidimo, da je to predstava Klopčič, ki ste jo po motivih Petra Budaka napisali vi. Zagotovo je za naše gledališče najpomembnejša domača predstava. Po tehtanju in pregledu različnih iger ter odmevnih predstavah, ki so značilne za Poletno gledališče Studenec - Kekec, Martin Krpan, Planinska roža, opereta Ptičar, Ženitna mešetarka - se je bilo težko odločiti. Člani umetniškega odbora moramo gledati z različnih zornih kotov, da je predstava zanimiva, da ni finančno prezahtevna in seveda tudi na igralsko zasedbo. V letošnji sezoni smo se odločili za komedijo, ki smo jo pred mnogimi leti že uprizorili - KLOPČIČ. Razlika od takratne predstave je v tem, da sem jo poslovenil in v zgodbo dramaturško vpletel več igralskih likov, ki pomagajo razvozlati klobčič, seveda po motivih Petra Budaka.
V predstavo je vpet zanimiv, resničen dogodek glavne osebe iz Žužemberka, ki je s sedemnajstimi leti odšla v Hollywood in tam uspela v številnih glavnih vlogah nemega filma. To je prva Slovenka, ki je dosegla pravo mednarodno filmsko slavo. Zanimivo je tudi, da ima ta dama, Zala Senica, korenine pri nas, v Domžalah. To se mi je zdelo zanimivo in sem jo vpel v to komedijo. Seveda pa je lahko za nekatere ta komedija manj zanimiva kot Kekec iz prejšnje sezone, posebej za mlajše obiskovalce, vendar je namenjena tako starejši kot mlajši populaciji (nekoliko manj za otroke). Kot se za komedijo spodobi, bo skozi celotno predstavo veliko smeha in tudi zapletov, saj beseda klobčič že sama pove, da se najprej vse zaplete in dobro zamota, nato pa odvije.
Vidim, da je na predstavitvenem materialu napisano Klopčič. Ali ni pravilno slovensko Klobčič?
Posebnost naše komedije je že samo ime. Pravopis slovenskega knjižnega jezika dopušča oboje. Naj bo prvo ali drugo, klopko je potrebno najprej zamotati in nato odviti. Premiero bomo imeli 19. julija, ob 21. uri. V letošnji predstavi bodo poleg domače igralske zasedbe, ki je obiskovala tečaj gledališke igre, nastopili
tudi priznani slovenski igralci: Kondi Pižorn, Jure Sešek, Pia Brodnik.
Priprave na novo sezono, skupaj s tečajem gledališke igre, so najverjetneje zelo naporne?
Seveda. V zimskem č asu se je kar 14 igralcev udeležilo tečaja gledališke igre z osnovami režije in so ga tudi uspešno zaključili. Tečaj je obsegal 50 ur in je vse udeležence navdušil z novimi spoznanji gledališke igre. Za pripravo same predstave pa je potrebno preko 50 vaj, od katerih skoraj nobena ni krajša od 3 ur.
Del prireditve ste prestavili tudi v mesec september. Nam jih lahko predstavite?
V mesecu septembru se nam obeta še en velik koncert skupine Katrinas z Alenko Gotar, Evo Černe, Sirenami. Ker je v septembru dan krajši kot poleti, se bo koncert začel ob 19.30. Glasbeno skupino Katrinas sestavljajo prijetna dekleta in prav gotovo se nam, ljubiteljem tovrstne glasbe, obeta zanimiv koncert, ki bo v petek, 5. septembra. Ljubiteljem narodnozabavne glasbe bomo postregli z jubilejnim koncertom jodlarske kraljice Brigite Vrhovnik Dorič z gosti: Triom Svetlin, Stanetom Petričem, Francijem Pušnikom, Stanetom Vidmarjem, ansamblom Braneta Klavžarja in drugimi. To bo prav gotovo prijeten koncert, saj je Brigita s svojim jodlanjem zaznamovala in dala pečat tej zvrsti glasbe. To je prva slovenska kraljica jodlanja, ki je v tem izredno uspela. V Poletnem gledališču Studenec bo svoje uspehe in priznanja delila z obiskovalci v soboto, 6. septembra, ob 19.30 uri.
Mislim, da sva predstavila celoten program. Želite našim bralcem in bralkam povedati še kaj?
Seveda, zelo pomemben dogodek bo tudi jubilejna razstava Jožeta Napotnika, ki že vrsto let ustvarja sceno za naše gledališke predstave. Ob njegovem osebnem jubileju bomo v prostorih društva na Studencu odprli likovno-prodajno razstavo z motivi narave in portretov. Za konec bi se rad zahvalil številnim sponzorjem in donatorjem, tudi Občini Domžale, ki poleg proračunskih sredstev podpira prizadevanje našega društva, da imamo v poletnem času kulturni hram na prostem. Zato je pomembno, da je vodstvo občine - tako nekdanja županja kot sedanji župan - razumevajoče za kulturo in delovanje našega gledališča. Brez podpore Občine, JKSD in ZKD Domžale ne bi uspeli realizirati teh projektov, tako gledaliških predstav kot glasbenih prireditev.
Tina Železnik
Osrednja občinska prireditev ob dnevu Evrope
Združeni smo v različnosti
• 1	•	v *v*
in skupaj močnejši
(nadaljevanje s prve strani)
Po kratkem nastopu Domžalskega trobilnega kvarteta se je v slavnostnem govoru podžupan Občine Domžale Vinko Juhart spomnil leta 1950 in pobude francoskega zunanjega ministra Roberta Schumana o organizaciji nadnacionalnega gospodarskega sodelovanja v Evropi. Iz te sta pozneje izšli Evropska gospodarska skupnost in Evropska unija - kot rezultat hotenj evropskih narodov po miroljubnem sobivanju, ki temelji na spoštovanju različnosti. Ta se vedno znova kaže znotraj velike družine evropskih narodov, katere del smo in v kateri čutimo še večjo enotnost in povezanost v skupnih vrednotah. Preprosto povedano: združeni smo v različnosti in skupaj močnejši.
Vinko Juhart je na kratko predstavil štiri leta našega članstva v Evropski uniji, predvsem pa naše vodenja unije ter poudaril, da nam ta zaupa in našo državo ceni, saj nam sicer ne bi zaupala te odgovorne naloge, ki jo na splošno - čeprav nas čakata še dva meseca predsedovanja, a ugotavljamo, da zaupano nalogo - v
okviru možnosti dobro opravljamo. Nenazadnje tudi zato, ker pogumno in odločno stopamo po poti, ki se je začela pred štirimi leti, ko smo med drugim ugotavljali, da smo bili na posameznih področjih v Evropi že pred formalnim vstopom v Evropsko unijo.
Posebej se je dotaknil naše občine ter njenega položaja v uniji, kjer vseh možnosti in priložnosti še nismo izkoristili, zato bodo naša prizadevanja v prihodnje še v večji meri usmerjena v tesnejše povezave v okviru Evropske skupnosti ter v še
večje izkoriščanje priložnosti. Predstavil je predvidene spodbujevalne ukrepe na nekaterih prednostih področjih, kot so: inovativno in podjetniško okolje, izgradnja Poslovne cone Želodnik, razvoj turističnih in športno-re kreacij skih produktov ter ohranjanje za nas pomembne kulturne dediščine, posebej pa izpostavil projekte, za katere že potekajo postopki za pridobitev evropskih sredstev: rekonstrukcija Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik, rekreacijska os Kamniška Bistrica, izgradnja in ureditev Češminovega parka, podjetniški inkubator, mreža kolesarskih in pešpoti ter projekt Po poteh kulturne dediščine v Občini Domžale.
Svoj govor je zaključil s povabilom vsem ljudem dobre volje, »da združimo svoja znanja, moč, voljo in prizadevanja, da bi se naši zanamci z veseljem in spoštovanjem spominjali našega dela in prizadevanj, da bi v Evropi brez meja živeli bolje, v še prijaznejšem okolju, kot živimo danes« ter s čestitko ob dnevu Evrope.
V kulturnem programu so ob po-vezovalki Tadeji Capuder in že omenjenem Trobilnem kvartetu nastopili še plesni par Špela in Matej Kralj, vokalni trio sestre Hrovat, so-pranistka Mateja Stražar ter pianist Vladimir Mlinarič.
Vera Vojska
Cvetlična razstava v Arboretumu Volčji Potok
3. maj je bil domžalski dan
Arboretum Volčji Potok je zadnje dni aprila in prve dni maja zasijal v vsem svojem sijaju. Prijetno vreme, na milijone rož, razstave, novo obnovljeno otroško igrišče, izletniški in otroški vlak, različne delavnice - vse to je v času tradicionalne razstave v čudovito okolje parka privabilo na tisoče obiskovalcev od blizu in daleč.
Mnogi med njimi so se zaustavili tudi ob prijetni predstavitvi občin Podjetne regije, ki so jo pripravile komisije za turizem ali posamezna društva. Letošnja pozornost je bila namenjena arhitektu Plečniku in njegovi dediščini v posameznih občinah, predvsem pa so se vse občine po vrsti potrudile, da so bile njihove predstavitve pestre, privlačne in zato zelo dobro obiskane.
S predstavitvami sta začeli občini Moravče in Trzin, nadaljevale Komenda in Mengeš ter Kamnik, končali pa občini Domžale in Lu-kovica.
Prijazne informatorke so ustregle vsem, ki so želeli informacije o zanimivostih in znamenitostih posameznih občin, delile prospekte, zloženke, že skoraj majhne knjige o posamezni občini ter vabile, naj si obiskovalci in obiskovalke iz vse Slovenije ter tujine ogledajo poletne kulturne in športne prireditve, ki jih v nobeni občini ne bo manjkalo. Gradivo je šlo kot tople žemljice, posebej pa so radi posegali po letošnjem programu Poletnega kulturnega festivala Studenec 2008. Nastopajoči iz naše občine so navdušili. Godba Domžale s prijetnim igranjem, ki je vse, ki so jim prisluhnili, kar vabila na radoživi ples med tulipani, narcisami in drugim
cvetjem, enako so bili toplo in z veliko aplavza sprejeti člani in članice folklorne skupine Kulturnega društva Groblje, obiskovalci pa so veliko pozornosti namenili tudi slikarkam in slikarjem Kulturnega društva Senožeti Radomlje, ki so skušali na platna ujeti motive iz Arboretuma. Poskrbljeno je bilo tudi za želodce, saj sta imeli veliko obiskovalcev obe društvi, ki sta v pokušino svoje izdelke ponudili tokrat: Društvo podeželskih žena Domžale ter Čebelarsko društvo Domžale.
Vabljeni tudi naslednje dni v Arboretum Volčji Potok in ne pozabite na ugodnosti, ki jih Občina Domžale skupaj z Arboretumom zagotavlja svojim občanom in občankam pri nakupu letnih vstopnic.
Vera Vojska
Sprejem pri županu
Posaditev drevesa miru v domžalskem Češminovem parku
Njegova svetost Swamidži v Domžalah
Joga: dajanje, razumevanje in oproščanje nas naredijo prave ljudi
(nadaljevanje s prve strani)
Voditelja svetovnih mirovnih vrhov so ob županu sprejeli podžupana Andreja Pogačnik Jarc in Vinko Juhart, direktor Občinske uprave Edvard Ješelnik ter župana občin Trzin in Moravče, Anton Peršak in Martin Rebolj. »Da se bomo Domžalčani še dolgo hladili v senci drevesa miru,« je bila le ena v vrsti izrečenih misli, ob kateri se velja zamisliti. Da je bistvo razumeti sebe in svet ter pomagati, da obstanemo v miru in sreči pa je bila zame kot za eno izmed približno tisoč udeležencev na večernem predavanju v Cankarjevem domu, rdeča nit Swamidžijevih besed.
Za člane in članice društva Joga v vsakdanjem življenju Domžale, enega izmed enajstih tovrstnih društev v Sloveniji, ki ga vodi Darko Kotar, je bil obisk Swamidžija dogodek, ki si ga bodo vtisnili v spomin. Obisk avtorja osemstopenjskega sistema vadbe Joga v vsakdanjem življenju je namreč nekaj posebnega, saj postaja joga za vse več ljudi način življenja in način razmišljanja. Darko Kotar, predsednik domžalskega društva Joga v vsakdanjem življenju o vsem tem in še čem razmišlja takole ...
Vsakdanje življenje postaja vse bolj napeto. Lahko na ukvarjanje z jogo gledamo tudi kot na način, s katerim se ubranimo stresu?
Joga j e vsekakor eden izmed načinov, da se ubranimo stresa. Z jogo vzpostavimo pravo ravnovesje med materialnim in duhovnim življenjem.
Notranji mir - kako ga doseči po vašem mnenju? Vemo sploh, kaj to je? Vemo, kje iskati ali samo begamo?
Vsa živa bitja težimo k sreči in miru, a žal v večini primerov na napačnem kraju. V jogi je rečeno: »Ne išči zadovoljstva, prijateljstva, sreče in ljubezni zunaj. Tam jih ne najdeš nikoli. Ti sam si svoj mir, svoja ljubezen, svoj prijatelj ali sovražnik.« To je tisto kar iščemo - bistvo. Bistvo pa je v nas samih, a ga žal ne znamo najti, ker nima-
Nadškof Uran obiskal Dom upokojencev Domžale
Tretjega maja, bila je sobota, je bil lep dan, še polepšal pa ga je obisk ljubljanskega nadškofa in metropolita, msgr. Alojza Urana, ki je v Domu daroval sveto mašo in se tudi po njej še dalj časa zadržal med varovanci in tako prispeval k zares sproščenemu vzdušju.
Pred sveto mašo, ki je bila na prostem, ga je z izbranimi besedami pozdravila gospa Danica Gostin-čar, direktorica Doma upokojencev. Njene besede so zvenele doživeto čuteče, kakor je čuteča tudi sama in ima s svojim znanjem in žrtvovanjem izredne zasluge za dobro ime Doma. Nadškof je vidno ganjen spremljal njene besede: »Vaša ekscelenca, pridružujem se veselju naših stanovalcev, saj bomo vsi, ki smo danes tukaj z vami, deležni vaše človeške topline, ki jo tako bogato izžarevate. Vaš čas, ki nam ga namenjate, je za nas najbolj velikodušno darilo ... Veselilo bi nas, da tudi v prihodnje načrtujete obisk v našem Domu. Še enkrat dobrodošli, spoštovani gospod nadškof.« Sledila je sveta maša, ki jo je spre-
mljal domski zbor Spominčice, ki letos praznuje svojo 15-letnico. Prav zavzeto ga vodi zborovodkinja, gospa Mojca, ki zna od svojih članic izvabiti lepe glasove. Nadškof je v pridigi med drugim posebej poudaril, da je Gospod zato prišel na svet, da bi osmislil naše življenje, saj je sam rekel: »Prišel sem, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju ...« Spomnil je, da sami, brez njegove pomoči, ne premoremo niti vere niti ljubezni in naj Bogu darujemo to, kar imamo: svoje slabosti in svoje nadloge. Na svojevrsten način je tudi poudaril, da je prišel ne »samo«, da domskim stanovalcem prinese božjo tolažbo, pač pa tudi v potrditev solidne oskrbovanosti domskih stanovalcev, za kar je posebej zaslužna gospa Danica Gostinčar, direktorica Doma z vsemi sodelavci. S svojim obiskom je nadškof ude-janil veliko mero ljubezni. Omenil je tudi ob pravo lokacijo Doma, saj stanovalci živijo med nami in se ne počutijo odrezani in zapuščeni od sveta. Lokacija Doma je po njegovem mnenju tudi pravi blagoslov za obiskovalce, ki oskrbovance lažje obiskujejo. Vsi močno upamo, da
bo naša, sicer spoštovana občina, bolj odprta do Doma in njegovih stanovalcev.
Z gospodom nadškofom so soma-ševali domžalski župnik Janez Šimenc, ki je nadškofa dostojanstveno pozdravil, duhovni pomočnik, gospod Pavle Krt in nadškofov tajnik, gospod Matej. Svete maše in srečanja z nadškofom Uranom se je udeležilo tudi veliko zunanjih obiskovalcev. njej je nadškof na široko razprl svoje pevske darove in pokazal tudi smisel za humor in tako dokazal, da ima veselega
človeka še Bog rad. Poskrbljeno je bilo tudi za pecivo in pijačo, s čimer se je uresničil rek: kjer je maša, tam je kaša. Ob koncu smo se v ožji zasedbi poveselili in vsak na svoj način Bogu zahvalili za uspešen dan, saj je bil po besedah stanovalcev ta dan eden najlepših dni, kar so jih preživeli v Domu. Razšli smo se v upanju, da se je Gospod ozrl na Dom in se za hip ustavil v duši slehernika.
Ivan Kepic
mo znanja - modrosti. Tukaj lahko pomaga samo tisti, ki je to že sam odkril - realiziral.
Če ocenjujem na podlagi izvora bolj duhovnih športov in aktivnosti (karate, joga ...), bi lahko rekla, da je duhovnost stvar vzhoda. Smo zahodnjaki res drugačni?
Smo in nismo drugačni. Vsi smo ljudje in vsi težimo k eni in isti sreči, samo poti so malo drugačne. Je pa res, da so določene razlike, ki se začnejo zmanjševati, ko človek prodira v globino.
Kakšen je trend števila ljudi, ki vadijo pod okriljem vašega društva? Število z leti narašča, upada ali ostaja enako?
Naše društvo je z vadbo joge začelo leta 1990. V tem času se je v društvo vpisalo kar lepo število članov. Joga je bila na začetku za večino ljudi bolj modna muha, ki jo je treba poskusiti, da si na tekočem. Lahko pa rečem, da v zadnjem času k nam prihajajo ljudje, ki jih joga zanima kot način vadbe, v katerem vidijo še kaj več kot modno muho. Naše društvo poskuša ponuditi jogo v njenem izvirnem pomenu. Med dolgoletnim delovanjem je Swamidži spoznal življenje in telesne ter duševne težave sodobnega človeka. Na podlagi teh izkušenj in spoznanj je razvil sistem »Joga v vsakdanjem življenju«, ki predstavlja postopno in sistematično metodo, v kateri so zajeta vsa življenjska področja in je primerna za vsako življenjsko obdobje.
Imate poleg vadbe joge v Domžalah in okolici še kakšne aktivnosti, ki jih izvajate?
Trenutno redna vadba joge poteka še v Kamniku, Radomljah, Drago-mlju in Dolu pri Ljubljani. Imamo tudi dopoldansko vadbo, v poletnem času vadbo v parkih, organiziramo razna srečanja in predavanja, izlete v naravo za člane društva, udeležbo na mednarodnih in domačih seminarjih, potovanje v Indijo ...
Veliko je govora o duhovnosti, povezanosti s samim seboj. Vse naše moči in razmišljanje so čedalje bolj usmerjeni v materializem, uresničevanje pričakovanj zunanjega sveta. Verjetno ta smer ni idealna? Imate rešitev, kako uiti iz začaranega kroga?
Joga je rešitev iz tega začaranega kroga, ki pa ni tako preprosta, kot si ljudje včasih želimo. Materiali-zem je bolj oprijemljiva stvar, a je njen efekt bolj kratkotrajen; tukaj se začne začarani krog. Joga je naravna pot, ki pomeni disciplino, spoštovanje, potrpežljivost, vztrajnost, nevezanost, razumevanje, ljubezen, ... Vse to so manj oprijemljive stvari, ki potrebujejo svoj čas, da jih zaznamo. Zaradi tega ljudje pogostokrat obupajo in jih začnejo
opuščati ter tako drseti navzdol v duhovnosti.
Vedno znova ljudje iščemo optimalno razmerje med aktivnim dnevom in počitkom. Kakšno je vaše mnenje o tem? Naj bi bila nedelja zares dan, ko opustimo fizične napore, ali gre morda samo za počitek s psihološkega vidika? Vsi imamo dnevno na voljo enako število ur. Porabimo jih za stvari, ki so za nas pomembne. Reči hočem, da je pomembno tudi to, da si znamo vzeti počitek. Kdor čaka samo na nedeljo, bo nesrečen. Vsak dan je lep in vsak dan moramo občutiti tudi počitek. Počitek ni prestiž, ampak zdrav duh. V današnjem času si ljudje tudi na dopustu ne znajo več vzeti počitka. Hodijo okrog in mislijo, da morajo izkoristiti vsak trenutek, da bi si ogledali čimveč zanimivosti.
Kdaj ste se sami začeli ukvarjati z jogo? Je spremenila vaše življenje? Kakšno je vaše življenje - življenje človeka, ki živi z jogo?
Moj trener karateja Vlado Paradižnik mi je leta 1988 pripovedoval o zanimivem predavanju o jogi v Zagrebu. Rekel je, da je to tisto, kar je iskal. Tudi sam sem nestrpno čakal trenutek, ko smo skupaj odšli na seminar, ki je takrat, konec leta 1988, potekal
v	Tuheljskih toplicah. Tam se je tudi začela moja pot joge.
Karate sem začel trenirati leta 1981. Takrat sem našel izvor svoje sreče, ki ga je joga leta 1988 samo še poglobila, tako da danes ne vidim razlike med jogo in karatejem. Tako joga kot karate imata principe, ki jih lahko prenesemo na vse stvari v vsakdanjem življenju. Moje življenje je povsem vsakdanje. Imam ženo, dva sinova in službo.
Duhovni in fizični del. Postavljate
vi	duhovnost pred fizični del? Morda čudež - lahko preko duhovnega ozdravimo telo?
Na sami vadbi se ukvarjamo s telesnimi vajami - asanami in tehniko dihanja - pranajamo - ter meditacijo. Znani pregovor pravi: »Zdravje ni vse, vendar ni ničesar brez zdravja«, tako da se moramo truditi in delati na tem, da zdravje ohranimo. Zdravo telo pa bo razvilo prave misli in pravi duh. To vse se prepleta med seboj. Zdravo telo pomeni tudi zdrava prehrana. Joga zagovarja vegetarijansko prehrano. Sam sem vegetarijanec že 20 let. Čudež, ja, je mogoč. Jaz osebno verjamem, da je to možno.
Za vse, ki nas joga zanima - kaj bi vi opredelili kot bistvo joge?
Joga je znanost o telesu, duhu, zavesti in duši. Štiri glavni principi Joge v vsakdanjem življenju so fizično, duševno, socialno in duhovno zdravje. Ti principi vključujejo: spoštovanje življenja, zaščito narave in okolja, strpnost do vseh ras in religij ter samorealizacijo. Glavno načelo duhovnega življenja in istočasno najvišja zapoved človeštva se glasi »Ne rani nikogar.«. AHIMSHA PARAMO DHARMA - nenasilje je najvišja dolžnost. Duhovno zdravje je najvišji cilj človeškega življenja. DAJANJE, RAZUMEVANJE in OPROŠČANJE so lastnosti, ki nas naredijo prave ljudi. To se mora delati z modrostjo, ne naivnostjo.
Hvala za vaše misli in obisk Swa-midžija v Domžalah. Naj pusti svoj pečat!
Za vse, ki ne veste: Češminov park z drevesom miru je med Ljubljansko cesto, Osnovno šolo Domžale ter Plečnikovo ulico. Ob drevesu je napis:
DREVO MIRU
Kot simbol prizadevanj za svetovni mir sta na pobudo Društva Joga v vsakdanjem življenju Domžale drevo miru zasadila predsednik Svetovnega mirovnega vrha, Njegova Svetost Vishwaguru Mahamandaleshwar Paramhans Swami Mahesh-waranando, in župan Občine Domžale Toni Dragar.
Bojana
Teden odprtih vrat Društva Joga v vsakdanjem življenju bo potekal od 26. do 30. maja, na naslednjih lokacijah in terminih:
Radomlje	OŠ Preserje pri Radomljah, Pelechova 83	ponedeljek	18.00-19.30
Kamnik	OŠ 27 julija, Tomšičeva ulica 9	torek	19.00- 20.30
Dragomelj	OŠ Dragomelj, Dragomelj 180	torek	18.30-20.00
Domžale	prostori Društva, stara OŠ Venclja Perka	sreda dopoldne	8.30-10.00
Domžale	nova OŠ Venclja Perka, Ljubljanska 58	sreda	19.45-21.15
DRUŠTVA
stran
6
Krajane Krajevne skupnosti Slavka Šlandra obveščamo, da bodo lahko nekaj okrasnega cvetja dobili brezplačno na Krajevni skupnosti Slavka Šlandra, na Slamnikarski 14, v petek, 23. maja 2008, od 16. do 19. ure in v soboto, 24. maja 2008, od 9. do 12. ure.
Polepšajmo našo krajevno skupnost ter se skupaj potrudimo za lep izgled kraja.
KS Slavka Šlandra, Domžale
v
Aktivnosti Športnega društva Homec
Prvomajski golaž
V zadnjem dnevu letošnjega aprila smo člani Športnega društva Homec pripravili tradicionalni predprvo-maj ski golaž, na katerega smo povabili krajane. Prireditev smo izvedli v prostorih nekdanje osnovne šole na Homcu. Tudi letos se je prireditve udeležilo veliko število ljudi. Ker je takšna prireditev »velik« zalogaj z organizacij skega in finančnega vidika, se za donacijo v finančnem ali materialnem smislu zahvaljujemo Pelikan Baru Homec, Amortizerjem Jenko, Pizzeriji Taberni, Boštjanu Rodetu in Maretu Šarcu.
Postavitev mlaja Franciju
V petek, 9. maja, smo nekateri člani društva pripravili presenečenje za našega aktivnega člana Francija Martinjaka, ki je praznoval 40. rojstni dan. Pred njegovo hišo smo mu postavili mlaj. Da nam je šlo delo »bolje od rok«, sta za dobro voljo poskrbela harmonikaša Stane in Viktor. Da pa nismo ostali lačni in žejni, so poskrbeli domači s pogostitvijo.
Miha Ulčar, predsednik ŠD Homec
Krajevna skupnost in Prostovoljno gasilsko društvo Jarše-Rodica
Ob prvem maju prijetno na Rudniku
Krajevna skupnost in Prostovoljno društvo Jarše-Rodica sta tudi letos povabila na tradicionalno prvomajsko srečanje na Rudnik, ki že nekaj desetletij vsem, ki se jim pridružijo, zagotavlja prijeten prvi maj.
Tudi letos so se pohodniki in poho-dnice zbrali pri gasilskem domu, kjer ni manjkalo še ene tradicije - rdečega nageljna v spomin, ko je bil ta obvezen del prvomajskih praznovanj. Še skupinska slika in pohod se je začel s kratkim postankom pri Bunkežu, kjer so vedno deležni okrepčila in tudi pomoči za delovanje. Po slabih dveh urah hoje, ko je dovolj priložnosti za pogovor o tem, kako se je morda kdo udeležil kreso-vanja ter preživel prijeten večer pred prvim majem, je bil cilj dosežen. Delegacija Krajevnega odbora borcev za obujanje tradicij NOB je ob spominsko obeležje položila venec,
sledil pa je bogat kulturni program, ki se je začel s himno in nagovorom predsednika Sveta krajevne skupnosti Jarše-Rodica Antona Košenine. Ta je vsem čestital ob prvem maju ter zaželel prijetno praznovanje. Po tradiciji so številnim udeležencem zapele ljudske pevke z gospo Maro Vilar na čelu, na harmoniko je igral gospod Lindič, Romana in Tinkara sta recitirali, gospa Ivanka pa je vse skupaj povezala v prijeten prvomajski šopek.
Prost za prijetno druženje so uredili člani Prostovoljnega gasilskega društva Jarše-Rodica in tudi sicer poskrbeli, da navdušenim pohodnikom ni manjkalo niti hrane niti pijače in prijetne glasbe, ki je popestrila tradicionalno srečanje, ki je še enkrat več dokazalo, da je mogoče s sodelovanjem vseh društev in krajevne skupnosti res prijetno preživeti prvi maj.
Vera Vojska
Uporabnikom ekoloških otokov
Krajani Krajevne skupnosti Dragomelj-Pšata pozivamo vse tiste uporabnike ekoloških otokov, ki svinjajo okrog teh, da si preberejo,
kateri odpadki sodijo na otoke. To prav gotovo niso uporabljene pampers plenice, solata in ostali kuhinjski odpadki ter pokošena trava ... Pri zagotovljenem tedenskem odvozu odpadkov nam to početje ni razumljivo.
Ker so ekološki otoki v vaseh, to resnično ni lep pogled - ne za domačine ne za obiskovalce.
Jože Rožman
Teden Rdečega križa
Razdeljevanje zdravstveno preventivnih gradiv in brezplačno merjenje
V začetku maja je Območno združenje Rdečega križa Domžale socialno ogroženim prebivalcem naše občine izdalo 65 prehrambenih paketov ter pralni prašek.
Vera Vojska
Za nami je letošnji teden rdečega križa (od 8. do 15. maja), v spomin na dan, ko se je rodil ustanovitelj gibanja Rdečega križa - Henry Dunant - prvi dobitnik Nobelove nagrade za mir. V akcije v okviru tega tedna je bilo vključenih vseh 181 nacionalnih društev Rdečega križa, največje humanitarne organizacije na svetu, v katero je vključenih 97 milijonov ljudi. Vsi so vedno pripravljeni pomagati sočloveku v različnih stiskah.
V okviru slovenskega Rdečega križa je organizacija v Mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije na De-
belem Rtiču v omenjenem tednu pripravila obisk predsednika Republike Slovenije, dr. Danila Türka. Zdravilišče je namenjeno predvsem bolnim in socialno ogroženim otrokom. Njim je bil letošnji teden RK še posebej namenjen, saj je bil njegov slogan »Za prijetno otroštvo«. Potekalo je tudi dodatno lepljenje znamke RKS ter doplačilo k vozovnicam v višini 0,10 evra. Tako zbrani denar bo Rdeči križ porabil za nakup šolskih potrebščin socialno ogroženim otrokom, za programe socialno humanitarnih dejavnosti ter za materialno pomoč socialno ogroženim posameznikom in družinam.
Območno združenje RK Domžale v Tednu Rdečega križa
Območno združenje Rdečega križa Domžale je 10. maja pred Vele v Domžalah pripravilo prikaz temeljnih postopkov za oživljanje, aktivistke RK pa so razdeljevale zdravstveno preventivno gradivo in brezplačno merile holesterol in sladkor v krvi ter krvni tlak. Številni obiskovalci so pokazali veliko zanimanje za vse aktivnosti, posebej prijetno presenečenje za izvajalce aktivnosti pa je bil velik odziv na meritve ter številna vprašanja v zvezi z dejavnostjo Rdečega križa.
Območno združenje Rdečega križa Domžale
Obveščamo, da bo socialno in zdravstveno letovanje otrok
na Debelem Rtiču
organizirano
med 14. in 24. avgustom 2008.
Cena letovanja bo približno 136 evrov.
Vse informacije dobite na telefonski številki 729 23 33.
(Društvo
uercus
<T)t>f>
Varna pot v šolo
V okviru programa Društva Quer-cus Dob za leto 2008 je letos že drugič potekala preventivna akcija Varna pot v šolo, ki se po programu večkrat letno izvaja na področju celotne občine Domžale. Tokrat se je odvijala v Športnem centru VIR, in sicer v sodelovanju z OŠ Rodica, Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Domžale, PP Ljubljana, PP Domžale, CPV Helios Domžale, Moto-Set d.o.o.
Prevoje pri Lukovici in Finale barom na Viru. Učenci OŠ Rodica so se lahko preizkusili v spretnostni vožnji s kolesi na poligonu (opravljanje kolesarskega izpita), ki so jih v ta namen prijazno posodili v Moto-set d. o. o. Službi za reševanje (policisti in gasilci) sta udeležencem predstavili svoje delo, ki je učence navdušilo. Bavdušeni so bili tudi nad njihovimi pozitivno ocenjenimi kolesi, saj so policisti preverili ustreznost prav vsakega kolesa in mali lastniki so se odrezali prav odlično. V ta namen so prejeli darilca, ki jih je prispevalo podjetje BABILON 2 d. o. o. (Finale bar). Sobotne učne urice v prometu si bodo morali šolarji še kako dobro zapomniti, saj bodo te tudi eden izmed pogojev njihove varne poti v šolo.
Gregor Horvatič Quercus Dob
Romanje v Lurd
Verniki župnije Jarše in iz sosednjih župnij smo konec letošnjega aprila ob pomoči agencije Trud poromali v najbolj znano Marijino romarsko središče, v Lurd v Franciji, kjer letos praznujejo 150-letnico Marijinih prikazovanj Bernardki Soubirous.
Na poti do tega, 1570 km oddaljenega svetišča, smo si bežno ogledali še Nico, Arles in Carcassonne. Lurd smo doživeli kot kraj molitve in zaupanja v priprošnjo Device Marije, saj se je tu zgodilo veliko čudežev, zlasti ozdravljenj bolnikov - več kot
60 čudežev je Cerkev do sedaj tudi uradno priznala.
Posebno doživetje in presenečenje obenem je bilo, ko smo na pročelju tamkajšnje glavne bazilike zagledali velike mozike slovenskega umetnika, jezuita Marka Ivana Ru-pnika in ko smo ob isti cerkvi po srečnem naključju zagledali tudi umetnika samega. Povedal nam je, da so njegovi mozaiki - prizori svetlega dela rožnega venca - glavna »pridobitev« Lurda ob visoki, okrogli obletnici prikazovanj.
Janez Kvaternik
Iskrene čestitke krvodajalcem
Andrej Cerar in Viktor Jenič darovala kri več kot stokrat
Rdeči križ Slovenije organizira krvodajalske akcije vse od leta 1953. Vsako leto pripravi program teh akcij, ki je usklajen z zdravstveno službo ter organizatorji, ki so navadno območna združenja. Tako smo pred kratkim pisali o uspešni krvodajalski akciji, ki je bila prvič izvedena na območju naše občine, saj so doslej krvodajalci kri darovali v Ljubljani. Naše območno združenje RK je bilo tedaj deležno pohval -tako po dobri organizaciji kot po velikem odzivu.
Konec aprila je Območno združenje Rdečega križa Domžale pripravilo prijetno slovesnost, ki je bila namenjena iskreni zahvali krvodajalcem, ki so kri darovali več kot petindvaj-setkrat. Največ pozornosti in čestitk sta bila tokrat deležna Andrej Cerar, ki je kri daroval že 108-krat, in Vik-
tor Jenič, ki je kri daroval 103-krat, dvajsetim darovalcem pa so pisna priznanja postali po pošti. V Sloveniji daruje kri okoli pet odstotkov prebivalcev. Da bi zadostili potrebam zdravstva po krvi, potrebujemo vsak dan okoli 400 krvodajalcev in krvodajalk, ki na leto darujejo blizu 45.000 litrov krvi, kar pomeni udeležbo približno 100.000 krvodajalcev.
Območno združenje Rdečega križa Domžale se še enkrat iskreno zahvaljuje številnim krvodajalcem in krvodajalkam za njihova humana dejanja in vabi tudi druge, da se jim pridružite v tem solidarnostnem gibanju za ohranjanje življenj bolnikov in večjo kakovost zdravja ljudi.
Krvodajalcem tudi v imenu Uredništva iskrene čestitke.
Vera Vojska
Društvo izgnancev Domžale
7. junija - v Mostec
Obveščamo vas, da Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije Domžale v soboto, 7. junija, organizira brezplačni avtobusni prevoz na prireditev ob dnevu izgnancev. Avtobusa bosta iz Moravč oziroma Krašnje odpeljala ob 9. uri ter ustavljala na vseh avtobusnih postajah do Domžal, od koder bo odhod obeh avtobusov ob 9.30. Vabimo člane in vse ostale, ki se želijo udeležiti slovesnosti z bogatim kulturnim in družab-
Zveza prijateljev mladine Domžale
obvešča, da bo letošnje letovanje na Krku organizirano v naslednjih terminih:
1.	termin 9. 7. 2008 do 19. 7. 2008
2.	termin 19. 7. 2008 do 29. 7. 2008 3. termin 29. 7. 2008 do 8. 8. 2008
Vse informacije na gsm 051 624 176 Preživite z nami prijetno poletje!
nim programom, da se nam pridružijo.
V zvezi z aktualnim vprašanjem uveljavljanja pravic za gmotno škodo slovenskih izgnancev, beguncev in drugih upravičencev fizičnih oseb bi vas radi obvestili, da je Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945 Medresorski komisiji Vlade, ES in Ministrstvu za pravosodje RS posredovalo vrsto gradiv, s katerimi utemeljuje potrebnost ureditve tega področja.
Ker je pred nami šele osnutek zakona, ki ga bodo obravnavale razne komisije, nato pa v prvi, drugi in tretji obravnavi Državni zbor RS, vas obveščamo, da vam ne moremo podajati nobenih konkretnih informacij, predlagamo pa vam, da pripravite vse možne podatke in listine v zvezi z materialno škodo, ki ste jo utrpeli, s katerimi razpolagate.
Nasvidenje na prireditvi ob dnevu izgnancev - 7. junija, ob 11. uri, v Mostecu.
D. I.
stran
7
DRUŠTVA
Turistično društvo Jarše-Rodica
Tretji tradicionalni bolšji sejem
10. maja 2008 je bilo v lipovem drevoredu pred Kulturnim domom Groblje ves dan zelo živahno, saj je Turistično društvo Jarše-Rodica pripravilo tretji tradicionalni bolšji sejem.
Člani in članice društva so na več stojnicah prodajali starine, med katerimi je bilo mogoče najti zelo stare predmete (tudi 150 let staro skrinjo), posodo, slike, knjige, stare vezene prte in drugo domače vezenje, na ogled in prodajo so bili stari gospo-
Dobitnika priznanja MS GZS
V soboto, 19. aprila, je bil v Izobraževalnem centru Republike Slovenije na Igu posvet mladinskih mentorjev. Mladinski svet, ki je krovna organizacija mladinskih komisij po regijah, je priredil posvet oziroma izobraževanje za mentorje iz cele Slovenije. Udeležencev posveta je bilo približno sto. Preko Mladinske komisije Gasilske zveze Domžale so se ga udeležili mag. Florjan Zabret, Alojz Limoni in Tadej Šinkovec.
Posvet je bil zasnovan kot seminar, na katerem so udeleženci izvedeli veliko koristnih informacij o tem, kako delati z mladimi, kako jih na novo pripeljati v gasilske vrste in drugo. Sodeč po besedah udeležencev je največji uspeh požel Aleš Bartolj z Oddelka za droge pri kriminalistični policiji, ki je imel predavanje o razširjenosti droga med mladimi. Sledila so predavanja o vključevanju mladih v družbo, marketingu v gasilstvu ter razne delavnice na temo mladine in gasilstva.
Zaključek posveta je bil namenjen podelitvi priznanj Mladinskega sveta Gasilske zveze Slovenije članom mladinskih organizacij za uspešno delo pri vzgoji in usposabljanju gasilske mladine. V Gasilski zvezi Domžale sta to priznanje dobila Alojz Limoni in Tadej Šinkovec. Obema čestitamo in jima želimo še veliko uspehov na področju dela z mladimi.
A. A.
dinjski pripomočki, petrolejke in še vrsta drugih predmetov, ki so bili deležni ogledov in nakupov. Otroke je najbolj pritegnil osliček, na katerem so lahko tudi jahali, ves čas je bil zaseden zapravljivček, s katerim si je bilo mogoče ogledati okolico, predstavljali so se moravški rokodelci, ki so pred kratkim praznovali deseto obletnico in rezbar Kubelj iz Vodic. Veliko obiskovalcev je imela stojnica z zdravilnimi zelišči, nekaj posebnega pa je bil obisk koz. Turistično društvo Jarše-Rodica je poskrbelo tudi za kulturni program, v katerem so nastopili kitarist in pevec Hervin Jakončič, harmonikar Franc Veiderju, folklorna skupina Kulturnega društva Svoboda Mengeš, popoldne pa so za prijetno razpoloženje skrbeli Gamsi. Vmes so člani društva pripravili prijetno presenečenje za Tatjano Žmavc, ljubiteljsko slikarko in članico društva, ki je ta dan praznovala okrogli jubilej. Voščil ji je Franc Pestotnik, Podokničar. Organizatorji so poskrbeli za srečo v obliki bogatega srečolova, poskrbljeno pa je bilo tudi za hrano in pijačo. Več kot tisoč obiskovalcev je bilo zadovoljnih in bodo zanesljivo prišli tudi na 4. bolšji sejem.
Turistično društvo Jarše-Rodica se zahvaljujejo vsem, ki so kakorkoli pomagali, da je 3. tradicionalni bolšji sejem uspel. Posebej hvala Fiat Weit Vir in Motoraj Radomlje.
Vera Vojska
Zmagovalci tekmovanja na Gradiškem jezeru
Ribiška družina Bistrica Domžale
PGD Stob-Depala vas Očistili smo obrežje Rače in 102. občni zbor Kamniške Bistrice
Gasilci PGD Stob-Depalavas smo imeli letni občni zbor, na katerem smo pregledali delo v preteklem letu in si zadali cilje za leto 2008.
Otvoritveni govor predsednika društva, Jožeta Brežnjaka, v katerem je posebej pozdravil vse zbrane gasilce in goste, je bil uvod v občni zbor. Na njem je bilo prisotnih 26 članov društva, 7 članic ter 7 gostov. Glede na število domačih članov lahko ugotovimo, da zasedba članov ni bila popolna, kot se za občni zbor, ki je najvišji organ v društvu, spodobi. Z minuto molka smo se poklonili našim umrlim članom društva in dolgoletnim podpornim članom. Po sprejemu dnevnega reda so sledila poročila funkcionarjev društva. Veliko besed je bilo povedanih predvsem okoli gradnje novega doma, ki je v zaključni fazi. Naslednja naloga je obnova oziroma nadzidava starega doma ter ureditev okolice. Posebej smo izpostavili tudi mladino, ki je v našem društvu zelo aktivna, in se skupaj z nami usposablja ter predstavlja prihodnost našega društva. Pri izobraževanju je bil največji napredek narejen pri srednji generaciji, še posebej na področju reševalnih akcij, volitve pa so v vodstvo prinesle sveže ideje in voljo. Na občnem zboru je bil tako za novega predsednika izvoljen Franc Mlakar. Člani društva so mu zaželeli v naslednjem mandatu vse dobro.
Nato so bila podeljena še priznanja in odlikovanja, ki jih je podelil podpredsednik GZ Domžale, tovariš Ručigaj. Pohvalil je prizadevanja društva in posameznikov za dodatno izobraževanje ter mentorsko delo, saj se je društvo udeležilo številnih tekmovanj in bilo pri tem zelo uspešno. Na občnem zboru so bili prisotni tudi predstavniki drugih društev: PGD Študa, PGD Ihan, PGD Domžale mesto in Godba Domžale. Na pomoč!
PGD Stop-Depala vas
Ribiška družina Bistrica Domžale je 26. aprila izvedla spomladansko čistilno akcijo »ZA ČISTE IN ZELENE DOMŽALE«. Trideset ribičev je očistilo obrežje potoka Rača in Kamniške Bistrice od Radomelj do mosta v Študi.
Zbrali smo preko 50 vreč odpadkov, od plastenk, pločevink, gum, polivi-nilastih vreč in drugih okraskov, ki krasijo obvodno vejevje naših voda. Ribiči ugotavljamo, da se ozaveščenost posameznikov glede skrbi za okolje izboljšuje, še vedno pa so najbolj kritične gospodarske dejavnosti, ki z izcednimi vodami ogrožajo našo podtalnico in vodne vire.
Ribiška družina Bistrica Domžale je 27. aprila uspešno izpeljala tudi prvo odprto ribiško tekmovanje letos, ki je potekalo na Gradiškem jezeru pri Lukovici. Sedeminšestdeset ribičev iz Domžal in okolice je ujelo skupaj 23 kg krapov in drugih manjših rib. Zmagovalci tekmovanja so: Robi Strnad (4,32 kg), Sašo Javornik (3.0 kg) in Milan Kostreševic (2,58 kg). Športne ribiče in vse ljubitelje narave vabimo, da si ogledajo tudi našo spletno stran: www.rd-bistrica-dom-zale.si.
mag. Tomaž Lavrič, pododbor Domžale
Za obnovo strehe na zvoniku potrebna posebna znanja
V času prvomajskih praznikov smo bili na Sv. Trojici priča prav posebni »alpinistični« avanturi. V sklopu prenove cerkve Sv. Trojice, ki že dobro leto uspešno poteka -že kar nekaj časa to zgodovinsko zgradbo krasi nova opečnata kritina - je bilo potrebno obnoviti in pobarvati tudi pločevinasto streho na zvoniku.
Žal pa vsak »malar« ni primeren niti pripravljen opraviti tak podvig na dokaj nedostopnem mestu, skoraj 30 metrov nad tlemi. Za ponovno bleščečo rdečo streho so bila potrebna prava alpinistična znanja z navezami, pasovi, vrvmi, čeladami, karabini, lestvijo, sončnimi očali in s pleskarskim mačkom. To pogumno delo je opravil Franc Juvan, znani skladatelj in župnik v župniji Šmartno ob Savi pri Ljubljani.
Rok Ravnikar
Še zadnje poteze v sami »špici«.
Duhec tek - TVD Partizan Domžale
Društveni DUHEC TEK je uspel! Kljub kislemu vremenu smo skupaj s starši v prvih bojnih vrstah uspeli premagati dež in si vsak zase pritekli zmago.
Hvala donatorjem Pigment d. o. o., SKB Banki (papi), Studiu Moderna d.o.o., Erdani športu; McDonald'su Domžale in RTV SLO za nagrade, ki smo jih podelili ob koncu teka.
To je bila zadnja aktivnost naše sekcije v letošnji sezoni. Vabimo vas, da se nam spet pridružite jeseni, prvo sredo v oktobru, ob 18. uri, v telovadnici OŠ Domžale! Lepe in zdrave počitnice vsem! Adriana, Anica, Polona, Romana, Jaka, Primož
Janez Bizjak, predsednik TVD Partizan Domžale
ŠD TVD Partizan ob občinskem prazniku
Mednarodno tekmovanje v petanki
Kljub precej slabemu vremenu, zaradi katerega je bilo kolesarjenje po območju Upravne enote Domžale, prestavljeno, je bilo 19. aprila 2008 v Športnem parku Domžale nadvse živahno. Več kot sto tekmovalcev in tekmovalk iz Slovenije in Avstrije, ostali so udeležbo zaradi slabega vremena odpovedali, se je
pomerilo na 6. tradicionalnem turnirju v petanki Domžale open 2008.
Sobotno jutro se je sicer začelo v nemogočih razmerah, saj je bila več kot polovica igrišč neregularnih za igro. Po dveh urah trdega dela je organizatorjem, Športnemu društvu TVD Partizan Domžale, uspelo igrišča
pripraviti za igro in turnir se je lahko začel. Kljub vrsti nalivov organizatorji in sodelujoči niso obupali in na veselje vseh uspešno izpeljali turnir. Še rezultati: zmagala je ekipa Sloga - Sneberje v postavi Oprešnik, Do-vžan, Kilibarda, druga je bila ekipa iz Dolskega, tretje mesto pa sta si razdelili ekipi iz Fužin in Svobode. Domače ekipe iz Domžal so bile solidne, nekje v sredini nastopajočih. »Največjo zmago pa smo dosegli praktično že s tem, da smo tekmovanje sploh začeli in ga pripeljali tudi do konca,« je za Slamnik povedal Janez Bizjak, predsednik Športnega društva TVD Partizan Domžale.
Vera Vojska
10. kegljanje slovenskih paraplegikov ob občinskem prazniku
Najuspešnejši gostitelji
V okviru prireditev ob 19. aprilu - prazniku Občine Domžale - je na kegljišču Repovž 19. aprila potekalo tradicionalno kegljanje slovenskih paraplegikov, ki ga je že desetič organiziralo Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine.
Ena_ izmed najboljših kegljačic med paraplegiki, Cvetka Štirn, je bila skupaj s sodelavci tudi letos marljiva organizatorka, ki je poskrbela, da so se tekmovalci in tekmovalke iz vseh slovenskih društev paraplegikov v Domžalah prijetno počutili. Pokroviteljstvo je tudi tokrat prevzela Občina Domžale, pri organizaciji in izvedbi kegljanja pa sta pomagala tudi Zavod za šport in rekreacijo Domžale in Kegljaško društvo Domžale, ki je prevzelo skrb za izvedbo kegljanja. Vsi kegljači in kegljačice so borbeno podirali keglje in se veseli uspešnih metov - tako na polno kot pri čiščenju. Kot kažejo rezultati, so bili precej izenačeni, tako da je bilo veselje ob razglasitvi, katere sta se udeležila tudi župan Toni Dragar in svetnik v Občinskem svetu, Roman Kurmanšek, toliko večje. Na prijetni slovesnosti je župan ob iskrenih čestitkah za uspešno organizacijo in izvedbo 10. tekmovanja za Pokal Domžal poudaril, da pričakuje, da bodo tudi prihodnja tekmovanja v Domžalah in zaželel društvu tudi v prihodnje veliko uspešnega dela.
Prav Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine je bilo tudi tokrat najuspešnejše, saj so se med zmagovalce med posamezniki vpisali Viktor Rupnik, Cvetka Štirn in Hasan Čauševič, osvojili pa so tudi pokal za ekipno zmago. Med ekipami je drugo mesto osvojila ekipa Društva paraplegikov severne Štajerske, tretja pa je bila ekipa Društva paraplegikov iz jugozahodne Štajerske. Med
tetraplegiki je zmagal Aleš Povše iz celjskega društva paraplegikov. Čestitamo!
Vera Vojska
10. kegljaški turnir slovenskih paraplegikov za Pokal Domžal
Društvo paraplegikov ljublj anske pokrajine se prisrčno zahvaljuje vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri organizaciji in izvedbi že 10. kegljaškega turnirja slovenskih paraplegikov za Pokal Domžal, še posebno iskrena hvala pa naslednjim donatorjem:
Občini Domžale, Brown Forman Worldwide Ljubljana, Zavodu za šport in rekreacijo Domžale, Restavraciji Skočaj Domžale, MG Inštalaterstvu Krtina, Marlow Designu d.o.o. Domžale, Mizarstvu Čibašek Zdene Komenda, Pečarstvu Avbelj Franc Lukovica, Avtu GP Peter Govejšek s. p. Brezje pri Dobu, Celovitim storitvam d. o. o. Monitor, Ver-pexu Peter Verbič ml., Jarše, Agroemoni d. o. o. Domžale, Met-Metu d. o. o., Metki Mayer, Črnuče, Pekarstvu Pavel Koncilija Domžale, Helpy d.o.o. Trzin, Mol Janezu Moravče, Cerar Tomaž, Krašce, Mercator d.d. Ljubljana, Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana, Zveza paraplegikov Ljubljana, Šmid Ve-hovar, Videm Dobrepolje in Tekstil d.d. Ljubljana
Prisrčna hvala vsem, ki ste pomagali!
Društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale
__v
Tekmovanje v žemarjenju na silos Žita na Viru
Društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale se je letos v praznovanje praznika Občine Domžale vključilo z odprtim dnem Železne jame, ki je ponujal obisk jame ter ogled zbirk v Jamarskem domu na Gorjuši, v nedeljo, 20. aprila 2008, pa so pripravili tekmovanje v žemar-jenju na silos Žita na Viru, ki sta ga s par pozdravnimi besedami odprla podžupan Vinko Juhart, ter predsednik društva gostitelja Aleš Stražar.
Deklice in dečki so tekmovali na 10 m v skupni kategoriji do 14 let. Z veliko prednostjo je zmagala Katja Vavpetič iz domačega jamarskega
društva, od koder prihaja tudi tre-tjeuvrščena Manja Planinc, Katju-ša Stanek iz JM Carnium Kranj je bila druga. Tudi pri dečkih je zmaga ostala doma. Prvo mesto je osvojil Blaž Lavrič, drugi je bil Najc Sta-nek iz JD Carnium Kranj, tretji Žiga Podbevšek in četrti Matija Šmuc oba JD Domžale.
Med pogumnimi jamarkami, ki so se spoprijele s 45m naporne višine je zmagala Mojca Hribernik, jamarska reševalka iz Velenja, druga je bila Martina Lorber, alpinistka in jamarka iz Moravč. Med fanti je v finalu slavil Robert Rehar, jamar iz Ajdovščine, ki trenutno vodi raziskave v najtežji jami, Bela griža. Drugo mesto
je osvoji Bojan Stanek iz Kranja, jamar in jamski potapljač, raziskovalec 1533m globoke jame Čehi 2. Finalista sta v polfinalu izločila dva člana Jamarskega društva Domžale. V skupni konkurenci sta bila domačina Aleš Stražar tretji, Andrej Bizjak pa četrti.
Z udeleženci in udeleženkami že-marjenja na silos Žita na Viru se je srečal tudi župan Toni Dragar ter preizkusil, kako je videti občina z njegovega vrha. »Do naslednjega praznika Občine Domžale lep jamarski pozdrav!« pravi Aleš Stražar, zadovoljen, ker je tudi tokratno žemarjenje lepo uspelo.
Vera Vojska
VRTCI
stran
8
Vrtec Urša -Eko vrtec
Tudi letos smo sodelovali v mednarodnem projektu Eko šola kot način življenja. Osredotočili smo se na zdravo prehrano. Spoznavali smo sadje in zelenjavo na malce drugačen način.
Že v septembru smo obiskali botanični vrt v Ljubljani, kjer smo si ogledali zelišča in dišavnice. Nato smo v vrtcu skupaj z babicami in biologinjo pripravilo razstavo zelišč in dišeče soli. Skozi celo leto smo si pripravljali sadne napitke, sadne krožnike, sadne piknike, preizkusili smo se tudi v sušenju sadja, skuhali smo zelenjavno juho, si pripravili različne solate, spoznali vitamine, si v mrzlih mesecih pripravljali vitaminske napitke in čaj
z limono. Vključili smo tudi kuharice in babice, s katerimi smo spekli medenjake in skuhali marmelado. Tudi rojstni dnevi so se spremenili, saj se rajši sladkamo s sadjem. Vključeni smo bili v medeni projekt, kjer smo spoznali čebelarje in okusili različne vrste medu. Še vedno ločujemo odpadni material in imamo čistilne in zbiralne akcije v sodelovanju s KP Prodnik. Nismo
Prometna vzgoja v Vrtcu Urša s sodelovanjem Policijske postaje in Komisije za preventivo in varnost v cestnem prometu Domžale
Želja celotne družbe je, da naše najmlajše čimbolj pripravimo na varno vključitev v promet. Prometna vzgoja otrok se prične že zelo zgodaj v družini, saj so jim starši prvi vzorniki. Ta vzgoja se nadaljuje v vrtcu preko sistematičnega in strokovnega dela vzgojiteljic. Skozi celo leto smo zato organizirali in uresničevali cilje s področja prometne vzgoje.
V okviru projekta so starejše skupine obiskale Policijsko postajo Domžale, kjer so nas prijazno sprejeli, nam razkazali svoje prostore
in vozni park ter odgovorili na vsa naša radovedna vprašanja. V maju smo si za zaključek ogledali poučno lutkovno igrico Ena, ena, tri. Po predstavi so otroke presenetili policisti, ki so pripeljali policijske konje, pse, motor in avtomobile. To je bilo res posebno doživetje. Za uspešno sodelovanje in finančno pomoč se zahvaljujemo Policijski postaji Domžale in Komisiji za preventivo in varnost v cestnem prometu.
Tina Pančur, vrtec Bistra
pozabili na eko dan, posadili smo nove rastline, očistili okolico, na koncu pa ponosno razgrnili eko zastavo, ki so nam jo tudi letos potrdili. Tako bomo v novo šolsko leto odkorakali kot eko vrtec in se tudi naslednje leto z veseljem vključili v eko projekt.
Teja Čerin vzgojiteljica
Zbiranje papirja v vrtcu Racman
Skozi vse leto v vrtcu Racman poteka »Eko projekt — ločevanje papirja«.
V sklopu tega projekta smo skupaj z otroki in starši v mesecu aprilu organizirali akcijo Zbirajmo star papir. Otroci so vsak dan v vrtec veselo in vestno prinašali star papir, starši in vzgojiteljice pa smo jih k temu tudi spodbujali. To nalogo smo zelo dobro opravili, saj smo skupaj zbrali kar 3.200 kg starega papirja.
S tem projektom bomo nadaljevale tudi v prihodnjih letih in otroke spodbujale k ločevanju raznovrstnih odpadkov. Hvala vsem staršem in otrokom, ki ste sodelovali pri naši »Eko akciji«.
Saša Š. in Katarina K., vrtec Racman, Dragomelj
Škratovo drevo in »Zlati sonček«
Malo nepredvidljivo aprilsko vreme nas je razveselilo z izletom na bližnji hrib Šumberk.
Čudovite skrivnosti narave so odkrivale palične škrate, ki so nam kazali pot do škratovega drevesa. Bilo je polno vdolbin in palčki so si pripravili svoje umivalnice in skrivalnice. Žal se nobeden izmed škratov »malikov« ni želel pokazati, pa smo jim vseeno podarili mlad hrast, ki je vzkalil v naši igralnici in smo ga imeli možnost opazovati pet tednov njegove rasti. Poleg mladega drevesa smo pustili paličnega škrata, ki budno pazi na mogočni hrast in gozdnim škratom pripoveduje, kaj vse se dogaja v vrtcu »Cicidom«. Vsak otrok si je v knjižico »Zlati
sonček«, lahko prilepil nalepko, ki je označila trud 5 km hoje. Topli dnevi prinašajo nove športne preizkušnje, ki bodo knjižico popolnoma zapolnile, takrat pa nam veselje ob zasluženih »medaljah« ne uide.
Veliko lepih pomladnih trenutkov želimo vsem otrokom.vzgojiteljice vrtca Cicidom.
Mojca Grojzdek, pomočnica vzgojiteljice
Eko vrtec - Eko Urša
Posadimo svojo rastlinico
Zato v eko projektih sodelujemo vsi, tudi najmlajši. V aprilu smo se odločili polepšati in urediti naš atrij. V ta namen smo se odpra-
vili v R-center Jurček, kjer nam je gospa Mari razkazala njihovo vrtnarijo. Tam res najdeš vse — sobne in vrtne rastline, zemljo,
lončke, orodje, vrtne okraske in še bi lahko naštevali.
Otrokom so se kar svetile njihove male očke, ko so opazovali in poslušali gospo ob pripovedovanju, še posebej pa so bili veseli, če so lahko kakšno stvar tudi potipali. Hitro smo poiskali rožice in vse potrebno za ureditev atrija, se zahvalili prijaznemu osebju z našo knjižico in se polni vrtnarskih idej vrnili v vrtec. Naslednji dan smo posadili rože, pobrali vejice, atrij pometli in pobrisali mize. Pravo čistilno akcijo smo zaključili s slavnostnim kosilom. Zahvaljujemo se zaposlenim v R-centru Jurček, še posebej gospe Mari za prijazen in našim najmlajšim otrokom zanimiv sprejem v njihovi vrtnariji.
Veveričke in Miške iz Vrtca Urša, z Nušo, Špelo, Gordano in Uršo
Ranč Kaja in Grom
Tridnevno bivanje na ranču Kaja&Grom, ki se nahaja v naselju Razgor, je bilo vredno, da se ga spomnimo. Ranč je postavljen v neko vrsto »oaze«, ki je odmaknjena daleč od hrupa in hitrega tempa življenja. Gozdovi, travniki, hribi, domače živali in ljudje, ki živijo na ranču, predstavljajo nekaj novega, lepega in zanimivega. Gospa Darja in njen mož sta bila prijazna in sta za nas zelo lepo skrbela.
V	treh dneh smo podrobno spoznali kmetijo z vsemi živali, ki živijo na njej: pujse, bike, kokoši, pave, ovce, koze, konje, muce in velikega psa Leona, ki je postal naš dober prijatelj. Vsako žival smo si lahko pogledali bolj od blizu, jo pobožali ali jo nahranili.
V	bližnjem gozdu so živeli palčki. Imeli smo redko priložnost, da jih vidimo. Spoznali smo tudi, kako živijo. Na lesenih vejicah so nam puščali pisna sporočila, ki nam jih je gospa Darja prebrala. Palčki so bili zelo prijazni do nas in mi do njih. Bili smo pozorni, da jih ne bi prestrašili, ko smo hodili po gozdu.Gospa Darja nas je učila,
da je treba biti spoštljiv in nežen do narave (do dreves, rožic, sadežev, zelišč) in do živali (krav, konjev, ptic, žuželk ...). S svojim lastnim zgledom nam je kazala, kako se živi v popolni harmoniji z naravo. Imeli smo pohode po Žižkovi poti in streljali smo z lokom. Najbolj zanimiva dejavnost je bila božanje in jahanje konjev. Gospa Darja nam je povedala več zanimivih stvari o konjih: da slišijo sedemkrat bolje kot mi, da se pogovarjajo z mimiko telesa, zato nam je razložila, kaj predstavlja določen položaj ušes, brade, nog in repa.
Od čistega zraka, veliko gibanja in dobre hrane smo zvečer z lahkoto zaspali in smo komaj čakali dogodivščin naslednjega dne. Če pa je kdo pogrešal mamico in očka, se je lahko potolažil v toplem objemu naših vzgojiteljev.
Zadnjo noč smo z baterijami odšli v temen gozd in prisluškovali zvokom v gozdu. Bilo je zelo zabavno in nismo se bali teme, ker nas je bilo zelo veliko.
Zelo smo uživali v tridnevni družbi živali in narave in na tak izlet bi šli še kdaj!
Ana Colja vzgojiteljica
S pravljičnim palčkom v svet branja
Knjižnica Domžale je letos že enajsto leto organizirala projekt družinskega branja Pravljični palček. Projekt je nastal v želji, da bi kar največ otrok in njihovih staršev spodbudili k branju in obiskovanju splošne knjižnice.
Organizatorica projekta je Knjižnica Domžale, k sodelovanju pa so povabljeni vrtci in prvi razredi devetletk z območja občin Domžale, Lukovi-ca, Mengeš, Moravče in Trzin. Učitelj i in vzgoj itelj i proj ekt predstavij o staršem in jih povabijo k sodelovanju. Zelo pomembno je, da se starši zavedajo, da je branje neprecenljive vrednosti za razvoj njihovega otroka. Seveda ti otroci sami še ne znajo brati, zato je še toliko večja vloga staršev, da si vzamejo čas za svojega otroka in mu prebirajo pravljice in pesmice. Z branjem in pripovedovanjem krepimo otrokovo sposobnost poslušanja in koncentracije, večamo njegov domišljijski svet in s tem ustvarjamo pogoje za večjo samostojnost in ustvarjalnost v mišljenju. Večamo otrokov besedni zaklad in njegovo sposobnost jezikovnega izražanja. Med starši in otroki
pa se na ta način vzpostavi močna čustvena vez. Raziskave kažejo, da žal samo tretjina odraslih redno bere svojim otrokom, tretjino staršev se da vzpodbuditi k branju, tretjina pa je do rednega branja brezbrižna.
V	knjižnici smo pripravili priporočilne sezname knjig, seveda pa so otroci in njihovi starši lahko izbirali knjige tudi po lastni izbiri. Knjige smo postavili ločeno od drugih knjig, kar je olajšalo iskanje. Večina otrok, vključenih v projekt, pa je knjižnico obiskalo tudi z vrtčevsko ali razredno skupino in se podrobneje seznanilo z oddelkom za otroke in mladino. Starši so doma prebirali pravljice otrokom, ti pa so jih pripovedovali vzgojiteljicam in učiteljicam.
V	aprilu, ko so potekali Slovenski dnevi knjige, smo imeli slavnostni zaključek v Kulturnem domu v Gro-bljah. Otroci, vzgojiteljice in učiteljice so dobili darilo, majico z motivom Pravljičnega palčka, ki je bil izbran med risbicami, ki so prispele na lanskoletno razstavo. Oblečeni v majice in radostno razpoloženi smo se veselili na glasbeno-anima-cijski predstavi s pevko Andrejo
Zupančič. Podali smo se v deželo Tamtaram. Besedila pesmi, ki jih poje, piše znana slovenska pesnica Zvezdana Majhen. S pevko smo prepevali Veverico s Pokljuke in si nadevali klobuke, se učili Abecedo, igrali na instrumente ... Bil je pravi praznik vseh, ki imamo radi knjige in droben kamenček na poti, ki vodi do cilja: postati pravi bralec za vse življenje.
Nekaj statistike: v prvem letu projekta Pravljični palček, v šolskem letu 1997/1998, je sodelovalo 354 otrok, letos pa kar 1062 in seveda vsaj toliko staršev. Zaključila bi z besedami Shigea Vatanabeja: »Trdno verujem v moč knjige. V knjigah se ohranjajo zgodbe ljudi. Beremo jih vedno in povsod. Knjige omogočajo, da se njihova srca in duše srečujejo in družijo.«
Projekt se je iztekel, v knjižnici pa vas že čakajo nove knjige, da jih vzamete v roke. Želim si, da bi se naša srca in duše še naprej srečevali in družili ob dobrih knjigah.
Stanka Zanoškar
Telovadke Osnovne šole Preserje druge na državnem tekmovanju
Ritmične gimnastičarke iz Osnovne šole Preserje pri Radomljah so dokazale, da se je vsaka ura, ki so jo v izvenšolskem času preživele v telovadnici, kjer so pridno vadile ritmične prvine z obroči, kolebni-cami, žogami ter trakovi, še kako izplačala.
V telovadnici OŠ Antona Martina Slomška na Vrhniki, kjer je 10. maja potekalo Državno tekmovanje v šolski ritmični gimnastiki, in kjer so se sodnikom predstavile številne skupine iz različnih
osnovnih šol po Sloveniji, so v vaji z obroči premagale skoraj vso konkurenco in domov odnesle srebrne medalje. Obetavna dekleta, ki so se veselila drugega mesta, so: Eva Benda, Nina Rosulnik, Katja Uršič, Zala Hrovat, Petra Slokan, Ana in Mirjam Bartol, Neja Banko ter Alja Valenčič. S svojim nastopom so bile zelo zadovoljne, odličnega rezultata pa se je razveselila tudi njihova va-diteljica Petra Kamenšek, ki svoje varovanke trenira dvakrat tedensko v okviru Športnega kluba Bleščica.
Alenka Ivančič
Nasmejane mlade telovadke po podelitvi kolajn, ki so si jih prislužile z vestnim delom čez leto.
Cicidomčki spet poželi medalje
Tekmovalo je kar 14 otrok, ki so zastopali vrtec Domžale, enoto »Cicidom« z vso vnemo in pogumom. Tako so fantje Tim C., Nace Z. Urh S., Daniel H., Ožbej K., Nik R., Gašper T., David J. med množico fantov uspešno pritekli na cilj. Dekleta Eva Katarina H., Erin K., Neža G., Eva K., Špela R., pa so požele celo stopničke.
Res hitri in pogumni, vsako leto boljši in vztrajnejši. Erin kralj s srebrno in Eva Katarin Hribar pa sta letos res najhitrejši v vrtcu »Cicidom«. Čestitamo!
Mojca Grojzdek vzgojiteljica
stran
9
DRUŠTVA
%ws Ks
MM
V šolskem letu 2007/2008
Delo Sveta staršev v Vrtcu Urša
Šolsko leto se bliža koncu in to je tudi čas, ko je potrebno napraviti analizo dosedanjega dela v šolskem letu 2007/2008. Svet staršev v Vrtcu Urša je tudi to leto sestavljala skupina ljudi, ki so predstavniki svojih skupin in so imeli željo po aktivnem sodelovanju z vodstvom vrtca in s pristojnimi občinskimi in državnimi službami.
Temelje za tako uspešno in aktivno delo Sveta staršev v Vrtcu Urša smo postavili že lansko šolsko leto, letos pa lahko rečem, da smo to le še nadgradili in z veseljem lahko ugotovim, da smo z našo organiziranostjo in aktivnim delom uspeli izpeljati kar nekaj zahtevnih nalog. Tudi letos smo se v Svetu staršev odločili, da ne bomo samo pasivno izražali svojih mnenj, ampak bomo delovali aktivno in predvsem konstruktivno. Zato smo si na naši drugi seji Sveta staršev, ki je potekala 9. oktobra 2007, zadali določene smernice (prioritete), s katerimi se bo ukvarjal Svet staršev Vrtca Urša v šolskem letu 2007/2008: stanovanjski krediti (tudi v letošnjem letu si prizadevamo, da bi se ti upoštevali pri plačilu vrtca), podaljšanje poletnih rezervacij (tudi pri tej točki želimo doseči še bolj ugodne pogoje za koriščenje poletnih rezervacij in s tem posredno tudi to, da bi starši preživeli več prostega časa skupaj), plačilo vrtca v primeru boleznin (trenutni odlok ni ravno najbolj prijazen do družin, ki jim zboli otrok za dalj še časovno obdobje, zato se zavzemamo, da se odlok popravi v smislu časovnega obdobja boleznine in odstotka oprostitve plačila za starše), integracija tujega jezika (zavedamo se, da smo v Evropi in želimo, da bi se lahko čim več otrok že v vrtcu, preko igre, spoznalo z enim od tujih jezikov), problem premajhnega števila pakirnih prostorov pri vrtcu, velik poudarek je bil na prometni problematiki v okolici enot Čebelica in Bistra in spletna stran Sveta staršev. Ob vsem tem smo reševali še tekoče probleme, ki so se pojavljali med šolskim letom.
Trije največji projekti
Nekatere smo že izpeljali, druge nameravamo izpeljati do konca tega šolskega leta.
Prvi projekt je izvedba štirih zelo velikih dobrodelnih akcij. Prvo je organiziral Svet staršev. Namenjena je bila poplavljenim območjem, ki so utrpela škodo v septembrskih poplavah. Namensko so se denarna in druga sredstva zbirala za OŠ Bohinjska Bistrica in najmlajše, ki to šolo obiskujejo. Z veseljem
lahko ugotovim, da je bila akcija zelo uspešna. S strani ravnatelja OŠ Bohinjska Bistrica smo bili povabljeni na otvoritev prenovljenih prostorov šole, še vedno pa nas vabijo, da jih obiščemo, ker si bili naše pomoči zelo veseli. Druga dobrodelna akcija, ki jo je organiziralo vodstvo vrtca v sodelovanju s Svetom staršev, je potekala v sodelovanju s Centrom za socialne zadeve v Domžalah. Namen akcije je bil zbiranje igrač za otroke, ki živijo v socialno nesprejemljivih razmerah. Tretja akcija - Otrok pomaga otroku 2007 - je potekala v mesecu decembru. Namenjena je otrokom v našem vrtcu, ki so zaradi spleta nesrečnih okoliščin zelo prikrajšani za veselje v božičnem času. Še ena dobrodelna akcija, ki jo je organiziralo vodstvo vrtca v sodelovanju s Svetom staršev, je bila izvedena z Unicefom. Drugi projekt je delovna akcija, ki jo bomo še izvedli, predvidoma konec meseca junija. V delovni akciji starši sodelujejo skupaj s svojim otrokom ter tako s skupnimi močmi naredijo nekaj za vrtec, ki je otrokov drugi dom. Tretji projekt je druženje med člani Sveta staršev in vodstvom. V ta namen je bila v decembru 2007, že drugo leto zapored, izpeljana tudi prireditev Bovling 2007, ki so se je udeležili člani Sveta staršev, njihovi namestniki, vodstvo vrtca pa se je za izostanek opravičilo. Do konca šolskega leta nameravamo v Svetu staršev izpeljati še športno prireditev. V načrtu imamo tek okoli Gradi škega jezera, ki bo zopet namenjen članom sveta, njihovim namestnikom in vodstvu vrtca. Na mojo pobudo je v mesecu oktobru potekal sestanek, ki so se ga udeležili predsednik Sveta staršev Vrtca Domžale, predsednica Sveta staršev Vrtca Mali Princ in predsednik Sveta staršev vrtca Dominik Savio. Na sestanku smo uskladili predloge, ki se tičejo vseh staršev, katerih otroci obiskujejo omenjene vrtce. Januarja letos sen se sestal z županom Tonijem Dragar-jem in Kristino Slapar, načelnico Oddelka za družbene dejavnosti na Občini Domžale. Na sestanku sem predstavil predloge in rešitve, ki smo jih oblikovali predsedniki Svetov staršev vseh vrtcev v Občini Domžale in se nanašajo na poletne rezervacije, boleznine, stanovanjski kredit in integracijo tujega jezika preko igre. Oceno mojega dela in dela Sveta staršev Vrtca Urša bodo podali starši. Bilo mi je v veselje delati z ljudmi, ki si želijo aktivno sodelovati pri stvareh, ki se tičejo njihovih otrok. V Svetu staršev Vrtca Urša se bomo še naprej aktivno zavzemali za vse ideje, želje in potrebe, ki bodo v korist otrokom, ki obiskujejo vrtec ali pa ga še bodo in vsem staršem predšolskih otrok.
Tomaž Hren, predsednik Sveta staršev Vrtca Urša
22. april - dan Zemlje - Eko dan
Očistimo zemljo, saj vendar praznuje
Na OŠ Dragomelj smo se odločili, da bomo mesec april posvetili Zemlji. Kako lahko mi pripomo-remo, da bo naš planet ostal še dolgo čist in bomo v miru živeli na njem?
V razredih prvega triletja smo zbirali različne materiale, se pogovarjali, kaj lahko z njimi storimo in kako poskrbimo zanje, da ne končajo v navadnih smeteh. Na praznik Zemlje smo organizirali delavnice. Naša rdeča nit so bile plastenke in kaj z njimi lahko storimo. Najprej smo imeli skupen uvod, kjer so učenci spoznali, da moramo plastenke najprej dobro očistiti in jih stisniti, preden jih odložimo na ekološki otok. Pogovor je tekel tudi o nevarnih snoveh, kako jih shranju-
jemo in prinesemo na zbirno mesto ob akcijah zbiranja.
Delo po skupinah je bilo zelo dinamično. Učenci so izdelovali glasbila iz odpadnega materiala, se preizkušali v kvizu - znanju iz ekologije, naredili grad iz plastenk, izdelali lonček za rože in posadili rožo, izdelali knjigo z eko znaki, iz kartona in papirja izdelali cvetlični aranžma, naredili škatle za odlaganje papirja in sestavili igrico, kako ločujemo odpadke.
Na koncu so se skupine predstavile. Vsi skupaj smo odšli ven in očistili našo okolico šole. Naučili smo se veliko novega in sklenili, da bomo bolj previdni z odpadki.
Gabrijela Visenjak
22. aprila smo praznovali dan Zemlje. Tudi na OŠ Roje smo želeli naši Zemlji voščiti vse najboljše, zato smo pripravili naravoslovni dan z naslovom Očistimo zemljo, saj vendar praznuje. Tisti dan smo želeli očistiti našo okolico in poudariti pomen ločenega zbiranja odpadkov.
V torek, 22. aprila smo se zbudili v deževno jutro. To nam ni vzelo veselja za delo, le načrt za čiščenje šolske okolice je bil prestavljen. Zjutraj so učenci v uvodni predstavitvi izvedeli za plan dejavnosti in obnovili, kako in zakaj je potrebno skrbeti za^ našo Zemljo. Skavta L. Novak in Š. Kerštajn sta nam v simpatični igrici prikazala, kako moramo skrbeti za čisto okolico. Sledilo je delo po razredih. Učenci v oddelkih vzgoje in izobraževanja in nižjih razredih so poskušali ponovno uporabiti - reciklirati različne odpadke iz stekla, plastike in papirja. Tako so nastali mnogi uporabni in okrasni predmeti. Učenci v višjih razredih so raziskovali pomen ločenega zbiranja odpadkov. Ugotovitve so zapisali v miselne vzorce in jih slikovno opremili.
Še pred kosilom so učenci zaključili delo po razredih. V telovadnici so razstavili in predstavili svoje izdelke.
Pridružil se nam je gospod Kovačič iz podjetja Prodnik, ki je podkrepil pomen ločenega zbiranja odpadkov. Za vsakega učenca in učitelja je pri-
nesel tudi priročnik o ločenem zbiranju odpadkov in nas razveselil z nalepkami z likom »Grinija«. Ob koncu dneva so bili učenci nagrajeni s sladoledom. Ve čina učencev je z učitelji akcijo čiščenja šolske okolice izvedla v petek, 25. aprila, po malici. Okolico so očistili po predvidenem načrtu. Vsak razred je nabral nekaj smeti in ocenjujem, da so vsi razredi skupaj nabrali za približno en kubični meter smeti.
Naš prispevek ni velik, a mislim, da smo Zemljo razveselili s koščkom praznično očiščene okolice.
O.Š. Rodica
Kaj pomaga čistiti, če vse ostane isto?
v	v
Eko akcija stega Zmohtnih Zab, Domžale 1
Bilo je neverjetno sončno in nemogoče deževno jutro, neke sobote 19. aprila, ko se je četica zagretih, okoljeljubečih Zmohtnih Zab zbrala na začetku Trim steze. Z enim samim ciljem pred očmi: očistiti Šumberk vse navlake, ki se je nabrala v preteklem letu. Po hitri razdelitvi v skupine in manjši debati o vremenu so se skavti zapodili v hrib na lov za čim večjim številom odpadkov. Pridno so prečesavali Šumberk od spodaj navzgor in obratno, naokoli in po sredini in še kakšen kotiček bi se
Lovec na obisku
Petek, 11. aprila, za petošolce OŠ Rodica ni bil čisto navaden dan, saj smo vedeli, da nas bo obiskal čisto pravi lovec. Takole je bilo.
Po uri športne vzgoje smo vsi zadihani prisopihali v učilnico likovne vzgoje, kjer so nas že čakali učenci 5. b in 5. c razreda. Posedli smo se, ugasnili luči in pogled usmerili na tablo, ki je bila prekrita s projekcijskim platnom, in prisluhnili. Pred nami je stal mož, oblečen v čisto pravo lovsko uniformo. Gospod Franc Habe je član Lovskega društva Domžale. Po kratkem uvodu je povedal nekaj o lovcih na splošno in o njihovih organizacijah, lovskih društvih. Z zanimanjem smo ga poslušali. Izvedeli smo, da zemljišče LD Domžale meri kar 4300 hektarjev. Člani lovskih družin skrbijo za živali na svojem območju in ne samo streljajo nanje, kakor včasih mislimo. Izvedeli smo tudi, da imajo lovci ponavadi ob sebi pse, večinoma goniče. O psih smo slišali še več ... npr. to, da jih je treba zelo dobro izšolati, preden začnejo opravljati svoje naloge. Najvažnejši ukaz, ki ga morajo lovski psi obvladati je, da se morajo ob lovčevem kriku skloniti, saj krik pomeni, da bo lovec po nekajminutnem preganjanju divjadi streljal. Gospod Habe je še povedal, da se dandanes pri nas vse manj strelja zajce, ker jih je vedno manj. Lovci streljanje tudi vadijo, saj morajo biti nanj dobro pripravljeni. Če lovec ne zadene lesene živali z določene razdalje ali letečega krožnika,
našel, kamor so pogledali in našli smeti.
Vse to ni presenetljivo, saj je Šum-berk ena redkih zelenih površin blizu Domžal, kamor se lahko skriješ pred radovednimi pogledi. Ne sme nas presenečati, da je struktura smeti takšna, kot je: prednačijo pločevinke in steklenice raznih alkoholnih pijač, sledijo embalaže sladkih stvari (bombonov, čokolad, piškotov, ...), Mcdonaldsove embalaže in druge embalaže hrane, odvržene škatlice cigaret, vžigalniki, polivinil, sti-ropor, odvržena obutev, nogavice, spodnje perilo, tapison in nekaj gum. Žalostno, a resnično. Nabrali so kar 2570 litrskih vreč za
smeti. Na enem samem hribu, ki niti ni tako velik. In to je točka, ki naj bi bila namenjena predvsem rekreaciji in sprostitvi. Ne smemo pozabiti na gozdno učno pot, ki se vije čez cel hrib. Po nabranem bi človek sklepal, da je Šumberk v Domžalah glavna gostilna, menza in še kaj. In to je podoba, ki jo kažemo vsem šolarjem, ki se odpravijo na učno pot. Najbolj žalostno pa je dejstvo, da so se mesta, ki so jih skavti dopoldne počistili, še isto popoldne spet začela kititi z novimi smetmi. Vseeno hvala vsem skavtom, ki so se odzvali vabilu. Hvala vam! Res ste prave Žabe.
Žabe
Zlata Zaba 2008
imenovanega golobček, je to slab znak. Vsak lovec mora biti pripravljen za streljanje v dobrih in slabih razmerah.
Lovci pa so dejavni tudi izven gozda. Prirejajo razne lovske veselice in tekmovanja, na katerih tekmujejo med seboj. LD Domžale je na teh tekmovanjih osvojila že veliko pokalov, je povedal gospod Habe.
Na koncu nam je predavatelj pripovedoval še o Triglavskem narodnem parku in živalih, ki živijo v njem - o kozorogih. Njegovo pripoved so spremljale lepe slike. Slišali smo, da kozoroge lahko vidimo na skalnatih pobočjih in ob jezerih, saj tam lahko najdejo hrano. Na platnu smo videli, kakšni so med igro in med pravim bojem. Izvedeli smo še, s čim se prehranjujejo in še marsikaj. Slike, na katerih smo videli vse, kar smo slišali, so bile res enkratne! Najlepše so bile tiste, ki so bile posnete v zgodnjem jutru. Na koncu smo gospodu Habetu zaploskali. Aplavz se ni in ni nehal ...
Timotej Jerman 5.a/8 OŠ Rodica
Skavtski filmski festival Zlata Zaba je letos potekal v soboto, 12. aprila, ob 19.30 uri, v Kulturnem domu Groblje. Prireditev je vsako leto boljša in boljša, letošnja je bila že sedma po vrsti.
»Da bi vam pomagal pri prvih negotovih stopinjah VEN iz močvare 21. stoletja v bodočnost! Veličastno bodočnost! V bodočnost, v kateri bo te filme najti na sleherni kabelski tega sveta!«
Prve priprave so potekale že v zimskem času. Skavti iz drugih stegov so poslali sedem filmov in en spot. Spot je kratek filmček, ki propagira skavte. Tema, na katero so skavti iz različnih stegov snemali filme in v stilu katere je potekala tudi celotna prireditev, je bila Ekologika oziroma kaj nam ni jasno. Večer je gladko tekel, saj smo pohvale prejemali z vseh strani.
Ogledali smo si šest filmov, ki so se v dveh delih potegovali za zlate kipce. Vmes smo domžalski skavti pripravili program. Prisoten je bil tudi predsednik Zlatko Mercedes, ki nas je počastil z zelo navdušujočim govorom.
Za prestižne zlate kipce - za najboljši scenarij, najboljšega igralca in najboljši film - se je potegovalo sedem stegov, videli pa smo tudi en spot, ki je prejel posebno nagrado. Kipca Zlate Žabe za najboljši film in za najboljšega igralca je prejela Komenda 1, kipec za najboljši film pa je dobil Kranj 1. Prijetno presenečenje s čudovito skulpturo v obliki laboda sta nam pripravila tudi organizatorja prireditve. Po končani prireditvi in podelitvi kipcev se je veselje nadaljevalo ob piškotih in okusnih eko koktajlih.
Tadeja Cerar
MLADI
stran
10
Škisova tržnica
S palačinkami nad študenteraj
Škisova tržnica se je letos odvijala že enajstič zapored in ponovno predramila in premamila nepregledno množico. Na tržnici se je ves dan in zvečer nabralo skoraj 15.000 mladih in večno mladih po srcu. Vreme nam je bilo letos brezpogojno naklonjeno, kar je bilo po nekaj letih dežja na tržični dan in po letošnjem aprilskem aprilu, že nujno! In bilo je super!
Podnevi se je na letnem telovadišču Ilirija v Ljubljani s svojimi gurmanskimi specialitetami in značilnostmi svojega kraja oziroma okoliša predstavilo 55 študentskih klubov iz vse Slovenije. Rdeča nit letošnjih predstavitev je bila inovativnost. Tako smo lahko znotraj šestih regijskih otočkov na prizorišču videli marsikaj. Podeljenih je bilo nekaj nagrad, med njimi na primer nagrada za najbolj umetniško stojnico, najbolj sproščujočo stojnico ... Primorska regija se je med vsemi izkazala za najinovativnejšo. Že drugo leto zapored je bila med ostalimi regijskimi otočki prisotna tudi evropska vasica s študenti, ki so letos na izmenjavi v Sloveniji. Športne aktivnosti, družabne igre in vsesplošno veselje
so pestrile dnevno dogajanje, zvečer pa so v ospredje stopili bendi in Dj-i. Dva odra sta pokrivala zadostno paleto glasbenih okusov in vsak je lahko užival. In tudi je! Vse do zgodnjih jutranjih ur, ko so zaveli še zadnji takt in še dolgo odmevajoči glasovi množice. Študenteraj je prišel na svoj račun! Za super zabavo je poskrbel tudi naš Študentski klub Domžale. Med dnevnim delom se je naš »štantek« nahajal v notranjski regiji. Blesteli smo v peki palačink, sladkali vse, kar je prihajalo na pot in gasili žejo z domžalskim pivom Adam Ravbar. Od začetka do konca je bil naš »štantek« polno obiskan, zato smo pridno delali, se smejali in se imeli super! Naše dobro razpoloženje se je nadaljevalo tudi zvečer, ko smo pospravili šotor in »štantek«, ko smo se tudi sami zlili z množico in preostali večer preživeli ob kozarcu piva in super taktih pod elektronskim odrom.
Poglejte fotografije in se sami prepričajte! Drugo leto nas pridite pogledat in bodite tudi vi del te velike družine! Se vidimo!
Ana Strnad ŠKD
Zbrani člani MSD z imenom Rok z enim izmed plakatov, kjer so bile izlite ideje.
Mladinski svet Domžale
Letni zbor MSD
Na letošnjem rednem letnem zboru Mladinskega sveta Domžale se je zbrala večina članic lokalnega mladinskega sveta, med drugim D.P.N.T.I., Društvo mladih Jarše, Društvo mladih Dob, Mladi forum SD, Nova generacija SLS, EZ3X, Rod skalnih taborov in Študentski klub Domžale, ki so poleg pregleda in potrditve rednega letnega vsebinskega in finančnega poročila sprejeli tudi usmeritev delovanja Mladinskega sveta Domžale v naslednjih mesecih letošnjega leta.
Mladi so med drugim govorili tudi o tem, kaj želijo spremeniti v odnosu do občine. Želijo si večjega sodelovanja, več finančnih sredstev za nemoteno delovanje, saj med drugim podpiramo večino mladinskih organizacij v Domžalah, večjo vključenost v občinske strukture ter rešitev problematike MKCD. Pokazala se je potreba po uradu za mladino Domžale in želja,,da bi občina sprejela MSD kot enakovreden posvetovalni organ pri vseh odločitvah v občini, ki se tičejo mladih.
Članice so ta dan izkoristile tudi za to, da povedo, kaj bi želele od MSD-ja v bodoče. Največ idej je bilo za igre članic, učinkovito komunikacijo (nova stran MSD je že zaživela in v teh dneh bo poleg uradne otvoritve novih prostorov tudi otvoritev in predstavitev nove spletne strani!), izkazali so interes po več izobraževalnih seminarjih in medsebojnem povezovanju z ostalimi članicami. Vse članice so želele več financiranja svojih projektov, kjer pa je MSD zaenkrat finančno omejen. Pravimo, da kdor da, tudi nekaj dobi in predstavniki članic so povedali, kaj želijo oni dati MSD-ju, kjer bodo z veseljem vozili ustaljeno prakso: promocijo MSD-ja na projektih, še več kvalitetnih projektov, predstavitve dobrih praks ostalim članicam MSD-ja ipd. Vsi so si bili enotni, da mora biti eden večjih projektov v naslednjih mesecih igre članic. Takšne in drugačne.
Tokratni zbor je prinesel svojevrsten rekord, saj je bilo od 13 prisotnih predstavnikov članic MSD-ja kar 6 predstavnikov z imenom Rok! Zagotovo dogodek, ki je vredne omembe. Fantje so med drugim začeli razmišljati celo o društvu Rok, kjer bi bili zbrani le istoimenski predstavniki ... Nikoli se ne ve!
Mateja A. Kegel
Ljubljanska cesta 58, tel: 722-66-00, DOMŽALSKI DOM e-mail: info@czm-domzale.si
Likovno-literarni natečaJ JZ Center za mlade Domžale objavlja LIKOVNO-LITERARNI NATEČAJ Domžale leta 2077 — moja ideja
Na natečaju lahko sodelujejo: mladi iz občine domžale (od 5 do 30 let) Kako si predstavljate svoj kraj v prihodnosti, kako bi si želeli živeti v Domžalah, kaj pogrešate, kaj vas navdušuje ? Razpisani natečaj vključuje pripravo predlogov na dano temo v literarni ali v likovni podobi.
Literati ideje izrazite v PRIPOVEDNI OBLIKI: spis ali pesem;
Likovniki se izrazite preko risb, slik, računalniško zasnovanih idej/predlogov.
predloge je potrebno opremiti z naslednjimi podatki: naslov dela, ime, priimek, starost in naslov; kontakt: telefon, elektronski naslov.
Nagrajenci bodo predstavljeni na zaključni prireditvi v domžalskem domu. prispevki se avtorjem ne vračajo.
Rok za oddajo izdelkov je do (vključno) 31. 8. 2008.
predloge je potrebno predložiti priporočeno po pošti ali osebno na naslov: JZ Center za mlade, Ljubljanska 58,1230 Domžale, s pripisom: »NATEčAJ«.
Učitelji o dogajanju na Osnovni šoli Domžale
Učitelj naj bo učitelj (ne pa novinar za neinformirane starše)
Demokracija in velika svobodna komunikacija sta res prinesli nekaj zelo dobrih premikov pri zaščiti zatiranih — predvsem otrok in žensk, a hkrati vsem, ki se o neki stvari javno in pisno opredelijo, nalaga tudi odgovornost do zapisanega.
Tole bi razložil takole - če bi nekdo na javni listini ali v časopisu o meni zapisal splošni stavek: B. Sz. Kralj je slaba oseba, bi mi to moral dokazati, kajti sam stavek je brez dokazov navaden »pofl«, ki pa bi mi naredil v mojem poklicu, družbenem položaju in v odnosih z drugimi ljudmi veliko škode. Prav bi bilo, da človeka ali skupino ljudi, ki brez utemeljitve javno trdi in zapiše nekaj slabega o meni preprosto tožim in si z javnim opravičilom na koncu dobljene tožbe poskušam zaceliti duševne rane. V moji službi je prišlo do podobne situacije, ko je Svet staršev pri dajanju mnenja o naši ravnateljici zapisal, da »zavira razvoj šole«. Seveda je ta stavek brez utemeljitve novi »pofl«, ki pa gospe Jožici Polanc naredi ogromno škode tako kot človeku kot tudi liku ravnateljice z lepimi dolgoletnimi dosežki. Gospe Jožici Polanc je uspelo nadgraditi kolektiv in zaposliti sposobne in prizadevne učitelje. Zaradi dobro zastavljenega letnega programa veliko dejavnosti posvečamo vzgoji otrok z dnevi, kot so dan prijateljstva, ekološki dan, dan Zemlje, posebno pozornost posvečamo poučevanju nadarjenih in tudi učencem s posebnimi potrebami.
Ker se sam - na predlog ravnateljice, ki je dobro ocenila moje sposobnosti in interese, približno tretjino svojega delovnega časa ukvarjam z nadarjenimi, naj naštejem le letošnje uspehe, ki so jih učenci OŠ Domžale pod mojim mentorstvom dosegli tako, kot sem to naredil v poročilu za ravnateljico. Če k temu dodamo še vsa ostala priznanja iz kemije, matematike, zgodovine, angleškega jezika ., potem ni čudno, da ima ta šola v zadnjih letih minimalno 7, maksimalno pa 14 učencev na leto, ki so pridobili štipendijo za nadarjene, kar je 10 %-20 % ene generacije učencev na naši šoli. Da pri tem ne pozabimo na bleščeče športne in glasbene uspehe naših učencev. Lanskoletni rezultati naših učencev so bili na podobni ravni, kot letos in tako to gre približno že desetletje. Brez dobro zastavljenega programa teh uspehov ne bi bilo. Za načrtovanje in izvedbo teh programov pa smo odgovorni posamezni učitelji in ravnateljica. A zanje smo tudi zaslužni.
Tudi sam sem pred leti svoje otroke vpisal v našo šolo zato, ker je ena najboljših v Sloveniji. A bi tako dobre rezultate, kot jih dosegajo naši učenci zadnjih deset let (za toliko vem, ker sem toliko časa učitelj na OŠ Domžale) pripisali ravnateljici, ki »zavira razvoj šole«?
Da ni sram tistih, ki so ta stavek zapisali brez vsake utemeljitve. Kdo pa stoji za uspešno šolo? Ali Svet staršev ali pa ravnateljica in njena dobra ekipa? Mar ne bi raje zapisali: hvala, gospa Jožica Po-lanc, da ste se še za en mandat odločili za to naporno delo.
Jaz sem svoj članek podkrepil z resničnimi in preverljivimi dosežki učencev, ki jih lahko vsi starši poiščete tudi v letnem poročilu šole, prav tako pa po posameznih panogah na internetu.
Glede na te utemeljitve sporočam, da nekdo s svojimi nepremišljenimi stavki morda res ZAVIRA RAZVOJ
ŠOLE, a to ni sedanja ravnateljica, ampak kvečjemu neodgovorni člani Sveta staršev. Kajti dragi starši, vi ste tisti, ki ne bi smeli ostati gluhi in slepe za številne uspehe vaših otrok, ki so jih dosegli pod našim mentorstvom, vi bi morali opaziti dobro opravljeno delo, v časopisu bi nas moral pohvaliti prav vi, meni ni do tega, da pišem članke o sebi, da bodo bralci mojega članka mislili, kako sem poln samega sebe. Odločil sem se, da bom učitelj, ne pa novinar, ki bo vsakič v lokalnem časopisu objavil, kaj je dosegel kot učitelj. Rad bi v miru in z vso mojo koncentracijo prelil čim več svojega znanja na vaše —naše otroke in vam pomagal tako pri vzgoji in učenju vaših otrok, kot pri pridobivanju Zoisovih štipendij za vaše otroke.
Nekateri se sprašujete, zakaj pa gospa Jožica Polanc želi še en mandat biti ravnateljica? Vam razložim z naslednjo zgodbo. Predstavljajte si, da ste posadili češnjo, jo iz leta v leto dobro negovali, da je dobro rasla, po dvajsetih letih pa res dobro obrodi, a žal se z zrelimi plodovi že spogledujejo neodgovorni rabutarji in požrešni kosi, ki jih bodo brez kančka vesti tudi večinoma pohrustali. Mar tisti, ki je drevo negoval, zaradi njih ne sme uživati sadov svojega dolgoletnega truda?
Ne verjamem, da nam bodo avtorji neutemeljene obtožbe še kdaj s čisto vestjo upali pogledati v oči. Tako veliko dajemo našemu kraju in tako veliko jih dobimo - po glavi.
Marsikdo bo rekel, da je gospa Jožica Polanc Don Kihot med učitelji, da se bori z mlini na veter, kar ne bom mogel zanikati. A tudi njeno srce je tako, kot je njegovo: čisto in brez kančka slabe vesti.
Bela Szomi Kralj učitelj na OŠ Domžale
Poročilo o delu z nadarjenimi otroki, šolsko leto 2007/2008
V šolskem letu 2007/2008 izvajam za nadarjene otroke naslednji pouk: logika — 2 šolski uri, razvedrilna matematika — 1 šolska ura, dodatni pouk iz fizike za učence 8. in 9. razredov — 1 šolska ura, astrofotografija — 1 šolska ura, šah — 3 šolske ure. Pri logiki smo izvedli šolsko tekmovanje — za učence od 4. do 9. razreda (tudi na podružnični šoli), 6 učencev se je uvrstilo na državno tekmovanje, kjer smo osvojili 4 zlata in 1 srebrno priznanje. Učni načrt je bil v celoti izveden.
Pri razvedrilni matematiki smo veliko gradili na spoznavanju in izdelavi geometrijskih teles: poli-edrov, uniformnih poliedrov, ter ozvezdenih teles. Predelali smo tudi novosti pri nalogah (barvni su-doku, futošiki...). Na državno tekmovanje se je uvrstilo 24 učencev, 15 jih je osvojilo zlato priznanje, še bolj pa so bili odmevni rezultati (tri prva mesta, eno drugo ter pet tretjih mest). Pri astrofotografiji smo naredili ogromno fotografij M objektov in planetov ter na koncu postavili domačo spletno stran iz astronomije, ki jo redno nadgrajujemo z novimi posnetki in članki. 23. 4 .2008 bo naložena ta stran še v angleški inačici. Za tekmovanje mladih tehnikov, ki bo v maju, smo naredili All sky kamero in predstavitev postavljanja domače strani iz astronomije, od 13.—19. 7. 2008pa se bomo s svojo raziskovalno nalogo Astronomija v osnovni šoli predstavili v Budimpešti na srečanju mladih tehnikov iz celotne Evrope. Raziskovalna naloga zajema vsa učila za pouk astronomije in fizike, ki smo jih naredili v zadnjem desetletju. V njej je nazorno predstavljeno kako in s čim lahko nadgradimo znanje osnovnošolcev iz astronomije ter vaje, ki jih lahko s temi učili naredimo. Pri šahu smo program izvedli po učnem načrtu, novost je ta, da na tekmovanjih fotografiram zanimive pozicije, na krožku pa te pozicije z učenci analiziram. Ekipi deklet (mlajša in starejša) sta na področnem prvenstvu zmagali, na državnem pa obe zasedli drugo mesto. Ekipa starejših fantov je na področnem tekmovanju zmagala, druga ekipa pa je zasedla 3. mesto, na državnem tekmovanju smo zasedli 5. mesto. V konkurenci mlajših ekip smo na
področnem tekmovanju imeli tri ekipe in smo zasedli 1., 2., in 4. mesto, na državnem tekmovanju pa 17. in 42. mesto med 54 ekipami. Zelo uspešni smo bili tudi med posamezniki saj smo na področnem prvenstvu od možnih 18 medalj osvojili 10 ( štiri prva, dve drugi in štiri tretja mesta), na državnem prvenstvu v hitrem šahu smo osvojili tri tretja in eno četrto mesto, Teja Vidic in Leja Zajc pa sta se v počasnem šahu uvrstili na evropsko prvenstvo, saj sta obe na državnem prvenstvu dosegli 3. mesto. Pri dodatnem pouku iz fizike smo že v celoti izvedli ure po učnem načrtu, 7 učencev se je udeležilo področnega tekmovanja (en učenec je zaradi bolezni odstopil), vsi so osvojili srebrno priznanje, dva pa sta se uvrstila na državno tekmovanje in oba sta osvojila zlato priznanje.
Posledica teh rezultatov je, da sem član Državne komisije za logiko in matematiko — pri logiki sem zadolžen za izbor tekmovalnih nalog za srednjo šolo, popravljam izdelke srednješolcev in študentov na državnem tekmovanju, pri matematiki pa sodelujem pri pripravi in vrednotenju nalog za področno in državno tekmovanje. Letos sem postal še predsednik Državne komisije za osnovnošolski šah. Že drugo leto zapored sem bil pri ZOTKS izbran za mentorja leta, za opravljeno delo pri šahu pa sem prejel priznanje Šahovske z veze Slovenije. Naša šola bo letos prejela priznanje za najuspešnejši šahovski krožek ve šolskem letu 2007/2008, ter za najuspešnejši krožek v zadnjem petletnem obdobju.
Pri svojem delu z nadarjenimi otroki sem uspešen tudi zato, ker s strani vodstva šole dobim več kot stoodstotno podporo. Hvala tudi vsem učiteljem in staršem, ki mi pri delu pomagate, pri tem bi se še posebej zahvalil Juretu Slatnarju. Učenci, katerih mentor sem, so do sedaj v šolskem letu 2007/2008 (tekmovanje mladih tehnikov nas še čaka) kot posamezniki dosegli 28 priznanj na državnih tekmovanjih in 20 priznanj na področnih tekmovanjih.
Bela Szomi Kralj
Razstava v Centru za
mlade v
Čarovnija kvačkanja
Center za mlade je v aprilu pripravil zanimivo razstavo kvačkanih del Andreje Lazarevič. Na otvoritvi, ki je bila 8. aprila, so v kulturnem programu nastopili mladi glasbeniki - pihalci Godbe Domžale, za nastop pa se je posebej za to priložnost zbrala tudi nekoliko okrnjena zasedba Stobljanskega okteta.
Andreja Lazarevič je začela kvačkati pred desetimi leti, čeprav so bili kvačkanje in nasploh različna ročna dela nekako zapisani v njene gene - njena stara mama je kot gospodinja naredila pravo bogastvo najrazličnejših ročnih izdelkov in mnoge med njimi še danes krasijo domove. Večkrat je rada tudi povedala, da so včasih morala dekleta pred poroko narediti svojo doto in v njej so imela ročno izdelana posteljnina in prti še posebno mesto. Andreja jo je rada opazovala pri njenem delu in njenem umirjenem »predenju« z nitkami garna, pri pletenju, vezenju, šivanju ...
Nekaj malega je sicer že poskušala v osnovni šoli - v prvem razredu pri ročno-delnem krožku. Bilo je prijetno, lotevali so se lažjih stvari in se seveda tudi zabavali. Po koncu osnovne šole se je morda tudi zato odločila za šolanje na šiviljski šoli. Sprva je delala v Univerzale, kasneje pa v Napredku (sedanji Tuš).
Morda se je boste še spomnili kot prijazne prodajalke na oddelku z blagom in zavesami, danes pa jo lahko najdete med policami v Diskontu v Jaršah. Živi na domu moža Ljubiše v Domžalah in je mati gimnazijke Mance. Ni
slučaj, da je tudi v novem okolju pri tašči Marici lahko videla hišo, polno ročnih del.
In kako se je začela ljubezen do ročnih del, ki sprva ni bila le ljubezen, ampak skoraj muka, ki pa sta jo s prijateljico Bernardo skupaj premagovali? Bernarda jo je neko deževno nedeljsko jutro pričakala s kavo in kvačko, garnasto nitko ter revijo. A sprva ni šlo gladko, zato sta potrebovali pomoč: prijazno sosedo in učiteljico Majdo.
In še poučna zgodbica za vse nas: pred leti so Andrejo začele boleti roke in zdravnik je hotel najti vzrok. Predlagal ji je preiskave, a je izbrala drugo pot: ročna dela in novo zaposlitev za pridne prste. Bolečine so čudežno in za zmeraj izginile. Na razstavi je zbran le manjši del njenih dosedanjih del, saj jih je veliko našlo mesto pri sorodnikih, znancih in prijateljih. Med njimi ima še posebno mesto prvi prtiček, ki ji je še posebej dragocen. Poleg prtičkov so na razstavi zbrani še košarice, kvačkani velikonočni pirhi, novoletni okraski, cvetovi rož in drugi manjši izdelki. V njih je zbrano izjemno veliko dela, veselja, preživetih ur in predvsem sproščanja. Andreja se kvačkanja najraje loteva takrat, ko se nakopičijo problemi in težave in te ob delu, nekakšni meditaciji ob delu, čudežno izginejo.
COZ
Foto: Andreje Lazarevič
Likovna razstava v Centru za mlade Domžale
Polona in Branko Murko: Voda in kamen
V Domžalskem domu se do začetka junija 2008 s svojimi akvareli in oljnimi slikami predstavljata Polona in Branko Murko, oče in hči, ki ju veže skupna ljubezen do likovnega ustvarjanja.
Branko Murko, rojen v Mariboru, je do dvajsetega leta živel v Lenartu, nato nekaj let v Ljubljani, danes pa z družino živi na Rovah pri Radomljah. Ljubiteljsko slika že 30 let. Predstavil se je na enajstih samostojnih razstavah. Na tokratni skupni razstavi, ki je pravzaprav šele prva v domači občini, se predstavlja s serijo akvarelov, ki je izredno zahtevna slikarska tehnika, kajti akvarel omogoča hitro in neposredno delo v naravi in hkrati zahteva zanesljivo potezo brez popravljanja. Vendar je Brankov akvarel še zahtevnejši, saj jim dodaja mnogo vode, kar še težje omogoča konkretnost podobe, ki jo slika - zato pa je toliko bolj poseben zaradi svoje prosojnosti, ki še bolj poudarja avtorjevo lirično od-
Polona Murko: Sv. Primož nad Kamnikom, akvarel, 2008
krivanje upodobljene narave. Motivno Brankove upodobitve krajin, od tiste pristne domače pokrajine, Cerkniškega jezera, Krke, Sečoveljskih solin do naključnih utrinkov s potepanj v Istri, tečejo v preprosti in enoviti pripovedi. Ta je kot trenutek stvarnosti, ki zažari na papirju, neizogibno iskanje romantičnega vzdušja, ki se največkrat kaže v poti ali reki, ki se zaradi perspektivističnega širjenja odpira v jasno in zračno vizijo, v nebo, ki simbolizira neskončnost, nekaj nedosegljivega. Z upodobitvami vode in ravnic v akvarelu in olju, ki Branka Murka vselej spominjajo na rojstno Prekmurje, ustvarja sanjski svet brezčasnosti, predvsem pa s takim navdihom izraža iskanje dialoga med seboj in upodobljeno naravo.
Mlada umetnica, krajinska arhitektka Polona Murko, je ljubiteljica umetnosti že od malih nog, saj je vseskozi z veseljem spremljala očetovo likovno ustvarjanje, še več - svoj navdih za lastno umetniško izražanje je našla prav v očetovih slikarskih delih. Danes ustvarjata vsak zase. Polona Murko raje upodablja konkretne motive in objekte, ki so odločno predstavljeni v razstavljenih akvarelih. Upodabljanje stavbne dediščine, kot so Sv. Primož nad Kamnikom, kraški Štanjel in morska krajina, gotovo izraža njeno, tudi poklicno, zanimanje za prostor, v katerem prebiva človek, zanimanje za različne strukture v prostoru, prepletanje naravnih in od človeka narejenih ambientov itd. Razstavljeni akvareli odražajo veselje do preprostih in morda tudi vsakdanjih motivov, ki jih preliva v izrazito slikarstvo: to so premišljeno urejene kompozicije malih, skritih, tudi značilnih mestnih prostorov, ki v sebi nosijo del poetičnosti, del avtoričine radoživosti kot neizogibne značajske lastnosti.
Katarina Rus Krušelj
stran
11
Prvo srečanje pevskih zborov pri univerzah za tretje življenjsko obdobje v Sloveniji
Pesem nas druži
Društvo Lipa, Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale, je pod pokroviteljstvom Občine Domžale ob prazniku občine organiziralo prvo srečanje pevskih zborov pri univerzah za tretje življenjsko obdobje v Sloveniji. Srečanja v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale se je udeležilo osem zborov, ki so ob koncu nepozabnega pevskega srečanja skupaj
zapeli pesem Radovana Gobca - Lepo je v naši domovini biti mlad.
Pevski zbori posameznih univerz so v Domžale prinesli košček območja, s katerega prihajajo, saj so peli predvsem narodne in ljudske pesmi, kar pomeni, da smo lahko prisluhnili tudi posameznim narečjem, predvsem pa prijetnim glasovom, ki so navdušili vse prisotne. Nastopili so: Mešani pevski zbor Vrelec Skolja Loka, z zborovodkinjo Nado Krajnčan, ki vodi tudi Moški pevski zbor Peter Lipar Kranj; Ženski pevski zbor Pristan Koper, ki ga vodi Maja Cetin; Pevska skupina Žar iz društva Most iz Ajdovščine je pela ob spremljavi harmonikarja in pod vodstvom zborovodkinje Ade Bačar; Ženski pevski zbor Nova Gorica, z zborovodkinjo Jožico Golob; Mešani pevski zbor Faros Piran, ki je pod vodstvom Jerice Filli zapel tri ljudske iz Istre. Iz Veljenja je prišel Ženski pevski zbor, ki ga vodi Tadeja Cigale, na klavirju pa ga je spremljala Kra-ra Praznik.
Domači pevski zbor Lipa Domžale je pod vodstvom zborovodkinje Marine Aparnik ter ob spremljavi pianistke Mile Živulovič zapel tri ljudske
STAREJSI
pesmi Matije Tomca ter vse udeležence spomnil, kako ponosni smo na velikega skladatelja. Pesmi je v prijeten koncert povezala Dragi Jeretina An-žin.
Zaključna pesem je pokazala, kako lepo je biti mlad, kako je kljub tretjemu življenjskemu obdobju treba znati uživata v vsakem srečanju, v vsaki zapeti pesmi in v vsaki prijazni besedi prijateljev iz cele Slovenije, ki jih je tokrat združila pesem, velikokrat že literatura, največkrat pa veselje do življenja in sreča, da so lahko skupaj. Pesem nas druži je bil koncert, ki je lepo zaokrožil prireditve ob letošnjem občinskem prazniku, kot je v slovesnem nagovoru poudaril župan Občine Domžale Toni Dragar, ki je našel tudi veliko lepih besed za našo univerzo za tretje življenjsko obdobje ter njeno predsednico Metko Zupanek, ki je vsem zborom zaželela prijetno počutje v Domžalah ter jim podelila spominska priznanja. Koncertov, kot je bil letošnji Pesem nas druži, si še želimo. Tudi zaradi odlične organizacije našega društva Lipa, ki si zasluži vse čestitke.
Vera Vojska
Mi
J. V «
Aktivnosti območnega združenja slovenskih častnikov
Zveza slovenskih častnikov (ZSČ) je prostovoljna, samostojna vojaško strokovna interesna in stanovska organizacija. Sestavlja jo 59 organizacij v lokalnih skupnostih. V njej se združujejo podčastniki in častniki, pripadniki stalne sestave Slovenske vojske, njene rezervne in vojne sestave in pa podčastniki in častniki brez vojaškega razporeda. Njene dejavnosti so: vojaško strokovno delo, organiziranje strokovnih posvetov in seminarjev, sodelovanje s SV in športno rekreativna dejavnost. Izredno močna je tudi njena povezava s sorodnimi mednarodnimi organizacijami. Območno združenje slovenskih častnikov Domžale s sedežem na Ljubljanski 36 v Domžalah je aktiven član ZSČ vseskozi od leta 1993, ko smo zamenjali tedanje ime ZRVS s sedanjim OZSČ. Delujemo v občinah Domžale, Mengeš in Luko-vica. Jeseni leta 2005 smo na pobudo tedanjega predsednika podpolkovnika Dominika Grmeka začeli s prenovo in oživljanjem našega društva, ki je sicer vsa leta uspešno delovalo, pravzaprav samo zaradi njegovega velikega truda. Njegova želja je bila, da pridobi v predsedstvo društva zadostno število članov, kar bi omogočilo razpršitev
nalog. Tako smo leta 2006 začeli z letnim zborom s katerim smo začeli novo obdobje v delu OZSČ Domžale. Na tem zboru je s plačilom članarine svojo pripadnost pokazalo 25 članov. Uspešnost delovanja v tem letu smo preverili na Letnem zboru 2007, ko smo izvolili tudi novega predsednika majorja Bineta Kladnika. To je le nekaj podatkov, več informacij pa lahko dobite z ogledom spletne strani OZSČ Domžale ali mors.si/zsc/. V hotelu Krona smo imeli konec februarja 2008 Letni zbor 2008. Ob starih in novih članih so se ga udeležili vabljeni gostje, predsednik ZSČ pol-kovnih Miha Butara in podžupan Občine Trzin, gospod Franc Mušič. Gospod Mušič je ugotovil, da v Trzinu še nismo prisotni, da pa je potreba po obojestranskem sodelovanju velika, zato nas je povabil k sodelovanju ob občinskem prazniku, kjer bo tudi priložnost reči besedo o ustanovitvi sekcije ZSČ v Trzinu. Polkovnik Miha Butara je ob predstavitvi delovanja ZSČ poudaril zelo uspešno sodelovanje s SV in MORS. Povedal je, da je ZSČ mednarodno izjemno uveljavljena in cenjena kot zanesljiv in aktiven partner, da pa so osnova za uspehe predvsem uspešne organizacije delujoče na
lokalnem nivoju. Skozi potek zbora smo sprejeli vse potrebne dokumente in delovanje uskladili z zakonskimi predpisi. Ugotovili smo, da smo sodelovali v ZSČ, v lokalnih skupnostih, na prireditvah in pohodih, si ogledali vojašnico v Kraju, sodelovali z ZVVS, krvodajalski akciji, na projektu Častniški klub, na vojaško strokovnem usposabljanju v Ljutomeru...!
Majorju Mihi Bernotu smo podelili plaketo častnega člana kot dolgoletnemu predsedniku ZRVS, tajniku ZRVS, prvemu poveljniku TO Domžale, predvsem pa kot ponosnemu častniku in klenemu Slovencu. Za uspešno delo so naši člani Marko Trampuž, Tone Železnikar, Marjan Galien, Bine Kladnik in Dominik Grmek prejeli priznanja iz rok predsednika ZSČ polkovnika Mihe Butara. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili gospodu Martinu Bibiču za gostoljubje, za zelo lepo pripravljen prostor in za pripravljenost, da nam omogoči dleovanje Častniškega kluba v njegovem hotelu Krona.
Tudi letošnje aktivnosti bodo raznolike, zato vabim podčastnike in častnike k sodelovanju. Če se letošnjega zbora niste mogli udeležiti se nam vseeno pridružite, želene informacije pa dobite pri predsedniku Binetu Kladniku (041/653-107) in pri sekretarju Marjanu Galienu (041/386-580).
Častniški pozdrav! Marjan Galien
Iskrene čestitke
Biseroporočenca Irena in Janez Rutar
8. maja 2008 sta praznovala 60 let skupnega življenja zakonca Irena in Janez Rutar iz Nožic. Domači so jima ob tej priložnosti pripravili prijetno srečanje, na katerega so povabili tudi domžalskega župana Tonija Dragarja. Življenjski poti biseroporočencev sta ste pričeli v Volčah na Tolminskem, kjer se je gospod Janez Rutar rodil 2. avgusta 1922, v prvi hiši, gospa Irena Rutar, že od rojstva se je pisala kot bodoči mož, pa v zadnji hiši prijetne vasice 21. februarja 1925. Oba sta bila najmlajša otroka številnih družin. V družini biseroporočenca je bilo šest otrok, v družini gospe Irene pa kar enajst. Otroštvo obeh je zaznamovalo težko življenje, tudi pomanjkanje, še posebej pa je mamino mladost zaznamovala zgodnja smrt drage matere. Življenje je grenila tudi italijanska oblast, izpod katere so Slovenci bežali in si skušali najti priložnosti v drugih krajih.
Tudi zgodnja mladost, ki jo je otežila vojna, je bila v obeh družinah zelo podobna. Oba sta bila pregnana: biseroporočenec je več kot leto dni preživel v nemških taboriščih, med drugim tudi v Mauthausnu, Flosenburgu in Dachau, mama pa je bila internirana v italijansko taborišče Frascete Alatri. Oba so taborišča zaznamovala in še danes si želita, da nikoli več ne bi bilo vojne. Po vojni se je gospod Janez Ru-tar odpravil za boljšim kruhom in življenjska pot ga je pripeljala v
Likovna razstava v Centru za mlade Domžale
Intervju s Polono in Brankom Murkom
V	sredo, 7. maja 2008, se je v Domžalskem domu v Centru za mlade zgodila otvoritev medgeneracijske razstave z naslovom Voda in kamen, Branka Murko in njegove hčerke Polone Murko. Branko Murko je slikar, katerega motivi slik niso vselej prepoznavni; večinoma nam ponujajo interpretacijo utrinkov s potepanj po Sloveniji in Istri.
Na razstavi je osrednji motiv vodni prostor. Voda je avtorju blizu, ker je element, ki oblikuje, se poraja, izginja. Je vse bolj pomembna vrednota našega življenja in ustvarjalka zanimivih, naključno odkritih ali značilnih krajinskih podob. Polona Murko je krajinska arhitektka. Njej so bližji prepoznavni, konkretni objekti; njeni akvareli in akrili odražajo zanimanje za upodabljanje človeka in grajenega prostora. Ta se v raznolikih motivih predstavlja tudi na tej razstavi. Portreti skritih, ali pa značilnih mestnih prostorov ... utrinki s podeželja, prizori s primorja. Zanimajo jo strukture v prostoru, prepletanje naravnih in od človeka ustvarjenih ambientov, stavbna dediščina kot del slovenske kulturne krajine, zapis časa, vrednota za prihodnost.
V	kratkem intervjuju sta nam zaupala svojo ustvarjalno pot od ideje do razstave.
Branko, kdaj ste občutili potrebo po izražanju na likovnem področju?
Gen je očetov, bil je cenjen rezbar. Slikarsko oko pa mi je v predšolski dobi odprla soseda v Lenartu, slikarka Zora Zavr-nik. Žal se je kmalu preselila v Maribor, slikarski pogled in mišljenje pa mi je zapustila za vedno. Potem sem se na daleč izogibal mentorjem in društvom. Slikarji smo individualni, ali pa nas ni. Samoučenja ob razstavah, monografijah in teoriji cenjenih avtorjev in pedagogov pa nisem »prešprical«.
Kateri materiali so vam najbližji?
Ne maram barv, ki se med postopkom sušijo, ljubi so mi akvareli in olja, akrile uporabljam le na zelo mokrem papirju. Izkoriščam prelivanje in mešanje pigmentov na platnu in papirju.
Katere motive najbolj obožujete? Po slikah vidimo obvezen element vodo.
Sem vodni človek. Voda je maternica vsega zemeljskega, od neba in zemlje jemlje in hrani energijo in snovi za nas, v naravi je gladina najpopolnejša arhitektura. Večina mojih motivov je vodnih, drage so mi odprte krajine in vedute s pozitivnim učinkom name. Motiv izberem, ko se me dotakne ob pravi luči in vzdušju, veliko jih kreiram v glavi.
Ali stremite k preseganju v smislu nadgrajevanja?
To mi je samoumevno. Človek hoče navzgor (Mann), v vseh pogledih, če je v tem iskren in pošten, se nadgradnja kar zgodi.
Se vaš ustvarjalni proces neke razstave zaključi na razstavi med pogovorom z obiskovalci, ali se vam porajajo že nove zamisli za naslednjo?
Razstava je kot kratek oddih po naporni etapi. Zelo cenim mnenje prijateljev ustvarjalcev, prav tako me zanima mnenje vsakogar. Iskrenost njihovih besed zlahka prepoznam. Jasno mi je tudi, da likovna sporočila zanimajo malo ljudi. Zamisli za nov cikel ponavadi terjajo poseben notranji impulz, ko pa se ta porodi, me čaka novo garanje v ateljeju.
Katera razstava je ta po vrsti in kje lahko pričakujemo naslednjo?
Trinajsto. Kje bo naslednja, še ne vem. Eno povabilo sem prejel že na tej razstavi, ki je moja prva v domači občini po več desetletjih slikanja. Razstavljam torej, če me kdo povabi in ko imam na voljo dovolj časa, da tak projekt tudi realiziram. Ob koncu leta se bom upokojil, vsekakor bo moj inženirski poklic nadomestilo slikarstvo.
Kako ste se počutili na otvoritvi v CZM?
Ko sem si prostor prvič ogledal, sem bil malce skeptičen. Ko pa je razstava »stala« in so vstopili ljudje, sem bil presenečen nad njenim močnim učinkom, prostor je bil nabit s čustvi in resničnim zanimanjem. V CZM se res trudite tudi z razstavno dejavnostjo, veliko žara je v osebju centra, zato vam želim le vse dobro.
Polona, kot krajinska arhitektka ste se odločili še za likovno komunikacijo, kdaj je nastala ta prelomnica oziroma želja po slikanju?
Že kot otrok sem pogosto in najraje risala, najlažje sem se zamotila, na ta način tudi pojasnila določene občutke, ideje, prebliske. Če ni bilo papirja, pa s prsti po zraku. Likovnega izražanja in poklicne usmeritve niti ne ločim, saj oboje izhaja iz občutka za prostorsko predstavo, iz zanimanja za
naravne ali ustvarjene ambiente in interpretiranja videnega v prostoru.
Ali se zgledujete po očetu ali delata samostojno in izražata vsak svoja doživetja objektov in narave?
Potrebo po risanju sem občutila brez posebnega očetovega usmerjanja, prišla je spontano, saj tudi oče v mojih zgodnjih otroških letih niti ni veliko ustvarjal. Njegovi nasveti so bili kasneje vedno konstruktivni, njegova dela pa najboljši zgled, včasih tudi navdih.
Kakšen navdih vas vodi od motiva do realizacije?
Tako kot so določeni prizori v naravi ali našem ožjem okolju zapis časa in odtis nekih vrednot, želim tudi jaz s preslika-vanjem na papir doprinesti k temu, da nekateri vtisi postanejo trajnejši, še bolj 'moji' in imajo nenazadnje sporočilno vrednost tudi za druge.
Kakšno vlogo ima pri vas mama, ki je na razstavi tako umetelno pogostila obiskovalce?
Velika gostoljubnost, velikodušnost in skrb - takšna je mama in brez njene opore si z očetom ne predstavljava niti samega ustvarjanja v domačem okolju, niti izpostavljanja najinih del javnosti. Je ljubiteljica narave in umetnosti ter prisotna pri odkrivanju motivov za najine slike na izletih.
Imate na tem področju še kakšne neizpolnjene želje in cilje?
Gotovo. Na likovni akademiji sem opravljala sprejemne izpite, ker pa sem si kot prioritetno izbiro izbrala krajinsko arhitekturo, sem nato študirala tam. Morda se bom v prihodnje izpopolnjevala v kateri od kvalitetnih slikarskih šol.
Kdaj slikate, je to stvar svetlobe, časa v dnevu ali pozno ponoči?
Bolj stvar razpoloženja, časa. Najraje ob dopoldnevih, vendar je kdaj že naneslo, da sem katero od slik na vsak način želela zaključiti v poznih urah, potem pa je jutro z dnevno svetlobo razkrilo, če je bilo to početje smiselno.
Očetu je blizu voda, kateri element pa vas najbolj privlači?
V zelo podobnem smislu, kot jo doživlja oče, imam vodo rada tudi jaz. Jezera, reka, morje, zvoki, vonji in življenje ob vodi. Ljubi so mi tudi grajeni motivi, kulturna in tehnična dediščina, inženirski sadovi človekovih inovativnih idej, tradicije, dela.
Napisala: Metka Strnišnik
Nožice k bratu. Ne da bi vedela za nekdanjega sovaščana, si je tudi gospa Irena iskala priložnosti za boljše življenje in tudi njo je pot pripeljala v Nožice, kjer je že stanovala njena sestra. Tako do srečanja dveh mladih, ki sta se poznala od otroštva, ni minilo veliko. Rojaka sta si bila všeč, najbrž so ju družili tudi spomini na otroštvo in mladost v Vol čah in odločila sta se, da svoji življenjski poti, začeti v isti vasi, združita ter si ustvarita prijetno življenjsko pot. 8. maja 1948 sta se poročila in si ostala zvesta vseh šest desetletij.
Gospod Janez je vse življenje pridno delal v Barutani - uradno znani kot Kemijski industriji Kamnik, kjer je bilo delo nevarno in naporno, mama Irena je ostala doma, skrbela za novo hišo, ki sta si jo zgradila sama, vedno pa je našla tudi čas, da je šla kam pomagat. Veliko odrekanj je bilo potrebnih za topel dom, v katerem sta vzgojila sina Romana in hčerko Slavko. Nekaj grenkih spominov veže Rutarjeve, posebej očeta Janeza, tudi na različne oblasti, saj je imel kar nekaj neprijetnih izkušenj.
Gospa Irena ima rada rože in živali, posebej mačke, oba rada vrtnarita. Ko jima je zdravje dovoljevalo, sta veliko kolesarila in rada dopustova-la. Danes se kljub svojim 86 letom biseroporočenec s kolesom še vedno rad odpelje do Radomelj. Oba rada prebereta časopis, pogledata televizijo, predvsem pa sta navezana drug na drugega. Spoštovanje in ljubezen, začeta pred šestimi desetletji, ostajata. Oba svoja otroka in vseh šest vnukov, ki sta jih pomagala vzgajati, sta vedno z ljubeznijo opozarjala: »Ne se zlagat, samo zlagat se ne«. Tako sta poštenost najbližjim privzgojila z vzgledom, v zakonu ni nikoli manjkalo razumevanja, nesebične skrbi za otroke in vnuke. Otroka, sin Roman in hči Slavka, sta s svojimi otroki ponosna na oba starša, na njuno ljubezen in pridnost, skromnost in poštenost, na pripravljenost pomagati, če je potrebno. Vseh teh vrednot ni nikoli manjkalo pri Rutarjevih, kjer je gospa Irena našla čas za delo tudi pri Rdečem križu, aktivna je bila v svetu šole, najlepše pa je, ko pridejo skupaj, ko se biseroporočencema pridružita sin in hči, šest vnukov in pet pravnukov. Prisrčna srečanja in pogovori so tisto, kar si današnja slavljenca najbolj želita. »Vsi delimo z vama srečo in veselje ob vajini biserni poroki v zavesti, da dobri in delovni ljudje ustvarjajo družbo in blagostanje ter so pomembni za naš obstoj. Ob tej priložnosti vama v svojem imenu in v imenu Občine Domžale iskreno čestitam ter želim, da vaju tudi v nadaljnjem življenju spremljajo sreča, trdno zdravje in veselje ob obiskih vajinih sorodnikov,« je med drugim v svoji čestitki dejal župan Občine Domžale, Toni Dragar, ter v nagovoru poudaril, da sta biseropo-ročenca dala vse, kar lahko dasta v ljubezni dva preprosta, a velika človeka, ki sta izpolnila svoje poslanstvo ter sporočilo: »Ne poskušaj v življenju delati velikih stvari, delaj majhne stvari z veliko ljubeznijo«.
Ob visokem življenjskem jubileju jima je čestital, zaželel tudi v prihodnje veliko majhnih stvari, ki jih bosta delala iz ljubezni, predvsem pa zdravja.
Vera Vojska
IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK
stran
12
Stanovanjska problematika mladih
Darilo Janši, Cotmanovi in Podobniku
Po 78. členu Ustave RS (primerno stanovanje) naj bi ''Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje". Če pogledamo stanje v Sloveniji, lahko vidimo, da je uresničitev te možnosti, onemogočena številnim, predvsem mladim državljanom. Podatki raziskav kažejo, da v Sloveniji kar 57 odstotkov mladih, v starosti med 25 in 35 letom, še vedno živi pri starših ali sorodnikih. Kar 180.000 mladih v Sloveniji nima svojega lastnega doma in s tem izpolnjenega primarnega pogoja za pričetek samostojnega življenja in oblikovanje lastne družine. O resnično veliki problematiki na stanovanjskem področju, priča tudi podatek, da so se cene stanovanj v zadnjih 4 do 5 letih povečale za približno 50 odstotkov.
Posledice takega stanja se odražajo v negativnih demografskih trendih in upadanju deleža mladega prebivalstva. Po podatkih Statističnega urada RS je število mladih v obdobju med 1989 in 2006 upadlo za skoraj 43.000 oseb, kar je enako številu prebivalcev občine Koper z okolico. Napovedi Statističnega urada RS kažejo, da bo v naslednjih dvajsetih letih delež mladih upadel iz današnjih dobrih 20 odstotkov na 14 odstotkov. Odraz demografskih težav je viden tudi v vedno poznejšem odločanju mladih za pričetek samostojnega življenja in oblikovanje lastne družine. Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka v obdobju od 2000 dalje presega starost 29 let - če primerjamo ta podatek, s podatkom iz leta 1991, ko je bila povprečna starost matere 24,1 let, lahko ugotovimo, da je prišlo do večjih sprememb znotraj slovenske družbe. Težave pri oblikovanju družine, so primarno povezane predvsem s stanovanjsko problematiko in težavami pridobitve prve in trajne zaposlitve. Da omenjene trditve ne predstavljajo le neko politično lepore-
čenje, potrjujejo ugotovitve raziskovalcev Ekonomske Fakultete v Ljubljani, ki so bile v začetku leta 2008 tudi javno objavljene. Strokovnjaki so zanikali trditve vlade, da je s stanovanjsko politiko prispevala k višji rodnosti. Izpostavili so, da so v najtežjem položaju pri pridobivanju stanovanj a prav mladi pari brez otrok. Če se ob tem spomnimo starega slovenskega pregovora, "najprej štalca, potem pa kravca'', nam je verjetno jasno, da mladi ne moremo imeti otrok in družin v svojih nekdanjih otroških sobah. Prevladujoč način reševanja stanovanjskega problema mladih v Sloveniji, je najem stanovanja za tržno (oderuško) najemnino. Nakup stanovanja je namreč omogočen le otrokom bogatih staršev, ali otrokom iz manjših družin, kjer za nakup majhnega stanovanja najamejo kredit tudi^ njihovi starši in celo stari starši. Število stanovanj, ki jih na trgu ponuja Stanovanjski sklad, močno zaostaja za potrebami v Slovenski družbi in ne vpliva na ceno stanovanj na trgu. Enako velja za stanovanja za neprofitno najemnino. Posledica izredno visokih cen stanovanj in minimalne pomoči države za reševanje stanovanj ske problematike mladih družin, so poleg negativnih demografskih trendov, vidijo tudi v odseljevanju mladih v za nekaj kilometrov v tujino - konkretneje v Italijo. Mladi, ki živijo na meji z Italijo, se selijo na drugo stran meje, kjer so cene stanovanj bistveno nižje, pomoč države (tudi za Slovenske državljane) pa bistveno višja. Po ukinitvi mejnih kontrol med državama je to še veliko lažje. Spoštovani v opomin na resen problem, s katerim se srečujemo mladi, vam pošiljamo hišo, ki ste jo ''zadeli na stanovanjski loteriji''. Naj vam bo v opomin, in naj vas spomni, da je prepuščanje stanovanjskega problema trgu napačna rešitev. Nenazadnje tudi Ustava RS ne govori o tem, da naj trg uredi razmere, temveč piše, da država ustvarja možnosti. Izvršno vejo v državi pa vodi predsednik vlade in ministri. Odgovornost je torej na vas. Lep pozdrav,
Mlada liberalna demokracija
Socialni demokrati
Volilna tekma
Kamor koli pridemo, kar koli gledamo ali poslušamo, povsod se že čuti začetek predvolilnega golaža. Ta golaž je včasih res težko prebavljiv in v prihodnjih mesecih priporočam dober želodec, mirne živce in hladno glavo. Za vsakim vogalom, steno, šankom, po športu, skratka povsod se ljudje sprašujejo, kam vse to pelje, vsa ta blaznost, obtoževanja, žalje-nje, podtikanja, laži, prazne besede, izkoriščanja. Kaj res na tem svetu ni več prijazne besede, toplega objema, pohvale, preskoka v miselnosti, volje,
pogleda v prihodnost, da bi skupaj nekaj naredili za to ljubo Slovenijo in naše potomce. Njim že tako in tako ne bo z ročicam postlano, če pogledamo ves ta podnebni kaos, onesnaževanje, pomanjkanje vseh življenjsko pomembnih stvari, kot so voda, hrana in energija. Ne, mi se moramo še vedno deliti na črne in rdeče, prekopavati kosti, tekmovati, kdo bo več nakradel in poskrbel za svoje, kdo bo globlje pognal korenine v »Jorasovih« koritih, kdo ima večje zasluge za vsemogoče dogodke v Sloveniji, kdo je bolj okoli prinesel državo in tako naprej.
Pa saj so te stvari preveč dobro znane, samo težko si jih je priznati in jih vidimo le pri drugih. Metla, ki pometa pred svojih pragom, je očitno pač pretežka in prespolzka. In kaj pravzaprav ostane ljudem, ki pravzaprav s svojim glasom podarijo zmago določeni stranki in spravijo posameznike v parlament, na katerega potem zlivamo gnojnico, velikokrat upravičeno. Najprej poziv, da se volitev udeležijo in da se odločijo po svoji vesti, ne da jim drugi trosijo, kako je nekdo sploh in oh dober, potem pa se vam po volitvah samo prešerno nasmehe: »Kdo ste že vi?«. Če pogledamo realno, smo si sami krivi, kakšno oblast imamo in jo bomo imeli, sami smo ali bomo nasedli na poceni floskule, ki se trosijo nekaj mesecev pred volitvami. Spremljajte to tekmo z razdalje in poslušajte svoje srce in vest. Mojih kolegom iz drugih strank želim dobro tekmo do volilnega dne, pošten boj, dolg premislek, preden spotaknete so-tekmovalca in veselo praznovanje po končani dirki.
Za začetek pridite vsi politiki, volivke in volivci na 2. rekreacijski tek Prijateljstva in sodelovanja -Za zeleno os Kamniške Bistrice, ki bo v soboto, 24. maja, s startom ob 9.30 uri, na Stadionu Domžale. Pridite kakšno uro prej, da se prijavimo, ogrejemo in si se-žemo v roke.
Aleš Sazonov, Predsednik OO SD Domžale
Mladi forum
V Sloveniji zbrana socialistična mladina iz vse Evrope
Od 9. do 12. maja se je na Ptuju zbrala socialistična mladina iz vse Evrope. Razlog za to je bil Eco-sy biro meeting, ki ga je slovenski Mladi forum organiziral kot predstavnik predsedujoče države Svetu EU.
Poleg redne konference, ki so jo opravili člani biroja, je bil prisoten tudi spremljevalni program. Poleg praznovanja ob dnevu Evrope in večernega koncerta na glavnem trgu, smo te tri dni izkoristili tudi za srečanja s kolegi iz vse Evrope. Vsi smo bili enotni, da je prijetno vedno znova ugotavljati, koliko znancev, kolegov in celo prijateljev iz vse Evrope smo si v času članstva v Mladem forumu pridobili. Seveda smo bili na Ecosy vikendu prisotni tudi člani MF Domžale, ki smo v zadnjem letu eden najbolj aktivnih klubov tako v Sloveniji, kot na področju mednarodnega udejstvova-
nja. Skoraj ni mednarodnega seminarja, kjer ne bi bil prisoten kdo od naših članov. Seveda pa so vrata pri nas vedno na široko odprta za vse tiste, ki bi radi svojo mladost izživeli v popolnosti. Če vas zanima kaj več, nam lahko pišete na mf.domzale@ gmail.com.
In kaj pravzaprav je ECOSY? European Community Organisation of Socialist Youth ali na kratko in po naše - Združenje evropske socialistične mladine. Mladih modernih in odprtih nazorov za vse, z željo po učinkoviti in boljši prihodnosti. Za konec omenimo še eno pomembnejših dejanj, kot zaključek srečanja in začetek novega obdobja: na Ptuju so mladi iz vse Evrope sprejeli skupen dokument, imenovan Ptujski manifest, v njem pa je moč prebrati kakšno Evropo ne le želimo, ampak načrtujemo imeti v prihodnosti.
Mateja A. Kegel
V SDS Domžale si prizadevamo za lastno pokrajino
Zgodba o pokrajinah se v Državnem zboru nadaljuje že vse od sredine prejšnjega desetletja. Dosedanje leve vladne koalicije so v svoje programe zapisale, da bodo izvedle decentralizacijo Slovenije tako, da bodo ustanovile pokrajine, vendar se to doslej še ni zgodilo, pa tudi sedaj ovirajo ustanovitev pokrajin.
SDS
Poglejmo si le nekaj razlogov za uvedbo pokrajin. Če bi se razvoj Ljubljane v smislu bruto domačega proizvoda ustavil na sedanji ravni, bi Pomurje Ljubljano dohitelo čez 34 let, Zasavje čez 31 let, Celjsko območje pa čez 15 let. Ker se razvoj Ljubljane ne bo ustavil, česar si niti ne želimo, je jasno, da bodo ostali predeli Slovenije še bolj zaostajali kot doslej. Zgovoren je tudi podatek, da se je število delovnih mest med leti 2000 in 2006 zmanjšalo v Pomurski statistični regiji, na Koroškem, Gorenjskem, v Zasavju in še kje. Zato pa je v Ljubljani število delovnih mest naraslo za 25.954. To so le nekateri razlogi za ustanovitev pokrajin. Sedanja vlada je tudi s soglasjem opozicije spremenila ustavo. To je pomenilo začetek postopka priprave več zakonskih besedil, ki bodo omogočila ustanovitev pokrajin. Zakoni ne predvidevajo novih davkov, predvidevajo pa prenos nalog, ljudi in okoli 1.300.000.000
evrov z državne ravni na pokrajine. Toda februarja letos je opozicija ključni zakon zavrnila. V SDS pa kljub vsemu želimo, da se razvoj Slovenije poveča, pogoj za to pa je seveda ustanovitev pokrajin. Podpiramo napore obeh naših poslancev SDS v Državnem zboru RS, Roberta Hrova-ta in Tomaža Štebeta, da pridemo do pokrajine, v kateri bi kot občina imeli možnost hitrejšega razvoja. Ta pokrajina, imenovala naj bi se Osrednjeslo-venska pokrajina, bi obsegala sedanje občine Domžale, Kamnik, Dol pri Ljubljani, Komenda, Litija, Lukovi-ca, Mengeš, Moravče, Šmartno pri Litiji, Medvode, Trzin in Zagorje ob Savi. To je po našem mnenju najbolj optimalna rešitev regionalnega povezovanja občin severno in vzhodno od Ljubljane, saj zajema območje osrednje Slovenije v velikosti okrog 130.000 km2 in ima malo več kot 140.000 prebivalcev. Vsekakor podpiramo referendum, na katerem naj se ljudje odločijo o tej regionalni povezavi. Z referendumom pa bi se izrazila tudi podpora rešitvi, ki bi pokrajinski sedež prinesla v Domžale in sem našo občino vrnila na pota stare slave, ko smo sloveli kot najbogatejša občina ter občina obrtnikov in podjetnikov. Napredek v razvoju bi vsekakor dosegle tudi vse ostale občine v tej regiji.
Janez Stibrič tajnik in tiskovni predstavnik SDS Domžale www.domzale.sds.si
■v
Ženski Izvršilni odbor Obljubljanske regije SDS
Za boljšo prihodnostjo žensk in otrok
Vloga oziroma delež žensk v politiki se iz dneva v dan povečuje. Verjetno tudi zato, ker smo končno ugotovile, da bi lahko same nekaj postorile na področju, ki je bilo v prejšnjih obdobjih izključno na moški strani. Vse več žensk želi spremembe, želimo pa si aktivnega vključevanja v rešitve problemov družbe.
Izvršilni odbor Obljubljanske regije SDS se je sestal na redni konferenci v Ljubljani. Pogovarjale in dogovarjale smo se o vlogi ženske v politiki ter o problematiki današnjega življenja. Družina je še vedno osnovna, primarna in predvsem najbolj pomembna celica vsake ženske. Zato si moramo ženske med seboj dopolnjevati in pomagati. Otrokom moramo nuditi še lepšo in bolj svetlo prihodnost. Kljub hitremu življenjskemu tempu si moramo vzeti čas zase. Zato smo se odločile, da si vzamemo čas in odpotujemo v Bruselj. Tam se bomo srečale z našimi evropskimi poslanci in spoznale njihovo delo. Predvsem pa si bomo
vzele čas za medsebojno druženje. Izlet si bomo popestrile še z ogledom znamenitosti Bruslja. Našo kratko druženje bomo izkoristile tudi za izmenjavo izkušenj, tako v političnem življenju kot družinskem.
Izvršilni odbor SDS Obljubljanske regije se prav tako združuje z lokalnimi odbori, ki pridno dopolnjujejo naloge Izvršilnega odbora. Naša predsednica, ga. Pavla Meglič, je pozvala naše članice na redno letno konferenco, ki bo v začetku junija. Volile bomo novo predsednico in članice Izvršilnega odbora in sprejele program dela za obdobje, ki prihaja. Gre tudi za skorajšnjo volilno kampanjo za volitve, kjer moramo združiti skupne moči in še povečati delež žensk v aktivni politiki. Tudi v našem odboru lahko pričakujemo marsikaj svežega in novega. Zato pozivam vse, ki jih tovrstna srečanja zanimajo, da se nam pridružijo.
Urška Kabaj, predsednica ŽO SDS Domžale
Za kaj nam gre v Zares
dr. Ivan Žagar in predsednik SLS Domžale Jakob Smolnikar
Pokrajine tudi za konec prometnih zastojev?
Stranka Zares - nova politika je mlada stranka v slovenskem političnem prostoru. Kar veliko ljudi me vsakodnevno sprašuje, kaj je stranka Zares? Kaj ponuja? Za kaj gre?
Za kaj nam gre?
Smo za odprtost - vodijo nas vrednote odprte družbe, svoboda posameznika, vsakomur morajo biti zagotovljene ena-
■	ke možnosti do pridobitve izobrazbe, enakost vseh ljudi ne glede na osebne okoliščine, pravni red, varnost in stabil-
■	nost, odprtost do tistih, ki potrebujejo pomoč in spodbudo. Etika udeleženosti, aktivno državljanstvo - prizadevali
■	si bomo za aktivno sodelovanje drža-
vljanov pri upravljanju javnih zadev. Trajnostni razvoj - ki temelji na med-generacijski solidarnosti, racionalni rabi naravnih virov in gospodarskemu razvoju, ki zmanjšuje porabo energije.
Znanje, kompetence, integriteta (moralnost) - ne le v politiki, v družbi nasploh naj pridobivajo na pomenu znanje, sposobnost in integriteta. To morajo postati prevladujoči kriteriji pri izbiri in razvoju kadrov na vseh ravneh. Brez uveljavitve teh kriterijev ni možen noben resen razvojni korak naše države.
Proti čemu se borimo?
Zaprtosti politike - politiki, ki je samozadostna in ne potrebuje niti novih akterjev niti preverjanja »od zunaj.« Programski »odvezanosti« politike -politike, ki programa ne potrebuje, ker funkcionira od enega PR dogodka do drugega, deluje na kratki rok, saj ji gre zgolj za učinke v javnem mnenju. Ker jo motivirajo le volilni rezultati, so dolgoročni projekti v drugem planu. Avto-
ritarni politiki - politiki, ki do konca izrablja in zlorablja vzvode moči, ki so ji na voljo. Izključevalni politiki - politiki, ki deli ljudi na naše in vaše, na zaveznike in sovražnike. Najpogubnejše učinke ima na kadrovskem področju.
Kako delujemo?
Smo odprti - odprti smo do različnih mnenj v stranki. Odprti smo do vključevanja novih članov. Odpiramo tudi možnost soustvarjanja naših projektov in programov nečlanom, predvsem strokovnjakom na posameznih področjih. Se samoomejujemo - vzpostaviti želimo model, v katerem politika moderi-ra, ne pa dirigira družbeno dogajanje. Želimo krepiti avtonomijo posameznih podsistemov (gospodarstvo, šolstvo itd). Smo inovativni - iščemo nove odgovore na stara vprašanja in odpiramo nova vprašanja, ki pomembno vplivajo na našo prihodnost, ki se jih današnja politika izogiba, ker zahtevajo dolgoročen pristop. Zavezani smo svojim vrednotam in programu - naše vrednote in naš program so obenem naša medsebojna zaveza in »pogodba« z volilci.
Miha Ulčar, Predsednik OO Zares Domžale
21. aprila smo se članice in člani Slovenske ljudske stranke zbrali na rednem letnem občnem zboru v gostilni Soklič v Zalogu pod Sveto Trojico. Veseli smo bili tudi našega posebnega gosta, dr. Ivana Žagarja, ministra za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Minister Žagar nam je predstavil zadnje rešitve in predloge pri projektu regionalizacije Slovenije, nas pa je predvsem zanimalo, kaj bi morebitne pokrajine prinesle naši občini oz. naši regiji. Dr. Žagar je poudaril, da gre v osnovi za decentralizacijo države, ki je nujen korak za zmanjševanje razvojnih
razlik, hkrati pa se bo posredno zmanjšal prebivalstveni pritisk na osrednjeslovensko regijo, ki povzroča vsakodnevne infarkte na naših cestah.
V preteklem letu se je OO SLS Domžale zavzemal za skladni razvoj občine, opozarjal na problematiko neizgrajene komunalne infrastrukture (vodovod), udeležili smo se tabora in kongresa SLS, še posebej dobro pa sodelujemo z občinskimi odbori Mengeš, Lukovica in Kamnik. Pred nami pa je še posebej zahteven projekt - državnozbor-ske volitve 2008.
Tadej Šinkovec
nova
JjTjlpdltiiHI
stran 13	IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK
Piter V(fhJ( -LISTA ZA DOMŽALE
Varnost v cestnem prometu naj bo na prvem mestu
Kako in kje zagotoviti varstvo za svojega malčka v občini, ki je otrokom prijazno mesto
Domžale so občina dinamičnih in športu ter rekreaciji predanih ljudi. V pomladnih in poletnih mesecih, ko se življenje preseli na prosto, moramo toliko več pozornosti posvetiti tudi varnosti v cestnem prometu. Sam se zavedam, da včasih nisem najbolj vzoren voznik, vendar se trudim, da upoštevam predpise, vsi skupaj moramo
Razkrivam: BIVŠA KINOD-VORANA v centru Domžal, ki smo jo leta 1986 investirali mi, Domžalčanke in Domžalčani, iz našega proračunskega
Znameniti fizik in avtor relativnostne teorije Albert Einstein je že davnega leta 1949 opozarjal na negativne posledice morebitnega izumrtja čebel, ko je zapisal: »Ko bo izginila zadnja čebela z obličja zemlje, bo človek preživel le še štiri leta; saj ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi ...«.
In čebele nedvomno umirajo in izginjajo. Najbolj skrivnostno pri tem pa je, da čebele - ne samo, da množično umirajo zaradi s kemičnimi sredstvi zastrupljenega okolja - temveč preprosto izginejo brez sledu. Zapustijo panj, mladega zaroda ne oskrbujejo več, v panju pa ni najti mrtvih čebel. Kar dve tretjini človekove prehrane je posredno ali neposredno odvisne od dela, ki ga opravljajo čebele. Večina sadja in zelenjave (cca 90%) oprašujejo čebele, prav tako mandlje, melone, papriko, buče, maline, sojo, beluše, brokoli itd. Prave alternative opraše vanju čebel do danes še niso odkrili. Čebele so najnatančnejši gradbeni mojstri na svetu, njihov sistem navigacije je
biti še bolj pozorni na razigrane otroke, kolesarje in motoriste.
Varnosti v cestnem prometu, vzgoji in preventivi se aktivno posvečam že vrsto let; kot predsednik AMD Domžale in podpredsednik AMZS ter eden od pobudnikov za izgradnjo poligona varne vožnje na Vranskem, katerega investitor je AMZS
denarja, nekaj so dodali tudi ljubljanski Kinematografiji, je pred tremi meseci v celoti lastniško prešla na pravne naslednike Kinematografov,
tudi v naravi nekaj posebnega in vreden vsega občudovanja, prepoznavajo več sto različnih vonjev in opravlja mogočno in pomembno nalogo za celoten planet - opraševanje neštetih cvetov na sadnem drevju, v vrtovih, na travnikih in v gozdovih. O umiranju in izginjanju čebel pišejo v vseh svetovnih medijih, saj se dogaja praktično povsod v razvitem delu sveta. Na zahodni obali ZDA je že propadlo okoli 60 odstotkovcelotne čebelje populacije, v Teksasu pa kar 70 odstotkov. Podobno se dogaja tudi v Kanadi, Španiji in na Poljskem. Ali je za izginjanje čebel morda krivo prekomerno elektromagnetno onesnaženje našega okolja, zlasti sedaj, v dobi mobilne telefonije? Morda zaradi tega vzroka čebele ne najdejo več poti nazaj v svoje panje, v katerih tako ostanejo le matica, izležena jajčeca in med. Mnogi čebelarji so namreč opazili, da se čebele negativno odzivajo na bližino oddajnikov in električnih daljnovodov, tako npr. satovje oblikujejo povsem brez reda. Morda elektromagnetno valovanje slabo vpliva na njihovo visoko organiziranost življenja v skupnosti - panju. Ali terjajo zastrupljanje in onesnaževanje okolja ter genska tehnologija svoj davek? Ali je človek s svojimi dejanji zmedel v evoluciji dosežen čebelji red in organiziranost? Ali se čebele selijo na manj onesnažena območja kjer njihov notranji red ni ogrožen? Ali takšna območja sploh obstajajo in so čebelam dosegljiva? Ali je človek čebele že obsodil na dokončno uniče-
in bo odprt 1. septembra 2008. Na zadnji seji Občinskega sveta mi je bila zaupana tudi vloga predsednika Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. V tej vlogi se bom zavzemal, da v Občini Domžale storimo vse za boljšo varnost vseh udeležencev v cestnem prometu, še zlasti pa moramo sodelovati s krajevnimi skupnostmi, vzgojnimi zavodi ter šolami, ki najbolj poznajo posamezno problematiko svojega iz okolja, moramo jim prisluhniti. Storil bom vse, da se sliši njihov glas, ki bo vodilo aktivnosti našega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Občini Domžale.
Podpiram sprejeto novelo Zakona o varnosti cestnega prometa, ki je stopil v veljavo 30. aprila 2008 in predpisuje višje globe za kršitve
podjetje Kolosej d.o.o. Je Občini Domžale spolzelo iz rok več kot milijon evrov? Občina je bila na to tudi pravočasno opozorjena.
Bivša kinodvorana v centru Domžal sameva prazna in zapuščena od leta 200l, Domžalčan-ke in Domžalčani se vedno bolj sprašujejo, kakšna je zgodba o tej dvorani, zakaj se po toliko letih nič ne reši in uredi. Dejstvo je, da je več kot polovico kupnine prispevala domžalska občina, ostalo pa Kinematografi. Najnovejša šokantna novica pa je, da so se Kinematografi (oziroma njihovi pravni nasledniki, podjetje Kolosej d.o.o.)
nje in s tem izrekel obsodbo tudi samemu sebi? Cela vrsta vprašanj torej, a so vsa žal brez odgovorov. Odgovore pa je potrebno poiskati hitro, zelo hitro, saj se bo v nasprotnem primeru
prometnih predpisov, ki so med glavnimi vzroki in dejavniki nastanka prometnih nesreč v Sloveniji: vožnjo pod vplivom alkohola in drugih psihoaktivnih snovi, velike prekoračitve hitrosti v naseljih, vožnjo v nasprotno smer na avtocestah in druge. Menim, da je varnost v prometu odgovornost vsakega posameznika, da s svojim ustreznim in varnim ravnanjem prispeva k večji varnosti nas vseh. Slogan promocijske akcije »Zakon omejuje, da varuje!« poudarja ravno osnovni namen Zakona o varnosti v cestnem prometu - DA BI BILI VSI VARNI.
Peter Verbič www.peter-verbic.si
pred tremi meseci vpisali v zemljiško knjigo kot absolutni lastniki dvorane. Občina Domžale o tem ne ve nič. Uradno stališče Urada župana je, da se je o tej zadevi vsa dokumentacija izgubila. Po obširnem raziskovanju zgodbe o »domžalski kino dvorani« napovedujem, da bom nadaljevala z aktivnosti, da občina pridobi od Kinematografov svoj delež, katerega je vložila v nakup dvorane, nazaj. Danes je tržna vrednost dvorane okoli 2 milijona evrov, delež občine bi bil okoli milijon evrov.
Katarina Karlovšek www.peter-verbic.si.
človeška civilizacija hitro, prehitro zaključila.
Darko Jenko, generalni sekretar ZS
Posploševanja so v znanosti lahko nevarna, v politiki pa zavajajoča.
Trditev, da je naša občina ta hip otrokom prijazno mesto, je lahko resnična le za določena področja aktivnosti, nikakor pa se ta trditev ne more in ne sme posplošiti. Zakaj menimo tako? Vlada se hvali, da je s sprejetimi ukrepi vplivala na dvig natalitete, naša občinska oblast pa pravi, da je naša občina otrokom prijazno mesto.
Sekcija seniork se je ukvarjala težavami, s katerimi se v tem času soočajo mlade mamice. Ena največjih skrbi mamic z dojenčki v tem hipu je: Kako in kje zagotoviti varstvo za svojega dojenčka?
V naši občini zelo težko, dobiti varstvo v drugi občini, je še težje. Kaj še ostane - babice in
Občinski odbor Demokratične stranke upokojencev Domžale vabi člane
in simpatizerje, upokojence in drugo zainteresirano javnost
na srečanje z vodjo poslanske skupine DeSUS mag. Francem Žnidaršičem,
v sredo, 28. maja 2008, ob 17. uri, v Knjižnici Domžale.
Srečanje bo namenjeno obravnavi:
•	Pokojninske reforme - pokojnine so zaslužene, zato so ekonomska in ne socialna kategorija, odvisna od trenutnih nagibov posameznih strank;
•	Zdravstvenega varstva -pravica do zdravstvenih storitev mora biti dostopna vsem zavarovancem pod enakimi pogoji in ne samo tistim, ki imajo denar;
•	Socialni problematiki - skupaj z Zvezo društev upokojencev bo DeSUS pripravil nacionalni program skrbi
za starejše občane (gradnja domov in varovanih stanovanj za starejše, izvajanje oskrbe na domu);
•	Drugih aktualnih vprašanj, pomembnih za življenje
in delo ljudi, s posebnim poudarkom na starejši populaciji.
Pridite in se seznanite z aktivnostmi, ki jih vodi Demokratična stranka upokojencev Slovenije v parlamentu za zagotavljanje dostojnega življenja vseh Slovencev s posebej izraženo skrbjo za upokojence in starejše.
S svojimi predlogi na srečanju s poslancem prispevajte k izboljšanju stanja.
Občinski odbor DeSUS
varstvo na črno ter kot zadnja možnost, ostati doma.
Sekcija seniork ugotavlja, da niso vladni ukrepi vplivali na dvig natalitete, ampak gre za tretji povojni natalitetni bum in povečano število rojstev dvojčkov. To pa bi vlada in naš Občinski svet v svojih strategijah razvoja morala upoštevati že davno in danes bi imeli rešitve že realizirane.
Slišimo, da se dogovarjajo za gradnjo vrtca v Domžalah. Kot da ne bi vedeli, da so v preteklosti sprejemali odločitve, katerih posledice se izkazujejo v današnjem stanju. Ne gre za nikakršna presenečenja, ampak za neupoštevanje zakonitosti razvoja ali pa za sprenevedanja.
Ob upoštevanju natalitetnih zakonitosti naše družbe in demografskih gibanj, ki so bila v naši občini vzpodbujena tisti hip, ko se je odločilo o ekspanziji novogradenj, bi bilo treba razmišljati tudi o posledicah in rešitve vključiti v razvojni plan.
V soseski Bistra je en nov vrtec, zgrajenih pa bo osem blokov, v katere se vseljujejo predvsem mlade družine. Ta hip bo v vrtec sprejetih 45 dojenčkov in mnogo bo odklonjenih. Se je Občinski svet kdaj vprašal, ali bo ta vrtec lahko zadostil novonastalim potrebam? Strokovne službe, ki so pripravile strokovne predloge za svetnike, so upoštevale mnenja strokovnih služb, ki so odgovorne za področje razvoja družbenih dejavnosti. Ali so predlogi občinskih svetnikov na to temo bili kdaj resno obravnavani ali so bili zatrti?
Občinski odbor DeSUS-a sprašuje, kako bo občina zagotovila pogoje za izvajanje zakona, da bo drugemu otroku sploh dana možnost brezplačnega bivanja v vrtcu. Kajti do te pravice so upravičeni vsi drugorojenci, ki bodo v istem vrtcu kot prvi otrok. V razmerah, ki vladajo na tem področju, bo težko priti v vrtec, še zlasti v istega, kot je bratec ali sestrica. Ali je bodo deležni le tisti, ki bodo sprejeti? Ali za odklonjene otroke zakon ne bo veljal? Ali bodo družine, ki ne bodo uspele z vpisom v vrtec, prejemale od države denarno povračilo v vrednosti oskrbe v vrtcu za drugega otroka? Gre za resna vprašanja, zato predlagamo, da se jih Občinski svet loti čimprej.
Mija Pukl, Sekcija seniork in Občinski odbor DeSUS

Martina Škofic
Poslovna cona
s/
Želodnik - da ali ne
Razprava o gradnji Poslovne cone Želodnik je ne glede na to, da je sprejeta z občinskim odlokom, še vedno predmet ugotavljanj in pomislekov. Medtem ko ljudje iz vrst občinske uprave in obrtniških krogov cono zagovarjajo in dokazujejo nujnost njene izgradnje, je vse več tistih, ki imamo tehtne pomisleke o pravilnosti lokacije cone v Češeniških in Prevojskih gmajnah. Tako so nam študentje 3. letnika na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani v okviru raziskovalne študijske naloge, katere cilj je poiskati primerno lokacijo za poslovno cono v Občini Domžale, poslali vprašanja, na katera smo na podlagi nam razpoložljivih podatkov odgovorili. Mnenja smo, da je potrebno z našimi stališči seznaniti tudi širšo javnost.
1. Kakšen je vaš pogled na graditev poslovnih con na splošno?
Poslovna cona je pomemben dejavnik gospodarskega razvoja lokalne skupnosti in države. Strateški prostorski načrt mora opredeliti razvojne potrebe glede na prostorske danosti nekega območja, pri tem pa zagotoviti ohranjanje narave, zaščito kmetijskih površin in varstvo bivalnega okolja. Poslovno cono mora lokalna skupnost v svojih prostorskih dokumentih zasnovati tako, da ne bo poslabšala pogojev za delo in bivanje krajanov.
(Zaradi prostorske stiske je bil članek v prejšnji števikli zadržan, sedaj ga kot odgovor na članek Vinka Juharta, Poslovna cona Želodnik- sodoben poslovni park, objavljamo na isti strani, zaradi prostorke stiske pa se nadaljuje na 26. strani)
Ponosni na 20 let Slovenske ljudske stranke
12. maja je minilo natanko 20 let, odkar je bila v nabito polni Unionski dvorani v Ljubljani ustanovljena Slovenska kmečka zveza, prva demokratična politična stranka po drugi svetovni vojni v Sloveniji. Prelomni dogodek slovenske demokratizacije je Slovenska ljudska stranka kot naslednica SKZ obeležila z osrednjo slovesnostjo, poimenovano »Rojstvo pomladi naroda«, v isti zgodovinski dvorani.
Dogodka se je tudi tokrat udeležila številčna množica udeležencev, med njimi so bili prenekateri, ki so bili zraven tudi pred dvajsetimi leti in velika večina pomembnejših imen nekdanjega in današnjega SLS: prvi predsednik SKZ Ivan Oman, pobudnik ustanovitve in idejni vodja dr. Franc Zagožen, Ivan Pučnik, ... Kot uvod v prireditev smo se številni zbrali že na posebni popoldanski sveti maši v ljubljanski stolnici, ki jo je daroval stolni prošt Jože Lap.
Ivan Oman je v svojem navdu-šujočem nagovoru ponovno dokazal, da je nedvomno največji ljudski tribun novejše politične zgodovine, dr. Zagožen pa je izpostavil, da je »slovenski kmet oral ledino naše demokracije« ter da je bila vloga tega stanu do
sedaj žal krivično prezrta. Sedanji predsednik SLS Bojan Šrot je poudaril, da je bilo to dejanje pogumnih in vizionarskih ljudi, ki so na pot demokracije stopili odločno in vztrajno: »Takratni dogodki so sprožili nesluten zgodovinski plaz, začetek demokratizacije države in na to smo upravičeno lahko ponosni.«
SLS je praznovanje obletnice utemeljila tudi z izdajo obširnega zbornika o SKZ, v katerem je na
več kot 520 straneh predstavljeno obdobje od začetkov SKZ do prvih demokratičnih volitev, med drugim pa smo si na TV Slovenija lahko ogledali tudi odličen dokumentarec o Ivanu Omanu - kmetu iz Zmin-ca, ki je v svojem zgodovinskem nagovoru koalicije DEMOS 1990 napovedal: »Mi gremo na volitve zato, da zmagamo!«
Rok Ravnikar
Unionska dvorana je bila zopet nabito polna.
Pttcr Verhtt LISTA ZA DOMŽALE
Več kot milijon evrov spolzelo Občini Domžale iz rok?
Ali izginotje čebel ogroža človeško vrsto?
Ljubljanska 87
Domžale 01/721-40-G6
Delovni čas: pon. - petek; 8 -12 in 16-18 sobota: 9-12
NASI POSLANCI	stran 14
Pomori čebel imajo zastrašujoče sporočilo
Slovenski čebelarji nam zaskrbljeni sporočajo, da je letos izginilo že preko 50.000 čebeljih družin, kar je več kot 30 odstotkov vseh. Nekatere niso prezimile, veliko pa jih je bilo pomorjenih zaradi napačne uporabe fitofarma-cevtskih sredstev (FFS), zlasti pesticidov. Med najbolj odmevnimi pomori je bil tudi na našem domžalskem koncu - tako po obsegu kot tudi po medijski pozornosti in odzivih odgovornih. Ob prejšnjih pomorih (Pesniški Dvor, Novo mesto, Sevnica) so čebelarji dobivali cinična navodila, da morajo npr. stroške analiz plačati sami.
Prepričana sem, da je vzrok za pomore čebel napačna in nestrokovna ter tudi pretirana uporaba FFS v neprimernih vremenskih pogojih, kar kaže na to, kako zelo previdni in usposobljeni bi morali biti vsi, ki to počnejo. Žal smo v Parlamentu v začetku lanskega leta sprejeli spremembe zakona, ki to ureja, in sicer takšne, ki so naredile FFS še bolj dostopna tudi nepoučenim, ki so omilila uporabo v manjših količinah za manjše uporabnike (vrtovi, golf, parki ...). Takrat smo v Zares tudi na pobudo čebelarjev temu odločno nasprotovali - pa so nas razglasili za
Davčne olajšave
V državnem svetu smo podali pobudo Ministrstvu za finance in vladi naj ponovno razmisli o uvedbi davčnih olajšav za investicije. V predlogu zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2; Poročevalec DZ RS, št. 98/2006 z dne 20. 9. 2006) je bilo navedeno, da je »namen davčnih olajšav razvoj in spodbujanje gospodarske rasti, spodbujanje zaposlovanja invalidov in sprejemanja oseb za praktično delo v strokovnem izobraževanju ter vzpodbujanje doni-ranja in prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Določena splošna stopnja davka zasleduje večjo konkurenčnost, atraktivnost ter primerljivost davčnega sistema«.
Tako analize v tujini, kot analize za Slovenijo so pokazale, da davčne spodbude povečajo investicije za manj, kot se zaradi olajšav zniža davčni donos. Nižja stopnja obdavčitve ter poenostavitev davčnega sistema ne odtehtata pozitivnih učinkov davčnih olajšav. Potrebno je upoštevati dejstvo, da velika večina
slovenskih družb in podjetnikov ne deluje v sektorju proizvodnje, temveč na področju storitvenih dejavnosti (prevozi, gostinstvo, gradbeništvo, finančne in poslovne storitve), kar pomeni, da je ukinitev olajšav za vlaganje v opremo in nepremičnine povzročila, da ti subjekti niso več v tolikšni meri pripravljeni vlagati sredstev v dodatna investiranja, ki vedno nosijo določen riziko, kateri je seveda lažje obvladljiv, če država spodbudi vlaganje v obliki davčnih olajšav. Vlaganja imajo številne multiplikacij ske učinke, tako v rasti družbenega produkta, zaposlovanju in nenazadnje v pobiranju davkov. Nabava posamezne opreme običajno rezultira v dodatnem zaposlovanju, povpraševanju in posledično gospodarski rasti, povečanju in modernizaciji tehnološkega parka, angažiranju
Tobak je vodilni preprečljivi vzrok smrti v svetu
Vabim vas na pogovor, ki bo v sredo, 28. maja 2008, ob 20. uri, v Domžalskem domu (nekdanja knjižnica pri pekarni Kancilija). Dan pred strokovnim srečanjem v CD (http://www.ivz.si/) bomo izmenjali mnenja in izkušnje ter iskali poti nenavajanja oziroma odvajanja od kajenja. 31. maj je SZO že leta 1987 razglasila za svetovni dan brez tobaka. Letošnja vodilna tema je »Mladost brez tobaka« (http://www.who. int/tobacco/en/).
Nova zakonodaja je ena od spodbud. Lokali brez tobačnega dima so postali prijetnejša okolja za druženje. Enakopravno za nekadilce in kadilce. V angleškem prospektu, kjer imajo podoben zakon kot pri nas, v časovnih enotah zelo plastično navajajo, kaj kadilci »pridobite na zdravju«, če ta trenutek opustite kajenje: po 20 minutah se bo vaš krvni pritisk in utrip srca začel upočasnjevati - iti proti normalnemu utripu in krvnemu pritisku;
Odvetniške storitve bodo cenejše
Odvetniška dejavnost ni kakršnakoli dejavnost, ki je podvržena prostemu trgu ali popolnoma prosti ponudbi in povpraševanju, ampak je dejavnost, ki mora biti regulirana tako, da se izvaja v javnem interesu. Zato je prav, da država regulira tudi ceno odvetniških storitev.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke (SDS) zato soglašamo z namero Vlade RS, da se menja dosedanji koncept vrednotenja odvetniških storitev. Ugotavljamo, da dosedanji koncept v mnogočem ni naravnan tako, da bi bil prvenstveno v interesu uporabnikov odvetniških storitev. Novi predlagani zakon vsekakor zasleduje cilj javnega interesa. Seveda pa zagotavljanje javnega interesa oziroma interesa uporabnikov odvetniških storitev še ne pomeni, da je novi zakon naperjen zoper odvetniške interese, saj mnogi odvetniki predlagano rešitev podpirajo. Strinjam se s po mojem mnenju ključnim namenom tega zakona, da se doseže bolj ekonomičen postopek povsod tam, kjer nastopajo odvetniki s svojimi storitvami. V nasprotju s sedanjo ureditvijo pomeni velik korak naprej to, da bodo stroški odvetniških storitev znani vnaprej, ne glede na to, koliko vlog bo odvetnik pripravil in koliko obravnav bo razpisanih oziroma koliko časa bo postopek trajal.
po 8 urah se bo nivo kisika v krvi vrnil na normalni nivo; v 24 urah se bodo strupene snovi izločile iz vašega telesa; v 48 urah bo vaše telo prosto nikotina; po 72 urah se vam dihanje nekoliko olajša in vaš energetski nivo se nekako povečuje; po dveh do dvanajstih tednih se cirkulacija krvi v telesu izboljša; po treh do devetih mesecih nimate več pokašljajočih in dihalnih problemov oziroma se vam dihanje izboljša; po desetih letih se verjetnost, da boste dobili raka na pljučih, zmanjša za polovico in po petnajstih letih boste dosegli »nivo zdravja« nekadilcev.
Cestninjenje: vinjete za osebna vozila, satelitsko za tovorna vozila
S peščico udeležencev pogovora v Domžalskem domu 13. maja 2008 smo predvsem obravnavali okoliščine in razloge ter se seznanili s prihodnostjo.
Po skoraj poldrugem desetletju uvajanja in razvoja ter nedoslednega spreminjanja sedanjega mešanega zaprto-odprtega sistema cestninje-
Na ta način bodo vse stranke v postopku, vključno z odvetnikom, bolj kot doslej, zainteresirane in tudi finančno motivirane, da bodo postopki čim krajši oziroma da do postopkov niti ne pride, ampak se stranke že pred uvedbo postopka lahko poravnajo. Na ta način bo tudi ta zakon prispeval h krajšim sodnim postopkom, tako da bodo sodišča in drugi organi bolj učinkoviti, s tem pa bo storjen pomemben korak zmanjševanju in odpravljanju sodnih zaostankov, ki kot vemo, predstavljajo v Sloveniji zelo resen problem. Interes odvetnikov ne bo pisanje čimveč vlog in zavlačevanje postopkov, tako da bi bilo
V Merkur zavarovalnici so lansko poslovno leto ocenili kot zelo uspešno, saj je bilo zbranih 41,32 milijona evrov premij, kar je okrog 9,3 odstotka več kot leto poprej. Od zbrane premije je glavnino predstavljala iz naslova življenjskih zavarovanj (klasičnih in naložbenih) in sicer 35,12 milijona evrov. Konec leta 2007 je bilo sklenjenih okrog 79.400 življenjskih zavarovanj, kar pomeni 7,26 odstotni tržni delež na področju trženja življenjskih zavarovanj.
ekološke fundamentaliste (Jero-všek, SDS). Danes smo soočeni z žalostno resnico, da nam čebele, ena najbolj pomembnih živih bitij (oprašijo namreč več kot 90 odstotkov vseh rastlin) umirajo pred našimi očmi, da o onesnaženosti naših voda (tudi pitne vode) zaradi pesticidov (atrazin, nitrati) niti ne govorim. V zvezi s tem sem predlagala sklic nujne seje Odborov za okolje in kmetijstvo ter sprejetje sistemskih rešitev in načrta, kako zmanjšati uporabo FFS (obuditev starih metod kmetovanja in uporabo okolju primernejših sredstev za zatiranje škodljivcev). Pri uporabo FFS je treba zmanjšati dostopnost, zaostriti pogoje za uporabo, izobraževati in obveščati uporabnike o delu z njimi in posledicah. Lani sprejete spremembe zakona o FFS je potrebno takoj in ponovno zaostriti.
Cveta Zalokar-Oražem, Zares
nja je to prvi ukrep oziroma sprememba, ki je v korist uporabnikov, infrastrukture, prometne varnosti, manjše porabe energije in časa ter nenazadnje okolja. Predlagane cene vinjet in dve možnosti izbire sledijo cilju širše uporabe avtocest, za kar so pravzaprav grajene. Bistveno se bo zmanjšalo izogibanje avtocestam, obremenjevanje in obraba vzporednih cest ter vplivi na okolje. Izboljšale se bodo prometne razmere in varnost na vzporednih državnih cestah. Na našem področju se bodo ukinile cestninske postaje v Krtini in Kompoljah. Ve č na www.tomazstebe.sds.si - ker so prispevki poslancev v Slamniku omejeni na 2500 znakov s presledki.
Tomaž Štebe, poslanec SDS
razpisanih čimveč obravnav, kjer se zadeve ne zaključijo, pač pa nasprotno, da stranka, ki jo odvetnik zastopa, čimprej svojo zadevo zaključi, bodisi s sklenitvijo sodne, izvensodne ali kakšne druge poravnave v izvensodnih postopkih, bodisi s hitrim končanjem sodnega ali kakšnega drugega postopka. Pomembno se mi zdi tudi, da zakon spodbuja odvetnike in stranke k alternativnemu reševanju sporov zlasti z mediacijo, s čimer se bo zmanjšal pripad novih zadev na sodišča. Glede na to, da zakon določa le minimalno odvetniško tarifo in je zato možen individualni dogovor med odvetnikom in stranko glede odvetnikovega nagrade, bo v takem primeru odvetnik še dodatno stimuliran k priza-devnejšemu zastopanju svoje stranke in bo njegova odgovornost za uspešno zastopanje tudi večja.
Robert Hrovat, poslanec SDS v Državnem zboru RS
Ustvarili so 8,15 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo oziroma 6,26 milijona evrov dobička po obdavčitvi. Za leto 2008 načrtujejo skupno 8,4 odstotno rast premije.
Še posebej so ponosni, ker so zavarovancem življenjskih zavarovanj namenili za pripis dobička skupno kar 5,42 milijona evrov.
Z AV AR^ VA L m CA ^
Plačilna (ne)disciplina
Na povabilo SME Union, mednarodne organizacije malih in srednjih podjetij, sem bil eden od govornikov na delovnem zajtrku s pomenljivim naslovom »Pozna plačila: Poljub smrti za SME«.
Skupna vsota vseh zapadlih terjatev na področju EU znaša okrog 250 milijard evrov, kar je toliko, kot je bruto domači proizvod Avstrije. Vsota zapadlih terjatev se je v zadnjih dveh letih povečala za 25 milijard. Plačilna disciplina je najslabša v južni Evropi, kjer je čas plačila računov okrog 100 dni, najbolje pa je poslovati z no-
rdijskimi državami, ki račune plačajo povprečno v 28 dneh. V Sloveniji je povprečni čas plačila 70 dni. Javni sektor plačujejo račune v povprečno 70 dneh, vendar pa podjetniki raje poslujejo z njim, ker do plačila zagotovo tudi pride, četudi malo kasneje, medtem ko je v zasebnem sektorju veliko primerov, ko naročnik dobavljenega blaga oziroma storitve sploh ne plača.
Slaba plačilna disciplina pa je na-
zasebnih sredstev v podjetniško dejavnost idr.
Gospodarski subjekti nasploh in še posebno mala podjetja, ki dodano vrednost ustvarjajo zaradi možnosti hitrega prilagajanja tržnim potrebam, za dosego zastavljenih ciljev potrebujejo nove tehnologije (stroje, opremo, zgradbe, zemljišča, programsko opremo). Z ukinitvijo davčnih olajšav za vlaganja v osnovna sredstva se je davčna obremenitev teh podjetij znatno povečala, s tem pa se je bistveno zmanjšala sposobnost prilagajanja tržnim priložnostim. Nesprejem predlaganih sprememb in dopolnitev obeh davčnih zakonov, ki ponovno omogočajo uveljavljanje investicij skih olaj šav, se bo kazalo v vedno manjšem interesu širjenja proizvodnih in storitvenih zmogljivosti v malih gospodarskih družbah in pri samostojnih podjetnikih. Za nadaljnji gospodarski razvoj in dvig bruto nacionalnega produkta naše države to prav gotovo ne bi ugodno vplivalo, zato se pridružujem pobudi in tudi sam pozivam vlado naj razmisli o ponovni uvedbi davčnih olajšav.
Toni Dragar, Svetnik v Državnem svetu
lezljiva, kar kažejo podatki o kratkoročni zadolženosti prebivalstva, ki pri plačilih s kreditnimi karticami pogosto preseže odobrene bančne limite. Mnogi so v to prisiljeni tudi zaradi slabega socialnega položaja, ki pa je spet lahko posledica poznih plačil in s tem zakasnelega izplačila plač in tako naprej. Slaba plačilna disciplina spodbuja tudi korupcijo in njena končna posledica je upadanje zaupanja v demokratične institucije in pravno državo. Vse navedene težave pa se še povečajo, ko gre za poslovanje podjetij iz različnih držav. Evropske institucije so že doslej pripravile vrsto zakonodajnih dokumentov, vendar se stanje ni izboljšalo. Kot kaže, je v pripravi ostrejša politika do slabih plačnikov.
dr. Mihael Brejc, evropski poslanec
Zelo uspešno lansko poslovanje
Ljubljana - Konec aprila so na skupščini Merkur zavarovalnice d.d. potrdili letno poročilo 2007, hkrati pa podelili razrešnico nadzornemu svetu in upravi družbe.
MESTNE LEKARNE
tEKARNA DOMŽAL!-LjobljMilH 77,13 3D bmiok lekarna. dMtiale@nuibielcluinie.ii	01 724 42 SO
LEKARNA KAMNIK ■ Šutna 7,1740 Kamnik lakuriin.sumfl@mcslftetekaniE.si	01 »39 70 37
if K ARN A H0VI TRG Novi trg 26, 1340 Kumnik Jt ko Jim. novi trj<H> m ettnele kar ilC.ti	0E S3970 40
LEKARNA MENGEŠ ■ Zor on i na 3,1234 Mengeš le ka ra a. m en ges® mes In :j u ka r ne, si	01 723 74 6 6
LEKARNA RAD0MUE Casio boru v 5 a. 1235 Rodom j ja k kai itn. r oitnml m f stitkkoi	01 724 07
LEKARNA MOfiAVČE ■ Tr, s.obodf 2.Merode lekarna, marmorne; hielekurae. si	Ot 723 27 80
LEKARNA NOVA LITIJA - Partizansko pol 4, 1270 Lilija lakoma. I itij« m esl ntlik ai nr-.ti	01 899 SO 37
LEKARNA UTUA < Trg jvoMfl 1,1570 Litija lekarna. Fltl]o@mt tmelekorne.si	01 699 50 41
Dežurni lekarni LEKARNA DOMŽALE: sobota, nedeljo in prazniki od 17.00 do 20.00 LEKARNA KAMNIK: nedelja in prazniki od 9 00 do t2.00
www.mestneiekorne.si
Zveza prijateljev mladine Domžale
obvešča, da bo letošnje letovanje na Krku organizirano
v naslednjih terminih:
1.	termin 9. 7. 2008 do 19. 7. 2008
2.	termin 19. 7. 2008 do 29. 7. 2008 3. termin 29. 7. 2008 do 8. 8. 2008
Vse informacije na gsm 051 624 176 Preživite z nami prijetno poletje!
51 Center tehnike in gradnje Črnuče
v
Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/560 61 00
Tehnika Vse za vrt Gradnja
OPREMITE VAŠE DOMOVANJE
41,90 EUR
10.041 SIT
Kontaktni peka£ Gorenje KR 1800 KDP
moč 1.800 W, tri pozicije pečenja, snemljivi obojestranski teflonski plošči, enostavna priprava raznovrstnih jedi
Hladilnik Whirlpool ARC 5513 WP
Celotna bruto prostornina: 239 l
•	HLADILNIK: Neto prostornina: 167 l
•	2 predala za shranjevanje sadja in zelenjave
•	ZAMRZOVALNIK: Neto prostornina: 56 l • Kapaciteta zamrzovanja 2,5 kg /24 h • Enostavni sistem odtajevanja
•	Energijski razred: A • Poraba energije 288,35 kWh/leto
•	Nivo glasnosti 38 dBa • Dim. (v/š/g): 147,5 x 60 x 61 cm
•	Razpoložljiva barva: Bela
349,99 EUR
83.872 SIT
TV Gorenje 29 VIP73 100
72 cm, popolnoma raven ekran, 100 Hz tehnologija, Multi PIP, PAP, PAT, standard- PAL/SECAM BG/DK, temperaturno barvno usklajevanje
319,90 EUR
76.661 SIT
Ponudba najboljšega soseda.
KOLEDAR PRIREDITEV
stran
16
SOBOTA, 24. MAJ
9.30
KJE: Športni park Domžale
Vabimo vas na 2. tradicionalni rekreacijski tek prijateljstva in sodelovanja za zeleno os Kamniške Bistrice. Zbor bo ob 9. uri, pričetek teka ob 9.30, nordijske hoje ob 9.40 in Lumpi teka za najmlajše ob 10.20. Vabljeni kot tekači, pohodniki ali navijači!
9.-11.00
KJE: Športno igrišče pri OŠ Preserje pri Radomljah Športno društvo Želva vabi vse otroke od 3.-7. leta na Otroško olimpiado, kjer se bodo lahko preizkusili v različnih disciplinah: teku, skoku v daljino, spretnosti z žogo, poligonu... Vsak otrok bo zmagovalec, zato bo dobil medaljo, malico in sok. Prijavnina je 5 €. V primeru dežja bo olimpiada prestavljena na september. Veselimo se vaše udeležbe!
17.30 ^
KJE: Športni park Domžale
Nogometaši Domžal, novi državni prvaki, vas vabijo na zadnje nogometno prvoligaško srečanje v tej sezoni, ki bo v Športnem parku v Domžalah. Seveda vas nogometaši toplo vabijo, da skupaj z njimi doživite še eno zmago.
ČETRTEK, 29. MAJ
17.00
KJE: Center za mlade Domžale
Vabijo vas na medgeneracijsko kreativno delavnico Dekorativne blazine. Cena delavnice je 15 €. Obvezne so predhodne prijave. Informacije: 722 66 00 ali info@czm-domzale.si.
19.00
KJE: Knjižnica Domžale
Vabimo vas na predstavitev knjige avtorice Vilme Romšak: Vsi smo otroci. Gostja bo avtorica, v kulturnem programu pa bodo sodelovali prof. Brane Šimenc, Nina Romšak in citrar Tomaž Plahutnik. Vstop je prost! Vabljeni.
PETEK, 30. MAJ
19.00
KJE: Knjižnica Domžale
Vabimo vas na recital, kjer se bosta predstavila Luka Einfalt s tenorsko tubo in Igor Seme na klavirju. Vstop je prost. Vljudno vabljeni!
SOBOTA, 7. JUNIJ
9.00
KJE: Nogometno igrišče v Radomljah
Športno društvo Želva vabi otroke od 3.-8. leta starosti na tekaško prireditev Tečemo radi. Tekaške kategorije so od 100-500 metrov, glede na starost otroka. Prijavnina: 4 €. Vabljeni tudi na drugi družinski tek, ki bo takoj, ko končajo 8-letniki. Družine se prijavite do 9. ure. V primeru dežja bo tek prestavljen na september.
ČETRTEK, 12. JUNIJ
20.00
KJE: KD Groblje
Vabimo vas na predstavitev nove knjige Baročne Groblje. Knjiga govori o grobeljski cerkvi in župniji Jarše, pripravil pa jo je dr. Ferdinand Šerbelj, višji kustos Narodne galerije v Ljubljani. Vabljeni!
PETEK, 13. JUNIJ
14.00
KJE: Ploščad pred Vele v Domžalah
Mladi forum vabi na akcionizem - akcijo, kjer vsakdo lahko pove svoje mnenje. Tema: Mlade družine v naši občini. S čim se soočajo? Zaposlovanje, stanovanjska problematika, težko ustvarjanje družine? Težave z vključevanjem otrok v vrtce? Pridite in povejte svoje mnenje in izkušnje!
SOBOTA, 14. JUNIJ
9.30
KJE: Domžalski dom, Ljubljanska 58, Domžale (stara knjižnica) - modra soba v pritličju
Mladi forum vas vabi na seminar Iščem službo, iščem stanovanje, kjer vam bosta koristne nasvete dala predstavnik podjetja Moje delo d. o. o., Gorazd Prah, in Sanja Antonijevič iz zavoda Pip. Če iščete službo, stanovanje ali poznate koga, ki se s tem problemom sooča in bi želeli dobiti informacije iz prve roke, se oglasite na seminarju. Udeležba je brezplačna. Zaželena je predhodna prijava na mf.domzale@gmail.
19.30
KJE: KD Franca Bernika
Mešani pevski zbor KD Groblje ob 15-letnici delovanja vabi na koncert, ki bo v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Vljudno vabljeni!
TOREK, 17. JUNIJ
18.00
KJE: Domžalski dom, Ljubljanska 58, Domžale (stara knjižnica)
Mladi forum vabi na okroglo mizo na temo Mlade družine. Z znanimi gosti bomo govorili o problemih, s katerimi se soočajo mlade družine, od stanovanjskega problema, zaposlovanja in predvsem problematike vključevanja predšolskih otrok v vrtce in vrtoglave cene le-teh.
PETEK 20. JUNIJ
Kje: Letno gledališče Dob
Danes se pričenja 11. festival gorenjskih komedijantov, ki bo tudi letos postregel z obilico smeha. Tokrat se bodo predstavili Gledališče Loški oder s komedijo Hrup za odrom, KUD Pod lipo Adergas z Učiteljico, KUD Sovodenj z Rešujemo svet, KDK Breznica z Zaprtimi vrati in Kulturna prireditev v Črni Mlaki v izvedbi DPD Svoboda Žiri. Vljudno vabljeni na ogled komedij gledališčnikov iz Gorenjske.
Naj ne mine dan brez knjige
Tokrat vam predstavljam knjige, ki so izšle pri Študentski založbi Litera iz Maribora. Knjižna zbirka Piramida ponuja knjige izvirnega sodobnega slovenskega leposlovja. Roman GRENKI MED, Andreja E. Skubica, je prvič izšel leta 1999 in osvojil prestižno nagrado kresnik, pred njo pa še nagrado za prvenec. Avtor se je že s prvim delom zapisal med zvezde literarnega neba in uspeh nadaljeval še s knjigami Fužinski bluz, Norišnica in Popkorn. Grenki med nosi značilnosti tudi poznejše literarne ustvarjalnosti pisatelja. Napisan je v jeziku, ki je drugačen, odprt, neposreden, nanj se mora bralec navaditi in ga sprejeti. Govori o »nas« in »drugih«, o povezavah in razhajanjih.
O knjigi DANTEJEVA SMRT, pisatelja Dušana Merca, pravi Gregor Lozar: »Če pesnik reče, vaš raj ni moj in za to trepetajo ljubice, farji in politiki, se pojavi vprašanje o zave-zujočnosti poezije. V kolikor je pisanje zavezujoče, in v romanu Dantejeva smrt dejansko je, gradi Dante svojo gotovost na treh linijah. Kreaciji, besedi, izkušnji. Po eni strani je razvil koncepte, ki so že obstajali, z besedami, ki so že bile. Po drugi strani je ustvaril knjižni jezik s simbolno govorico, ki mu je imanen-tna, kar pomeni, da kdorkoli bo v tem jeziku govoril o raju, bo govoril o Dantejevem Raju, saj ta izhaja ravno iz nujnosti govorice. In tretjič, ta Raj je ustvarjen na novo. Vsega si je izmislil on, Dante, z božjo milostjo in s pomočjo muz, to pa je zelo daleč od ponavljanja naivnih fraz politikov in klerikov.« V pesniški zbirki SENCE IN SINOKO-PE, pesnika Boruta Gombača, Peter Se-
molič v spremni besedi izpostavi tenkočutno prisluškovanje zvenom in pomenom besed ter njihovo povezavo z glasbo. To so urbane balade, besedila songov in šansonov ter samostojni lirski teksti, z rimo in refrenom in ponovitvijo celotne kitice. Gombač črpa motive pesmi v mestu, kjer je človekova samota največja.
Knjižna zbirka Babilon ponuja knjige iz sodobne svetovne proze. Pisateljica Agola Kri-stof, Madžarka, ki živi v Švici, je v knjigi z dvema naslovoma VSEENO JE in VČERAJ združila kratke zgodbe in roman. Že v romanu Šolski zvezek je šokirala bralce s pretresljivo zgodbo o brezkončnem, bolečem iskanju identitete. Tokrat pa nadaljuje z izpisovanjem bolečih pesimističnih podob. »V njih se avtorica znova spopada z obdobji svojega življenja, ki jih je boleče obravnavala v zgodnejših romanih, vse do bega z Madžarske leta 1956. Zgodbe se prepojene s pretresljivo atmosfero in so po mnenju kritikov najbolj skriti, globoko intimni del opusa Agote Kristof,« beremo v spremnem besedilu.
Poljski pisatelj Pawel Huelle znova stopa pred slovenske bralce, po romanu Pravek tokrat z delom CASTORP. To je »parafraza Mannove Čarobne gore, morda najbolj celostnega romanesknega poskusa 20. stoletja. Huellejev roman je formalni poskus, ki poskuša združiti Mannovo epsko tradicijo s kompleksnostjo sodobnih narativnih praks. Junak, Castorp, pa ostaja enako mlad kot pri Mannu, le položen v drug prostor in pred (morda samo na videz) drugačna vprašanja,« pravi prevajalka Jasmina Šuler Galos.
V	zbirki Iz antičnega sveta tokrat lahko beremo dramo DEKLE Z OTOKA ANDROSA, avtorja Terencija, »ki velja za najpomembnejšega predstavnika rimske komedije po Plavtu. Ohranilo se je le šest njegovih komedij, od katerih je bila doslej v slovenščino prevedena le ena - Evnuh. Dramatika Dekleta z otoka An-drosa sloni na konfliktu med očetom in sinom. Toda to je samo odsev globljega konflikta med čutom sinovske hvaležnosti in nezmagljivim klicem mlade ljubezni. Komedijo je prevedel in ji spremno besedo napisal Kajetan Gantar.«
V	zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev je izšlo delo Dušana Moravca: Ludvik Mrzel - Monografija, ki je že 8. knjiga v zbirki Monografije, »kjer Moravec z velik akribijo opiše Mrzelovo tragično življenje (medvojni izgon v taborišče Dachau in povojni dolgoletni zapor na Golem otoku) in vse glavne značilnosti njegovega neobsežnega, a vplivnega literarnega opusa.«
V	2. knjigi pa je urednik dr. Dušan Moravec zbral Mrzelovo publicistiko, »ki jo je ta med obema vojnama objavljal v različnih revijah in časopisih, največ v Jutru in Modri ptici. Gre pretežno za gledališke kritike in knjižne ocene, nekaj pa je tudi aktualnih družbeno - kritičnih zapisov. Z 2. knjigo se zaključuje Mrzelovo Zbrano delo.«
V	1. knjigi Dominik Smole: ZBRANO DELO, ki jo je uredil Goran Schmidt »znova spoznavamo najpomembnejšega dramatika iz obdobja po 2. svetovni vojni. Gre za njegovo zgodnje ustvarjalno obdobje, katere vrh je vsekakor tragedija Antigona (upr. 1960). Ob dramatiki je v knjigo uvrščena tudi Smoletova proza z romanom Črni dnevi in beli dan (1958) kot osrednjim tekstom.«
Tatjana Kokalj
(IZ)BR@NO
v aprilu
ODRASLI
France Bučar: ROJSTVO DRŽAVE, Didakta, 2007
France Bučar s svojo kleno, zdravorazumsko pojavo uteleša vrednote, za katere Slovenci verjamemo, da nas odlikujejo. Slovenska novejša zgodovina pa je še vedno predmet poželenja za različne politične akterje. Vendar Bučar ne prešteva mrtvih in nima ambicije ugotavljanja krivic, ki so se pripetile dobrim ljudem na napačni strani. Delo je esejistično zasnovano, napisano na podlagi neposrednih izkušenj človeka, ki je aktivno sodeloval v ključnih dogajanjih slovenske zgodovine zadnjih šestdeset let. S tehtnim argumentiranjem postavi in ubrani tezo, da je bil odločilni temelj slovenske državnosti postavljen z odločitvijo Slovencev za upor zoper okupatorje. Pri tem izpostavi predvsem pogum in odločenost prevzeti odgovornost za lastno usodo. V odločitvi za upor vidi neke vrste zrelostni izpit za kasnejšo vzpostavitev državnosti. Ob tem je kritičen do obeh ideoloških blokov, ki sta se na račun Slovencev krvavo zoperstavila eden drugemu. Posebno stanje duha, ki je bilo predpogoj za upor 1.1941, je po njegovem v 80-tih in 90-tih letih 20. stol. predstavljal temelj za nacionalno emancipacijo. Bučar ne revidira in ne relativizira zgodovinskih dejstev, ampak se sprašuje o razlogih, ki so tičali za posameznimi odločitvami, skuša razumeti in celo špekulira z alternativnimi scenariji. Knjiga navdihuje s svojim razumnim, kritičnim in nenazadnje optimističnim sporočilom.
Renata Salecl: O TESNOBI, Sophia, 2007
Knjiga slovenske filozofinje in sociologinje Renate Salecl se posveča sodobni potrošniški družbi, dojemanju sreče v poznem kapitalizmu in pritisku na posameznika. O tesnobi se je izrazito začelo govoriti na prehodu v novo tisočletje, ko so se v družbi izpostavljale teme mogoče apokalipse, velikih katastrof, terorističnih nevarnostih, novih virusov, ekoloških katastrof in ekonomskih kriz. V delu analizira, kako tesnoba deluje v današnji družbi: govori o razliki med tesnobo in strahom (v ospredju sta freudovsko in lacanovsko razumevanje), o vojnih tesnobah in povojnih travmah, o kapitalizmu in tesnobi, ki tesnobo obrača v svojo korist in obenem proizvaja nove negotovosti na delovnih mestih, o tesnobi v ljubezenskih razmerjih (kaj povzroča travme v intimnih odnosih), o starševstvu kot viru tesnobe (starši pogosto čutimo, da nam je pri vzgoji otrok spodletelo). Z analizo navedenih tem avtorica prikaže, kako se je spreminjalo dojemanje tesnobe v družbi in kako je k porastu tesnobe danes največ prispeval spremenjen odnos posameznika do samega sebe in svojega mesta v družbi.
Docteur Soleil: POST, POT DO ZDRAVJA, Vale-Novak, 2007
Domnevni oče medicine Hipokrat (460 -377 p.n.št.) je v času svojega življenja zapisal: »Presitost je izvor mnogih motenj, zato je lakota mati zdravja. Bolj ko telo hraniš, več škode mu povzročiš.« Danes se v zdravstvu in zdravilstvu vedno bolj poudarja pomembnost posta za zdravo življenje, saj v svoje telo vnašamo vedno več strupov, velikokrat tudi ne po svoji volji. Veliko ljudi zanima post, vendar se za njega ne odločijo največkrat iz razloga, ker ne vedo, kako se ga pravilno lotiti. Knjiga Post, pot do zdravja je preprost priročnik, ki na enostaven in laičen načina predstavi pripravno na post, njegov potek nasploh ter življenje po opravljenem postu. Vendar si je potrebno za prebiranje te knjige vzeti čas, saj skozi vsebino počasi spoznavaš svoje telo in se šele po tem lahko odločiš za pravilen in svojemu telesu psihično in fizično prilagojen post. Knjigo priporočam vsem, ki jih zanima post in prečiščevanje organizma, pa nikoli niso zbrali poguma, da bi se ga zares lotili.
OTROCI IN MLADINA
Marjolijn Hof: MAJHNA MOŽNOST, Miš, 2008
Zgodba govori o deklici Kiki. Njen oče je zdravnik, ki pomaga na vojnih območjih, zato je Kika stalno v skrbeh zanj in neprestano premišljuje o tem, da obstaja možnost, da se mu zgodi kaj hudega. Lahko bi zbolel, lahko bi ga ustrelili, lahko bi ga zadela zablodela krogla. Mama jo tolaži, da je obstaja le majhna možnost, da bi se mu kaj zgodilo. Kika pa se osredotoči na to, da bi to možnost še zmanjšala, kar jo privede do nenavadnih dejanj. Nenadoma pa pride slaba novica, da je očka pogrešan. Knjiga je delo nizozemske avtorice in je prejela več pomembnih nagrad.

HaROu, Thierry Robberecht: HAROLD, Kres, 2007
Deček Harold ima svoj grad. Občasno se skrije vanj in ne dovoli vstopiti nikomur. V gradu kar naenkrat zasliši otroški jok. Ko se spusti v temno grajsko podzemlje sreča sebe-ža-lostnega, jokajočega dečka, ki sedi na postelji. V grad se je zatekel zato, ker sta se njegova mamica in očka skregala. Ko deček spozna, da sta starša rešila svoje probleme, sreča preplavi njegovo žalost. Steče jima v objem. Se tudi vi kdaj zaradi jeze in žalosti kam zatečete, zaprete v svoj svet. Nič hudega. Življenje je splet lepih in manj lepih trenutkov, sreče in žalosti. Važno je le to, da znamo vedno najti izhod. Starši se lahko ob branju slikanice z otrokom pogovarjajo o družini,o prijateljstvu,o težavah.
Mojiceja Podgoršek, O POLŽU, KI JE ZAJCU REŠIL ŽIVLJENJE, Damodar, 2007
. . • Sedem gozdnih živali - medved, zajec, volk, lisica, sova, polž ( .. in veverica so se odločili, da bodo skupaj jedli in pili. Vsakdo je imel svojo zadolžitev, kar mu je šlo najbolje: polž je bil zadolžen za kuhanje, ker je bil najpočasnejši, medvedje vedno priskrbel najslajše hruške in med, zajec, kije bil najhitrejši, je prinašal in odnašal pošto. Nekega dne pa se je zajec začel pritoževati, zakaj mora vedno iti on po pošto.
MEDIOTEKA
LETO PSA (THE YEAR OF THE DOG) - DVD, Blitz, 2007
Peggy, zaposlena kot tajnica živi sama s psom Pencilom, ki mu posveča vso svojo pozornost. Je zelo prijazna, ustrežljiva in zelo dobra prijateljica. Seveda si želi ljubezni, partnerja. Ko ji Pencil pogine (zastrupi se pri sosedu), se z njo poveže NeWt, ki se ukvarja z zapuščenimi psi. Tako se Peggy vedno globlje začne zanimati za problematiko zapuščenih psov in mučenju živali. Postane vegetarijanka in članica društva proti mučenju živali. Na svoj način skuša bratovi dužini, sodelavcem prikazati ta problem, da tudi živali potrebujejo nego in ljubezen, da lahko prinesejo veliko veselja v življenje, ne samo probleme in odgovornost. Vez z Newtom postane močnejša in Peggy misli, da tudi on čuti enako naklonjenost do nje kot ona do njega. Razočarana Peggy se tako odloči, da bo svojo ljubezen posvetila reševanju mučenih in zapuščenih živali, predvsem, da bo živela po svojih načelih. Film zelo globoko in čustveno prikaže odnos ljudi do živali, odnos med psom in človekom in tudi veliko problematiko današnjega časa - mučenje živali za različne namene.
Uredil in izbral Janez Dolinšek
stran
17
Tragikomedija v KD Franca Bernika
Akvarij
Evald Flisar: Akvarij
Režija: Dušan Mlakar Prešernovo gledališče Kranj
Recenzija predstave z gostovanja v Kulturnem domu Franca Bernika
V	Flisarjevi tragikomediji Akvarij, nominirani za Grumovo nagrado leta 2004 in 2005, lahko za razliko od Nore, Nore opazimo premik k posamezniku, katerega pogled oz. življenjski nazor konstituira temeljno izhodišče celotne drame. Tako kot že v nekaterih Flisarjevih dramah (Stric iz Amerike, Hamlet in jaz), se posameznik izolira od ustaljene podobe sveta in njegovih norm ter zavzame samosvojo držo, kritično do vsakogar, ki poizkuša vdreti v njegov prostor.
V	primeru Akvarija je takšen lik Konrad, ki se zapre v svoj dom, v svoj akvarij, kjer s svojimi besednimi agresijami z lahkoto nadvlada nad vsakim »nasprotnikom«, ki zmoti njegovo željo po mirnem ogledu filmske klasike, Casablance. Svet, ki ga konstituira Flisar, je svet besed, ki imajo vsebinsko in simbolno težo. Skozi celotno predstavo ostaja pozicija junaka oziroma scena statična, dogodki, ki nosijo elemente zasnove problemov, se zgodijo bodisi v preteklosti ali pa mimo nas in nam je o njih, skoraj v teihoskopski varianti, poročano. Ravno zaradi Flisarjevega bese-
dna artizma se lahko njegove drame odrečejo sodobni konceptualno in drugače formalno pregneteni in izoblikovani gledališki formi in tako v ospredje postavijo posameznika, ki poizkuša (pre)živeti v kaotičnem, postmodernem svetu.
Celotna tragikomedija, sestavljena iz dveh dejanj, je pravzaprav dobro strukturirana psihološka igra. V prvem dejanju nam Flisar predstavi vse bistvene akterje, ki v dialoškem dvoboju nimajo moči proti Konrado-vim ciničnim monologom. Prvo dejanje se zaključi ob prihodu tujca, ki nato Konrada v drugem dejanju seznani z nepričakovanimi dejstvi. Od tu dalje smo
KULTURA
priča počasnemu sestopanju Konradove življenjske filozofije, ki ga vodi nazaj v svet. Scensko je igra postavljena v en sam prostor (pod scenografijo se podpisuje Dušan Mlakar), ki s svojo centralno pozicijo še dodatno (iz)postavlja lik Konrada, ki je ves čas na odru. Ob pomoči dramaturginje Marinke Poštrak in lektorice Katarine Podbevšek, režiser Dušan Mlakar pozornost nameni besedilu z vsemi njegovimi niansami, kar se opazi že na začetku, ko za uvodno pesem predstave izbere As Times Goes By, pesem, ki jo je film Casablanca napravil za svoj sinonim, s čimer Mlakar aludira na odločilni pomen filma, ki za Konrada predstavlja nekakšne vice, vmesni prostor, kamor je lahko priti in težko oditi. Igralsko interpreta-tivno najširši diapazon uspe doseči Vladu Novaku, ki lik Konrada, skladno z besedilom, oblikuje v prvem dejanju nekoliko bolj samozavestno, kjer njegov lik z lahkoto niha med cinizmom in norostjo (s tem se lik Konrada približa tudi liku Poševnega iz Kaj pa Leonardo?) tako, da je v drugem dejanju moč začutiti njegov sestop oziroma spremembo. Igor Štamulak kot nečak Damjan zasnuje vlogo v skladu z značajem lika, s čimer ulovi pravo mero mladostniške samoiniciativne preprostosti. Prav tako uspe Vesni Pernar-čič-Žunič v vlogi Matilde uspešno zadeti vse premise stereotipne tajnice. V ostalih vlogah jim sledijo še Peter Musevski, Vesna Jevnikar, Tine Oman in Darja Reichman, ki so pod režijskim vodstvom Dušana Mlakarja uspeli pokazati na širok diapazon, ki ga premore Flisarjeva drama, katere odlika je tudi izredna komunikativnost z občinstvom.
Matjaž Marinič
Jože Tönig se predstavlja v Domžalah in v Ljubljani
Domžalski umetnik Jože Tönig nadaljuje z aktivnim nizom likovnih razstav in se tokrat predstavlja na dveh lokacijah. Vljudno vabljeni na slikarsko-kiparsko razstavo v Galeriji Furlan in na prostem z naslovom »Resonance časa« v Ljubljana — Črnuče, kjer do 19. junija 2008 predstavlja svoje vrtne skulpture in slike.
Hkrati bo razstavljal tudi v Menačnikovi domačiji v Domžalah, kjer bo 7. junija 2008 otvoritev razstave slik
z naslovom »Volčji potok«. Jože Tönig je vsestranski umetnik, ki ga privlači svet preoblikovanja in eksperimentiranja na različnih področjih ustvarjanja ter likovnih tehnik in tokrat se je po mnogih letih lotil slikarske tehnike olja na platnu ter slikanja z lopatico. Vabljeni na ogled!
Katarina Rus Krušelj
Slovenski likovni umetniki
Danijel Lovro Fugger razstavljal v Atenah
Domžalski akademski slikar Danijel Lovro Fugger je pred kratkim svoja likovna dela na temo »Slovenska pokrajina« razstavljal v atenskem hotelu Hilton Athems. Razstavo, ki je bila v glavni avli hotela in s tem na najbolj vidni
lokaciji, je
organiziralo Veleposlaništvo Republike Slovenije v Atenah v okviru
predsedovanja naše države Svetu Evropske unije ter z namenom promocije Slovenije v Grčiji.
Razstava je bila povezana tudi z drugim promocijskim dogajanjem, ki so ga skupaj organizirali veleposlaništvo, Slovenska turistična organizacija ter Adria Airways ter se je zaključilo s svečano večerjo, na kateri sta z glasbenim programom sodelovali Manca Izmajlova in skupina Terra Folk, Mura pa je pripravila modno revijo. V času srečanja so organizatorji deset umetniških del Danijela Lovra Fuggerja razstavili v preddverju dvorane in jih ponudili na ogled blizu sedemdesetim povabljenim gostom. »V celoti je po ocenah razstavljena dela videlo več tisoč obiskovalcev in precej teh je izrazilo interes za nakup posameznih del,« je povedal Vladimir Kolmanič, veleposlanik RS v Grčiji.
Slikarju Danijelu Lovru Fuggerju za uspelo razstavo v Atenah iskrene čestitke!
V.
t 1.1 * n * * 1.1

r nt-
v *
KD Godba Domžale
Odličen uspeh na tekmovanju Zveze slovenskih godb
Pomladne aktivnosti domžalske godbe: začelo se je z manjšimi nastopi v aprilu, nadaljevalo s prvomajsko budnico, Arboretumom Volčji potok, neverjetnim uspehom na pravkar minulem tekmovanju v Laškem, počasi pa se bo zaključilo s samostojnim koncertom Veseli Slamnik in z gostovanjem pri Godbi Lukovica, ki praznuje 10-letnico.
Kot bi se pogovarjali o profesionalni skupini, ki je angažirana v vseh terminih pomladnega obdobja, v
resnici pa gre za godbenice in godbenike iz Domžal, ki so se ravnokar vrnili s tekmovanja v 1. težavnostni stopnji Zveze slovenskih godb v Laškem. Uvrstitev na tekmovanju je odločala o tem, ali se bo Godba Domžale obdržala v skupini, saj gre za skupino najkvalitetnejših slovenskih godb, oziroma pihalnih orkestrov. Z doseženimi 92,22 točkami so dosegli zlato plaketo, presegli vsa pričakovanja in se posledično obdržali v 1. skupini. V močni konkurenci 15 najkvalitetnejših slovenskih godb je najvišjo oceno dobil Pihalni orkester Premogovnika Velenje, Domžalčani pa so se uvrstili ravno na sredino. Dosežek je velik podvig in nadaljevanje vzpona kvalitete, ki smo mu priča v zadnjem obdobju. Hkrati s tekmovanjem je pozornost celotnega društva, še posebej pa dirigenta Damjana Tomažina, usmerjena na začetek junija, ko skupaj z ansamblom Gregorji pripravljajo koncert s podobno tematiko kot pred dvema letoma. Ansambel Gregorji bodo namreč s pomočjo gostiteljev predstavili novo izdan album narodnozabavne glasbe, pri čemer bo vse skupaj duhovito zaokrožil Kondi Pižorn, ki zna še kako dobro razvneti in razvedriti glasbeni večer.
Koncert Veseli Slamnik bo v petek, 6. junija 2008 ob 20. uri, v dvorani KC v Domžalah. Vstopnice lahko dobite pri članicah in članih godbe ali v Knjigarni Beseda in v Blagovnici Vele. Pridružite se nastopajočim v dvorani KC in uživajte v dobri glasbi in sproščenem vzdušju.
Tradicionalna budnica
Če se 1. maja zbudite prezgodaj zaradi hrupa z ulice, je zato delno ''kriva'' tudi domžalska godba. Gotovo veste, da gre za tradicionalno prvomajsko budnico, ki jo pripravljajo Godba Domžale, narodne noše in spremljevalna ekipa stobljan-skih gasilcev, ki skrbijo za varen potek povorke, ki 'obrede' skoraj vse Domžale. Čar budnice so vsekakor polna doživetja, ki jih ustvarijo budni-čarji in Domžalčani, ki na različnih točkah po Domžalah spremljajo in pričakujejo budničarje, ki z glasbo in dobro voljo polepšajo praznik dela. Tako se povorka konkretno vije od AC Imperl preko Stoba po Ljubljanski cesti do Gostilne Keber, po Slamnikarski in Krakovski ulici do Mačkovcev, v Študo in potem po Savski cesti na zaključek budnice pri Godbenem domu. In vtisi z letošnje budnice? Sončno vreme, okusen Kebrov golaž, bogata postrežba na vmesnih 'postajah', prijazni Domžalčani, skratka odlično! Kot že omenjeno, je bila budnica le eden izmed mnogih manjših nastopov (poleg dveh velikih projektov, tekmovanja in koncerta Veseli Slamnik), kjer je (bila) godba v pomladnem obdobju aktivna. Tu lahko omenimo tudi promenadne nastope v Arboretumu Volčji potok, domžalskem Domu upokojencev, proslavo ob Dnevu boja proti okupatorju in koncertom v Lukovici, s katerim bodo pozdravili 'mlajše' kolege iz sosednje godbe, ki letos praznujejo 10-letnico delovanja. Domžalčani so s svojo, skoraj 125-letno zgodovino, pravi veterani v primerjavi z Godbo Lukovica, a to ni ovira za uspešno sodelovanje, ki ga od samega začetka označuje odnos omenjenih godb.
Skratka, izgovora za to, da ne veste kako aktivna je Godba Domžale, ni več. Če ne drugače, boste članice in člane srečali na enem izmed mnogih pomladnih ali poletnih nastopov. Vzemite si čas in jim prisluhnite.
Pato
mesečni koledar
2008
MAJ/JUNIJ
torek, 27. maj ob 19:00
Zaključni koncert učencev Zasebne glasbene šole Parnas
in	^V
U *
četrtek, 29. maj ob 20:00
JAZZ v Galeriji: Sedef
Maša Pašovič vokal, Šemsudin Džopa akustična kitara, Tilen Stepišnik klasična kitara gosta: Petra Onderufova violončelo, Sergej Randelovič Rando tolkala
Sevdalinka je ljubezenska pesem (izhaja iz turške besede »sevdah«, ki pomeni ljubezen) in največkrat opeva neuslišano ljubezen. Skupina Sedef je nastala jeseni leta 2004, šele pred kratkim pa se je preoblikovala v tričlansko zasedbo in se postopoma usmerila v bosansko glasbeno tradicijo sevdalink. Sedef so ubrali svojevrsten slog igranja, kjer do izraza pride tudi sama melodija skladb, pri tem pa ne zanemarjajo tudi vplivov drugih glasbenih zvrsti. Tako so v svoje različice sevdalink vključili tudi prvine komorne glasbe, jazza in flamenka. Lansko leto so pri založbi Goga izdali svoj prvi album.
Koncert je del cikla Jazz v galeriji, ki se enkrat mesečno odvija v Galeriji Domžale (Mestni trg 1, trgovski kompleks Vele). Vsi koncerti cikla Jazz v galeriji so brezplačni.
petek, 30. maj ob 18:00 in 20:00
3. dobrodelni show orientalskega plesa
Nastopa 150 plesalk iz cele Slovenije, izkupiček pa je namenjen deklici Lizi, ki ima celebralno paralizo in nujno potrebuje dvigalo.
petek, 6. junij ob 20:00
Zaključni koncert Glasbene šole Domžale
oddelek Domžale
sobota, 7. junij ob 17:00
Gledališka skupina gluhih »Tihe stopinje«
Premiera gledališke predstave »Kabaret«
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije ponedeljek, 9. junij ob 20:00
Zaključni koncert Glasbene šole Domžale
vsi oddelki
torek, 10. junij ob 20:00 sreda, 11. junij ob 20:00 ponedeljek, 23. junij ob 20:00 torek, 24. junij ob 20:00
SNG Drama, Ljubljana
Brian Friel:
Jaltska igra — Poigra
drami enodejanki
Režija: Dušan Mlakar
Igrajo: Igor Samobor, Nina Ivanišin,
Silva Čušin in Gregor Bakovic
Irski dramatik Brian Friel je snov za enodejanki Jaltska igra in Poigra
vzel pri Antonu Pavloviču Čehovu. Jaltska igra je dramatizacija novele Dama s psičkom. V letovišču na Krimskem polotoku se srečata poročena mlada ženska in moški srednjih let. Med njima s splete bežna avantura, a ko se »ljubimca« vrneta na svoje domove, ugotovita, da se je med njima rodila globoka ljubezen. Poigra je Frielovo izvirno delo, v katerem nastopata dve osebi iz Čehova približno dvajset let po njunih »prvotnih« igrah. Sonja iz Strička Vanje in Andrej Prozorov iz Treh sester se ponovno srečata v zanemarjeni moskovski kavarni. Doživela sta vse mogoče in vendar sta ohranila skoraj vse značilnosti, ki so ju zaznamovale že v mladosti. Frielovo mojstrstvo je v tem, da kljub svoji navezavi na bistvene lastnosti likov iz dram velikega vzornika svojo enodejanko vodi kot samostojno in duhovito odstiranje človeških zgodb in usod, za katero nam Čehova sploh ni treba poznati.
četrtek, 12. junij ob 20:00
Diplomski koncert
Urška Urbanija (sopran)
Program: Purcell, Bach, Kozina, Schumann, Wolf, Rahmaninov, Mozart, Massenet, Puccini. Organizacija: Akademija za glasbo in JSKD
petek, 13. junij ob 20:00
Letna produkcija PD Salam Ghazeea
sobota, 14. junij ob 20:00
Koncert mešanega pevskega zbora Groblje
sreda, 18. junij ob 20:00
Celovečerna predstava Bharat Natyam -
Svet klasičnega plesa in legend Indije
Plesna skupina Nataraj in gost Ujwal Bhole. Organizacija: Plesno društvo Salam Ghazeea
Q
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
informacije: (01) 722 50 50 info@kd-domzale.si www.kd-domzale.si
NLbO Banka Domžale
KULTURA
stran
18
Iniciativni odbor za zaščito Kofutnikove domačije v Srednjih Jaršah je »prinesel« pomlad
Osnovna šola Rodica je po dolgoletnih prizadevanjih in ob strokovni podpori Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) OE Kranj ustanovila Iniciativni odbor za zaščito Kofutnikove domačije. Sestavljen je iz predstavnikov Občine Domžale, Sveta Krajevne skupnosti Jarše-Rodi-ca, ZVKDS OE Kranj in OŠ Rodica. V februarju 2008 se je Iniciativni odbor zavzel za izvedbo nekaterih strokovnih ekspertiz, ki so bile do aprila 2008 že izvedene, znani pa so tudi že prvi rezultati. Na podlagi teh se je Iniciativni odbor na svoji aprilski seji zavzel za izvedbo nujnih sanacijskih ukrepov, h katerim je potrebno, po mnenju prof. dr. Franca Pohlevna z Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete, pristopiti takoj.
V Srednjih Jaršah, na križišču Mlinske in Jarše ceste, si lahko ogledamo stavbo iz lesenih brun, ki ima izgled stare kmečke hiše izpred treh ali štirih stoletij, kar je v današnjem času hitrega spreminjanja naselij prava redkost. Kofutnikova domačija je vpisana v register slovenske kulturne dediščine pod številko EŠD 25904. O Kofutnikovi domačiji je bilo že veliko napisanega in raziskanega. Poleg treh raziskovalnih nalog učencev OŠ Rodica v obdobju od leta 2003 do leta 2007je o njej etnologinja, ga. Saša Roškar, pod vodstvom mentorice, višje konservatorke Mojce Tercelj Otorepec, izdelala pripravniško nalogo z naslovom »Etnološko konservatorka izhodišča k prenovi Kofutnikove domačije v Srednjih Jaršah«. ZVKD OE Kranj oziroma odgovorna konservatorka - etnolo-
ORIENTALSKI PLESNI STUDIO in TURISTIČNO DRUŠTVO JARŠE-RODICA
vabita na
Produkcijo orientalskih plesov
v soboto, 7. junija 2008, ob 20. uri, v Kulturni dom Groblje.
Očarali vas bodo čutni gibi plesalk, poskusili pa boste lahko tudi nekatere dobrote iz turške kuhinje.
Vabljeni!
ginja je pripravila vse potrebne strokovne podlage za razglasitev Kofutnikove domačije kot kulturnega spomenika lokalnega pomena. Strokovna poročila o dendroloških in fitopatoloških značilnostih lesa pripravljajo na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete, pod vodstvom prof. dr. Katarine Čufar, izvedensko mnenje za konzervacijo lesa pa prof. dr. Franc Pohleven. Skupina študentk s Fakultete za arhitekturo pod vodstvom prof. dr. Petra Fistra pripravlja arhitekturno izmero dejanskega stanja domačije in poročilo o izvedenih arhitekturnih izmerah stavbe in detajlov v njej.
OŠ Rodica je lani z razpisom pridobila nekaj občinskih sred-ste v za varovanje kulturne dediščine in je zato, da bi bila ta sredstva kar naj koristneje in najbolj strokovno izrabljena, ustanovila Iniciativni odbor za zaščito Kofutnikove domačije. Po odločitvi Iniciativnega odbora je sprožila postopke za pridobitev izvedenskih mnenj različnih strokovnjakov. V marcu in aprilu 2008 so bile tako izvedene dendrološke in fitopatološke preiskave lesa ter arhitekturne izmere stavbe. Iniciativni odbor je na podlagi teh že prejel prve rezultate in prve ocene za zaščito, sanacijo in konservacijo Kofutnikove domačije. Končni cilj, ki si ga je Iniciativni odbor v imenu strokovne in lokalne javnosti zastavil, je, da bo v prihodnosti Kofutnikova domačija v lasti Občine Domžale, v njej pa bo potekal vzgojno-izobraže-valni program (preko dnevnega
Arhitektke s Fakultete za arhitekturo merijo Kofutnikovo domačijo.
centra CŠOD ali kako drugače). Trenutno je najnujnejše, da se čimprej prepreči zrušitev zadnjega dela gospodarskega poslopja, ki je v nadaljevanju stanovanjskega dela Kofutnikove domačije, in da se sanira zamakanje strehe ter dimnika. Ko bo domačija dokončno obnovljena, bo imela slamnato kritino, kakršno je imela pred drugo svetovno vojno. Da bi preprečili nadaljnje propadanje Kofutnikove domačije, naj bi Občina Domžale z lastnikom, g. Lovrencem Giovanellijem, sklenila upravno dovoljenje za nujne sanacijske ukrepe ter podpisala pismo o nameri za postopni odkup domačije do leta 20l0.
V hiši so številni stari predmeti, ki imajo veliko tehnično in kulturno-zgodovinsko vrednost. Občina bo zato pristopila k organizaciji popisa starih predmetov, ki se bodo deponirali do dokončne prenove te zgodovinsko pomembne domačije.
Vsa prizadevanja strokovne in lokalne javnosti nam povedo, da imamo opraviti s kulturno-zgo-dovinskim biserom, ki ga želimo ohraniti za bodoče rodove.
Domžalski umetniki se predstavijo (4)
Janez Praprotnik
Janez Praprotnik se je rodil leta 1947 v Ljubljani. Leta 1966 je končal industrijsko oblikovanje na Šoli za oblikovanje v Ljubljani. Njegovo celotno likovno ustvarjanje je pogojeno s pridobljenimi znanji na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (ALU), kjer je leta 1979 diplomiral pri prof. Štefanu Planincu, nato pa je z leti v svoje stvaritve vključeval tudi svojo poklicno pot - od de-koraterja, aranžerja, likovnega tehnika do grafičnega oblikovalca. Živi in ustvarja v Domžalah, kjer je v aprilu pripravil obširno razstavo svojih likovnih del na papirju iz let 1975 do 2008.
Kakšni so bili vaši začetki na področju umetnosti?
Za prve začetke lahko štejem moje šolanje na Srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani, smer industrijsko oblikovanje. Ko sem jo končal, sem ugotovil, da zelo malo vem. Pravega industrijskega oblikovanja ali vsaj osnove tega v 4. letniku ne spoznaš toliko, da bi lahko kaj naredil in je bilo potrebno iti naprej. Jaz tega interesa nisem imel, mogoče sem celo zgrešil smer, kajti veliko bližja mi je bila grafika, vendar nisem imel dovolj poguma za nadaljevanje v tej smeri. Sem pa takrat ob zaključku šolanja dobil maturitetno nagrado. Potem sem prvič neuspešno poskusil priti na ALU in si nato poiskal zaposlitev. Ker me je večno vleklo k pridobivanju likovnega znanja, sem pet semestrov hodil na večerni tečaj akta na ALU in hkrati izredno študiral likovno vzgojo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, absolviral, nisem pa ob delu uspel narediti teoretičnih izpitov. V tistem trenutku v dokončanju nisem videl smisla, pač pa me je pridobljeno likovno znanje pritegnilo k ustvarjanju. Leta 1972 sem nato opravil sprejemni izpit na ALU, vendar sem moral iti k vojakom, a sem si zagotovil mesto na oddelku slikarstva, ki me je čakalo. Leta 1979 sem diplomiral, se vrnil v službo in delal do leta 2006.
Kaj vas pri ustvarjanju vodi? Kakšni so vaši likovni motivi in tehnike?
Mislim, da me je pri ustvarjanju veliko bolj »metalo«, kot pa vodilo, saj me je marsikaj zanimalo, morda celo preveč. Takrat sem se s fotografijo ukvarjal že pred študijem na ALU in se z njo ukvarjam še danes. Poleg službe sem
se ukvarjal tudi z grafičnim oblikovanjem, naredil sem nekaj ilustracij, karikatur, največ pa je bilo risanja in slikanja, dolga leta v raznih speljankah od realizma, ekspresionizma do abstrakcije. Takih »kvazirealističnih« slik sem kar nekaj izdelal na papirju in platnu, v olju še najmanj, največ v akrilu, gvašu ali pa v kombiniranih tehnikah. Zadnja leta ni nič novega. Usmeril sem se v tisto, kar sem ustvarjal že na ALU.
Pred kratkim ste pripravili jubilejno razstavo likovnih del v Galeriji Domžale. Kakšen je bil koncept razstave? Ste bili zadovoljni z odzivom domače publike?
Koncept je bil tak, kot je bil napisan v naslovu - izbor abstrahiranih del na papirju od leta 1975 do danes. Vsak avtor, ki nekaj pokaže, je po eni strani zadovoljen, da mu je to uspelo storiti, druga stvar pa je odziv, kajti tu človek ne more in tudi ne upa preveč pričakovati. Je pa več odziva pri znancih, saj razstavo narediš že zato, da posreduješ informacijo o tem, kaj ustvarjaš. Sem opazil, pa ne samo pri svoji razstavi v domžalski knjižnici, da gredo ljudje mimo in gledajo v tla in niti ne vedo, da je bilo kaj pokazano. So pa ljudje, ki so spet malo drugačni in zato sem naredil razstavo na dveh mestih, kajti ne hodijo vsi Domžalčani v galerijo in
Iniciativni odbor pričakuje, da bo Občina Domžale na eni od prihodnjih sej občinskega sveta Kofutnikovo domačijo razglasila za kulturni spomenik lokalnega pomena, saj bi razglasitev omogočila kandidiranje za pridobitev evropskih in državnih sredstev za sofinanciranje obnove kulturne dediščine. Z realizacijo ciljev Iniciativnega odbora pa lahko pričakujemo, da bodo naši otroci čez nekaj let v Kofutni-kovi domačiji lahko spoznavali način življenja naših prednikov pred več stoletji, se učili rokovati s predmeti, ki so jih ti uporabljali, in se preizkušali v spretnostih, ki so jih naši ljudje včasih imeli, npr. pri pripravi jedi v črni kuhinji, kurjenju
krušne peči itd. Prof. dr. Franc Pohleven poudarja, da moramo ohraniti čimveč izvirnega gradiva Kofutnikove domačije, saj le originalnost hiši daje znanstveno in kulturno-zgodovinsko vrednost ter pomen. Tako bo Kofutnikova domačija postala pravi zgodovinsko-kulturni laboratorij za avtentično spoznavanje starih načinov življenja, ki so otrokom v sodobni, tehnološko hitro razvijajoči se družbi povsem tuji. Ohranjanje izročila naših prednikov in njihova materialna dediščina pa je tisto, kar utrjuje slovensko identiteto in našo kulturno zavest v združenem evropskem prostoru.
V. V. Merčun
Ne pozabite, da se tudi letos 20., 21. in 22. junija dobimo v Dobu
11. Festival gorenjskih komedijantov
ne hodijo vsi v knjižnico. Otvoritev razstave v Galeriji Domžale je bila simpatična, predvsem sem bil zadovoljen s postavitvijo. Odziv ljudi je bil pozitiven, sicer pa sem pričakoval, da bodo imeli večji odpor glede na vsebino in videz razstavljenih del.
In kakšni so načrti za vašo prihodnost na področju umetnosti?
Kaj posebnega nimam v načrtu, treba je misliti bolj realno, kajti pri moji starosti marsikoga več ni! Rad bi še kaj ustvaril, želim slikati na platno, to so bolj kratkoročni načrti. Imel sem željo pripraviti retrospektivo, ki pa je bila zelo iluzorna, saj v Domžalah ni prostora in pri takem projektu mora imeti umetnik zagotovljeno tehnično in finančno podporo. V tej smeri sem se že nekaj dogovarjal, a sem spoznal, da to ne bo izvedljivo in sem se zato odločil za eno pregledno razstavo, ki sem jo moral okrniti le na dela na papirju.
Kakšno je vaše mnenje o kulturnem dogajanju v Domžalah? So Domžale dovolj odprte za umetnost?
Tu moram kar samokritično priznati, da določenih področij aktivno ne spremljam. Vedno mi zmanjka časa, saj bi si rad ogledal več glasbenih in gledaliških predstav, za kar vem, da je tu pestra ponudba. Gotovo obstaja velika razlika v kulturnem življenju danes ali pred tridesetimi leti, čeprav je bila glasbena dejavnost v Domžalah vedno zelo pestra odkar pomnim, saj sem bil zadnjih trideset let sosed domžalskega Godbenega doma. Pač pa je bilo dolga leta pomanjkanje gledaliških predstav, dokler ni zaživel gledališki program v Kulturnem domu Franca Bernika. Enako velja tudi za likovno dejavnost. Pred 16 leti sem na primer razstavljal v istih prostorih, ko tu še ni bilo današnje Galerije Domžale, temveč Domžalsko likovno razstavišče. Vmes sem še razstavljal v Galeriji Beseda, kjer je bilo kar nekaj kvalitetnih likovnih razstav. Res pa je, da občinstvo različno obiskuje in sprejema te stvari, tako da kakšnega hudega zanimanja ni bilo in ga še danes žal ni. Večina je stalnih obiskovalcev, ki radi spremljajo kulturne dogodke v Domžalah in se družijo, toda glede na število prebivalcev to ni kakšna posebna številka.
Gospod Janez Praprotnik, hvala za pogovor.
Katarina Rus Krušelj
Konec aprila je bila v Kulturnem domu v Dobu okrogla miza na temo letošnjega, že 11. Festivala gorenjskih komedijantov, ki bo v poletnem gledališču v Dobu od
20. do 22. junija. Kot že vrsto let
tudi letos festival pripravljajo Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, območni izpostavi Radovljica in Domžale, ter soorganizator Kulturno društvo Jožef Virk Dob. Selektor letošnjega festivala, dr. Goran Schmidt, je letošnjo ljubiteljsko gledališko sezono na Gorenjskem ugodno ocenil, v izbor letošnjega festivala pa je predlagal pet gledaliških predstav, in sicer:
HRUP ZA ODROM - Gledališče Loški oder
UČITELJICA - KUD Pod lipo, Adergas
REŠUJEMO SVET - KUD Sovo-denj
ZAPRTA VRATA - KDK Brezni-ca
KULTURNA PRIREDITEV V ČRNI MLAKI - DPD Svoboda Žiri
Po pogovoru in oceni posameznih gledaliških predstav je selektor predlagal tudi nagrajence za najboljšo glavno in najboljšo stransko žensko in moško vlogo ter prejemnika posebne nagrade selektorja, ki jim bomo lahko zaploskali na letošnjem 11. festivalu gorenjskih komedijantov.
Vera Vojska
Revija
v	i «i
župnijskih otroških in mladinskih pevskih zborov
V nedeljo, 20. aprila, so se v župnijski cerkvi sv. Martina v Dobu zbrali na tokratni reviji otroških in mladinskih zborov domžalske de-kanije zbori iz sedmih župnij. Led je z svojim nastopom prebil otroški pevski zbor Ihanski Zvončki in potem je vsem veliko lažje šlo. Sicer pa vsi radi razdajajo svoje talente tudi pevske v čast Bogu in v svoje veselje. Poleg zgoraj navedenih smo
slišali še otroški pevski zbor Sončni žarek župnije Domžale, Zvonček in Strune župnije Vir, Angelčke iz župnije Mengeš, Zvonček iz župnije Moravče, ter otroški zbor župnije Jarše In Brdo. Čast mladinskih zborov so reševali Zmaji , priznati si moramo, da je malce nenavadno ime za mladinski zbor iz Moravč. Na koncu so vsi zbori skupaj pod vodstvom Primoža Leskovca zapeli še dve pesmi. Besedico dve seveda spodbudni za delo v naprej jim je spregovoril tudi dekanijski animator za glasbo župnik Jože Tomšič, že na začetku revije je dobrodošlico zaželel tudi domači župnik Slavko Judež . In kakor je v navadi tudi tokrat ni izostal pogostitev, za katero gre hvala domačim gospodinjam in donatorjem. In tu se je dobilo občutek, da so vsi pevci tako po malem člani tudi moravškega mlajšega mladinskega zbora.
stran
19
KULTURA
%ws Ks
MM
Kulturno društvo Groblje
Tradicionalno Druženje pod lipami
Z Domžalskimi rogisti se je v soboto, 17. maja 2008, ob 9.30 začelo tradicionalno Druženje pod lipami v Grobljah, kjer pa je bilo živahno že kar nekaj časa prej. Številni sodelujoči rokodelci in rezbarji so na stojnicah in v njihovi okolici razstavili svoje izdelke, ob tem pa številnim obiskovalcem prikazovali svoje znanje in spretnosti.
Nova knjiga
Baročne
Groblje
V	tisku je nova knjiga o grobeljski cerkvi in župniji Jarše, ki jo je pripravil dr. Ferdinand Šerbelj, višji kustos Narodne galerije v Ljubljani.
V	monografiji avtor najprej osvetli zgodovinske okoliščine: prve omembe in dogodke v času povečave in predelave cerkve v sedanjo obliko ter poda več novih ugotovitev o izvoru župnijskih zavetnikov ter o stanju v cerkvi v času njene posvetitve leta 1763; nato razkriva pravega izdelovalca kipov in slike v oltarju sv. Izidorja, oceni slikarski prispevek Franca Jelovška za naš slovenski prostor, bralca pa obogati tudi z legendami svetnikov, ki so upodobljeni na freskah in oltarjih grobeljske cerkve. V knjigi je v glavnih obrisih prikazano skoraj 30-letno delovanje lazaristov v Grobljah in njihov vpliv na življenje kraja, orisan je lik svetniškega kandidata Janeza Frančiška Gnidovca ter povojno obdobje vse do nastanka župnije. V zadnjem delu knjige je na kratko povzeto življenje in utrip jarške župnije vse do današnjega časa (vsi župniki, sprejem rojaka kardinala dr. Rodeta in postavitev novih orgel). Osnovnemu besedilu v poljudnem jeziku, z več kot 60 fotografijami, je dodan še časovni pregled ter prevod povzetka knjige v nemščini in italijanščini. Uvodno besedo je napisal njegova eminenca kardinal dr. Franc Rode.
Janez Kvaternik
Novo na knjižnih policah
Vilma Romšak: Vsi smo otroci
Pred kratkim nas je v sodelovanju s Kulturnim društvom Ihan vzgojiteljica Vilma Romšak povabila na predstavitev svoje knjige Vsi smo otroci. Na pot med bralce so jo pospremili Tomaž Plahutnik, Saša in Gal Romšak, družina Sajovic ter avtorica in Brane Šimenc, ki sta interpretirala tekste iz knjige.
Ko obrneš zadnji list knjige Vsi smo otroci, potem ko si se moral ob posameznem zapisu ustaviti ter razmišljati o sebi in priložnostih, ki jih daješ drugim, ugotoviš, da so besede, ki jih je avtorica namenila bralcem v uvodu svoje knjige, še kako resnične. Zapisala je namreč, »da vzgojiteljica ne more biti kar nekdo. Vzgojiteljica je lahko le dekle ali žena, ki čuti z otroki in je v svojem poslanstvu srečna.« Te svoje misli vedno znova potrjuje v posameznih prispevkih, ki jih kot biserčke niza na ogrlico, kjer je dovolj prostora tako za njena razmišljanja »o vrtcu, ki je kot hiša, v kateri živi družina. Vsi stanovalci v njej so pomembni in vsi lahko vplivajo na to, da v njej nastane harmonija. Vsi v svoji različnosti lahko pripomoremo, da postavimo močne temelje, v svoji avtonomnosti pa imamo možnost, da damo še več ...«, prispevke, ki jih je objavljala v Slamniku in Plevcah, še posebej prisrčni pa so kratki zapisi o srečanjih z otroki in njihovimi razmišljanji in ravnanji ob posameznih priložnostih, »ko se vzgojiteljicam odpirajo kot knjiga, ki jo radi prebirajo. Sami točno vedo, kdaj iz nas sije ljubezen, kdaj jih slišimo, jih imamo radi in vse to enako tudi vračajo.«
Enako zanimivi so tudi zapisi o srečanjih z odraslimi ljudmi, ki jih je srečevala na svoji življenjski poti. Mnogi so jo potrebovali, saj so čutili, da od nje lahko dobijo nekaj, kar se ne da plačati. Rada jih ima, posebej tiste, ki jih rada sreča. Veseli jo, da se želijo pogovoriti z njo. In ko jo nesebično prosijo za nasvet, jim rada pomaga. Po njenem mnenju nikoli ne smemo pozabiti, da »so odsev tistega, kar dajejo sebi, drugim, okolju, v katerem živijo.« Med njimi so tudi njeni najbližji, s katerimi ji je vedno lepo. Razmišlja pa tudi o pri-
hodnosti in vedno znova ugotavlja: »Pa vendar prihodnosti brez dobrote, ljubezni, občutka za naravo, skrbi za okolje in življenje v njem nima prave prihodnosti ...« In ko ob branju knjige Vsi smo otroci razmišljaš, se vedno znova vračaš na misli, ki jih je avtorica namenila svojemu bistvu - otrokom ... »V mojem vzgojnem poklicu me otroci ne sprašujejo po materialnih dobrinah. Potrebujejo sonce, da ga občutijo, če jih tega naučimo, pesem ptic, lepoto narave in lepoto ljubezni, ki jo izražajo s svojo zadovoljnostjo, radostjo, ki nam jo vračajo .«
r ROLTEK ROLETE - ROLO VRATA	i
Zaposlimo	v IMBIU

SESTAVLJALCA ROLET IN VRAT V PROIZVODNJI (m/ž)
•	sestavljanje rolet in vrat v proizvodnji
•	ročna spretnost in pridnost
•	zaželena vsaj dvoletna šola
KONSTRUKTERJA V PROIZVODNJI (m/ž)
•	sestava specifičnih sistemov senčil
•	zaželjena tehnična srednja šola
•	ročne spretnosti, kreativnost in iznajdljivost
STROKOVNJAKA ZA RAZISKAVE IN RAZVOJ (m/ž)
•	ustrezno strokovno izobrazbo ideje, zasnovo in izpeljavo projektov razvoj in avtomatizacija proizvodnje
Ponujamo dinamično in ustvarjalno delo v motiviranem delovnem okolju, v sodobnemu in urejenemu delovnemu procesu ter stimulativno plačo. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas z možnostjo za nedoločen čas.
Delovne izkušnje niso pogoj. Če ste vestni, zagnani in imate željo po napredovanju vas vabimo, da čim prej pošljete prijave na razpis na naslov: Roltek d. o. o., Želodnik 19, 1233 Dob pri Domžalah. Za več informacij pokličite: 01/724-00-14
Rogistom je sledila Dramska skupina OŠ Rodica, ki jo je za nastop pripravila mentorica Draga Jereti-na Anžin, s harmoniko je zaigral Boštjan Pirnat, zapeli so člani Mešanega pevskega zbora Groblje, za veselo razpoloženje sta poskrbela Mengeška godba in kitarist Jure Svetlin, ki se je kasneje predstavil tudi kot harmonikar. Ubrano je zazvenela pesem Dekliškega pevskega zbora Moj spev KD Groblje, zapel in zaigral je Milan Kokalj, pa tudi brez folklorne skupine Kulturnega društva Groblje ni šlo. Za konec je zaigral še ansambel Kosci na orglicah, s pesmijo pa so tokratno druženje zaključili pevci skupine Klasek iz Izlak. Vmes je bila tudi vrsta prijetnih druženj, klepetov z izdelovalci domačih obrti iz preteklosti in sedanjosti, vse do nedelje, 25. maja 2008, pa si lahko ogledate razstavo lesenih izdelkov in umetniških del, ki je bila postavljena posebej v okviru projekta Druženje pod lipami. Kulturno društvo Groblje je ob vsej kulturni in razstavni ponudbi poskrbelo tudi za ponudbo pijače in hrane, kjer so šle posebej v slast sveže pečene palačinke. Prijetna prireditev, ob kateri smo znova lahko podoživeli čase, ki jih ni več.
V.
»Danes sem po mnogih letih srečna v poklicu, ki sem ga izbrala. Vem, da se nisem zmotila,« je ena od najpomembnejših avtoričinih misli, ki jim je pritrdila tudi Marija Jerina, ravnateljica Vrtca Domžale: »Čestitam za tako čudovito napisane besede. V njih se izraža vsa tvoja srčnost in ljubezen do poklica, ki si ga pravilno izbrala.«
Vsi smo otroci je prijetno branje, ob katerem ne spoznavaš le velike ljubezni do otrok in odraslih, temveč se ob knjigi lahko veliko tudi naučiš, predvsem pa skupaj z avtorico spoznaš, »da se je vredno ustavljati in iskati dobro in razmišljati o ljubezni, duhovni človeški globini. In to dajati drugim .«
Avtorici Vilmi Romšak za spomine, ki jih ne bo izbrisal čas, iskrene čestitke!
Vera Vojska
U N I V E R Z A V L J U B L J A N I
AKADEMIJA ZA GLASBO
SIKD
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne
dejavnosti Območna izpostava Domžale
diplomski koncert
URŠKA URBANIJA
PETJE
mentorica prof. Alenka Dernač Bunta um. sodelavec Ivan Vombergar
četrtek, 12. junija 2008, ob 20. uri,
Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Program: Purcell, Bach, Kozina, Schumann, Wolf, Rahmaninov, Mozart, Massenet, Puccini
Vabljeni! Vstopnine ne bo!
Nacionalna kampanja -drugo ime za budnost
»Živimo v velikih časih! Naš čas je velik!«. S temi besedami je leta 1939 svoj zgodovinski govor v Celju začel veliki Slovenec, škof Anton Bonaventura Jeglič. Tisti čas je bil velik po vojni vihri, ki se je takrat približevala Evropi. Po preliti krvi še noben čas prej ni bil tako krut. Toda vstali smo iz blata in krvi. Danes lahko temu očiščenju upravičeno rečemo čudež.
Zgodil se je čudež na pogorišču Evrope, ko je bilo predvsem treba ljudi spraviti med seboj, še zlasti Nemce in Francoze. V Porurju, bogatem mejnem območju, zaradi katerega je bilo toliko sovraštva, so ustanovili Skupnost za premog in jeklo, ki je danes prerasla v Evropsko unijo, v drugi evropski čudež zadnjega časa, upanje, da bo Evropa v prihodnje živela v miru. Čudež v svetovnem merilu je bil padec Stalinovega imperija. Potres smo čutili tudi v Sloveniji. Oblast, ki se je bolj ali manj umetno vzdrževala, je padla. Tedaj pa je nastopil največji slovenski čudež - osamosvojitev. Skoraj brez prelivanja krvi so se uresničile starodavne sanje Slovencev o samostojni državi. Ne najbolje pripravljenim nam je osamosvojitev skoraj sama od sebe padla v naročje. Kot nagrada za zvestobo naših prednikov najvišjim idealom človeštva, poštenju, delavnosti, družini, krščanstvu ... Ker je šlo vse tako gladko in hitro, se nam je zdelo, kot da prihaja Indija Koromandija, ko se nam bosta cedila mleko in med. Nismo se zavedali, da je samostojna država predvsem velika naloga, pravzaprav veliko nalog skupaj. Kljub vsemu pa se je zgodil še en čudež: postali smo člani Evropske unije in slovenščina, jezik našega malega in v zgodovini tudi zaničevanega naroda, je postal eden njenih uradnih jezikov. To je šlo žal skoraj neopazno mimo nas. Če pa bi se zavedali enkratnosti dogodka, ko je bila prvič v slovenščino prevedena neka uredba EU v Bruslju, bi takrat zvonili vsi zvonovi po naši domovini, je s ponosom zapisal dr. France Cvelbar, urednik Zrna, internega glasila SKI. V naših glavah bi morali utrditi zavest o bistvu in dragocenosti demokracije, da namreč demokracija ni neka nagrada ali neke vrste igra, ampak predvsem velika naloga. Demokracija lahko prebiva in deluje samo med ozaveščenimi državljani. Demokracijo z njenim volilnim sistemom moramo šteti kot vrednoto, ki se za nas, navadne državljane, javlja kot volilna
pravica, predvsem pa kot dolžnost udeleževati se volitev in glasovati po svoji vesti. Tako iz ust kristjanov, kot tudi iz mnogih drugih, ne bi smeli slišati tega, čemur smo pogosto priča: »Ne grem na volitve, mene politika ne zanima.« To pogosto slišimo od ljudi, ki jim trenutna oblast ni po volji. Premalo se zavedamo, da včasih odloča le en glas ali majhno število glasov, ki jih ne bi bilo, če bi veliko volilcev ostalo doma. Vse prevečkrat pozabljamo tudi, da so za pravo demokracijo potrebne vrednote. V zvezi s tem je zanimiva ugotovitev nemškega ustavnega sodnika in misleca Boeckenfoer-dea, da demokracija lahko deluje le v določenih pogojih, ki pa jih sama ne ustvarja. Ne ustvarja pogojev za svoje delovanje, ustvarja pa demokratično okolje, v katerem se take vrednote lahko razvijejo. V naših razmerah jih gojijo Cerkev in kulturne ustanove v najširšem pomenu besede. Nekateri razmišljajo, da bi se o vrednotah lahko dogovorili na primer na referendumu, vendar se moramo zavedati, da o vrednotah ni mogoče glasovati, med drugim, pravi dr. Cvelbar. Evropske vrednote izvirajo iz antike, Stare zaveze, predvsem pa iz evangelijev. O vrednotah bi se lahko pogovarjali ure in ure. Vse naše življenje je zaznamovano z vzponi in padci in prav v ta sklop našega razmišljanja še kako spada nacionalna kampanja kupujmo slovensko, ki pa žal prihaja mnogo prepozno. Samostojna država pomeni veliko nalog skupaj in ena od teh je tudi kupujmo slovensko. Da se tudi tu kaže naša nacionalna zavest, ni treba posebej omenjati.
Živimo v Trubarjevem letu, v letu očeta slovenskega jezika. Trubar ni bil samo stvaritelj prve slovenske knjige, teolog in misionar, pač pa tudi ali predvsem nosilec nacionalnega ozaveščenja: beseda že sama pove, da gre tu za proces. Naj torej posebej v tem letu pobrišemo prah s Trubarjeve dediščine in ljubezen do slovenstva pokažemo, če je le mogoče, tudi ob nakupovanju. Seveda tu kakršnikoli nacionalistični očitki nikakor niso upravičeni, še manj opravičeni. Kako naj bi svoje blago proklamirali, če bi ga sami odklanjali. Tudi »razprodaji Slovenije« bi morali biti najprej in predvsem Slovenci.
Mislimo slovensko, govorimo slovensko, kupujmo slovensko.
Ivan Kepic
G
ODVETNIŠKA DRUŽBA LIČEN & GRUDNIIK. O.p. Kolodvorska 1, p.p. 48, Kamnik Tel.: 01/831-94-94
zaposli
ODVETNIŠKEGA PRIPRAVNIKA
za določen čas s polnim delovnim časom
Pogoji:
-	diploma pravne fakultete,
-	najmanj dve leti delovnih izkušenj,
-	aktivno znanje angleškega jezika,
-	dobro poznavanje programskih orodij Word in Excel, interneta ter elektronske pošte,
-	vozniški izpit B-kategorije.
Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami v odvetniški pisarni ali na področju gospodarskega prava.
Od kandidatov pričakujemo veliko mero samostojnosti pri delu in učenju, samoiniciativnost ter pripravljenost na delo v dinamičnem okolju.
Vaše prijave s kratkim življenjepisom in referencami pričakujemo do četrtka, dne 05.06.2008 na e-naslov: info@iicen-grudniik.si.
Slaščičarna OGER
stari irzin, Mengeška
NiLiliiiin v.iiii vel i kii i/birm porotnih in utnoikih
tort |>o mjih k.ir;ilo£ih. torte vd i kosti ml 3 koKuv ii;i|jrej, tortr tlldiia I Hrt lil ILM , (Idiim('o potica, ročno ijik'hiu'ikinute
pihltLlk' III OMjlr sl.lšiKT
Če imate posebno željo prinesite sliko iti po njej naredimo torto.
Tel.: ^64 20 SO, odprlo vsak dan od 7, do 2130
RADOMLJE
trgovina 01/722 72 33 delavnica 01/722 78 »4
UREDNIŠTVO
stran
20

pisma bralcev
Grozljiva površnost in lahkotnost pisanja namišljenih poznavalcev
Na objavljeno pismo bralcev v aprilski 5. številki Slamnika, ki ga je podpisal gospod Hrovat, ne bi imelo smisla niti odgovoriti, ker je pisec opustil raven kulturnega in argumentiranega dokazovanja svojega stališča, a ker je uporabil tudi metodo osebnega žaljenja, podtikanja in mi pripisuje izjave, ki jih nisem nikjer zapisal, bom vendarle napisal nekaj pojasnil. Kakorkoli že, pisec je vsakemu povprečno razgledanemu in informiranemu bralcu jasno pokazal, kako grozljivo ga, njega in njegove strankarske kolege, motijo ocene in pogledi, ki ne sledijo njihovem razlagam realnosti in poveličevanju njihovih dosežkov. Najhuje pa je, da svoje umovanje »prodaja« kot mnenje dobrega poznavalca zadeve.
V pomanjkanju dokazov za svoje trditve kliče na pomoč mijavkanje, hruške in jabolka, pa nekakšne »strokovne raziskave vrhunskih institucij«, ki da so ugotovile, da večina Slovenk in Slovencev (ali morda tistih, ki podpirajo pomladne stranke?) shranjuje na daljincih ravno program RTV SLO 1 pod številko 1. Pa ja ni prišlo že tako daleč, da morajo člani pomladnih strank imeti ta program pod številko 1, da ne bi po pomoti gledali kaj bolj kritičnega? Kaj ima pa naš bivši predsednik Kučan s klientelizmom pomladnih strank oziroma vladajoče koalicije, pa res ne more razumeti nihče, razen kakšnega prav izjemno gorečega podpornega člana stranke kakšne pomladne stranke. Grozljivo, kako lahko se nekateri izgubijo v realnosti in kaj vse jim pride prav za pisarijo, ki nima ne repa ne glave. O tržnem gospodarstvu v času »socialističnega komunizma« (socializem in komunizem sta dva, sicer povezana, a vendar le samostojna pojma, zato vam, gospod Hrovat svetujem, da pogledate še v kakšno enciklopedijo in si o tem preberete kaj več, kar vam
bo gotovo pomagalo razumeti stvari, ki jih ne poznate najbolje), pa kot je lahko razbrati iz napisanega, ne pišete iz svojih lastnih izkušenj, ampak iz pripovedovanj ali pridobljenih znanj na kakšnih strankarskih delavnicah za mlade, nadebudne člane, kjer so vam predavali nekdanji člani Zveze komunistov, sedaj in danes »izpričani« demokrati. V tistih letih, o katerih želite suvereno pisati, ste bili še krat-kohlačnik, zato sta vam o njih lahko pripovedovala le vaš oče ali mati, ki sta gotovo za »ceno golega preživetja«, kot se vam je zapisalo, bila ali bil (vsaj eden) član Zveze komunistov, saj drugače, po vaše, ne bi mogla preživeti strahote »jugo-komunizma«, kajne? Pa sta ga in tako lahko danes vi pleteničite o nekakšnih mojih opranih možganih in, baje nedostojnem, obnašanju, ne da bi zato imeli argumente. (Za osvežitev spomina, vzemite še enkrat v roke Slamnike in si preberite, kaj vse ste napisali, če ste zaradi preobremenjenosti z delovnimi obveznostmi morda kaj že pozabili.) Pa še nekaj, gospod Hrovat. Vaš prispevek z naslovom »Grozljivost neke izgubljenosti« me namreč naravnost frapantno spominja na prispevke (s podobno vsebino in enakim besednjakom), ki jih je objavljal v Slamniku nekdo drug, (sodeč po podpisu avtorja na tistih pismih), verjetno čisto slučajno, vaš sotrudnik v isti stranki. Obe omenjeni podobnosti med vašimi in njegovimi prispevki oziroma vami in njim sta gotovo čisto naključje! Veseli pa me, da ste začeli uporabljati slovar tujk in se boste tako v bodoče izognili napačni uporabi besed, ki jih pri vašem dosedanjem delu niste potrebovali. Razlago pojma klientelizem ste uporabili verjetno samo zato, da bi bralcem pokazali, da znate točno prepisati tekst iz slovarja. Morda si kdaj drugič pojasnite še pojma »plebejec« in » patricij«, oba pod črko »P« v navedenem slovarju. Sam pomena obeh že dolgo poznam.
Še kakšno pikro bi lahko napisal na vaš račun, a naj bo dovolj. S tem zaključujem izmenjavo mnenj z vami.
V tem predvolinem času vas namreč ne bi želel še dodatno vznemirjati s svojimi mnenji, saj boste verjetno potrebovali precej energije, zbranosti, umirjenosti in prepričljivosti za pripravo obljub in lastno samohvalo volilkam in volilcem. Saj vemo, da se čudeži danes ne dogajajo vsak dan, pa
Nagrajuje Honda Ambrož
Tokratni nagrajenci NAGRADNE KRIŽANKE iz prejšnje številke Slamnika bodo prejeli knjižna darila Študentske založbe Litera:
Roksana Flis, Kajuhova pot 1, 1241 Kamnik; Olga Cerar, Krtina 35, 1233 Dob; Zvonka Slapar, Pšata 33, 1262 Dol pri Ljubljani; Janez Škerjanec, Peri-ška c. 35-a, 1261 Lj. Dobrunje; Ljuba Sever, Depala vas 34, 1230 Domžale; Ana Trojer, Ljubljanska 106, 1230 Domžale; Olga Tome, Kolodvorska 14, 1234 Mengeš;
Antonija Baloh, Potočnikova 16, 1230 Domžale; Jože Dovžan, Šmartinska 209, 1000 Ljubljana; Miha Dimc, Depala vas 35, 1230 Domžale. Čestitamo!
Najsrečnejšim reševalcem današnje križanke bo nagrade zagotovila Honda Ambrož:
nagrada: brezplačni vikend najem vozil HONDA CIVIC; nagrada: plastična ročka 4 l olja Castrol TXT; nagrada: plastična ročka 4 l olja Castrol GRX; nagrada: preventivni pregled vozila z meritvami.
Pravilne rešitve pričakujemo do 3. junija na naslov: Kulturni dom Franca Ber-nika, p. p. 2, 1230 Domžale. Do takrat pa lLep pozdrav in veliko sreče!
tudi vsaka štiri leta ne. Na volitvah bi vam še kako prav prišli glasovi vseh volilk in volilcev, tudi tistih »oslov in oslic«, kot jih imenujete, ker so prej volili LDS in druge, sedaj opozicijske stranke, pa tudi tistih z »opranimi možgani«, če bi se odločili, da gredo še enkrat na led. Močno se boste morali potruditi, da boste zbrali dovolj glasov. Sam verjamem v zdrav razum Slovenk in Slovencev. Sicer pa se verjetno strinjate z menoj, da se čas vašemu upanju hitro izteka. September je z vsakim dnem vse bližje, pa volitve tudi.
Niko Tičar, Vir
Ali bi se moglo proslave ob 9. maju udeležiti še manj ljudi?
Dan Evrope, proslavljalcev pa komaj za vzorec ... Kaj je tu narobe? Ali nostalgija po Jugoslaviji ali pomanjkanje obveščanja o proslavi ali obojega . Lahko nas je naravnost sram. Celo pričakovanih veljakov ni bilo, prišla pa je peščica nenadeja-nih obiskovalcev, ki so morda prišli preverit vzdušje, a so vsaj prišli. Zatajila je levica, ki ni prišla pozdravit niti slavnostnega govornika iz svojih vrst. Kakšna nezaslišanost. Juhartov govor je bil umirjen, umerjen in konstruktiven, brez šinfanja vlade, kakor bi to bržčas počeli nekateri drugi.
Zatajila je tudi desnica, čeprav nas je prav ona pognala v demokracijo . Čuden je ta svet . Človek se res ne more načuditi, pri udrihanju in mlatenju po vladi s posebnimi cepci pa takšna vnema, da bi se zgrozil celo sam Bog.
Že zaradi odličnih plesalcev Mateja in Špele Kralj iz Dragomlja, mode-ratorke ter pevcev, bi se splačalo priti. Pa nič. Pa kljub temu: »Gospod, ne prištevaj jim tega greha«. Dar duhovnega človekovega sveta je zadovoljstvo, umirjenost, optimizem, skratka: veselje do življenja. Kakor da se je tudi pri našem velikem projektu osamosvojitve uresničilo pravilo, ki velja za vse velike, pa čeprav uspešne vzpone tega sveta: najprej navdušenje, nato splošno razočaranje, kaznovanje tistih, ki so za uspeh najbolj zaslužni in nagrajevanje onih, ki so osamosvojitvenemu ali evropskemu projektu nasprotovali. Prav v zadnji fazi, ko smo v sebi dodatno razklani in prepredeni s prejo parol: »Dobro jutro, revščina«, »Nesproščena Slovenija« in še mnogo drugih, ki so se zvrstile vse od Peterleta do Janše, se nam je zgodilo, da smo dosegli vrhunec svoje zgodovine, postali smo voditelji Evrope, pa čeprav samo za šest mesecev . Morda se to ne bo zgodilo nikoli več. Je pa velika škoda, da se velikega trenutka ne zavedamo ali pa ga poskušamo celo skvari-ti . Ana Jud ni izjavila zaman, da nimamo ne poštenih levičarjev, ne pravih desničarjev, ostali pa smo po besedah Andreja Capudra - otroci sodrge.
In če nas ob taki ravnodušnosti, milo rečeno, ni prav nič sram, nam ni pomoči ne na nebu, ne na zemlji .
Ivan Kepic
Na kratko
Ste že slišali za gospodarja, ki je posekal drevo, da bi obral sadeže? Nekaj podobnega po občinskem nareku počnejo skrbniki čistejšega okolja, ko pri tleh porežejo obvodno grmičevje, da se na njem ne nabirajo komunalni odpadki. O Bog, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!
Pa še to. Ta prispevek je kar se da kratek. V prejšnji številki Slamnika ni bil objavljen polemični zapis o poslovni coni Želodnik zato, ker naj bi bil po mnenju uredništva »obseg prispevka nad določeno vsebinsko zasnovo«. Je bil napisan ob nepravem času, za nekatere neprijeten, cenzuriran? Lahko si mislim karkoli.
DVO Domžale Kamnik, Jože Nemec
Pahorjeva SD v Domžalah namenoma zavaja javnost glede MKC Akumulator?
V	zadnji številki Slamnika je SD Domžale grobo napadla SDS Domžale, ker smo v našem prispevku na politični strani navedli nekatere ugotovitve o nepravilnosti delovanja in poslovanja MKC Akumulator, ki jih je ugotovil Nadzorni odbor Občine Domžale.
V	prispevku Pahorjeve SD Domžale se je nahajala vrsta neresnic in zavajanj, zato je potrebno jasno navesti, da ugotovitvam Nadzornega odbora o delovanju MKC Akumulator na seji domžalskega Občinskega sveta ni nihče nasprotoval (tudi svetniki in svetnice SD ne) ter da je domžalski Občinski svet med drugim sprejel poročilo Nadzornega odbora, v katerem se nahajajo ugotovljene nepravilnosti o poslovanju in delovanju MKC Akumulator. Celotno zadevo sedaj proučuje računsko sodišče. Če se bo SD Domžale odločila tožiti SDS Domžale ter njenega tiskovnega predstavnika, bo vsekakor morala tožiti tudi vse svetnike in svetnice domžalskega Občinskega sveta (tudi tiste tri iz Pahor-jeve SD), saj so poročilo sprejeli ter tudi člane Nadzornega odbora Občine Domžale (tudi v njem je predstavnik Pahorjeve SD), ki so ugotovili nepravilnosti v delovanju in poslovanju MKC Akumulator ter ga posredovali na domžalski Občinski svet. Dejstvo pa je, da si je Pahorjeva SD MKC Akumulator »prisvojila« in ga je imela za svojega. O tem med drugim priča tudi prispevek na strani 6 njihovega Predvolilnega magazina iz oktobra 2006, v sodnem registru pa je moč poiskati ustanovitelje ter vodstva posameznih organizacij (v njih se pojavlja kar nekaj imen oseb, ki so takrat bile aktivni člani Pahor-jeve SD v okviru njihovega Mladega foruma), ki so ustanovila Mladinski svet Domžale, le-ta pa na podlagi na tak način prisvojene večine tudi MKC Akumulator. Ponovno pa z žalostjo lahko ugotovimo, da Pahorjevi Socialni demokrati govorijo eno, delajo pa nekaj povsem drugega, kar se vidi tudi pri delovanju MKC Akumulator.
Janez Stibrič, tajnik in tiskovni predstavnik SDS Domžale
Investicije v naši Občini
Po izgradnji jezička Tosama bo sledila rekonstrukcija Koliške ceste
Investicije tudi v Rovah pri Radomljah
Končno podobo dobiva Češminov park
Zaključuje se rekonstrukcija križišča Deteljica
stran
21
SPORT
NK Domžale
Domžalčani novi/stari državni prvaki!
Domžalski nogometaši so spet na pragu osvojitve naslova državnega prvaka. Do konca sta še dva kroga, a jim a novi / stari državni prvak je poznan - NK Domžale. Čeprav so nesrečno izgubili v slovenskem pokalnem tekmovanju, kjer je letos prvič slavil Interblock, ki je premagal Maribor, pa glavna krona ostaja v mestu ob Kamniški Bistrici.
Če se spomnimo pokalnega tekmovanja, so v polfinalu Domžalčani najprej gostovali pri Mariboru. Tekma je bila zaradi obnove Ljudskega vrta odigrana na Ptuju, kjer so izgubili z 1:0. Maribor je z golom prednosti in brez doseženega gola odpotoval v Domžale. Že uvrstitev domžalskih nogometašev v polfinale pokala Hervis pa je bila sama po sebi uspeh, saj so se v pokalu prvič v zgodovini kluba uvrstili tako visoko. Srečanje v Športnem parku v Domžalah (povratna tekma) je bilo bolj napeto kot prvo, zanimivo pa je bilo tudi razmerje navijačev na srečanju, saj so mariborski krepko prekašali domžalske - pa čeprav imamo dve navijaški skupini: Ultra-
se in Ravbarje. V Športnem parku v Domžalah je bilo ta dan dvakrat toliko navijačev Maribora kot vseh obiskovalcev iz Domžal skupaj! Edina pametna poteza Domžal bi bila, da bi na tako pomembnem srečanju, ko se gre v lov na novo krono, dali prost vstop in s tem zagotovili kolikor toliko polne tribune domačih navijačev.
Stadion je bil torej »vijoličen«, cene vstopnic preveč zasoljene za Dom-žalčane, končni izid pa 1:1. Vsekakor premalo za uvrstitev v finale pokala Hervis, kjer se je Maribor kasneje pomeril z Interblockom.
Ljubljančani, ki glavnemu mestu končno vračajo nekaj nogometne veljave, so v finalnem srečanju v Celju strli odpor Maribora in na koncu v zrak zasluženo dvignili pokal.
In kaj še ostane velikim? Domžalčani so zagotovo v slovenskem nogometu trenutno še vedno veliki, bolje rečeno največji - najpomembnejša je še vedno krona državnih prvakov, ki se jim tudi letos ne bo izmuznila. K temu je pripomogla tudi zmaga nad Nafto z 2:0 in premoč nad Mariborom v državnem prvenstvu. Tukaj so bili Domžalčani, ne glede na slabše predstave v pokalu proti Mariboru, boljši z 1:0. Omeniti velja še zmago nad Primorjem, ko so po zadetkih Zahore, Juninha in Aljančiča Domžalčani slavili s 3:2. Strelca za Primorje sta bila Škerjanec in Zatkovič. Zanimivo, da sta oba zadetka Primorja padla v podaljških prvega in drugega polčasa.
Do konca ni več veliko, 31. maja pa bomo Domžalčani ponovno slavili - naslov državnih prvakov naših nogometašev. Žal bo zadnje srečanje odigrano v gosteh proti Dravi, a slavje bomo najbrž doživeli že krog pred tem, ko 24. maja v domžalskem Športnem parku gostuje MIK CMC Celje.
Mateja A. Kegel
KK Helios
Košarkarji Heliosa korak do ponovnega finala
Tudi košarkarsko prvenstvo v Sloveniji je v svojih zaključnih vzdihljajih. Štiri najboljša moštva iz države trenutno bijejo bitke v polfinalnih srečanjih, kamor so se uvrstili košarkarji Heliosa, Uniona Olimpije, Krke in Pivovarne Laško. Še pred tem pa so morali košarkarji zaključiti redni drugi del državnega prvenstva, kjer so v zadnji tekmi Domžalčani preprečili Olimpiji, da bi v polfinale vstopila brez poraza v domačem prvenstvu.
Kar Heliosu ni uspelo vso letošnjo sezono in kar so storili večkrat v lanski, so znova okusili v zadnjem srečanju rednega ^dela prvenstva - zmaga nad Unionom Olimpijo. Četudi le-ta ni odločala o ničemer, saj sta imela tako Helios kot Olimpija že zagotovljeni 2. in 1. mesto, pa je bilo čudovito znova okusiti slast zmage nad Ljubljančani, sploh pred začetkom končnice. Rezultat srečanja je bil 89:74 za Helios.
Takoj zatem pa so košarkarji že vstopili v polfinale, kjer sta se na eni strani srečala Helios in Krka, na drugi strani pa Union Olimpija in Pivovarna
Laško. Pričakovana sta zmagi ostali doma, torej v Domžalah in Ljubljani. Helios je bil boljši od Krke z rezultatom 94:76, medtem ko se je morala Olimpija proti Pivovarni Laško nekoliko bolj namučiti za zmago 82:76. Prvenstvo torej dobiva letošnjo končno podobo, o prvaku pa še ne duha ne sluha. V teh dneh so Domžalčani gostovali še pri Krki, kjer so lovili drugo zmago, o kateri pa bomo več lahko zapisali v prihodnji številki Slamnika, prav tako pa svojo drugo zmago pričakuje tudi Union Olimpija. Se nam tudi letos obeta finale kot minulo sezono, torej s Heliosom in Olimpijo v glavni vlogi? Vse bo kaj kmalu jasno. Tudi naslov državnih prvakov. Možnosti bosta torej samo dve - ali pokal ostane v domžalski vitrini ali pa se vrača v ljubljansko. Vprašanj je veliko, med drugim tudi to, ali bo Heliosu uspelo speljati vsaj en naslov letošnjega tekmovanja Olimpiji, ali pa bo ravno Olimpija tista, ki bo obe kroni »ukradla« Heliosu, dvakratnem prvaku minule sezone.
(mak)
Nordijska hoja
Letos se bo prvič kot dodatna aktivnost v program domžalskih rekreativnih tekov vključila tudi nordijska hoja. Zelo smo veseli, da so se organizatorji tekov na pobudo našega društva prijazno odzvali in nordijsko hojo vključili kot dodatno rekreativno ponudbo na tekaških prireditvah. Vsi, ki se ukvarjate z nordijsko hojo, vabljeni na rekreativni in družabni športni prireditvi:
24. 5. 2008 TEK PRIJA-TELJSVA - Športni park Domžale ob 9.40 22. 6. 2008 OLIMPIJSKI TEK - Športni park Domžale ob 10. uri
nordijsko hojo.
Lansko leto je minilo deset let, odkar je finski proizvajalec EXEL razvil in pričel izdelovati palice, namenjene prav za nordijsko hojo. Prav zaradi velikih izkušenj proizvajalca na področju razvoja palic za nordijsko hojo tudi Združenje za nordijsko hojo Slovenije priporoča izbiro palic tega proizvajalca. V Domžalah je z velikim posluhom za razvoj
Vsi, ki bi radi preizkusili nordijsko hojo, vabljeni na naše tečaje, za tiste, ki pa bi radi preizkusili to izvrstno športno aktivnost na lastno pest, naj vam pomagam z nekaj nasveti pri izbiri najpomembnejšega rekvizita - palic za
zdravo društvo
k.ikoL-Dtlj SdOHU* unljf Sloiehijr
športne rekreacije in nordijske hoje ponudbo teh palic prevzel
ERDANI SPORT, ki ima na zalogi velik izbor palic skoraj vseh velikosti. Palice so iz steklenih vlaken z dodatkom karbona, so izredno lahke ter zelo elastične. Ravno zaradi te posebne sestave in izdelave zelo zmanjšajo vibracije, ki se pri hoji in ubadanju palic prenašajo na roke. Prav tako nam elastičnost omogoča dodaten odriv pri odrivanju od palic, ko osvojimo pravilno tehniko hoje. Ročaj pri teh palicah je anatomsko oblikovan in na palico nasajen pod posebnim kotom, ki nam omogoča kvalitetnejšo hojo. Pasek na ročaju je nastavljiv in je posebne oblike, tako da tudi pri dolgotrajni hoji ne čutimo zoprnega občutka mravljincev v rokah. Konica palice je iz zelo trpežnega in trdega
www.toyota.si
Toyota Corolla Verso Family. Kdo pravi, da ne morete imeti vsega?
Spoznajte idealno družinsko sopotnico, ki vam tokrat poleg izrednega dizelskega motorja 2.2 D-4D, 100 kW (136 KM) in edinstvene notranjosti s sedežnim sistemom Easy Flat nudi tudi razkošno serijsko opremo Family. Vaše poti bodo prijetnejše in varnejše z devetimi zračnimi
blazinami, avtomatsko klimatsko napravo, s sistemi ABS, EBD In VSC, z električnim paketom, s parkirnimi senzorji, z aluminijastimi platišči, radijem CD/MP3 In zatemnjenimi zadnjimi stekli. Razveselite družino in se oglasite v najbližjem salonu Toyota.
TODAY TOMORROW TOYOTA
'"BBVSE
DOM2ALE KRANJ
Jarška cesta 1 1, 1230 Domžale, Tel.: 01/729-9000
Cesta Staneta Žagarja 65b, 4000 Kranj, Tel.: 04/280-9000
materiala in je nastavljena pod posebnim kotom, ki omogoča boljši odriv. Na konice se za trde podlage nataknejo posebni gumijasti nastavki (copati), za hojo po snegu pa se dobijo posebne krpljice, tako da je hoja mogoča v kateremkoli letnem času. Ročaj, pasek, konica in gumijasta copata so zamenljivi, tako da je palica ob normalni uporabi skoraj neuničljiva.
Pomembna je le še prava izbira dolžine palic. Pri finskem EXEL-u uporabljajo formulo:
VAŠA VIŠINA (cm) krat 0.68 = dolžina palic (cm)
Lahko se zgodi, da pri izračunu vaš rezultat ne pokriva natančno dolžino palice, ki vam pripada. Takrat se vzame približek. Če je rezultat bližje daljši palici, se priporoča daljša, če pa je rezultat bližje krajši palici, se priporoča krajša. Če je rezultat ravno na sredini, se priporoča krajša palica.
Informacije o nordijski hoji so na voljo tudi na naši spletni strani: http://www.tvdrustvo-partizando-mzale.si.
Primož Košak
Domžalski osnovnošolci solidno na področnem namiznoteniškem tekmovanju
V Kamniku je potekalo področno tekmovanje osnovnošolcev v namiznem tenisu (letnik 1995 in mlajši). Domžalske osnovne šole so zastopali tekmovalci in tekmovalke, ki so na prvenstvu domžalske regije osvojili najboljša mesta.
Kljub močni konkurenci so predstavniki iz domžalskih osnovnih šol ponovno dokazali, da so v igranju namiznega tenisa zelo dobri, saj so osvojili kar nekaj medalj. Nej c Pirnat (OŠ Venclja Perka Domžale) je pri fantih osvojil drugo mesto ter s tem srebrno medaljo (čeprav tudi zlata ni bila nedosegljiva, a je na koncu nekaj malega zmanjkalo), bronasto pa sta
pri dekletih osvojili Sabina Komar (OŠ Rodica) ter Kristina Gregorc (OŠ Venclja Perka). Vsem
tekmovalcem čestitamo za osvojena mesta ter medalje.
Janez Stibrič
Domžalski predstavniki, ki so osvojili medalje na področnem tekmovanju osnovnošolcev (kategorija letnik 1995 in mlajši) v namiznem tenisu (od leve proti desni): Kristina Gregorc, Nejc Pirnat (oba OŠ Venclja Perka Domžale) ter Sabina Komar (OŠ Rodica).
SPORT
stran
22
Atletski miting Domžale open 2008
V soju reflektorjev na domžalski atletski stezi
Dve skupini ljudi sta bili na domžalskem stadionu 25. aprila 2008, kjer se je odvijal že tradicionalni miting; prvi smo bili sodniki in navijači, ki smo v hladnem aprilskem večeru poskakovali in si greli roke, na drugi strani pa sprinterji, tekači, metalci in skakalci pred startnimi črtami, ki so čakali na pok pištole ali belo zastavico. In oboji smo bili vsak na svoj način zadovoljni s tekmovanjem, na katerem so bili postavljeni številni odlični rezultati, ki jih je z državnim rekordom v metu kopja za pionirje okronal še Kranjčan Jaka Muhar.
Za uvod so se pomerili atleti in atletinje iz selekcije najmlajših, in sicer v skoku v daljino in teku na 60 metrov. Med najmlajšimi začetniki (do 10. leta) sta bila obakrat najboljša Neža Hren in Matej Bolta, med starimi do 12 let pa Aneja Simončič in Andrej Rak. Ob otvoritvi sta nastopajoče pozdravila predsednik AK Domžale, Marjan Gorza, in domžalski župan Toni Dragar. In potem se je začelo zares.
Ob Kamniški Bistrici in na stadionu
se je ogrevalo kar nekaj najboljših v pionirskih, mladinskih in članskih kategorijah iz cele Slovenije; nekateri so že bili udeleženci največjih tekmovanj. V metu kopja je zmagal že »tradicionalni« zmagovalec Robert Teršek, z metom 62,76 m, med dekleti je v isti disciplini slavila domačinka Bernarda Letnar s 47,31. Za najmočnejšega se je v suvanju krogle (7,24 kg) izkazal Ljubljančan Luka Gorjup (15,60 m), med mlajšimi mladinkami je 3 kg težko kroglo najdlje sunila članica domačega AK Domžale, Petra Pavlič (12,60 m). Ko je bilo tekmovanje že v polnem teku in je bila glasba kot napoved proglasitve najboljših že stalnica, je pomarančno stezo polepšala še svetloba reflektorjev. 100-metrsko preizkušnjo je z rezultatom 13,01 pred Klaro Hribar dobila Blejčanka Ajda Kolman. 600-metrska preizkušnja za članice je pripadla Lani Nemanič iz Olimpije, za dobre pol sekunde so bile na prav tako dolgi preizkušnji na krog in pol hitrejše pionirke, kjer so Domžalčanke zabeležile dvojno zmago: Monika Adler (1:45,14 min) je bila le za nekaj desetink hitrejša od Eve Aljančič. Še ena paradna
Foto utrinki s tekmovanja
disciplina mitinga je bila zagotovo 1500 metrov z zaprekami, kjer je nastopila tudi aktualna članska prvakinja Slovenije - v sicer malo daljših preizkušnjah z zaprekami (2000 in 3000), Daneja Grandovec. Z rezultatom pod petimi minutami je bila sicer precej pred drugouvrščeno domačinko Ajdo Sitar (5:28,29 min), se je pa rezultat slednje od daleč že približal državnemu rekordu za mlajše mladinke ... Še štirje so se odločili za »kopanje« v vodni zapreki - med člani je v teku na 2000 m z zaprekami zmagal Velenjčan Rok Jovan (6:07,53 min). Če je bila disciplina 110 metrov z ovirami za mlajše mladince, kjer je 10 ovir najhitreje pretekel Ljubljančan Sebastjan Pirnat, z le dvema
udeležencema ena najmanj množičnih, je bil tek na 600 metrov za člane čisto nasprotje. V dveh skupinah je skupaj nastopilo kar 16 tekačev - po finišu je na najvišjo stopničko stopil član ljubljanskega Massa, Jošt Ko-zan (1:21,20 min). In na koncu je mitingu piko na i dodala trenutno najhitrejša Domžalčanka in eno najhitrejših v Sloveniji - Alja Sitar, ki je nastopila na 200 m. Zmaga je bila pričakovana, vsi, ki jo malce bolje poznamo, pa smo čakali še na rezultat šprinterke - in ga dobili - z njenim novim osebnim rekordom (24,71 s).
Čestitke vsem in na svidenje drugo leto - že sedaj ste vabljeni tudi gledalci!
Bojana
Novice iz Atletskega kluba Domžale
Italijanski trojček
Palmonova, Codroipo in Bressa-none so tri italijnska mesta, ki so gostila atletska tekmovanja; prvi dve mednarodna mitinga, slednje pa je bilo prizorišče reprezentačne tekme med mlajšimi in starejšimi mladinci ter mladinkami iz Slovenije, Italije, Avstrije in ...
Na dan praznika dela sta Alja in Ajda Sitar nastopili v Palmanovi, in sicer na 100 in 800 m. Mlajši izmed sester je v šprintu pripadla zmaga (12,24 s), Ajda je bila z rezultatom 2:21,87 četrta. Z dve desetinki boljšim rezultatom je Alja še eno zmago dosegla dva dni kasneje v Codriopu, na najnižjo od treh stopničk sta stopili še Klara Hribar (100 m; 13,02 s) in Ajda Sitar (1500 m; 4:50,98). Prav lep je bil pogled na reprezentanco mlajših mladink Slovenije - s tremi atletinjami iz Domžal; Alji in Ajdi se je v metu kopja pridružila metalka Petra Pavlič. Aljinih 12,14 s je bilo dovolj hitro za tretje mesto, s štafeto 4 x 100 m je osvojila peto mesto, 5:06,59 na 1500 m je Ajdi prineslo 11. mesto, met 35,63 m pa Petri šesto.
Šentjursko mravljišče
Še ne sedemletni fantje in dekleta v šprintericah so na šentjurskem stadi-
onu lahko opazovali starej še vzornice in vzornike atlete, ki so 11. maja tekmovali za medalje ter praktične in denarne nagrade. Prvič je pištola ustrelila že ob 10. uri, metri in sto-parice pa se niso ustavili do sedemnajstih, ko so z nastopom na 200 m miting zaključili najmlajši. V članski kategoriji je ob Denisu Ku-meku (300 m; 47,88) nastopila vrsta deklet: Eva Aljančič je 1000 m pretekla v odličnih 3:10,31, Klara Hribar je tekla 13,05 na 100 in 43,18 na 300 m, Bernarda Letnar je v družbi domačinke in olimpijke Martine Ratej metala kopje (44,23 m in tretje mesto), tristo metrašice so bile še Hana Gorza (44,51), Eva Ivanšek (45,65) in Gabrijela Kumek (49,50). Še več sivih in oranžnih dresov je bilo v mlajših kategorijah. Z dvema zlatima okoli vratu se je lahko pohvalila Neža Hren, po eno zlato sta prejela Matej Bolta in Kristjan Rojs, za srebro in bron je čestitke prejel Anže Farkaš, Rok Balantič je bil srebrn, Evita Rojs, Jan Kladnik in Andrej Rak pa bronasti. Kar tri dodatne žeblje bo morala na steno pribiti Tea Podbevšek - za srebro v daljini in dva brona za 60 m ter met žogice.
Bojana
Pionirski miting Domžale
Pred pričetkom atletskega mitinga Domžale OPEN 2008 so ob skromni udeležbi tekmovalcev iz drugih klubov nastopili pionirji U10 in U12. Čeprav vreme ni bilo najbolj prijazno, so mladi atleti dosegli solidne rezultate na 60 m in v skoku v daljino (cona).
Zmagovalci v teku na 60 m po kategorijah: U10 - Matej Bolta (Dom) 10,70; Žiga Rajkovič (Dom) 10,81; Bor Rutar (Dom) 11,07; U12 - Anže Farkaš (Dom) 9,49; Kristjan Rojs (Dom) 9,80; Tomaž Rak (Dom)10,27; U14 - Andrej Rak (Dom) 9,20.
U10 - Neža Hren (Dom) 9,94; Evi-
ta Rojs (Dom) 10,33; Nina Pavlič Hren (Dom) 10,72; U12 - Aneja Simončič (Žalec) 9,43; Tina Vaupot (Dom) 9,63; Tea Podbevšek (Dom) 9,74.
Skok v daljino (cona): U10 - Matej Bolta (Dom) 3,15; Jan Kladnik (Dom) 2,95; Bor Rutar (Dom) 2,85; U12 - Anže Farkaš (Dom) 4,25; Kristjan Rojs (Dom) 3,56; Tomaž Rak (Dom) 3,51; U14 - Andrej Rak (Dom) 4,33; U10 - Neža Hren (Dom) 3,40; Evita Rojs (Dom) 3,10; Nina Pavlič Hren (Dom) 2,98; U12 -Aneja Simončič (Žalec) 4,11; Tina Vaupot (Dom) 3,95; Tea Podbevšek (Dom) 3,93.
A. Z.
Drugo interno atletsko
v
tekmovanje OŠ Občine Domžale
V spremenljivem vremenu je na atletskem stadionu v Domžalah potekalo tekmovanje v teku na 60 m, skoku v daljino z zaletom (cona) in v metu vortexa. Tekmovanja se je udeležilo 90 učencev in učenk, ki so si izbrali atletiko kot interesno dejavnost na svoji šoli. Najštevilčnejši so bili mladi z OŠ Domžale z 19 učenci. Tekmovanje je bilo zaradi dežja večkrat prekinjeno, zato sta za končno razvrstitev zadostovala rezultata dveh disciplin.
Absolutni rezultati po kategorijah Dečki
U8 (Anej LEVPUŠČEK, Matej PU-GELJ, Jure HRIBAR), U10 (Matej BOLTA, Klemen NARAT, Bor RUTAR), U12 (Anže FARKAŠ, Erik GLIHA, Kristjan ROJS), U14 (Andrej RAK, Denis KUMEK, Martin
BIZJAK), U16 (Matija NAROBE, Jan MAKOVECKI, Blaž MIKL). Deklice
U8 (Lana SAZONOV, Alenka PIRNAT, Lana PEROVIČ), U10 (Neža HREN, Nina PAVLIČ HREN, Evita ROJS), U12 (Tina VAUPOT Annamarija, PREZELJ, Melissa KACJAN), U14 (Urša MATIČIČ, Nika MEDLE, Gabi KUMEK), U16 (Tamara CERAR). Navkljub spremenljivemu vremenu so mladi uživali v tekmovanju in druženju. Za vsakega nastopajočega je bilo pripravljeno priložnostno darilce. Nastopajočim želimo še veliko lepih doživetij v atletiki. AK Domžale se zahvaljuje staršem, prizadevnim vaditeljicam in vaditeljem, vsem, ki so pomagali pri izvedbi tekmovanja ter dona-torjem za darila.
A. Z.
Bohor, Sv. Primož, Trst, Gradišče
ŠD Krti smo v zadnjem mesecu aktivni na vseh področjih
Malo pred prazniki se nas je trideset pohodnikov zbralo in prehodilo 6-urno planinsko pot na Bohor, ki je v tem letnem času res čudovita. Štirje skrivnostni slapovi so med bujnim zelenjem: Bojanca na Stranjskem potoku, Pekel na Blanščici, Ubijavnik na Dobrovskem potoku in Bojavnik na Globokem grabnu. Pohod smo končali na vrhu Bohorja, v prijetni planinski koči.
Najvztrajnejši med nami se tudi letos niso mogli upreti izzivu 24-urne hoje na Sv. Primoža. Tako je Stane opravil kar 11 vzponov, Viki, Aleš, Robi in Rajko pa med 8 in 6. Čestitamo. Malo drugače pa je ženska skupina zaključila zimsko rekreacijo. Zaključek se bo že konec tedna prelevil v nov začetek. Pravzaprav časa za počitek ni, zato smo toliko bolj izkoristile podarjeni dan na morju. Obiskale smo Repen tabor, dvorec Mira Mare, šle na kavico v Trst in nato še na dobro kosilo na Krasu.
Medtem je naša nova nogometna ekipa ŠD Krti osvojila drugi pokal na nedeljskem nogometnem turnirju v Zlatem Polju. In konec tedna se vsi dobimo na Gradiškem jezeru v naši neposredni soseščini. Vsako leto nas je več, ki z veseljem tečemo, tokrat se bomo družno udeležili organiziranega gradiškega teka. Ne tečemo zaradi vrhunskih rezultatov, temveč zaradi vzdušja in dobre družbe v prelepi naravi. Vabljeni tudi vsi ostali.
Vaši Krti
Težkoatletski klub Domžale
Mladinsko
državno
prvenstvo
Slovenije
uspešno za
Domžale
Domžalski mladinci v dviganju uteži so se na mladinskem državnem prvenstvu Slovenije zapisali kot najmočnejši fantje v Sloveniji.
28. marca je v klubskih prostorih TAK Domžal potekalo mladinsko državno prvenstvo Slovenije. Fantje so si dokazali, da s svojo disciplino in rednimi treningi lahko posežejo tudi po medaljah.
Težkoatletski klub Domžale so zastopali mladinci Jernej Orešek in Dominik Kozjek, ki sta s svojimi odličnimi dvigi in medsebojno borbenostjo v kategoriji do 77 kg osvojila zlato medaljo in bronasto medaljo, odlično prvo mesto in zlato medaljo pa je v kategoriji do 85 kg prav tako osvojil Ivo Kovič. Fantje so bili s svojimi rezultati več kot zadovoljni in so na pripravah za člansko Državno prvenstvo Slovenije, ki bo v predprosto-ru Hale komunalnega centra v Domžalah v nedeljo, 11. maja ob, 12.00 uri. Vljudno vabljeni! Fantom čestitam in jim želim še veliko podobnih uspehov.
I *
t M
' fl
4&J
Smola na Madžarskem
Tradicionalno tekmovanje za pokal Zalaegerszeg je bilo na Madžarskem in tudi v letošnjem letu se ga je udeležil Težkoatlet-ski klub Domžale. Fantje so se z manjšo smolo uvrstili na ekipno peto mesto. Na dan tekmovanja je Tineta Oreška spremljala manjša poškodba zapestja, a je kljub poškodbi dosegel primeren rezultat. Kljub močni volji in želji Tineta po dobrem dvigovanju, je bolečina prevladovala in pokazala premoč.
Tekmovanja so se udeležili tekmovalci iz Avstrije, Srbije z ekipama iz Somborja in Subotice, iz Slovenije in tri ekipe z Madžarske. Slovenske barve in Občino Domžale so zastopali Dominik Kozjek, ki se je prvič udeležil tekmovanja v tujini in s svojimi dvigi (poteg 65 kg, sunek 90 kg, biatlon 155 kg) odlično opravil svoj nastop, Tine Orešek - poteg 90 kg, sunek 95 kg, biatlon 185 kg in Boštjan Peterca - poteg 100 kg, sunek 135 kg, biatlon 235 kg. Z uvrstitvijo na ekipno peto mesto so bili fantje zadovoljni, saj se močno zavedajo, da pri tem športu s poškodbami ni mogoče posegati po najvišjem mestu.
B. P.
Domžalčanke igrajo softball
Slovenska fastpitch softball ekipa se je pretekli vikend v konkurenci ekip iz Bolgarije, zagrebškega Princa 1 in Princa 2 udeležila dvodnevnega softball turnirja Forever tournament v Zagrebu.
Po odigranih treh tekmah prvega dne se je slovenska ekipa uvrstila na tretje mesto, v drugem dnevu pa se je z dvema zmagama prebila v finale in končno osvojila drugo mesto.
Na turnirju sta v reprezentanci Slovenije igrali tudi dve Domžal-
čanki: Polona Pengal iz Doba in Nataša Pukl iz Domžal, članici lju-bljansko-domžalske ekipe Tigrice. Dekleta in fantje, če vas zanima zanimiv šport, ki se igra na zeleni travi in rdečem pesku, vas dekleti iz domžalske občine vabita, da pridete v petek, 30. maja, ob 17. uri, na igrišče za Osnovno šolo Polje v Ljubljani. Igralke in trenerji vam bodo predstavili igro in vam dali možnost preizkusiti odbiti žogo s kijem. Za aktivno udeležbo potrebujete le trenirko in športne copate ter malo dobre volje in poguma.
Ve č informacij o klubih in pravilih igre najdete na www.tigrice. ering.si.
Mija Pukl
ostem
Užitek življenja ne in v prostoru z našimi izdelki: - mithin
BIRO BALI A d.O.».
Sülküv* M, HlmM 1?» Hldontl}*, ShuvcnijH tal.: 01 719 ti TO. T19 SI 72 faks: D1 719 SI ?S
if-mjiJi: felre.tuNi^ »loi.nel
stran
23
SPORT
Plesni klub Miki žanje sadove dolgoletnega dela
Uvrstitve na kvalifikacijah, ki so se od januarja do aprila odvijale v različnih slovenskih krajih, so plesalce Plesnega kluba Miki popeljale do uvrstitve na Državna prvenstva v šov in street plesih, ki se bodo odvijala vse do konca junija. Plesalce zatem čakajo še udeležbe na evropskih in svetovnih prvenstvih ter plesnih festivalih. Poletje bodo plesalci Plesnega kluba Miki preživeli v plesnih kampih, kjer bodo z domačimi in tujimi trenerji nadgrajevali plesno znanje.
V močni konkurenci so se na Državnem prvenstvu v street plesih, ki je 10. in 11. maja potekalo v Radovljici, odlično odrezali tudi plesalci Plesnega kluba Miki, Miki osvajamo. Ker je bilo tekmovalcev veliko, kvaliteta plesa pa v Sloveniji iz leta v leto narašča, saj ažurno sledimo mednarodnim trendom in ustvarjamo svoje, sodniki niso imeli lahkega dela. Najbolj uspešne so bile pionirke pod vodstvom Martine Mrak Tekavc: v hip hopu je 4. mesto osvojila Špela Brkič, 9. mesto pa Petra Slokan. Med hip hop pari sta se Petra Slokan in Lara Pavli povzpeli na stopničke in zasedli 2. mesto. Med mladinskimi hip hop pari, kjer je bila konkurenca največja, saj se je tekme udeležilo kar 32 parov, sta se najbolje odrezala para Špela Cerar in Nina Kren z 9. mestom ter Ana in Maša Erčulj z 10. mestom. Urša Nagode in Sandra Rožič sta si med street show pari člani priplesali 5. mesto, med hip hop pari člani pa 10. mesto. Hip hop solistka Manca Ravnikar se je v polfinalu uvrstila na 9. mesto. Svetovno prvenstvo v street plesih, ki se ga bo poleg uvrščenih solistov in parov udeležila tudi pionirska formacija Klovni in produkcija The Greatest show, bo letos potekalo od 11. do 15. junija v Bremnu v Nemčiji, Evropsko prvenstvo, ki se ga bo udeležila street show formacija The Gamblers, pa od 19. do 21. septembra v Bochumu, prav tako v Nemčiji.
Dobre uspehe so dosegli tudi Mikijevi plesni pari, ki so med prvomajskimi počitnicami, tudi na mednarodni dan plesa, ki je bil 28. aprila, tre-
nirali za tekmovanje Izola open, kjer sta se Kaja Judež in Žiga Metelko med mlajšimi mladinci C razreda v latinsko-ameriških plesih uvrstila na 2. mesto in v standardnih plesih na 5. mesto, Martin Mestek in Lea Dolenc med pionirji C na 7. in 5. mesto, Jaka Podgoršek in Katarina Matuš pa med mlajšimi pionirji C v obeh kategorijah na 4. mesto. Na kvalifikacijskem turnirju, ki so se ga Mikijevi plesni pari udeležili 9. maja v Festivalni dvorani, sta na plesnem parketu prvič nastopila tekmovalca Matevž Štepec in Enja Justinek, ki sta med mlajšimi mladinci C v latinsko-ameriških in standardnih plesih zasedla 9. mesto. Jaka in Katarina sta se med mlajšimi pionirji C v standardu uvrstila na 3. mesto in v latinsko-ameriških plesih na 2. mesto, Martin in Lea sta med pionirji C osvojila 4. mesto in 6. mesto. Stara mačka plesnih tekmovanj Jošt Mandič in Neža Škofljanc sta med pionirji B v standardu zasedla 2. mesto in v la-tinsko-ameriških plesih 5. mesto, Žiga in Kaja sta se med mlajšimi mladinci C uvrstila na 6. in 2. mesto, Miha Semprimožnik in Tina Cankar med starejšimi mladinci B na 4. in 7. mesto, v isti kategoriji pa sta ju prehitela Tine Šinko in Špela Gorjup s 3. in 4. mestom. Najbolje se je odrezal obetaven mlad tekmovalni plesni par Plesnega kluba Miki, Andraž Koritnik in Tjaša Repič, ki sta med starejšimi mladinci B v standardu osvojila 2. mesto in v latinsko-ameriških plesih 1. mesto.
Rezultati plesalcev so plod dolgoletnega dela, medsebojnega razumevanja in spodbujanja. V Plesnem klubu Miki nas čaka še mnogo skupnega druženja in uživanja, nabiranja in predajanja znanja, osvajanja novih izkušenj in pridobivanja kompetenc za življenje. Vse to je PLES in vse to lahko z nami doživite v Plesnem klubu MIKI. Vsi ljubitelji plesa ste vabljeni, da se nam pridružite na praznovanju, v nedeljo, 15. 6. 2008, ob 20. uri v dvorani Komunalnega centra.
Romana Pahor www.mikiples.com
v
Plesni par Spela in Matej Kralj
Uspehom naproti
Plesni par Špela in Matej Kralj, ki sta stalna člana slovenske plesne reprezentance, sicer pa trenirata v okviru Plesnega kluba Fredi, smo lahko spoznali tudi na osrednji občinski prireditvi ob 9. maju -dnevu Evrope. Najbrž je bil nastop v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale le majčken postanek na sicer uspešni tekmovalni poti v letošnjem letu, katero vam na kratko predstavljamo.
Sredi aprila sta si v avstrijskem mestu Linz med več kot sedemdesetimi pari v standardnih plesih v kategoriji članov priplesala finale in osvojila več kot odlično šest mesto. V latinskoameriških plesih sta v četrtfinalu osvojila 16. mesto. Naslednji vikend sta v Zagrebu, v mednarodni konkurenci blizu sedemdesetih parov, osvojila 12. mesto v latino- in 7. mesto v standardnih plesih. Prvomajske počitnice so zanju v okviru plesnega campa ter tekmovanj pomenile naporne vsakodnevne priprave v Izoli. Tekmovanja so prinesla slovenskemu plesnemu teamu prvo mesto in napovedala dobre uvrstitve naših plesalcev v nadaljevanju tekmovanj. V naši postavi sta barve Slovenije v latinskoameriških plesih zastopala tudi Matej in Špela in tako pripomogla k zmagi. Na znanem turnirju Slovenija Open v Izoli, ki ga vsako leto organizira Plesni klub Fredi, je v sobotnem večeru potekalo tekmovanje v latino plesih. Špela in Matej sta zasedla 19. mesto in tako potrdila, da sta močna tudi v tej disciplini. V nedeljo se je na plesnem parketu v Osnovni šoli Livade v standardnih ritmih zavrtelo več kot šestdeset plesnih parov in končno 13. mesto v polfinalu je bilo po utrudljivih celodnevnih pripravah med prazničnimi počitnicami, imenitna nagrada za ves trud. 9. maja sta Matej in Špela v Festivalni dvorani v Ljubljani na Pokalu Slovenije, ki ga je organiziral Plesni klub Urška, zmagala v standardnih plesih in zasedla drugo mesto v latinskoameriških plesih za parom Cigoj -Malalaj. Čestitamo!
Vera
Sportno društvo Sovice
Državno prvenstvo plesnih in navijaških skupin
V športni dvorani »Skala« v Pivki je 5. aprila, pod okriljem Zveze navijaških in pom pon skupin Slovenije, potekalo državno prvenstvo plesnih, navijaških in akrobatskih skupin. Prvenstva so se udeležile tudi Sovice iz Osnovne šole Domžale, ki so nastopile v šestih različnih kategorijah in v vseh dosegle zavidljive rezultate: 1. mesto SOVICE - v kategoriji mešanih mladinskih navijaških skupin
1. mesto SOVICE - v kategoriji mladinskih pom pon skupin
1.	mesto Karmen GERIČ in Neža PIRNAT -v kategoriji otroški pom pari
2.	mesto Nina ZVIZDALO in Nika ILIČ LEDERER - v kategoriji otroški pom pari
2.	mesto Lina KOGOJ - v kategoriji mladinci posamezniki
3.	mesto SOVICE - v kategoriji mešani mladinski
skupinski dvigi
4. mesto SOVICE - v kategoriji mladinski skupinski dvigi
Tekmovalci so za svoje izjemne dosežke prejeli priznanja, medalje in pokale iz rok sodnikov dr. Mete Zagorc, Gregorja Šulaka in angleške sodnice Pat Hawkins. Z doseženimi rezultati so se na evropsko prvenstvo, ki se bo odvijalo 5. in 6. julija v ljubljanski
Hali Tivoli, uvrstili mladinska navijaška in mladinska plesna skupina ter posameznica Lina Kogoj. Za vzdušje v dvorani smo poleg nastopajočih poskrbeli tudi starši, saj smo z glasnim spodbujanjem, navijanjem in ploskanjem našim tekmovalcem dali vso podporo in priznanje. Čestitamo!
V. G.
KK Pirueta
Tina odlična v Novi Gorici
Po prvomajskih praznikih se je odvijalo mednarodno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju v Novi Gorici. Iz domačega kluba je nastopila le ena tekmovalka - mlajša mladinka TINA OZEBEK. Nastopila je več kot odlično, saj je bilo tekmovanje v obveznih likih, kratkem in prostem programu. Najboljša je bila prav v prostem programu, saj je bila s petim mesto najboljša med Slovenkami in tako dokazala, da bo letošnja sezona prav gotovo ena njenih boljših. V maju bodo še številna tekmovanja - sredi meseca bo tekmovanje na Dunaju, konec meseca pa zopet v Novi Gorici.
Tekmovalke in tekmovalci se bodo v upanju čim bolj ših rezultatov udeležili obeh tekmovanj in se nanje že vneto pripravljajo.
I *
liifTfndini
Maja Sonc v zmagovalni koreografiji Klavir iz leta 2006.
Urška prvak v disco plesih
Plesalci iz različnih klubov po Sloveniji v teh spomladanskih tednih merijo svoje plesne sposobnosti na državnih prvenstvih. 10. in 11. maja je v Radovljici potekalo Državno prvenstvo v disco plesih, kjer je Plesni klub Urška znova posegal po najviš-
jih mestih. Mala članska skupina je osvojila naslov državnega prvaka, med solistkami pa je Eva Hlebec, sicer tudi plesna učiteljica, zasedla odlično drugo mesto. Zelo dobro sta se odrezali tudi mladinski mali skupini, ki sta s koreografijami
Saše Volk zasedli 7. in 10. mesto.
Zanimivo bo tudi v prihodnjih tednih, ko bosta na sporedu državni prvenstvi v jazz baletu in show plesih. Najprej se bodo 24. in 25. maja v Laškem za naslove državnih prvakov potegovali plesalci v skupinah show dance, solisti, pari in male skupine, kjer bo med zanimivejšimi zagotovo nastop solistke Maje Sonc, ki bo že petič zapored branila naslov državne prvakinje. Tudi tokrat bo nastopila v koreografiji Blaža Godca, s katerim uspešno sodelujeta že vrsto let.
Alenka Ivančič www.urska-domzale.com
Planinsko društvo Domžale
Iskrene čestitke vsem prejemnikom priznanj, posebej pa še Tatjani Kotnik in Mišu Peršolji
Planinsko društvo Domžale, ki v letošnjem letu praznuje 60 let uspešnega dela, je v prvih dneh maja v Domžalskem domu pripravilo prijetno srečanje, ki so ga namenili slovesnosti ob podelitvi priznanj Planinske zveze Slovenije. Številni planinci in planinke so ob slovenski pesmi Dekliškega pevskega zbora Pepine preživeli prijeten in sproščen planinski večer, ki je bil posebej prazničen za vse dobitnike priznanj.
Borut Peršolja, predsednik Planinskega društva Domžale, je k prejemu priznanj najprej povabil najmlajše planince. Našitek in priponko cicibana planinca je iz rok načelnika mladinskega odseka Luka Skočiija prejel Luka Peršolja, bronaste znake mladega planinca pa so mentorice planinskih skupin - Marta Per, Mateja Peršolja in Marija Petarka - podelile naslednjim planincem: Zali Ce-rar, Janji Dolinar, Davidu Grojzdku, Anji Kralj, Tamari Križnar, Bogdanu Reichardu, Miši Šinkovec in Urhu Štempihar Zajcu z OŠ Janko Kersnik Brdo. Z OŠ Preserje pri Radomljah so priznanja prejeli Hana Bajec, Gašper Dolenc, Žiga Drašček, Lara Jerman in Ožbej Popelar, največ bronastih znakov mladega planinca pa so prejeli mladi planinci z OŠ Venclja Perka, in sicer: Valentina Anžič Štiftar, Pia Sara Černe, Martin Ožbej Flerin Maver, Andraž Gnido-vec, Zala Golič, Maja Grojzdek (OŠ Domžale), Viktorija Hafner, Sara Humar, Matic Juvan, Maja Kovačič, Tim Lampret, Tilen Lorenčič, Blaž Miki, Manja Planinc, Sara Planinc in Maks Rušnik.
Srebrne znake mladega planinca je podelil načelnik mladinskega odseka Luka Skočir, prejeli pa so jih: z OŠ Janko Kersnik Brdo - Benjamin Bartol, Aljaž Dolinar, Lucija Gerčar, Anja Kepic, Bogdan Reichard in Urh Štempihar Jazbec; z OŠ Preserje pri Radomljah - Lara Bajec, Klemen Kogovšek, Bojan Lenček, Klara Me-stek, Urban Popelar, Miha Šere in Žan Špenko; ter z OŠ Venclja Perka - Andraž Gnidovec, Uroš Gril, Viktorija Hafner in Kaja Peršolja. Zaslužni znak Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije so prejeli Irena Cerar, Urška Novak in Matej Ogorevc. Bronaste častne znake PDS Slovenije za daljše, vsaj petletno uspešno delo na področju planinske dejavnosti pa so iz rok Rudija Skobeta, podpredsednika Planinske zveze Slovenije, prejeli: Andreja Jarc Pogačnik, Vanja Jereb, Marjan Križnar, Alma Novljan, Mateja Peršolja, Jože Petarka, Roman Praznik, Sidar-ta d.o.o., Luka Skočir, Robert Štupar, Vera Vojska, Matjaž Učakar, Cveta Zalokar-Oražem, Zavod za šport in rekreacijo Domžale, mag. Aleš Žaj-
dela ter dr. Jurij Žurej. Posebno priznanje je prejel tudi Lojze Pirnat. Srebrne častne znake PDS za dolgoletno uspešno delo na področju planinske dejavnosti so prejeli: Janez Kralj, Srečo Križnar, Rajko Me-žnaršič, Štefan Primožič in Janez Vodlan.
Zlati častni znak Planinske zveze Slovenije je Rudi Skočir, podpredsednik, podelil Tatjani Kotnik, roj. Ce-rar, ki je članica Planinskega društva Domžale dobrih petindvajset let. V obrazložitvi je zapisano: »Začela je v mladinskem odseku, postala mladinska planinska vodnica in nadaljevala v alpinističnem odseku, kjer je hitro postala alpinistka. Vodila je več alpinističnih šol, ob družinskem življenju pa je plezanje ostalo del vsakdanjika. Tatjana Kotnik je še vedno aktivna članica alpinističnega odseka, zadnja dva mandata pa je tudi članica častnega razsodišča Planinskega društva Domžale. Tatjanina društvena zvestoba in osebna zvestoba do gora je tisto, kar posebej cenimo in nagrajujemo«.
Enako je zlati častni znak Planinske zveze Slovenije prejel Mišo Peršolja. V obrazložitvi, ki jo je prebral njegov sin Borut Peršolja, predsednik PD Domžale, je zapisano: »Mišo Peršo-lja, ki sicer kot gorski stražar ali vodnik Planinske zveze Slovenije ni več aktiven, tudi ne opravlja več nalog gospodarja Domžalskega doma na Mali planini in ni več član gospodarskega odseka ali Upravnega odbora domžalskega planinskega društva. Vse te naloge je opravljal dobrih dvajset let. Je pa v stalno in zanesljivo pomoč društvenemu predsedniku, ko je treba nesti društveni prapor na svečano prireditev, ko je treba odnesti papirje, gradivo ali pošto na občino, ko je treba opraviti kak prevoz ali postoriti kaj pri organizaciji društvenih dogodkov ali ko je treba čuvati otroke, ker je predsednik z ženo na društveni akciji. Sorodstvene vezi, ki jih v sodobnem pojmovanju pogosto označujemo kot vir klientelizma, so sredstvo solidarnosti in pomoči, da lahko društvu namenjam toliko časa, kot ga. Mišo Peršolja je preprosto kriv: kot oče, ki me je vpeljal v svet gora. In zdaj na različne načine plačuje za svojo krivdo«. Ob koncu prijetnega srečanja je predsednik domžalskega planinskega društva Borut Peršolja vse povabil v Kulturni dom Franca Bernika Domžale na osrednjo svečanost ob 60. obletnici Planinskega društva Domžale, ki bo letos jeseni. Delo društva je ob koncu iskreno pohvalil tudi podpredsednik PZS, Rudi Skobe. Vsem prejemnikom iskrene čestitke, enako pa tudi Planinskemu društvu Domžale za res uspešno 60-letno delo.
Vera Vojska
Karate klub Domžale
Tretja in četrta pokalna tekma
V nedeljo, 20. 4. in 11. 5. 2008, sta potekali še zadnji pokalni tekmi pred zasluženim počitkom. To ne pomeni, da smo s to sezono že zaključili, saj nas v začetku junija čakajo še zaključni izpiti, za vse, ki so v tem semestru pridno trenirali. V mislih pa se nam že pletejo prijetni občutki na 31. poletno karate šolo, ki bo kot vsako leto potekala v Umagu. Med prvomajskimi počitnicami, ko so nekateri uživali, so se naši trenerji potili na štiridnevnem vaditeljskem seminarju v Umagu.
Udarec z nogo Yoko geri
Naši novi članici - Sara Lorbek in Saša Voler - sta pred prvomajskimi počitnicami uspešno pridobili naziv demonstrator. Obema iskrene čestitke in veliko uspeha v nadaljnjem delu.
Rezultati z obeh pokalnih tekem
Tretja pokalna tekma za člane, 20. aprila, v Ljubljani - rezultati po mestih in različnih kategorijah:
1. mesto:	Surya Kotar, Darko Kotar, Teja Grad, Damijan Zore
2. mesto:	Zvone Jerala, Urška Savič, Saša Setnikar
3. mesto:	Tilen Vogrinec, Jure Gubanec, Čendrim Kajtazaj, Bine Pen-gal, Damijan Zore, Tjaša Jesenko in Sara Lorbek
Četrta pokalna tekma za člane, 11. maja, v Ljubljani - rezultati po mestih in različnih kategorijah:	
1. mesto:	Surya Kotar
2. mesto:	Tilen Vogrinec
3. mesto:	Bojan Vogrinec in Tilen Kotar
Vsem tekmovalcem čestitamo za uspeh!
Teja Medle
SPORT
Karate društvo ATOM Shotokan-Do Domžale
Milano in Kijev nista bili samo potovanji!
Da imajo ATOMovci v sebi res veliko atomov energije, dokazujejo uspehi na turnirjih po Evropi. V začetku maja je bil Timotej Kokalj, kot eden izmed štirih Slovencev, na svetovnem »Kanazawa« S.K.I.F. pokalu v ukrajinskem Kijevu, Jernej Homar, Tamara Kokalj, Miha Gavez, Tadej Trin-ko in Lovro Kokalj pa so kot člani A-reprezentance Slovenije nastopili na mednarodnem pokalnem turnirju v italijanskem Milanu.
Dve odlični peti mesti je v katah dosegel Timotej, še bolje se je odrezala reprezentanca, ki je še posebej v prostih borbah - kumite močno premagala ekipe Poljske, Švice, Madžarske in Italije ter med turnirjem »zasedla« Milano. Jernej, Miha in Tadej so se proslavili kot zmagovalci v ekipnih borbah, Miha in Jernej sta bila še srebrna v katah, posamezno in kot članica ekipe je bila v katah dvakrat druga še Tamara.
stran
24
11 članov slovenske reprezentance z 8 pokali!
I L
Sryv^id
/ Jli
Mladi boksar Dob
Uspešni nastopi
Dobra pripravljenost in srčnost vedno rodita sadove, kar se je pokazalo tudi konec aprila v Postojni, kjer je bil zelo uspešen turnir za DP v Semi-Contactu, Musical Forms, Full-Contactu in K1-rules.
Tekmovanje je v sodelovanju z KBZS organiziral klub iz Postojne, med 18 klubi s 194 tekmovalci pa sta uspešno nastopila dva Davida iz Kluba borilnih veščin Domžale: Nagode in Erbežnik David Nagode se je na tekmi prvega turnirja državnega prvenstva v polnem kontaktu kickboksa do 81 kg pomeril s članom Barakude in ga premagal s 3 : 0. V finalu je po zelo izenačenem boju premagal Denisa Juga. Odločitev je v drugi polovici borbe prinesel trenutek, ko je Nagode z močno desnico presenetil Denisa in sodnika prisilil v štetje. Prav tako je prvo mesto dosegel David
Erbežnik, v kategoriji do 63,5 kg, ki je o svoji letošnji pripravljenosti in pričakovanjih povedal:
»Moja pričakovanja so vedno optimistična. Na uspeh v Slovenski Bistrici sem ponosen. Po končani prvi rundi, sem na dvoboj gledal še bolj pozitivno, uspeh je prinesla borbenost, ki vedno prinaša dobre uvrstitve. Moji načrti za letošnjo sezono so višji kot v prejšnjem tekmovalnem obdobju. Najbolj si želim postati državni prvak v svoji kategoriji. Moji treningi so dostikrat naporni, ampak to mi je všeč, ker vem, da brez vaj in treninga ne bo uspeha. Zelo sem zadovoljen s svojim trenerjem Marjanom in soborci, moje počutje v klubu je odlično.«
Veliko uspeha še naprej.
Vera
Nova odličja Savate kluba Domžale
12. aprila je v Ljubljani potekal 1. turnir Državnega prvenstva v savateju, verziji assaut (lahki kontakt). Savate klub Domžale je tokrat zastopala pomlajena ekipa, saj je večina borcev nastopila prvič. Ekipo so sestavljali Ernest Mulalic (nad 85 kg), Jaka Kegel (do 80 kg), Jure Košir (do 70 kg), Luka Mljač (do 80 kg), Nejc Pungerčar (do 70 kg) in Slobodan Simic (do 80 kg).
Mlada ekipa se je odlično odrezala in nabrala pomembne izkušnje za prihodnje turnirje. Osvojili smo tudi dve odličji, saj sta se Jure in Luka prebila v finale, kjer pa sta po izjemno izenačenih bojih po sodniških odločitvah morala priznati premoč nasprotnikoma.
V Savate klubu smo pripravili tudi posebno akcijo za vsa dekleta, saj vam do konca šolskega leta ponujamo brezplačno vadbo.
SKD
Na črnobelih poljih
Ljubljanska delavska liga
Zmagovalec Klinični
center
Farmacija
Tudi ljubljanska delavska liga za leto 2008 je bila zelo dobro obiskana, zasedbe pa so nastopale v treh ligah. V najmočnejši prvi ligi sta tokrat nastopali dve ekipi Ša-
C ko(///o Sii Witvo
cnazm&t
-	^[i.tnjr /Lii-kili u!»[jiril |m miri
-	jNijirjniLi
-	fedefeva itufiuantekili,
I h m n"i) i k ijL vrfrniih ultlrk
-	mi nuji' |Jcsnih
In jjlnhilUkili kitMimnn
Kiirmon [k-r^nt s.p.
[fcMri.iViivj N|kj M, Vir pn Llomialah
Tel.: 01/ 7210 580 GSM 031/658 717
Avtokrosisti so v Zmincu mešali blato
hovskega društva Domžale: ŠD Domžale in Sahahra dogsi. Zmagovalec prve lige je bil v mrtvem teku Klinični center farmacija, pred MKK Podpeč in Črnimi vitezi.
Za zmagovalko prve lige je igral mednarodni mojster Jure Borišek, na drugi deski pa fide mojster Robert Roškar. Igrala sta še Šolmajer in Lampič. Odločil je mrtvi tek, saj sta prvouvrščeni moštvi Klinični center Farmacija in MKK Podpeč dosegli enako število točk (31), odločilo pa je večje število meč točk - Farmacija jih je imela 19, Podpeč pa 16. Za Podpeč so nastopali mednarodna mojstra Šebenik in Igor Jelen ter mojstri Zorko, Gombač in Črepan. Tretja je bila ekipa Črni vitezi z Markom Srebrničem na čelu. Domžalčani so imeli v prvi ligi dve zasedbi. Ekipa ŠD Domžale je na koncu osvojila osmo mesto, medtem ko so se Sahara dogsi morali posloviti od prve lige, saj so tokrat izpadla kar tri moštva. Prihodnje leto bo elitna prva liga štela deset moštev in ne dvanajst kot doslej. Sahara dogsi bi morali v zadnjem dvoboju vsaj minimalno zmagati z Mentorjem, ker pa so z njim igrali nedoločeno 2 : 2, jim je za obstanek v prvi ligi manjkalo le pol točke. Med izstopajočimi dosežki med posamezniki je v ekipi ŠD Domžale Jože Skok, ki je večidel igral na drugi deski, dosegel je pet in pol točke iz desetih partij in je prejel srebrno kolajno postavljenih na peti deski.
Kljub sončnemu vremenu je prva tekma za državno prvenstvo avtokrosistov v Zmincu pri Škofji Loki v nedeljo - tokrat na državni praznik 27. april - pokazala odlično pripravljenost. Kljub temu, da smo videli veliko razbitin, rezultati napovedujejo spodbuden začetek sezone in nadaljevanje državnega prvenstva ter nova imena na avtokros progah.
V	Diviziji 1A je postavil najhitrejši čas Jože Kozlevčar (27.09), le 19 stotink za njim lanskoletni državni prvak Blaž Marn, oba Mustang Litija, tretji čas 27.35 je dosegel Tadej Trebušak AMK Feštajn.
V	najbolj zanimivi Diviziji 3 (buggyjev) je premočno slavil in postavil najhitrejši čas kvalifikacij Matija Rakovec ASC Mustang Domžale, dosegel je čas 22,41, sledil mu je Igor Kern (22,69), tretji Tomaž Burja (22,95), oba SK Tornado.
V	Diviziji 1A smo videli številne atrakcije; Klemen Albreht se je že na štartu prevalil in tako je bila tekma ustavljena. Prevrnila
Zelo dober je bil tudi Jure Plaskan, ki je iz devetih partij zbral šest točk in bil najboljši med prijavljenimi na sedmi deski. V zasedbi Sahara dogsi je Jeran na prvi deski odigral osem partij in dosegel pet točk ter osvojil srebrno kolajno za prvo desko, tik za Boriškom, ki je iz desetih partij oddal le pol točke. Dobro se je držal tudi Vavpetič, ki je iz devetih partij iztržil štiri točke in pol ter bil četrti najboljši na tretji deski med vsemi ekipami prve lige. Končni vrstni red: Klinični center Farmacija, MKK Podpeč 31, Črni vitezi 26.5, Študenti 23.5., Klinični center, ŠK Komenda Popotnik, Mentor 22, ŠD Domžale 20, ŠK Višnja gora - Stična 19.5, Sahara dogsi 19, LŠK Upokojenci 14.5, Buscotrade Trzin 12.5.
V	drugi ligi je tekmovalo dvanajst ekip, zmagal pa je ŠD Sinfonika Vrhnika, ki se je uvrstil v prvo ligo. Vrstni red: Sinfonika Vrnika 35, ŠK Ig 27.5, Pekos pub Trzin 27, KP-ŠRD Karel Jeraj 25, LŠK Upokojenci 22.5, Prigo Podpeč 20.5, ŠK Komenda Bocosoft 20 itd.
V	tretji ligi se je pomerilo osemnajst zasedb, zmagal pa je Telekom Pod-deč pred Loko pri Mengšu in Črnim grabnom. Tretja zasedba Domžal Sahara cats je dosegla peto mesto. Vrstni red: Telekom Podpeč 23.5, ŠD Loka pri Mengšu 22, ŠD Črni graben 21.5, ŠD Železničar 21, Sahara cats, ŠK Višnja gora Stična 20 itd.
Jože Skok
sta se tudi Aleš Medved, skoraj istočasno pa še Jože Kozlevčar, oba pa iz istega kluba. Končni zmagovalec je bil Blaž Marn pred Jožetom Kozlevčarjem, tretje mesto pa je osvojil Peter Kosec, ASC Mustang Domžale. Novinec v tej diviziji je David Kosirnik ASC Mustang Domžale. Divizija 3 je potekala v dveh skupinah. Slavil je Matija Rako-vec, ki je edini dobil vse tri vožnje predtekmovanja, boj za preostala mesta je bil hud in sicer je
končno drugo mesto pripadalo novincu Marcelu Grgiču (AMK Tunjice), tretji pa je bil lanskoletni državni prvak Marko Ravnikar AŠD Kamniška Bistrica. Tudi tukaj smo videli dva novinca, poleg Grgiča še Gašperja Sr-darja ŠK Tornado.V superfinalu je bil spet prvi Matija Rakovec, drugi Marko Ravnikar in tretji lanski prvak superfinala Dejan Petrič ASC Mustang Domžale. V Diviziji 1 je v konkurenci tekmovalo le pet tekmovalcev.
Končni zmagovalec Metod Knez je prehitel Albina Jeriho in Sama Feštajna. Novinca v tej diviziji sta bila Matej Lavrič AMD Fe-štajn in Domen Rode AMK De-pala vas.
Domen Rode - AMK Depala vas je s štartno številko 43 že na svoji prvi dirki v kategoriji do 21 let zasedel prvo mesto ter četrto mesto s svojim Suba-rujem Turismo 2.0 v Diviziji I. Komaj 18 letni Domžalčan je takole ponosno dvignil svoj prvi pokal po zaključku dirke. »Proga v Zmincu je bila zaprta, vozil sem s 1. ali 2. prestavo. Dan pred dirko sem še pripravljal svoj prvi tekmovalni avto in šele dva dni pred dirko v Zmincu tudi dobil nacionalno vozniško licenco«, ponosno razlaga svoj prvi uspeh Domen Rode. Prve izkušnje v avto kosu je dobil na treningih na progi AMK v De-pali vasi pod vodstvom Staneta Mušiča in Matjaža Kolarja, ki sta ga tudi navdušila za ta adrenalinski šport. Avtokros klubi so veseli vsakega novega, mladega navdušenca in tekmovalca, ki pokaže navdušenje, talent in vztrajnost za ta adrenalinski šport.
Kristina Brodnik
Velike in nore počitnice s Plesno šolo Miki
Poletje ... sončne barve, navihan vetrič, modrina neba, vonj cvetočih dreves, slasten sladoled, glasen in brezskrben smeh prijateljev ... vse to in še več bomo poiskali v poletju, ki prihaja. Če še ne veš, kaj zanimivega bi med poletnimi počitnicami počel, te vabimo s seboj! Lahko se nam pridružiš na počitnicah v Piranu ali v Ple-salnici.
V Piran odhajamo v ponedeljek, 30. junija 2008, v jutranjih urah in se vrnemo 7. 7. popoldan. Z otroki, starimi od 6 do 15 let, si bomo privoščili pravo morsko pustolovščino. Z udobnim avtobusom se bomo odpeljali iz Jarš do šole v Piranu in se tam zasidrali za osem nepozabnih dni. Animatorji Plesne šole Miki so za otroke pripravili kvaliteten in varen počitniški program. Bivali bomo v Osnovni šoli Cirila Kosmača Pi-
ran, ki je nadstandardno opremljena prav za bivanje in počitnikovanje otrok. Sobe so večposteljne, vsaka ima tudi veliko teraso. V jutra se bomo zbujali ob zvokih morja in galebov, ki spremljajo ladje, nežnem božanju sončnih žarkov in vetra, s pogledom na pisane strehe Pirana. Dopoldnevi so namenjeni plesu, delavnicam in ustvarjalni energiji. Oblikovali bomo svojo modno linijo. Narisali bomo svoje kreacije, jih sami izdelali ter jih okrasili z nakitom, ki bo prav tako plod naše domišljije. Po kosilu in počitku bomo na plaži poiskali svoje kotičke in se tam zabavali ob raznih igrah in ustvarjalnih delavnicah. Večeri so namenjeni norim zabavam, karaokam, igram in druženju. Cena osemdnevnih počitnic je 267 € in vključuje prav vse, dodatnih doplačil ni, prijavite pa se lahko do konca maja.
Pripravili smo tudi počitnice v Ple-salnici. Z nami lahko brezskrbno in ležerno uživate pet počitniških dni od 8. do 16. ure. Ustvarjali bomo, se sprehajali, vdihovali poletje s polnimi pljuči in si pripravili kakšen dober obrok. Ne bomo pozabili na ustvarjanje, ples, angleščino, smeh in zabavo. Poskrbeli bomo za naše lačne želodčke in si sami pripravili slastne grižljaje. Na voljo so trije termini, v katerih se nam lahko pridružite: od 7. julija do 11. julija 2008, od 14. julija do 18. julija 2008, od 18. avgusta do 22. avgusta 2008. Cena počitnic v Plesalnici je 74 €. Doplačil ni, prijave pa zbiramo najkasneje do 10. 6. 2008. Ve č informacij si lahko preberete na www.mikiples.com . Vsem želimo veliko užitkov v prihajajočih poletnih dneh. Miki predajamo
Plesna šola Miki
OPTIKA BR1GITA
Nudimo kompletno oskrbo vida:
•	pregled oči
*	pesi r a Izbira okvirjev	W ^m^bJI
•	najnovejša generacija VARI LUX PHYSIO stekel. ■ stekla ANTI FATItJLfE osveži t üv za vaše oči
*	sončna očala
Delovni čas od pon. do pet. od 10. do 13. ure.^^ VJ'
Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890
stran
25
Pomen rednega gibanja
Vsakdo od nas se kdaj pa kdaj kritično zazre v ogledalo. Sledi vprašanje, kdaj smo se tako zanemarili, da se skorajda ne prepoznamo več? Naše telo je postalo mlahavo in/ali zama-ščeno. Mišice in kosti so postale oslabele, postali smo šibki in naše telo se nam zdi postarano. Smo se pripravljeni soočiti z odgovorom na vprašanje, zakaj se nam je to zgodilo? Premalo se zavedamo, da samo skrb za kolikor toliko zdravo prehrano ne zadošča. K zdravemu jedilniku moramo za dobro zdravje in počutje doprinesti tudi redno telesno aktivnost. Se vedno se preveč ukvarjamo s predsodki glede samega začetka vadbe. Zakaj se ne bi enkrat za spremembo toliko sprostili in pomislili na vse koristi, ki nam jih prinaša šport. Zakaj si ne pustimo uživati življenja in dovoliti, da vse poteka po naravni poti? V naravi je vse živo in vse prej kot v mirovanju. Pomislimo - tudi naše telo je podobno naravi. Zato mu dajmo priložnost, da zaživi v polnem pomenu. V današnjem času je vse delo nekako olajšano, pri marsikaterem delu se pogosto ni treba veliko angažirati in gibati. Kaj bomo torej storili, da bomo postali telesno in fizično dejavni? To je misel in vodilo, ki naj bi nas gnala naprej, da se bomo začeli obnašati v skladu z vsem naravnim na tem svetu in preprečili stvari, ki nam lahko že zelo kmalu škodijo. Čas za vadbo bi si morali vzeti -tako kot si vzamemo čas za hranjenje, domača opravila in čas, ki ga porabimo za opravljanje večerne higiene pred spanjem. To naj bi postalo nekakšna rutina. Kako hitro se ovijemo v napačno prepričanje, da so nekatere stvari v življenju zelo pomembne in jih je treba opraviti, za druge iščemo večne izgovore. Nihče ne more trditi, da si ne
more vzeti nekaj minut na dan samo zase. Prvo pozitivno stvar bomo naredili zase že samo s tem, da bomo zjutraj za spremembo začeli malo prej vstajati. Tako bomo našli čas za vsaj pet minut jutranje telovadbe, zdrav zajtrk in še nam bo ostalo nekaj časa za jutranje urejanje. Nekateri se trdno držijo vsakdanjega vzorca, zjutraj prepozno vstanejo, se na hitro uredijo in že od-brzijo v nov dan. Brez pravega začetka dneva tudi nadaljnji potek dneva ne more biti dober. Uvod v nov dan oziroma kako ga začnemo, je zelo pomemben za nadaljevanje dneva. Morda pa bi končno izboljšali lastno kvaliteto življenja z drugačnim, bolj pozitivnim mišljenjem in opustili izgovore, kot da smo danes zelo utrujeni, da se nam nič ne ljubi, da smo imeli preveč dela v službi, preveč dela z otroci in doma. Prepričajmo se raje o nasprotnem. Sami s seboj sklenimo kompromis, da bomo že jutri začeli živeti z določenimi pozitivnimi spremembami. Zavedajmo se, da moramo narediti nekaj zase, če hočemo živeti kvalitetno življenje, izgledati dobro in se tudi počutiti dobro. Sprejmimo izziv, ponosni bomo nase. Zakaj? Naše mišice se bodo okrepile in ne bodo več mlahave. Naša družba bo naš nov izgled bolje sprejela. To ne velja le za mlade, tudi starejši lahko marsikaj spremenimo in začnemo znova, tudi če smo športno aktivnost za nekaj časa opustili. Pomembno je sprejeti naslednjo trditev za svojo lastno, da je vsaka telesna dejavnost boljša od nikakršne. Bolje je telovaditi vsak dan vsaj pet minut, kakor pa nikoli in nič. Vsaka telesna dejavnost z veliko verjetnostjo krepi naše zdravje in vse prej kot škoduje.
Nives Grad
Večnamensko športno igrišče v Športnem parku Domžale
V prejšnji številki je bilo objavljeno obvestilo o možnostih najema ograjene ploščadi, ki je bila namenjena drsanju, v druge namene: za igranje košarke, malega nogometa na odboj, ko-talkanje, inline hokeja itd.
Ograjeni prostor nudi tudi možnost organizirane uporabe tudi za druge namene - družabna srečanja, organizirane turnirje itd. Ploščad je asfaltirana, zato bo potrebno za popolno izkoriščenost tega prostora površino prevleči z betonsko prevleko in šele takrat jo bo mogoče izkoristiti za kvalitetno
igranje inline hokeja ter kotalkanja. Upam, da nam bo uspelo zagotoviti potrebna sredstva, saj je že nastopil čas za permanentno uporabo tega prostora. V pripravi je preplastitev obeh košarkarskih igrišč (do izida glasila bodo dela zaključena, če bo to omogočalo vreme). S tem bodo rekreativnim košarkarjem izboljšani pogoji za igranje košarke.
Janez Zupančič, Zavod za šport in rekreacijo Domžale
Kopališče Domžale vabi
Kopalna sezona 2008
Zavod za šport in rekreacijo Domžale ponovno obvešča in poziva vse potencialne obiskovalce Kopališča Domžale, da je že mogoče naročiti letne karte za prihajajočo kopalno sezono. S predhodnim naročilom letnih kart bodo odpadli marsikateri problemi, ki so običajno povezani z začetkom sezone.
Cene letnih kart so se malenkostno spremenile in znašajo:
a/ za občane Domžal:
-	8,00 EUR - za otroke, mladino in študente,
- 15,00 EUR - za odrasle
b/ za obiskovalce drugih občin:
-	15,00 EUR - za otroke, mladino in študente,
-30,00 EUR - za odrasle
SPORT IN OBVESTILA
jUKlVuMWLJlMI H£l)ifjmOlllflMltaKJ(
Občina Domžale, članica Slovenskega združenja mednarodnih iger šolarjev, bo v petek, 6. junija organizator 8. Slovenskih letnih iger šolarjev.
Za organizacijo iger je zadolžen Zavod za šport in rekreacijo Domžale, direktor Zavoda, g. Zupančič, pa je imenovan tudi za predsednika organizacijskega odbora, v katerega so vključeni predstavniki športnih društev iz panog, ki bodo na sporedu na teh igrah. Članica organizacijskega odbora je tudi ga. Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja Občine Domžale.
Organizacijske priprave so v polnem teku, kajti število nastopajočih šolarjev iz najmanj 12 slovenskih občin bo skupaj s trenerji in spremljajočim osebjem verjetno preseglo 400.
Panoge ATLETIKA:
Dečki: 100 m, 1000 m, daljina, višina, krogla in štafeta 4 x 100 m Deklice: 100 m, 600 m, daljina, višina, krogla in štafeta 4 x 100 m TENIS:
Dečki: posamezno Deklice: posamezno Dvojice
ODBOJKA NA MIVKI: Igra se dva dobljena niza do 15 točk (na dve točki razlike). Enako velja za morebitni tretji niz. Igra poteka na igrišču 16 x 8 m, višina mreže je 210 cm.
MALI NOGOMET: Igra traja 2 x 10 minut na igrišču z umetno travo (igra se v navadnih športnih copatih). Igrišče je veliko 55 x 40 metrov, z goloma velikosti 5 x 2 metra.
Vsa tekmovanja se bodo odvijala na območju Športnega parka Domžale, z začetkom ob 10.30. Pred tem bo uradno odprtje iger z udeležbo župana Tonija Dragaija, predsednika SŽ MIŠ Igorja Topoleta, iz nekaterih občin pa poleg športnikov prišli tudi njihovi župani.
Organizacijski odbor bo poskušal igre organizirati kar najbolje, saj takšno število mladih športnikov in spremljajočega osebja zasluži pozornost.
Mednarodne igre šolarjev
Organizacija 8. slovenskih letnih iger šolarjev v Domžalah je obenem tudi jubilejna, saj je od prvega srečanja minilo že 40 let. Na pobudo profesorja športne vzgoje, Metoda Klemenca iz Celja, so se 5. junija 1967 srečali šolarji, stari od 12 do 15 let, iz Jugoslavije, Češkoslovaške, Slovenije, Avstrije, Švice in Italije ter se v Celju pomerili v nekaterih atletskih disciplinah.
Zaradi spoznanja, da je bodočnost otrok v veliki meri odvisna od med-
Osme slovenske letne igre šolarjev v Občini Domžale
sebojnega razumevanja, spoštovanja, strpnosti in zaradi spoznanj, da je prav šport pomemben dejavnik pri povezanosti otrok različnih narodnosti in ras, so se takratni športni delavci, udeleženci »I. mednarodne olimpijade mladih« združili in ustanovili komite mednarodnih iger šolarjev z osnovno nalogo, da s spodbujanjem športnih tekmovanj in srečanj v različnih mestih sveta omogočijo osnovnošolcem različnih narodnosti, da se med seboj spoznajo in v sožitju utrdijo prijateljske vezi ter tako prispevajo tudi k širjenju olimpijske misli in pomagajo pri krepitvi svetovnega miru.
Tako so se rodile mednarodne igre šolarjev!
Leta 1990 je Mednarodni olimpijski komite na zasedanju v Lillehammerju na Finskem priznal in potrdil organizacijo mednarodnih iger šolarjev. Poleg ustanovitvenega predsednika, prof. Metoda Klemenca, sedaj je častni član, so v komiteju mednarodnih iger šolarjev Bogdan Čepič iz Maribora, Maksimilijan Večko iz Raven na Koroškem, Viktor Sušec iz Slovenj Gradca, Igor Topole in Štefan Jug iz Celja ter Zlatko Kauran iz občine Šentilj. Mesta, organizatorji iger, dajejo izreden poudarek organizaciji in izvedbi mednarodnih iger šolarjev in podrejajo celotno organizacijo druženju mladih, ki je osnovno izhodišče iger. Na priporočilo mednarodnega komiteja smo v Sloveniji sledili temu in kot prvi na svetu s svečanim podpisom listine o ustanovitvi Slovenskega nacionalnega komiteja mednarodnih iger šolarjev 17. junija 1995, na dan 25. jubilejnih letnih mednarodnih iger šolarjev v Celju, oblikovali Slovenski nacionalni komite, s sedežen na Ravnah na Koroškem, ki mu je predsedoval dolgoletni športni delavec Jože Šater.
Oblikovanje Nacionalnega komiteja mednarodnih iger šolskih otrok in njegove naloge
V skladu s statutarnimi določili mednarodnih iger šolskih otrok in z razvojnimi usmeritvami športa v R Sloveniji komite predvsem:
vzpodbuja mednarodno športno sodelovanje šolskih otrok z udeležbo in z organiziranjem letnih in zimskih mednarodnih iger šolskih otrok; pridobiva nove organizatorje mednarodnih iger šolskih otrok v drugih mestih R Slovenije in jim nudi pomoč pri organizaciji teh iger;
sodeluje z Mednarodnim komitejem mednarodnih iger šolskih otrok s sedežem v Darmstadtu; sodeluje z OKS-ZŠZ v Ljubljani: usklajuje stališča do vprašanj, ki so
Ai<A
' \ Dor
(A/
Domžale
Demeter
Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje DOMŽALSKO-KAMNIŠKEGA območja
BIOLOŠKO - DINAMIČNA METODA JE METODA SONARAVNEGA KMETOVANJA:
■	Zagotavlja:
-	zdrave pridelke za zdravo prehrano ljudi;
-	trajno ohranjanje rodovitnosti tal;
-	vzgojo domačih semen z večletno kaljivostjo;
-	ekološko ravnovesje v naravi;
-	naravo in človeku prijazno kmetovanje.
■	Dodatno k uporabi biološko dinamičnih preparatov dovoljuje še uporabo:
-	večine sredstev, ki se uporabljajo v ekološki pridelavi;
-	homeopatskih preparatov;
-	energetsko katalitskih preparatov.
KJE SE LAHKO VČLANITE:
-	na sedežu društva Ajda Domžale, Podrečje 10, tel.: 01/721 48 00;
-	na predavanjih v Domžalskem domu velika dvorana (stara knjižnica).
KOLEDAR DRUŠTVENIH AKTIVNOSTI V JUNIJU 2008:
-	KDAJ: sobota, 7. 6. 2008
-	KAJ: celodnevna ekskurzija
-	KAM: na biološko-dinamično kmetijo v Avstrijo
-	VODI: prijave zbira in ekskurzijo vodi g. Miha Kosec, GSM 031663560
-	KDAJ: četrtek, 12. 6. 2008, ob 1900
-	KJE: Domžalski dom velika dvorana (stara knjižnica),
-	KAJ: predavanje "Višji jaz — priprava na posvetitev"
-	KDO: predava dr. Andrej Fištravec
JULIJ 2008:
-	KDAJ: četrtek, 10. 7. 2008, ob 1900
-	KJE: Domžalski dom velika dvorana (stara knjižnica),
-	KAJ: predavanje 'Kako pripraviti biološko-dinamični vrt"
-	KDO: predava Franka Ozbič, univ. dip. inž. agr.
na dnevnem redu generalne skupščine mednarodnih iger šolskih otrok; usklajuje sodelovanje slovenskih mest na mednarodnih igrah šolarjev; zasleduje osnovne cilje mednarodnega gibanja šolskih otrok, katerega prednost pred športnim rezultatom je fairplay, druženje in prijateljevanje med mladimi športniki iz različnih delov sveta, brez ozira na versko in rasno pripadnost na popolnoma nepolitični osnovi.
Člani SZ MIŠ so občine: MO Celje, Domžale, MO Koper, Lendava, Misli-nja, MO Maribor, MO Murska sobota, Pesnica, MO Slovenj Gradec, Šentilj, Ravne na Koroškem, MO Velenje in MO PTUJ. V sredo, 14. maja 2008, pa je nova članica postala tudi MO Kranj. Cilji in prizadevanja SZ MIŠ so pridobiti čim več novih mest, da bi tako
omogočili čim večjemu številu slovenskih šolarjev sodelovanje na vsakoletnih slovenskih igrah šolarjev. Organizacijo in izvedbo iger so že izvedli v Celju, Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Kopru, na Ravnah na Koroškem ,v Velenju in v lanskem letu v Sladkem vrhu (Občina Šentilj), zimske igre pa na Ravnah na Koroškem in v Mariboru.
SZ MIŠ je član v skupščini OKS-ZŠZ, kot splošna in strokovna združenja ter nacionalne zveze.
Janez Zupančič Predsednik organizacijskega odbora 8. slovenskih letnih iger šolarjev
Opomba : večina vsebine je povzeta iz članka Milene Zagernik - sekretarke nacionalnega komiteja SŽ MIŠ
DOMŽALE
stran
26
Termit, Obrat IPOS Ihan, gre naprej
Odprtje novih jedrarn in nova delovna mesta
»Kot vodja obrata ILPOS vas v imenu vseh zaposlenih z veseljem pozdravljam v našem obratu. Tako velika udeležba kaže znake dobrega sodelovanj a med z aposle-nimi v družbi Termit in prijazen odnos okolice do našega obrata,« so bile besede dobrodošlice, ki jih je številnim zbranim, ki so prišli na slovesno odprtje novih oddelkov za izdelavo jeder v obratu Ilpos, izrekla Branka Slabanja. Pred njo je vse zbrane pozdravil tudi direktor Termita, Peter Jane-žič, zadovoljstvo Občine Domžale pa je izrazil v slovesnem govoru tudi Toni Dragar, župan Občine Domžale, ki se je skupaj z županom Občine Moravče, Martinom Reboljem, udeležil slovesnosti v Selu pri Ihanu.
Podjetje Termit d. d. je vodilno slovensko podjetje za razvoj, proizvodnjo in trženje kremenovega peska ter livarskih pomožnih sredstev. Kvaliteto jamčijo z mednarodno pridobljenimi certifikati. Obrat Il-pos v Selu pri Ihanu letno proizvede okoli 5.000 ton pomožnih livarskih sredstev, katerih proizvodi se uporabljajo pri proizvodnji jeklene, sive nodularne litine ter težkih in lahkih barvnih kovin. Ker so med vodilnimi proizvajalci oplaščenih peskov v Evropi, so tudi sami pričeli s proizvodnjo jeder po croning postopku, s katerimi oskrbujejo večino livarn sive in aluminijske livarne v Sloveniji in na Hrvaškem. S proizvodnjo jeder so v obratu Ilpos začeli že v letu 2002, v letu 2008 pa jedra izdelujejo po hladnem Cold Box postopku. Trenutno obratuje šest Croning in ena Cold Box naprava, še v letošnjem letu pa načrtujejo povečanje števila obeh naprav. Novi stroji omogočajo izdelavo kvalitetnih jeder, opremljeni
so z zahtevanimi certifikati o obratovanju in spremljajočo tehnično dokumentacijo. Pri novih proizvodih sodelujejo z naročniki in skupaj določajo vrsto oplaščenega oziroma suhega peska.
Prednosti izdelave jeder v TERMITU
Velika izbira lastnih oplaščenih peskov, osvajanje izdelave jeder skupaj z naročnikom, njihovo ustrezno embaliranje in transport ter dostave naročniku v dogovorjenem roku so le nekatere prednosti izdelave jeder v Termitu, kjer zagotavljajo tudi možnost uporabe izdelanega jedra neposredno na formarski liniji, kontrolo peska in jeder po sistemu ISO 9001-2000, znižanje odpadnega croning peska v livarnah ter možnost dobave jeder manjših in večjih serij. Hkrati zagotavljajo tudi povečanje storilnosti livarn zgolj na metalurškem področju, ekonomsko ugodnejšo proizvodnjo, ob tem pa rešujejo tudi vprašanja ekologije. Na slovesnem odprtju novih jedrarn so širši okolici pokazali sposobnost prilagajanja proizvodnega programa potrebam kupcev. Za to branžo (izdelava pomožnih livarskih in jeklarskih sredstev) je značilno, da se vsakih nekaj let proizvodni program dopolnjuje ali zamenja. Stalno je treba slediti razvoju konkurence in zahtevam livarn. Zato imajo v obratu svojo razvojno službo, ki skrbi za tehnični del prodaje artiklov in za razvoj novih. Skupaj so doslej v posodobitev proizvodnje vložili preko 600.000 evrov. Novi stroji pomenijo tudi odpiranje novih delovnih mest. V zadnjem obdobju so zaposlili kar nekaj domačinov, skupaj 12 delavcev. V letošnjem letu bodo potrebovali še šest delavcev.
Vodja Obrata Ilpos, Branka Slabanja, je pojasnila, kaj pravzaprav so jedra: »Vsi poznamo ulitke na avtomobilih, na različnih strojih iz železove ali aluminijskih litin. Pri proizvodnji ulitkov ima kremenov pesek pomembno vlogo. Zunanja stran odlitka je običajno vlita v peščene forme, ki imajo obliko negativa odlitka, notranji votli deli pa so jedra. Njihova funkcija je, da vzdrži dimenzijsko obliko do faze, ko se talina strdi. Po vlivanju mora mešanica, iz katere je jedro narejeno, izgubiti trdnostne lastnosti in razpasti do sipke oblike, da se lahko nemoteno iztrese iz votlih delov ulitka. Osnova za izdelavo jeder je kremenov pesek.« Ilpos načrtuje še pridobitev novih proizvodnih programov, kar jim dovoljuje lokacija, opozarjajo pa
na pomanjkljivo infrastrukturo na območju Sela pri Ihanu. Energente, zlasti plin, morajo namreč kupovati in polniti v cisterne, kar je dražje, nimajo kanalizacije, zelo slaba pa je tudi pokritost mobilnega telefonskega signala.
»V času, ko se pogovarjamo predvsem o manjšanju števila delovnih mest, so vaše nove jedrarne in nova delovna mesta nekaj, na kar smo v občini zelo ponosni,« je med drugim poudaril župan Toni Dragar in čestital vsem zaposlenim za uspeh. V prijetnem kulturnem programu so sodelovali učenci Osnovne šole Domžale - Podružnične šole Ihan ter glasbenika Neža in Bine Drob-
Vera Vojska
Poslovna cona Želodnik - da ali ne?
(nadaljevanje s strani 13)
2.	Ali menite, da je sploh potrebna poslovna cona v Občini Domžale?
Poslovna cona je v Občini Domžale potrebna, vendar le v obsegu razpoložljivih prostorskih možnosti in preverjenih potreb gospodarskega potenciala v občini. Predvidena Poslovna cona Želodnik je predimenzionirana, trenutno pa je poznan samo en potencialni graditelj poslovnih prostorov (Mercator). Upoštevati je potrebno tudi dejstvo, da je na komunalno opremljeni Poslovno-obrtni coni Jarše realiziranih komaj polovico gradenj, ostalo pa so špekulativni nakupi zemljišč subjektov, ki nimajo potreb po gradnjah, zato ostajajo komunalno opremljena zemljišča v coni neizkoriščena.
3.	Kakšni so pogoji poseganja v zavarovana območja?
Za vsak poseg v zavarovana območja je potrebno izdelati študijo ranljivosti okolja po določbah Zakona o ohranjanju narave ter pridobiti naravovarstveno soglasje. Praviloma se v zavarovana območja ne sme posegati z gradnjami objektov in infrastrukture, kar še posebej velja za ožje območje Nature 2000 ter za širše območje, ki predstavlja prehodni varovalni pas. Za druga varovana območja veljajo pogoji
soglasodajalcev in nosilcev urejanja prostora.
4. Ali se v praksi upoštevajo okoljska pravila?
V praksi se ne upoštevajo okoljska pravila. To še posebej velja za načrtovano Poslovno cono Želodnik, ki je predvidena v kompleksu travniških in gozdnih površin, imenovanih Češeniške in Prevojske gmajne. Za te je značilna visoka biotska raznovrstnost in pestrost živalskih ter rastlinskih združb, ki so še posebej ranljive. Po določbah Zakona o prostorskem načrtovanju, Zakona o ohranjanju narave in Zakona o varstvu okolja ne bi smelo biti nobenih posegov, ki bi posledično pomenili tako močno razvrednotenje narave. Območje je dobro ohranjen nižinski gozd s pretežno rdečim borom in listavci, ki mestoma prehaja v zamočvirjene travnike. Oboje lahko uvrščamo med mokrišča, katerih del je tudi zavarovano območje Blata in Mlake (glej zgibanko, ki jo je izdala Občina Domžale) ter del krajinskega parka Volčji potok, ki sega od obrežja Kamniške Bistrice do Želodnika.
Na osnovi strokovnih podlag, ki jih je za Češeniške in Prevojske gmajne pripravila biologinja Marinka Kačičnik iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj, je bil že v 90. letih izdelan predlog za začasno razglasitev Češeniških in Prevojskih gmajn za naravni rezervat. Biolog Nejc Jogan je v strokovnem gradivu Prehodno barje v Češeniški gmajni pri Domžalah, objavljenim v publikaciji Varstvo narave 19 (1997), omenjal poleg drugih zavarovanih rastlin tudi najdišče orhideje Hammarbya pa-ludosa, ki je v Sloveniji že več kot stoletje veljala za izumrlo. Zavod za gozdove Slovenije - Območna enota Ljubljana pa je pripravil Predlog za razglasitev gozdnega predela Mlake za gozd s posebnim pomenom ali Ptičji rezervat Mlake, v katerem je bilo ugotovljenih 31
vrst ptic, od katerih je nekaj redkih, saj se jim življenjski prostor iz dneva v dan manjša.
Druga neprecenljiva vrednost tega območja je sposobnost zadrževanja in prečiščevanja padavinske vode, ki po eni strani zagotavlja vire pitne vode, prostor za dvoživke v potokih in studencih, ki vijugajo skozi gozd in za vodne živali in ptice v Češeniškem bajerju, ki je sredi območja nameravane gradnje
Pozidava več kot 70 hektarov gozda in travnikov bo povzročila spremembo mikroklime, posledično pa vplivala na nevarnost poplav v nižje ležečih naseljih Dob in Po-drečje, kamor se stekajo vse vode s tega območja. Nesporno je, da lokacija poslovne cone v tem delu občine ni sprejemljiva in dopustna. Do predvidene Poslovne cone Želodnik še ni pripeljana niti primarna prometna, komunalna in energetska infrastruktura.
5.	Kakšna bi naj bila po vašem mnenju primerna lokacija za poslovno cono?
Primerna lokacija za poslovne cone bi bila smiselna tam, kjer so v bližini že industrijske in poslovne dejavnosti ter poselitev, kjer je že zgrajena prometna, komunalna in energetska infrastruktura, kjer ni varstvenih režimov varovanja vodnih virov pitne vode, varstva naravnih biotopov in kjer ni poplavne nevarnosti. Umestitev poslovne cone pa ne sme imeti škodljivih vplivov na bivalno okolje.
6.	Kako je z zavarovanimi območji v Občini Domžale in kakšni so problemi?
Problem zavarovanih območij v Občini Domžale je ta, da so bila predlagana ali sprejeta šele na podlagi sedaj veljavne okoljske zakonodaje. Poslovna cona Želodnik, ki je bila v prostorskih načrtih zarisana že pred tremi desetletji, ni bila
sprejeta na podlagi celovite presoje vplivov na okolje, temelječe na opazovanjih in analizah stanja v naravi ter upoštevanja neodvisnih strokovnih gradiv. Mnenja smo, da bi morali biti postopki umestitve cone v prostor ponovno preverjeni v smislu veljavne zakonodaje in najnovejših spoznanj o pomembnosti narave za ohranjanje življenja.
7. Kje bi bila po vašem mnenju primernejša lokacija za poslovno cono od Želodnika?
Primernej ša lokacija poslovne cone v Občini Domžale bi bila smiselna kot nadaljevanje obstoječe obrtne cone Jarše in tovarniškega kompleksa Induplati Jarše, proti jugu do razbremenilnika Pšate, z možnostjo morebitne kasnej še širitve proti zahodu do Leka. Cona ima že ugodne prometne navezave na državno cesto Domžale-Kamnik, na bodočo hitro cesto Želodnik-Mengeš in na železnico Domžale-Kamnik, z obstoječim industrijskim tirom do tovarne Karton Količevo. Energetska oskrba je zagotovljena preko dalj-novodnih koridorjev iz RTP Želodnik v RTP Kamnik in predvideno RTP Mengeš. V bližini je primarni plinovod, primarni vodovod in ko-lektor za odpadne vode, ki poteka vzdolž Kamniške Bistrice. Alternativna možna lokacija bi bila tudi južno od Domžal, v bližini Centralne čistilne naprave in obrata Jata, kjer je bližina avtoceste s predvidenim južnim priključkom Študa in ostala komunalna infrastruktura. Možne pa so tudi lokacije v proizvodnih kompleksih tovarn, ki se bodo v bodoče zapirale ali preseljevale.
Odgovore na vaša vprašanja smo povzeli iz gradiv in študij, s katerimi razpolagamo in vam jih lahko posredujemo. Ugotavljamo, da so občinski načrtovalci Poslovne cone Želodnik te strokovne podlage enostavno spregledali, niso pa opravili niti predhodne analize oziroma študije o potrebni velikosti cone glede na dejanske potrebe lokalne skupnosti po poslovnih storitvah.
za DVO Domžale-Kamnik Jože Nemec
Datum predloga pričetka odvoza bioloških odpadkov, 1. junij, je bil podan na 17. sejo občinskega sveta. Svetniki
so sprejeli odločitev, da se točka prekine in da se nadaljuje z aktivnostmi informiranja o ločenjem zbiranjem bioloških in komunalnih odpadkov. Predvidevamo, da bo občinski svet zaradi napovedanega pričetka, 1. junij, to tematiko do konca meseca še obravnaval. V primeru, da bo za pričetek potrdil 1. junij, bo veljal naslednji odvoz.
Odvoz organskih odpadkov iz gospodinjstev
TOREK
Vir (Žnidaršičeva, Papirniška, Zrinjskega, Valvazorjeva, Umekova, Tolstojeva, Šubičeva, Stritarjeva, Metelkova, Robova, Parmova, Osojna, Nušičeva, Maistrova, Bukov-čeva, Linhartova, Jurčičeva, Hubadova, Kuharjeva, Borova, Ipavčeva, Finžgarjeva, Gubčeva, Bukovčeva, Zoisova, Dvoržakova, Bevkova, Erjavčeva, Čufarjeva, Aljaževa, Šaranovičeva),
Vir: Dermastjeva, Škrjančevo, Količevo, Papirniška, Sončna, Rožna, Količevo (Koliška, Koliška c. od Doba proti Količevem), Podrečje
SREDA
Dragomelj, Zaboršt (Šumberška, Krumperška, Pot pod hribom),
Ihan (Breznikova, Na ledinah, Lipova, Igriška, Pokopališka, Taborska, Emonska I, Emonska II, Emonska III, Dragarjeva, Pot na žago, Ihanska, Bistriška), Prelog (Stara cesta, Breznikova, Krožna, Prečna, Slavka Pengova, Pre-loška, Bistriška, Drinova, Pod hribom, Tablarjeva), Selo pri Ihanu, Pot na žago, Zaboršt (Ihanska, Pot za Bistrico, Krumperška), Breznikova Prelog in Ihan Nožice (Gostičeva, Šeskova, Pionirska, Partizanska, Gra-šičeva), Homec (Bolkova), Hudo (Prešernova, Hujska, Kovaška, Potočna, Vrtnarska), Radomlje (Pod hribom, Opekarniška, Trata, Pernetova, Ravnikarjeva, Bukovčeva, Prešernova, Prečna, Radomeljske čete, Šlandrova, Triglavska, Prešernova, Gregorčičeva), Rova (Kolovška, Pod klancem, Na klancu, Rovska, Pot ob Rovščici, Cesta k cerkvi, Cesta v Dolenje, Žiška), Homec (I, II, III, IV, V, VI, VII in VIII ulica),
ČETRTEK
Dob (Šolska, Prešernova, Ulica 7. avgusta, Bevkova, Aškerčeva, Cankarjeva, Čopova, Erjavčeva, Kajuhova, Vodnikova, Finžgarjeva, Ljubljanska, Župančičeva, Mirana Jarca, Radio cesta, Študa (Študljanska, Javorjeva, Brezova, Hrastova, Jesenova), Mačkovci, Kidričeva, Stareto-va, Stritarjeva),
Sp. Jarše (Šubljeva, Groharjeva, Prežihova, Petra Majdi-ča, Jakopičeva, Čevljarska, Šolska, Kamniška, Jelovško-va, Jarška), Sr. Jarše (Ručigajeva, Kamniška, Čevljarska, Rožičeva, Kokaljeva, Rudniška, Mlinska, Jarška, Gasilska pot, Golčajska. Volfova),
Zgornje Jarše (Brigadirska, Krožna, Industrijska, Kamniška, Rusjanova, Gregorčičeva), Preserje (VI. ul., Igriška, Pelechova, Tovarniška, Kamniška, Bistriška, Staretova, Kajuhova, Gajeva, Vaška pot, Levstikova), Domžale, Ljubljanska (levo in desno od Mladinske knjige do Cestnega podjetja), Masljeva, Kamniška, N.Tesle, Lo-bodova, M. Tomca, Župančičeva, Mestni trg, Slamnikar-ska, Pengova, Levstikova, Murnova, Roj ska, Gostičeva, Ješetova, Vodopivčeva, Plečnikova, Vegova, Sejmiška, Potočnikova, Detelova, Bistriška od Slamnikarske do vrtca, Gregorčičeva, Miklošičeva (ind. hiše), hišni sveti Domžale
PETEK
Domžale - zahodni del (Trzinska, Krožna, Ravnikarjeva, Ljubljanska, Pot na Pridavko, Kolodvorska, Tabor, Kaju-hova, Cankarjeva, Simona Jenka, Antona Skoka, Vodnikova, Usnjarska, Krakovska, Brejčeva, Savska, Stob, Kar-lovškova, Slamnikarska, Cesta talcev, Kopališka, Stranska, Kasalova, Aškerčeva), Depala vas, Domžale - Stob in Zavrti od Prešernove med Ljubljansko in M 10 (Stobovska, Taborska, Na zavrteh, Prešernova, Trubarjeva, Partizanska, Prečna, Kosovelova, Kersnikova, Roška, Urha Stenovca, Varškova), Turnše, Češenik, Krtina,
Rodica (Groblje, Poljska pot, Roje, Vodovodna, Masa-rykova, Nova, Prešernova, Jelovškova, Rodiška), Sp. Jarše (Obrtniška, Slomškova, Jarška, Perkova, Miševa, Kamniška, Dragarjeva, Fajfarjeva, Jarčeva, Petrovčeva, Kettejeva, Triglavska, Staretova, Bernikova, Breznikova, Češminova, Zoranina, Trdinova, Šubljeva, Smoletova, Petra Majdiča, Šolska, Adamičeva)
Zabojniki naj bodo na odjemalnih mestih do 5. ure zjutraj
%ws Ks
MM
Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2008 (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 03/08) ter Pravilnika o subvencioniranju obrestne mere posojil za pospeševanje razvoja podjetništva v Občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 3/05), v sodelovanju s Poštno banko Slovenije d. d. objavlja
JAVNI RAZPIS
Za posojila s subvencionirano obrestno mero za pospeševanje razvoja podjetništva v občini Domžale za leto 2008
1.	RAZPISANA SREDSTVA
Razpisana vsota posojil znaša 1.375.000,00 evrov. Posojila se plasirajo preko Poštne banke Slovenija d. d. (v nadaljevanju: banka), s katero Občina Domžale sklene ustrezno pogodbo o medsebojnem sodelovanju pri odobravanju dolgoročnih posojil.
2.	PREDMET JAVNEGA POZIVA Posojila se dodeljuje za naslednje namene:
a)	nakup opreme ter strojev za uvajanje oz. nadomeščanje proizvodnje in izdelkov, ki odpravlja obremenjevanje okolja;
b)	izdelava dokumentacije zahtevnih projektov in aktivnosti;
c)	nakup nove in generalno obnovljene opreme;
d)	nakup, opremljanje in urejanje zemljišč in pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov;
e)	nakup, graditev in prenovo poslovnih prostorov;
f)	nakup patentov in blagovnih znamk za opravljanje dejavnosti;
g)	investicije v osnovna sredstva, ki bodo služila pospeševanju turizma v občini.
3.	UPRAVIČENCI IN POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV
Za posojilo lahko zaprosijo naslednji upravičenci:
a.)	gospodarske družbe, ki se uvrščajo med majhne družbe, ker izpolnjujejo dve od teh meril:
-	povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50;
-	čisti prihodki od prodaje ne presegajo 7.300.000 EUR;
-	vrednost aktive ne presega 3.650.000 EUR.
b.)	samostojni podjetniki in ostali zasebniki, za katere se smiselno uporabljajo pravila za majhne družbe.
Sedež upravičenca ter kraj investicije morata biti na območju Občine Domžale.
Občina bo upravičencem subvencionirala obrestno mero v skladu s pravilom »de minimis«. Znesek pomoči posameznemu upravičencu ne sme preseči 100.000 EUR v obdobju treh let od zadnjega prejema takšne pomoči, ne glede na obliko ali namen pomoči.
Do pomoči niso upravičena podjetja iz cestnoprometnega sektorja, kmetijstva in ribištva, podjetja, ki se ukvarjajo z izvoznimi dejavnostmi ter podjetja v težavah v smislu Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah .
4.	PREDNOSTNI KRITERIJI
Posojila se prednostno dodeljujejo upravičencem, ki:
-	odpirajo nova delovna mesta;
-	dajejo pozitivne ekonomske učinke;
-	uvajajo sodoben, tehnološko in ekološko neoporečen, energetsko varčen delovni proces;
-	dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gospodarstva v občini;
-	so turistično in promocijsko usmerjeni.
5.	VIŠINA POSOJILA IN POSOJILNI POGOJI
-	Doba vračanja posojila znaša do 8 let;
-	letna obrestna mera: trimesečni EURIBOR + 0 %;
-	višina posojila ne sme biti višja od 75 % predračunske vrednosti investicije;
-	višina zaprošenega in odobrenega posojila ne more biti nižja od 4.173 EUR;
-	višina bančne provizije: 0,6% od posojila, minimalno 125 EUR;
-	banka bo odločitev o višini posojila sprejela na podlagi posojilne sposobnosti, plana poslovanja prosilca ter ustreznega zavarovanja;
-	upravičenec prične vračati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene z banko.
Skrajni rok za črpanje posojila s subvencionirano obrestno mero za upravičence je 15. 12. 2008.
Upravičenec v soglasju z banko za zavarovanje rednega odplačevanja posojil, obresti in drugih stroškov banki lahko predloži:
-	bianco menico;
-	plačilo zavarovalne premije pri Zavarovalnici;
-	zastavno pravico na nepremičnine in premičnine ter vinkulacijo zavarovalne police;
-	zastavno pravico na vrednostnih papirjih;
-	morebitno drugo obliko zavarovanja.
6.	POTREBNA DOKUMENTACIJA
Prosilec zaprosi za pridobitev posojila na vlogi (obrazcu), ki jo lahko dobi v času uradnih ur na na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/ Razpisi. Za obravnavo vloge so poleg pravilno izpolnjenega obrazca potrebna naslednja dokazila in dokumentacija:
a.	Dokazila o obstoju podjetja:
-	samostojni podjetnik: izpis iz poslovnega registra Slovenije (pridobi občina iz uradnih evidenc);
-	gospodarska družba: dokazilo o vpisu družbe v sodni register (pridobi občina iz uradnih evidenc);
-	ostali zasebniki: dokazilo o registraciji.
b.	Dokazila o plačilni in posojilni sposobnosti:
-	samostojni podjetnik in ostali zasebniki: podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida za preteklo leto (pridobi občina iz uradnih evidenc); izpis prometa v breme in v dobro po posameznih mesecih na transakcij-
skem računu za zadnjih 12 mesecev (izda banka, pri kateri ima prosilec odprt račun); obrazec za odmero davka iz dohodka od dejavnosti s strani DURS za preteklo leto (pridobi občina iz uradnih evidenc);
-	pravne osebe: podatki iz bilance stanja in izkaz poslovnega izida za preteklo leto (pridobi občina iz uradnih evidenc);
-	vsi prosilci: podatki o solventnosti (izda banka, pri kateri ima prosilec odprt račun).
c.	Vsi prosilci, ne glede na pravno subjektiviteto: poslovni načrt ali kratek investicijski program za investicijo.
č. Dokazilo glede na namen posojila:
pri nakupu nove in generalno obnovljene opreme in nadomestnih delov za popravilo opreme: predračun, pri nakupu generalno obnovljene opreme pa še pisna izjava in garancija izvajalca generalnega popravila;
-	pri nakupu patenta in blagovne znamke: pogodba o nakupu patenta oziroma blagovne znamke;
-	pri nakupu, urejanju in opremljanju zemljišč za gradnjo poslovnih prostorov: overjena kupoprodajna pogodba ali predpogodba za zemljišče in predračun stroškov urejanja ter opremljanja zemljišča; dokazilo, da je zemljišče opredeljeno za gradnjo poslovnih prostorov;
-	pri nakupu poslovnih prostorov: overjena kupoprodajna pogodba ali predpogodba;
-	pri gradnji, prenovi ali adaptaciji poslovnih prostorov: že izdano gradbeno dovoljenje (fotokopijo pridobi občina iz uradnih evidenc) oz. veljavna lokacijska informacija, če je to potrebno glede na vrsto investicije; predračun (ki ni starejši od 6 mesecev); zemljiškoknjižni izpisek (pridobi občina iz uradnih evidenc) oziroma izjava lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemna pogodba, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila.
d.	Dokumentacija za zavarovanje posojila je odvisna od oblike zavarovanja za katero se prosilec dogovori z banko.
e.	Pismena izjava prosilca, da za isti namen kot zaproša za posojilo, še ni dobil državne pomoči po shemi »de minimis« oz., če jo je dobil, mora navesti višino prejetih sredstev.
f.	Dokazila, ki so dostopna v uradnih evidencah, prosilec lahko sam predloži vlogi, v kolikor pa tega ne želi, mora predložiti pisno izjavo, da za potrebe tega javnega razpisa dovoljuje Občini Domžale pridobitev podatkov iz uradnih evidenc.
Prejeta dokumentacija se prosilcem ne vrača.
7.	OBRAVNAVANJE VLOG
Vloge za odobritev subvencioniranja dela obrestne mere obravnava Komisija za obrt in podjetništvo na Oddelku za finance in gospodarstvo. Sklep o odobritvi subvencije na predlog komisije ter predhodnem mnenju bančne organizacije izda Oddelek za finance in gospodarstvo najkasneje v roku 60 dni od popolne vloge.
Zoper sklep iz prejšnjega stavka je v roku 8 dni od prejema možno vložiti ugovor pri županu Občine Domžale.
8.	NAČIN IN ROK ZA DOSTAVO VLOG
Rok za dostavo vlog je 19. 6. 2008 oziroma do porabe sredstev 21. 8. 2008, 23. 9. 2008 in 30. 10. 2008, če le-ta na podlagi prispelih vlog do 19. 6. .2008 oz. kasnejših rokov ne bodo razdeljena.
Prosilci oddajo vlogo za posojilo v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo na vložišče Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, soba št. 4 ali pa pošljejo priporočeno po pošti na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, Domžale, s pripisom na kuverti: "Posojila za podjetništvo".
Dodatne informacije lahko dobite po tel. 01/721-42-51, Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo.
Občina Domžale župan Toni DRAGAR
t 13 22 \
hup:- wwvt sloven ska voj »k*-«Ir e-fiaslov: n: i borna. pisarn.UnnDiü.il >irna DainžaI», tel.? 711 41 55 "
30. JUNIJ 2008 8. SEPTEMBER 2008 17. NOVEMBER 2008
Občina Domžale na podlagi 23., 24. in 25. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04 in 62/06) in javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, ki je bil objavljen v Slamniku 23. novembra 2007 in na spletni strani Občine Domžale www.domzale.si,
objavlja
SEZNAM UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM
LISTA A
	upravičenec/ka	število točk
1.	FOTIVEC Katarina	615
2.	RAJHART Peter	570
3.	HABAS Lilaa Carmene	560
4.	BORISEK Natalija	550
5.	LUNAR Anja	545
6.	ILIC Ružica	520
7.	KLOPCIC Štefanija	520
8.	FISTER Suzana	500
8.	HOTIC Nermina	500
10.	CULIBRK Ranko	500
11.	DESPOT Gordana	490
LISTA B
	upravičenec/ka	število točk
1.	GIRANDON Silvo	440
2.	DZANANOVIC Vesna	420
3.	PAVLOVIC Tomaž	390
Občina Domžale bo skladno z objavljenim seznamom pozvala upravičence k sklenitvi najemne pogodbe. V primeru, da se upravičenec iz seznama ne odzove na ponoven poziv k sklenitvi najemne pogodbe, bo črtan iz seznama upravičencev.
Seznam upravičencev je bil javno objavljen 23. 5. 2008 na oglasni deski Občine Domžale ter na spletni strani www.domzale.si.
OBČINA DOMŽALE
OBČINA DOMŽALE Ljubljanska 69, 1230 DOMŽALE tel.:(01) 72-41-110 faks: (01) 72-41-058
Občina Domžale na podlagi Uredbe o stvarnem premoženjem države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 84/07) objavlja
JAVNI RAZPIS
za nakup stanovanj na območju Občine Domžale
Predmet razpisa so stanovanja, ki jih bo v letu 2008, za uresničevanje nalog na stanovanjskem področju, odkupila Občina Domžale od pravnih in fizičnih oseb. Predmet nakupa so stanovanja v večstanovanjskih objektih na območju Občine Domžale, v velikosti od 55 do 65 m2.
Ponudbe zainteresiranih morajo vsebovati: ime in naslov ponudnika - prodajalca; podatke o velikosti, starosti, legi in stanju stanovanja; ponujeno ceno; datum, do katerega velja cena ponudbe (najmanj 60 dni).
Ponudbe pošljite na naslov: OBČINA DOMŽALE Oddelek za premoženjske zadeve Ljubljanska cesta 69 1230 DOMŽALE s pripisom »za nakup stanovanj«
Pri odločitvah o nakupu stanovanj se bosta poleg ponujene cene v EUR/m2 upoštevala starost in stanje stanovanja. Stanovanja morajo biti izpraznjena, bremen prosta ter takoj vseljiva.
Razpis časovno ni omejen oziroma bo zaključen, ko bodo porabljena vsa sredstva, ki so namenjena za nakup stanovanj v proračunu za leto 2008.
Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na telefonski številki 01/72-41-110.
OBČINA DOMŽALE
Naslednja številka Slamnika bo izšla 13. junija 2008, rok za oddajo prispevkov je 3. junij 2008 do 12. ure.
OBJAVE
stran
28
Govorica preprostih stvari
Vnebohod
Majski dnevi so nam prinesli dva lepa in pomenljiva praznika: Gospodov vnebohod, ki ga obhajamo vedno na četrtek, štirideset dni po veliki noči, ter binkošti, »petdesetnico«, sedem tednov po veliki noči. Na vnebohod se Kristus po svojem vstajenju od mrtvih še zadnjič prikaže učencem in se vpričo njih dvigne v nebo. O dogodku najizčrpneje poroča evangelist Luka v zadnjem poglavju svojega evangelija in v prvem poglavju Apostolskih del.
Vstali Kristus se je štirideset dni učencem prikazoval in jim govoril o Božjem kraljestvu. Potem jih je zbral na Oljski gori in jim napovedal, da jim bo kmalu poslal Svetega Duha. »Povzdignil je roke in jih blagoslovil. Medtem ko jih je blagoslavljal, se je odmaknil od njih in se vzdignil v nebo« (Lk 24,50-51). »Vzdignil se je pred njihovimi očmi in oblak ga je zastrl njihovim pogledom.« Dva angela v belih oblačilih sta navzočim razložila prizor: »Ta Jezus, ki je bil vzet od vas v nebo, bo prišel prav tako, kakor ste ga videli iti v nebo« (Apd 1,9-11). Sveto pismo Nove zaveze pojmuje vnebohod kot izpolnitev starozaveznih predpodob. Stara zaveza opisuje, da so bili tudi Henoh, prerok Elija in Mojzes »odnešeni v nebo«. Ta praznik se obhaja kot vrhunec velikonočnega bogoslužnega kroga, ki se začne s pepelnično sredo (štirideset dni pred veliko nočjo) in konča z vnebohodom (štirideset dni po veliki noči). V mašni knjigi je za ta dan zabeleženo: »Po evangeliju odnesemo iz cerkve kip Vstalega Zveličarja.« Ponekod pa je navada, da ugasnejo velikonočno svečo in s tem naznačijo konec Kristusovega zemeljskega delovanja.
V krščanski umetnosti se upodobitve Gospodovega vnebohoda pojavijo sorazmerno pozno in sicer od 4. ali 5. stoletja dalje. Obstajata dva tipa: pri prvem, ki ga srečujemo v bizantinski umetnosti, angeli nesejo Kristusa v nebo. Ob njem so simboli štirih evangelistov. Pri drugem, »zahodnem« tipu, pa je dogodek predstavljen kot Kristusovo dejanje: Kristus sam stopa navzgor po pobočju hriba ali se dviga od tal ter se »oprijemlje« Očetove roke, ki sega proti njemu iz oblakov. V levici drži zvitek, na kateri je zapisana nova postava evangelija; to je namig na dogodek, ko Mojzes na gori Sinaj prejme postavo - deset zapovedi. Namesto zvitka ima lahko v roki križ ali zastavo s križem, kar spominja na njegovo zmago. Včasih sta vstajenje in vnebohod prikazana kot eno samo dejanje: spodaj vidimo prazen grob, speče stražnike in tri žene, ki so prišle mazilit njegovo telo; zgoraj pa se na oblaku dviga Kristus v nebo vpričo prestrašenih učencev. Okoli leta 1000 nastane tip »izginjajo-čega« Kristusa: vidimo ga samo delno, morda le še noge, gornji del pa je že izginil v oblakih oziroma v nebesih. Marija in apostoli klečijo. Kasneje slikarji naslikajo samo še odtise njegovih nog na tleh in morda še rob njegovega oblačila. Vzhodna krščanska umetnost je dajala prednost slikanju celega Kristusovega lika in temu so se pridružili tudi veliki umetniki na zahodu. Vpliv vzhoda je viden na upodobitvi v cerkvi sv. Marka v Benetkah: Kristus sedi na svetlobni mavrici sredi zvezdnatega neba, ki ga podpirajo angeli. Skoraj vedno je poleg enajsterih apostolov (brez Juda Iškarijota) navzoča tudi Jezusova mati Marija, ki po poročilih Apostolskih del v tem času biva pri njih. Roke dviga kvišku v molitvi. Skupaj s Petrom jo slikarji navadno postavljajo v sredo apostolov pod Kristusom - tako najlepše uteleša Kristusovo Cerkev. Oljke namigujejo na kraj dogodka - Oljsko goro, obenem pa so kot »rajska drevesa« znamenje prihodnjega Božjega kraljestva.
Na portalu katedrale v Chartresu je prizor vnebohoda obdan z liki iz živalskega kroga in s simboli mesecev: poveličani Kristus je gospodar nad vesoljem in časom, ob koncu vekov se bo vrnil k vesoljni sodbi.
»Vnebohod pomeni, da je v Jezusu Kristusu človek, vsak človek, na nesluten in nov način vstopil v notranjost Boga. Pomeni, da je človek našel prostor v Bogu za vso večnost. 'Nebo' ali 'nebesa' niso kraj nad zvezdami, ampak pomenijo nekaj veliko večjega, namreč to, da ima človek prostor pri Bogu in v Bogu. Nebesa ne označujejo kraja, ampak Osebo, Njega, v katerem sta Bog in človek za večno in neločljivo postala eno« (Joseph Ratzinger).
Bogdan Dolenc
1
Kako prazen je naš dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega glasu, smehljaja, le sledi ostale so povsod ...
ZAHVALA
Marjeta Limoni
(Šubljeva Metka)
Zgodila se nam je nenadomestljiva izguba, zapustila nas je naša draga teta Metka Limoni, ki smo jo pospremili v njen zadnji dom. Ob njeni smrti smo prejeli mnoge ustne in pisne izraze sožalja, za kar se vsem lepo zahvaljujemo. Hvala za podarjeno cvetje in sveče ter hvala vsem, ki ste bili ob nas ter teto Metko pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dr. Mušiču in drugemu zdravstvenemu osebju, delavcem in vodstvu Doma počitka v Mengšu ter
Nuški Kovič za njeno skrb in nego naše Metke. Iskreno zahvalo izrekamo g. župniku Tomažu Prelovšku, dr. Tonetu Štruklju in gospodu Krtu za ganljivo opravljen poslovilni cerkveni obred. Hvala pevcem za zapete pesmi in Pogrebni službi Vrbančič. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Šubljevi
Ljuba mama, zaprla si utrujene oči, sedaj mama nič več te ne boli, poslovila si se od nas in odšla tja od koder zrla boš na nas.
ZAHVALA
V 97.letu starosti nas je tiho zapustila naša ljuba mama, stara mama in prababica
Jožefa Fludernik
iz Ljubnega ob Savinji
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in prijateljem za izražena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za sv. maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Najlepša hvala gospodu župniku Janezu Kvaterniku za darovano sv. mašo, lepo opravljen obred in sočutne besede. Hvaležni smo dr. Mojci Kraševec Zajc za zdravniško pomoč in patronažni sestri Poloni Kunstelj za prijaznost in nego na domu. Zahvala pogrebni službi Vrbančič in pevcem za ganljivo petje. Za izraženo sožalje hvala Krajevni skupnosti Jarše - Rodica.
Žalujoči: hčerka Joži z možem Tonetom, vnukinje in pravnuki
Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje izpolnjevalo vajino je življenje. Pa pošle so vama moči in zaprla sta trudne oči. In čeprav spokojno spita, z nami kot prej živita.
V SPOMIN
Tih in boleč je spomin na 20. in 26. maj, ko mineva pet let od izgube našega očija in mami, dedka in babi
Pavla in Zlate Lukan
Že pet let naš dom je prazen, kar za vedno smo šli narazen. Vedno znova ko jutro se rodi, se v dom zazremo s solznimi očmi. Je res, da vaju, dragi oči in mami, dedek in babi, med nami več ni. Naj lučka naše ljubezni vama vedno gori in rožica vama naj grob krasi.
Vedno bosta v naših srcih.
Hči Bibijana z družino
V	spomin!
Janez Kralj
(1945-2008)
V	ponedeljek, 28. aprila 2008, smo se taborniki Rodu Skalnih taborov Domžale na mengeškem pokopališču še zadnjič poslovili od dolgoletnega tabornika Janeza Kralja.
Rodil se je na Rodici, 14. julija 1945 leta, in tam med svojimi vrstniki preživljal otroška leta. Očeta je izgubil že v ranem otroštvu, zato je bil toliko bolj navezan na sestro, oba brata in še posebej na mamo. Osnovno šolo je obiskoval v Jaršah in v Domžalah, po končani osnovni šoli pa se je odločil, da bo postal gradbenik. V Ljubljani je uspešno dokončal srednjo gradbeno šolo. Po končanem šolanju se je zaposlil v Gradbenem podjetju SCT, kjer je kot mlad gradbeni tehnik opravljal dela na nizkih gradnjah. Večkrat je z velikim navdušenjem mladega gradbenika pripovedoval o objektih, pri katerih je sodeloval kot gradbeni delovodja. Najprej je delal na domačih gradbiščih, kasneje, ko si je pridobil delovne izkušnje, pa je več let preživel na gradbiščih v Iraku in Jordaniji.
Njegovo nadaljnje življenje je najbolj zaznamovalo terensko delo ob slovenski obali. Tu je ob opravljanju delovnih nalog našel tudi toliko
časa, da se je poročil, si ustvaril družino in zgradil dom ter tako postal Primorec. Potem, ko se je v Portorožu ustalil, je zamenjal službo. Zaposlil se je kot direktor Obrtne zadruge v Piranu. To delo je opravljal vse do invalidske upokojitve. Vmes je doštudiral na višji prometni šoli. Na svoj rojstni kraj ni nikoli pozabil in rad se je vračal domov, kjer je živela njegova mama. Rad pa se je srečal tudi s prijatelji iz mladih let, kamor smo prav gotovo sodili njegovi taborniški prijatelji. Do zadnjih let svojega življenja je spremljal dogajanja v Domžalah preko glasila Slamnik, kamor je občasno tudi dopisoval.
Pred več kot 50 leti je kot dvanajstletni fantič postal tabornik voda Belih bobrov. Beli bobri so bili skupina fantov, ki so pridno osvajali taborniška znanja, hodili na izlete, taborjenja in tekmovanja. Tisto obdobje so zaznamovali z odličnimi rezultati v taborniškem mnogoboju in osvojili naslov republiškega prvaka v tej disciplini. Janez je bil zraven in skupaj s svojo ekipo se je veselil lepih dosežkov. Dokler ga delovne naloge niso potegnile iz te sredine, je bil aktiven član taborniške organizacije. Potem pa sta delo in družina, predvsem pa življenje v novem okolju, zahtevala spremembo načina življenja in tako smo se z Janezom v taborniških vrstah spet srečali šele zadnja leta, ko je redno prihajal na letna taborjenja starejših tabornikov v Bohinj. Tudi še potem, ko je bolezen vztrajno napredovala. Lansko taborjenja je po
daljšem času prvič izpustil, saj mu zdravstveno stanje ni več dopuščalo bivanja pod platneno streho. Janezovo življenje je zaznamovalo kar nekaj težkih in bolečih trenutkov, ki so vplivali na razvoj njegove bolezni in prezgodnjo smrt. Med te sodi obdobje, ko so v treh mesecih umrli najprej sestra potem pa še oba brata. Smrt sina Jureta je bil najhujši udarec, ki ga lahko doživi človek, in ta dogodek je gotovo vplival na to, da se je njegovo zdravstveno stanje še poslabšalo. Kljub stalni borbi, da bi bolezen premagal, mu to ni uspelo. Umrl je 25. aprila, tam, kjer je preživel zadnjih 35 let svojega življenja, v slovenskem Primorju.
Lansko leto, 22. oktobra, je minilo 50 let, kar smo taborniki voda Beli bober imeli svoj ustanovni sestanek. Ta jubilej smo sklenili praznovati, pa smo praznovanje prelagali, morda tudi zaradi Janezove bolezni. Tako je naš zadnji skupni taborni ogenj dogorel. Vsem, ki smo Janeza poznali in ki bomo še sedeli ob tabornih ognjih, pa ostane spomin nanj in prav gotovo se ga bomo ob takšnih prilikah še prav posebej spominjali. Ko si bomo ob prepevanju naše stare taborniške pesmi »Tam ob ognju našem« segli v roke, bo z nami tudi Janez, čeprav samo v mislih.
Beli bobri
Pomlad je na tvoj vrt prišla in je vprašala, kje si ti in sedla je na rožna tla in zajokala, ker te ni.
8. maja je minilo leto dni, odkar nas je zapustil dragi oče in dedek
Franc Smerkolj
Hvala vsem, ki ga nosite v srcu, postojite ob njegovem grobu ali mu prižgete svečko.
Ata, zelo te pogrešamo. Slave in Ema z družinama
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ti zdaj boš večno spal, a v naših srcih za vedno boš ostal.
ZAHVALA
V 91. letu starosti nas je zapustil dragi oče, stari oče, stric in tast
Pavel Zupan st.
iz Preserij pri Radomljah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za pisno in ustno izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Iskrena zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, patronažni sestri Marjeti, pevcem in Pogrebni službi Vrbančič.
Vsi njegovi
Tiho, brez besed slovesa, ko zapeli so zvonovi si odšla v raj.
Brez tebe žalosten je maj ...
ZAHVALA
Ob prerani izgubi naše drage
Majde Jerman
Kančeve iz Radomelj 1956-2008
se iskreno zahvaljujemo osebju Onkološke klinike iz Ljubljane, ki so se trudili skupaj z njo premagati bolezen. Posebna zahvala gospodu župniku Janezu Jarcu za vso duhovno pomoč in pevcem za ganljive pesmi slovesa. Pesem in cvetje sta bili Majdini veliki ljubezni.
Hvala njenim sodelavcem iz Metalke. Hvala vsem vam, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, za vse besede tolažbe, za cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala tudi vsem, ki ste na njeno željo darovali v fundacijo Mali vitez. Majda, vedno boš med nami; srečni smo, ker si naša!
Mami in vsi domači
Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte zdelane roke. Zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še brli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, brata, starega očeta, strica in tasta
Valentina Borca st.
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za vsa izrečena sožalja, za darovane svete maše, cvetje, sveče in pomoč. Zahvala vsem gasilcem, posebej homškemu gasilskemu društvu za prečudovit govor. Zahvala g. župniku Antonu Dobrovoljcu za lepo opravljen pogrebni obred ter homškemu cerkvenemu zboru za lepo petje. Zahvala patronažni službi Domžale, predvsem sestri Marjeti Lovšin, in dr. Zajc Kraševec Mojci za dolgoletno in prizadevno oskrbo na domu. Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V dopolnjenem 77. letu starosti je po dolgi in težki bolezni sklenil svojo pot med nami in v novo življenje odpotoval dragi mož, ati in ata
Vinko Povirk
iz Preloga
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem
za izrečena sožalja, podarjene sveče, svete maše, cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala gospodu župniku, ihanskim pevkam in trobentaču za lepo opravljen pogrebni obred ter Pogrebni službi Vrbančič za organizacijo pogreba.
Vsi njegovi
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, a čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
V SPOMIN
Devetega maja je minilo 10. leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in brat
Jakob Ravnikar
z Limbarske gore
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče ter se ga spominjate!
Vsi njegovi
So dnevi, so leta in so pomladi, ko smo se preprosto imeli radi. So trenutki, ko je treba na novo začeti in so ljudje, ki jih je bilo potrebno zadnjič objeti!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube
Stanislave Flere
Študljanska 87, Domžale
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami v teh težkih trenutkih. Hvala vsem za izrečena sožalja, cvetje in sveče.
Posebna zahvala osebju Doma počitka Mengeš, spoštovanemu gospodu Krtu, članom PGD Študa, ZB NOVKS S. Jenka in dr. Zajc-Pogačarjevi.
Vsi njeni
Mineva leto, odkar je prazen dom, dvorišče, ko naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja.
V spomin ljubljenemu
Viktorju Lamberšku
iz Rodice pri Domžalah
Hvala vsem, ki stojite ob njegovem preranem grobu in prižigate sveče v njegov spomin. Vsi njegovi
Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje !
ZAHVALA
Od nas se je poslovil dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast
Ciril Cerar
iz Domžal, Študljanska c. 32
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, darovane sveče in cvetje. Hvala vsem tistim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti! Iskrena hvala vsem tistim, ki vas nismo posebej imenovali, a ste nam v težkih trenutkih stali ob strani!
Vsi njegovi
Če imaš nekoga rad, nikoli ne umre, samo daleč, daleč je ...
13. junija mineva 10 let,
ko nas je mnogo prezgodaj zapustil
Henrik Uršič
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. Pogrešamo te!
V SPOMIN
20. maja mineva eno leto, odkar nas je zapustila draga žena, mama in babica
Joži Galun
iz Homca
Zahvaljujemo se vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu.
Vsi njeni
V	našem domu je praznina, v dušah naših bolečina. Ko v grobu mirno spiš,
a v naših srcih še živiš.
V	SPOMIN
1. maja je minilo žalostno leto, odkar si nas za vedno zapustil
Dragomir Bjelajac
iz Štude
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke v spomin.
Vsi njegovi
Ni več hrepenenja, ni več bolečin, veter me pomirja, sanjam, da živim.
ZAHVALA
V 80. letu se je od nas poslovil
Filip Rosulnik
iz Nožic
Iskrena hvala VSEM, ki ste mu s svojimi darovi,
cvetjem, svečami in svetimi mašami polepšali zadnjo pot v tako velikem številu. Hvala praporščakom ZB, DVI in DU Kamnik. Posebna zahvala dr.Pogačarjevi, patronažnim sestram ZD Domžale in družini Jovič za vso pomoč v času njegove bolezni. Hvala tudi homškemu župniku g. Dobrovoljcu za lepe besede doma in na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
V SPOMIN dragemu
Janezu Vrenjaku
Bunčkovemu Ivanu iz Radomelj
22. maja je minilo žalostno leto, ko nas je mnogo prezgodaj zapustil naš sin, oče, brat in prijatelj.
Hvala vsem, ki ga nosite v srcu in ki se ga spominjate ob njegovem preranem grobu.
Vsi njegovi
V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal. In čeprav pokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta, starega očeta, tasta, brata in strica
Franca Orešnika
iz Homca, IV. ulica 9
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebno zahvalo izrekamo negovalki Tanji, medicinskemu osebju ZD Domžale, g. župniku Antonu Dobrovoljcu, pevcem, trobentaču, praporščakoma, gasilcem iz Radomelj in Pogrebni službi Vrbančič.
Iskrena hvala!
Vsi njegovi
Ni več hrepenenja, ni več bolečin, veter me pomirja, sanjam, da živim.
ZAHVALA
V 71. letu starosti nas je prezgodaj zapustil naš dragi mož, ati, dedi, tast, brat in svak
Slavko Drofenik
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, cvetje in sveče.
Hvala dr. Ložarjevi za skrb in pomoč, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, VW Clubu 2002 Izola in Klubu starodobnikov Soteska ter njunima govornikoma za tople besede slovesa, Pogrebni službi Vrbančič in pevcem.
Posebej hvala vsem za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala vsem in vsakemu posebej.
Vsi njegovi
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne usahne, resnice sonce ne stemni.
V SPOMIN
Janezu Rošu
iz Štude
Petindvajsetega maja pred letom dni se je ustavilo tvoje dobro srce. Ne moremo dojeti, da te ni več med nami. Še vedno hrepenimo po tvoji bližini, zato z ljubeznijo prihajamo na mirni kraj tišine in na tebe, ljubi mož in ata, obujamo spomine.
Za vedno boš ostal v naših srcih in hvala vsem, ki se ga spominjate, kdaj postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko v njegov spomin.
Njegovi najdražji
Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel.
ZAHVALA
13. aprila 2008 nas je v 77. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, dedek in tast
Drago Dragar
iz Doba, Prešernova 40
Zahvaljujemo se dr. Mariji Starbek za takojšnjo pomoč, ekipi Zdravstvenega doma Domžale, Marjanu Kuretu za sočutne poslovilne besede, župniku Slavku Judežu za lep obred. Prav tako iskrena hvala vsem darovalcem cvetja, sveč in vsem tistim, ki so nam v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč.
Vsi njegovi
Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine (Dante A lighieri)
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je zapustil
Josip Tartara st.
Iskreno se zahvaljujemo za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem. Posebej se zahvaljujemo mag. ph. Moniki Sonc in dr. Simoni Borštnar z Onkološkega inštituta, dr. Marku Frangežu in Patronažni službi Zdravstvenega doma Domžale.
Vsi njegovi
		OBJAVE	stran 30
			
sam
^ VARČUJEM
t. pri samu NAKUPUJEM
gradnja, obnova in nega doma
Dtopdom
skupina
Štirinajstdnevna ponudba v trgovini Sam Jarše
od 22. 5. do 5. 6. 2008
Iti

■u
N
<r
(T|
STREHOVEC dr. Jagoda
Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90
Laserska terapija Radioviziografija Beljenje zob
Ordinacij ski čas:
Ponedeljek od 13. - 18. ure
Torek od 9.-12. ure
Sreda od 13, - 18- ure
Četrtek od 13, -18, ure
Petek od 9. -12, ure
dent
d.o.o.
ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ
Krašnja Sla, 1225 Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212
•	popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje
•	zobna protetika z uporabo sodobnih materialov
•	zdravju prijazna brezkovinska keramika
•	beljenje zob
ODPRTO TUDI OB SOBOTAH
Odkrijte Opel Corso
s klimatsko napravo
in CD radiem že za 9.960 EUR.
www.sam.si
Naslednja številka Slamnika bo izšla 13. junija 2008, rok za oddajo prispevkov je 3. junij 2008 do 12. ure.
gradbeno podjetje grosuplje
GPG d.d., Vevška cesta 52, Ljubljana-Polje
Prodaja: Barjanska cesta 60, telefon 01 2804 780, www.gpg.sl/gea
Na prijetni, sončni lokaciji, v večstanovanjski hiši prodajamo različna,
tudi dvoetažna, prijazna stanovanja.
Mir, udobje, zasebnost, zares prijetno in prijazno.
%
mali oglasi
NUJNO najamem stanovanje v Domžalah ali bližnji okolici. Tel.: 031/395-063
KUPIM zazidljivo parcelo. Tel.: 041/752-186
NOVO! Vse vrste industrijskih cevi, priključkov, ki vam jih po želji sestavimo! Izposoja vrtičkarskih strojev in prepisi motornih vozil. PRO MOTO d.o.o. Tel.: 041/789-711
INŠTRUIRAM matematiko in kemijo za osnovne in srednje šole.
Tel.: 040/743-399
RAČUNOVODSKE IN SVETOVALNE STORITVE
vam nudimo ažurno, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Vezenšek Marija s. p., Krožna pot 62, Domžale. Tel.: 040/268-090.
ČISTIM stanovanja za 4,5 €/uro v dopoldanskem času. Tel.: 040/533-363
Računovodske storitve in
davčno svetovanje po ugodni ceni nudi računovodski servis FRS NAHTIGAL, d.o.o. Domžale. Tel.: 041/732-267
ZELO USPEŠNO z večletnimi izkušnjami INŠTRUIRAM kemijo in kemijsko računstvo za osnovne in srednje šole. Tel.: 031/352-124
TAKSI KAMNIK. Nudimo ugodne taksi prevoze 24 ur dnevno. Domžale-Ljubljana (12 EUR), Domžale-letališče Brnik (15 EUR) BALTAZARS Elvis Stankovič s. p., Kamnik GSM: 031/713-421
NUDIM kvalitetne inštrukcije fizike in matematike za OŠ, SŠ, GIM. Sem absolvent FMF, s profesorskimi izkušnjami. Tel.: 031/516-305 (Rok)
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLANČAR s. p. Preserje, Kajuhova 15, (v bližini Kemisa). Tel.: 01/722 78 97, 041/689-840
NEMŠKI JEZIK, inštrukcije, prevajanje, tolmačenje nudim. Tel.: 040/337-657
KUPIM zazidljivo parcelo od 1000-6000 m2. Tel.: 041/752-186
MATEMATIKO za osnovne in srednje šole inštruiram po ugodni ceni. Tel.: 041/605-391
ZAPOSLIMO monterja in bandažerja gips plošč. Montaža Škerjanec d.o.o. Tel.: 041/618-140
INŠTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 01/7238 157, 041/322-571
Družina išče vzgojiteljico, oz.
varuško za 2 predšolska otroka v Domžalah. Tel.: 041/637-000 ali 041/737-396.
LCQ-TV SERVIS
Mengeš, Hribarjeva ul. 38 Tel.: 01/729-13-03
Dobrodošli v NLB v Domžalah!
OPREMA CENTER®
Specializiran salon kuhinj in bele tehnike

Z majem je NLB Banka Domžale d.d.	prilagojeno vašim željam in potrebam.
postala sestavni del NLB d.d. 1	Prepričani smo, da bomo dosedanje
S Veseli nas, da vam lahko ponudimo še	dobro sodelovanje še poglobili.
o celovitejšo paleto finančnih storitev,
o
0
1	o
cg
DOMŽALE, Antona Skoka 2 tel.: 01 729 27 20, delovni čas: 9.00 -19.00, sobota: 9.00 -13.00
www.liiz-karantania.si
Si Mercator Center Domžale
*****
■	Sl&venija I Urviiikil | BiH | fina Gar.i I Makedonija
■	Knmp.isovi klubi	■■ i'h ilurJi i-
• neviht Kofn pas tflEfioium lufcing
III larrTTjL-iM m PTIM m-
BT 1 BD« 111 ' -ji trnu. ko m pai.ii	'
^^Ffcj^	Qkr ep etva j£M'c
S KO Finančna točka
premoženjsko svetovanje, d.o.o.
NLB® Banka Domžale
PIRAT SNACK BAR VAS 2E ENO URO PRED ODPRTJEM MC DO M 2 ALE VASI MA DOBRO JUTRANJO KAVICO, NARAVNI SOK IZ PRAVIH POMARANČ. Ct PA STE LAČNI - TOAST PIRAT SPECIAL.
Vse /a solo narofi. v aktivne počitnice skoči!
X	Vsili» Idili jjictliur jfnita ikri n Sd 3. S. da 30.6
■	l-DCS z luvr^Ebiijo pop'j'i bi družni ^flodjwitm.
imiirll ed i S, is >11 £ »H i lipolnjmlni
J,Up4UDBJ IH iklllüf hIL UhIH|4I[
S % I*:puli ni u£hep4k> in dolov» niitr 211 populi m *»c iotikf- potrt hit I n c V^f InlornurlJ ni
DOROTHY PERKINS
TOPSHOP
Najnovej^ moda iz Londona.
T SQCJnnnDAR.SI
CVETLIČARNA ARBORETUM
i.
MERCATOR CENTER DOMlAU
Vrtnice v evetlirarrii ir arWeturrv
tnFW.arlinitidiiii-vp^
t^azM c mMm a«®)
SimPLE
FRIZERSKI SALON
perilo, ki razvaja
Ž rtlpin^i
Meni jo prav
www.alpina.äi
KAKIMA
Po till ud v A (piti i
B£A\rnQ\j£
PONUDBA PRIZMANtH BLAGOVNiH ZNAMK PARFUMOV IN KOZMETIKE
VINTERSPORT
K er se sport začne
Mercator d,d„ Cesta talcev 4( 1230 Domžale, telefon: 01 721 89 41
DELOVNI CAS:
od ponedeljka do petka od
9. do 21 „ ure	od 8- do 21. ure
»delje in p razn
od 8. do 13. ure